Siev. si.
Posamezna Številka stane 1 Din.
v umni, v sredo №ii. aprila 1923.
Leto LL
NaroSnlaa____
sa driaTO SHSi
do praklicai O ne po iti теаебпо Ble II fc, doatavljea i na dom
aeaečno
• •••il
il
ca inozemstvo i
ee-eèao.......Dl'i П
s Sobotna izda]a: sa
v Jugoalavijt.....Din 20
t inozamatvi.....,, 44
KBSiiia i Авц: Visim SBZ
se Cena InsaratomiM
Hnoitolpna oetlhu vrsta ogImI po Dia.l-— ta DIB.1M, vellkt oglati nad 45 mm lia« po DU. 2 —, poslan* .44. po D.n. 3'—.
Pri reč|em naročila popktt ;
Uhaja mak dan IsvMmil
nonsdellka tn aneva po pxa» nlkn ob 5. nri ijalrej.
Poštnina plačana v lotoviri
Dežmarma dedščina.
Marsikaj se razume, marsikaj prenese fn marsikaj tudi odpusti v dnevnem političnem življenju in boju, toda kar uganja »državotvorno naprednjaštvo« zadnje čase po svojih organih, presega že vse meje. Prav, naj se kdo bori za svoje ideje in naj jih razširja kakor ve in zna, a da bi pri pomanjkanju vsakih uvaževanja vrednih argumentov začel tako onesnaževati svoj lastni narod, kakor to dela zadnje čase zlasti »Slov. Narode, tega pošteni elementi slovenskega naroda ne morejo delj mirno trpeti.
Ce je »Slovenski Narod« postal na gvoja stara Lia idejno najsiromašnejši list na slovanskem jugu, nas to malo žc,nira, kajti to je zadeva Jogo vi h delničarjev, kvečjemu je to še nadeva njegovih naročnikov, ki te pleve plačujejo. Ko je začel »Slovenski Narod« pred leti voditi s pomočjo nekaterih svojih : naprednih: so-trudnikov oni slavnoznani »kulturni t -j«, ki ostane po svojem pocestnem tonu za večne čase ed:n na jzgovorr.з j " ih dokumentov iz zgodovine našega ;; narodnega« na; prednjašivac, ja bila stvar varnega t" >cn-ekega ljudstva, da obračuna s svojimi >kul-turnobojneži«. Prav tako je bila zadeva samo večjih ali ^anj'ih delov naroda, ko se je ta list kakor obseden L ril zoper splošno in enako volivno pravico, „oper zadružno idejo, zoper graditev završniške električne centrale, ki je danes blagoslov za vso Gorenjsko itd., itd. Toda kar uganja ta eVwrikavî potuhnjeni organ zoper čar L in itnterese sL,. .istva danas, to je zadeva celokupnega паЗе^г ~aroda.
Ko so izdali spomladi 1. 1921. prav vsi najboljši slovenski kulturni delavci, ki so ei ohranili v tej materalist'.čni dobi še svojo možato-', znano izjr.vo za avtonomno in nerazdeljeno oiovenijo, je bil ravno »Slov. Narod« oni t, ki jih je rajbolj prostaško opsoval in posamezne njene iniciatorje dan iA dnevom t' nunciral. Tudi to pisanje je bilo do neke gotov meje Le samo zadeva prizadetih gospodov in kvečjemu še slovenskih avtor .nistov sploh. V tem pogleda je začel potem »Narod« polagoma retiri-rati in je postajal končno še sam prikrito avtonomističen, čim bolj je namreč »Naro-lov« gospodar, pokojni dr. Iv. Tavčar spo-tnaval svojo usodno zmoto, da se je posta-lil po prevratu zapeljan od mladinov, na tentralistično stališče. Kakor hitro je pa tatisnil dr. Tavčar, ki je postal, kakor tnano, zadnje čase že prepričan avtono-raist, svoje trudne oči, je postal »Narod« lako tartifsko - hudoben, da daleč presega mladinsko »Jutro«, ki je vsaj odkrito.
Do volitev se je še za silo brzdal, odkar sta pa nastopi.a slovenski in hrvatski in rod kompaktno za svoje najprimitivnej-io prirodne pravice in jasno povedala, da lista pripravljena več hlapčevati centrali-iticni porodici, ki s Slovenci in Hrvati vred itrahuje tudi srbsko ljudstvo, je razgalilo glasilo starinskega slovenskega »napred-»jaštva« vso svojo dušo ter izliva dan za inem cele kruli gnojnice r.a ves sloveiiuki larod, k: stoji danes v najrsodnejšem boju a sveje elementarne pravice. Kakor pro-janka se ponuja belgrajski čaršiji t~r se i dobrika, zraven pa psuje, hujska, denun-ira, natolcuje ter ~ neko sadistično nastalo ponatiskuje vsa pobali. stva, ki jih na-lavljajo nekateri belgrajski reptili na ves lovenski na- !, obenr. ; j'h pa prikrito čuje, češ, le še, le še, saj so Slovenci še labši, kot jih ^iî.itel To početje je vred-o Terzitov, zalo se je »Narod« sam izločil ! slovenskih vrst. Da vkTjub svojemu na-lovu slovenskega naroda sploh rse prizna-a, vemo že dolgo, sedaj pa vedno odkri-e.lše pokaznje, da nas narod sovraži, kajti dino njegovo hrepenenje obstoji v tem, la bi gledal pred ljubljanskim magistra-om obešati, obglavljati, streljati, uničiti in nasakriratl vse, ki se šo :dajo svojega lovenslcega pokoljenja. Na te izbruhe sa-lističnih napmj^nl more ireti danes rIo-*nski človek samo odgovor neizrekljivega mjusa.
Tenor vseh teh pisarjenj »Slov. Na-bda« je pa denunciantstvo. Kako
sistematično je denunciantska služba razvita pri teh »narodnih naprednjakihv, nam dokazujejo n. pr. slučaji, da so s., iz pisarne JDS sistematično pošiljali v Bel-grad vsi dcnuncijantski izrezki iz »Slov. Naroda« in »Jutra«, toda to je poglavje zase, ki ga bomo ob svojem času tudi še načeli. Za danes se hočemo omejiti le na splošno >Narc.lovo« vpitje o »protidržav-nih*:, »veleizdajalskih« in podobnih elementih. Obračamo se na ..arodove« gospodarja, gg. doktorje a v n i h a r j a, T r i 11 e r j a , V o d u § k a, K o k a i j d in druge, da stopijo, če so možje, izza zapeč-ka ter odkrito, jasi in preciz' povedo, kdo je veleizr'ajalec in kdo je proti državi ter zakaj! Če se tu potuhnejo ter na to kategorično in precizno vprašaje ne odgo-
vorijo, potem so se vsi, ki so za to pisanje moralno odgovorni, .sumi moralno obhodili. V; stvar n:. reč ni tako enostavna, kot se na prvi pogled v; 11. Dane bij i ves naš narod usodni boj, nanj ne geldajo ob tej priliki samo Hrvatje in Srbi, temveč tudi inozemstvo, zato ne more biti nobenemu slovenskemu človeku brez razlike strankarske oprede'pnosti, vseeno, k ko sodbo si ustvarja sv 1 o nas Mi smatramo take »Narodove« pisarije za starikavo beb-stvo, toda ":miaj s! cnskMi meja jih utegnejo jamati rosno tcv si iz "jih ustvarjati sodbo o vsrh Slovencih, ki bi morala biti po teh pispr'^ah naravnost uničujoča in -.a-to škodljiva za ves -arod.
1 Гје na cclem svetu obstoja list, ki bi tako oskrunjal lastni narod in domačijo?
med Pašićem in Radićem (ki «e eploh nI vršil, op. ur.), došlo do sporazuma, po katerem dobe Slovenija, Hrvatska e Slavonijo, Dalmacija, Bosna in Hercegovina ter Srbija s Črnogoro avtonomije, pri čemur bo vsaka dežela po zgledu avstrijskih deželnih zborov dobila svoj parlament. Listi izražajo bojazen, da bo vsled tega zmanjšan srbski upliv in da se bo poostrilo ja« dransko vprašanje, ker so v tem ozira Sl<* venci in Hrvati neodjenljivi. (Te vesti italijanskega časopisja, ki je začelo razpravljati o sporazumu, še predno so se razgovori začeli, so zelo značilne in dober kažipot za "se, ki so proti sporazumu. Op. ur.)
Poro® dr. Markovića.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Na dana*
šnjem sestanku je minister dr. Laza Mar-kovic časnikarjem govoril najprvo o Radiée vi delegaciji. Nadalje je govoril O dogovorih z demokrati za obnovitev koalicije. Dr. Laza Markoviô je izjavil glede tega, da so netočne vse vesti, češ da je on poskušal ustvariti novo koalicijo med radikali in demokrati. Te vesti odločno demontira. Točno je le to, da so se nekateri pC»' samezni člani vlade zasebno га7govariai t z nekaterimi člani demokratske- stran^ ke, da čujejo njeno mnenje. To je vse. —' Končno je dr. Laza Marković izjavil, da eo netočne vesti, češ da je med našo in bolgarsko vlado sklenjena pogodba radi izročitve vojnih krivcev.
Velesrtsski amputator amputiran.
Zagreb, 10. aprila. (Izv.) Včeraj je prispel v Zagreb neki Milan P. Jovanović, politični urednik belgrajskega »Balkanat. Iskal je Radiča in dr. Mačka, katerima jo pustil svojo vizitko. Popoldne je obiskal Jovanovič razna zagrebška uredništva, kjer ga je nekdo nagovoril, češ da je on Martin-ković in ne Jovanović. Mož je to tajil ter izginil. Zvečer se je na zagrebškem državnem kolodvoru zopet prikazal. Ravno tedaj sta se mudila na kolodvoru kr. namestnik Čimic in minister Zupanić, ki Rta hotela potovati v Belgrad. Vpričo obeh je zagrebška policija aretirala urednika vele-srbskega »Balkanat. Na policiji je potem Jovanovič, ki je od belgrajskih oblasti imel dokumente na ime Jovanovič, urednik »Balkana«, priznal, da je to njegove napačno ime in da se piše Zvonko Martin-ković, ki ga je zagrebškn policija iskala že dve leti. Izkazalo se je, da je ta Martin-kovic pred leti v Zagrebu urejeval filate-listični list >Balkan« ter je filatelistom po-neveril nad milijon kron. Tedaj je vsa policijska preiskava za njim ostala brezuspešna, ker se je Martinkovič znal skrivati v Belgradu. Izginil je čez noč iz Zagreba ter je fingiral, da policijo spelje na led, celo roparski umor. Martinkovič je med tem kot Milan Jovanovič lepo mirno živel y Belgradu, postal celo politični urednik ve-lesrbskega »Balkana«. Kakor se je dognalo tekom današnjega dne, je Martinkovič bil tisti, ki je v »Balkanu« pisal tiste divjo članke proti Hrvatom in Slovencem, zagovarjal amputacijo ter mišljenje, da je treba uničiti Zagreb. S to aretacijo tega milijonskega defravdanta je menda zaključeno tudi poglavje o amputaciji.
Itaiipisk! fašisti navdušeni za ' Pašića in radikale.
Trst, 10. aprila. (Izv.) Tukajšnji !«• gistovski krogi z izredno pozornostjo *a-sledujcjo notranje politične dogodke v Jugoslaviji. Navdušeni so za Pašića in radikale, o katerih trde, da so vneti zaveznik? sedanje fašistovske Italije. Silno pa se boje, da bi dr. Korošec dobil v državni poH: ti ki večji vpliv.
ITALIJANSKI KRALJ IZSTOPIL Dt
FRAMASONSKK LOŽB.
Rim. 10. aprila. (Izv.) Italijant-kl kralj je ' stopil iz framasonske lože. Tukajšnji politični krogi izjavljajo, da je m.nistrski predsednik Mussolini striktno zahteval da krali zaousti framasïnske vrste.
Mcija za strmim med датепшШгш hlokom
in radikaiL
GLASOVI O USTVARJENI PODLAGI ZA
SPORAZUM. - KONFERENCE V ZAGREBU.
Zagreb, 10. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih je vest o odhodu Radičevih delegatov dr. Mačka in dr. Krnjeviča v Belgrad povzročila najrazličnejše komentarje. V krogih bloka presojajo položaj več ko optimistično. Med drugim se celo trdi, da je v svrho sporazuma ustvarjena že platforma, ki vsebuje, da se zopet oživi oblast bana, ki se prenese na ministra. Dosedanji kraljev namestnik na Hrvatskem pa bi postal banov namestnik. Govori se dalje, da pojde, če se sporazum sklene, v vlado ves blok skupno ter se bo udeleževal upravnih poslov. Na v;:ak način pa — se govori — pridejo Hrvat'e, Slovenci in Muslimani polnoštevilno v parlament. Dne 14. t. m. imaio sejo Padićevi poslanci, dne 15. t. m. pa se vrši zborovanje Radićeve stranke, ki bo končno veljavno sklepalo o strankini taktiki.
Vse te vesti in govorice so več ali manj prezgodnje. Točno je edino le lo, da se že od nedelje mudi v Zagrebu Pa-šićev zaupnik in bivši njegov kabinetni šef poslanec dr. Velja Popovič, ki je bil v stalnih stikih z Radičevo stranko. V pon-deljek je bilo več konferenc, na katerih se je ugotovilo, da se je obojestransko stališče zelo približalo. Podrobnih informacij pa ni bilo mogoče dobiti. Znano je le, da sta odpotovala v Belgrad Radlćeva ^-legata dr. Maček in dr. Kmjević s posebnim naročilom HRSS.
V	tem naročilu se glasi, da so umaknjena vsa navodila za sporazum z radikali radi razdelitve Hrvatske, ki jo ravno radikali hočejo izvesti. Odposlanca imata nalogo, onozoriti radikalno stranko, da se hrvatski zastopniki ne i.,orejo dogovarjati z radikali kot s predstavniki srbskega naroda, dokler Pašić prrcelira Hrvatsko. Opozarjajo vlado, da se bo hrvatski narod tej razdelitvi uprl z vcemi sredstvi.
V	drugi točki naročila se glasi, da sedanje postopanje vlade sili poslance HRSS v opozicijo. V tretji točki se opozarjajo radikali, da morajo, če žele dogovorov o sporazumu, o tem obvestiti tudi dr. Korošca in dr. Spalia. — Radićeva odposlanca sta nadalje pooblaščena, stopiti v stik z Ljubo Davidovirem glede skupnega nastopa med njim in revizionističnim blokom pri volitvi skupščinskega predsedstva. Nato se imata odposlanca vrniti v Zagreb.
SENZACIJA V BELGRADU. — PRIBIČEVIĆ POTRT.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Po tišini in miru zadnjih dni je danes Belgrad doživel veliko sesnzacijo, ki je, se zdi, zelo važna, ker sta v spremstvu Pašićevega zaupnika posl. dr, Velje Popovića danes zjutraj z brzovlakom dospela semkaj odposlanca HRSS dr. Maček in dr. Krnjević. Zadnje dni se je dr. Popovič po naročilu radikalne stranke mudil v Zagrebu. Prihod dr. Mačka in dr. Krnjeviča je izzval veliko senzacijo ne le v političnih^ krogih, marveč tudi med prebivalstvom. Povsod se sedaj govori le o sporazumu z rcvizionističnim blokom. Vprašanje obnovitve radikalno-demokratske koalicije, ki so jo demokrati proslavljali že kot tfotovo stvar, je za-
padlo pozabljenju. Radi tega vlada v vrstah Pribičevičevih bratov in prijateljev velika skrb in še večji strah. Ti ljudje, ki so zadnje dni z vsemi silami rinili v vlado, se sedaj popolnoma deprimirani. Pribiče-vić je takoj, ko je zaznal to vest, sklical sejo svojih intimnih prijateljev, ki naj bi se posvetovali, kako staiišče je zavzeti napram najnovejšim dogodkom. Toda seja se je razšla brez rezultata. Gotovo pa je, da bo Pribičević poskusil vse, da prepreči sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Če se bodo ti nemoralni nameni bratov Pribičevićev posrečili, bo pokazala bližnja bodočnost. V Belgradu so prepričani, da bo Pribičević zopet blamiran. i IZJAVA DELEGATOV iLiSS.
Belgrad, 10. aprila, (izv.) O priliki dohoda sta dr. Alačeic in dr. ivrnjevič izjavila vašemu dopisniku: Došla sva v Belgrad, da pokažemo, c'a naše stalisče ni tako, kakor so je slikali belgrajski listi. Mi hočemo sporazum s srbskim narodom. Ker pa je radikalna stranka piedstavnica srbskega naroda, smo sklenili, da se razgovarjamo ž njo. — Dr. ivrnjevič je izjavil še posebej, da bodo Kadičevi poslanci gotovo prišli v Beigrad, da sodelujejo v parlamentu, j Ali pa hodo prišli 16. ali 18. apriia ali pa pozneje, to seveda še ni gotovo. Kar pa se dohoda delegatov tiče, se je ia izvršil zato, da se razgovarjamo z radikali o sporazu-t mu. Medtem pa se zdi, da je glavni cilj dohoda obeh delegatov ta, da pred končno odločitvijo Radićeve stranke dobita točne informacije o položaju v Belgradu ter o mišljenju radikalne stranke.
RAZGOVORI Z LJUBO JOVANOVIĆEM IN PAŠIĆEM. — POTEK RAZGOVOROV SE PRESOJA OPTIMISTIČNO.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) O dohodu delegatov HRSS v Belgrad je bila vlada takoj obveščena. Takoj ob 8. zjutraj je ministrski predsednik Pašić prišel v svoj kabinet, kamor jc došel Ljuba Jovanovič, ki se je razgovarjal s Pašičem več ko 1 uro o stališču radikalne stranke z ozirom na dohod delegatov HRSS. Po vsestranskem razmotrivanju položaja je Jovanovič odšel v svoj kabinet, kamor sta došla delegata dr. Maček in dr. Krnjević. Med Jovanovičem, dr. Mačkom in dr. Krnje-vičem se je vršil razgovor o načelnih zahtevah. O tem razgovoru, ki je trajal več ko 2 uri, niso znane nobene podrobnosti. Nato so se Jovanovič, Maček in Krnjevič v avtomobilu odpeljali k Pašiču. Tu se je razgovor nadaljeval. Trajal je več ko 1 uro. Popoldne sta delegata zopet bila pri Pašiču, kamor je došlo še nekaj radikalnih voditeljev in ministrov. Izmenjale so se misli o stališču ene in druge strani. Toda o podrobnostih se ni razpravljalo, marveč le o načelni strani.
Vašemu dopisniku in drug'm novinarjem je po konferenci izjavil dr. Maček, da je z razgovori zelo zadovoljen 1er da upa, da bodo rooi'i povoljen uspeh. Dobro je predvsrm to, da so se končno enkrat sestali na razgovor predstavniki srbskega in hrvatskega naroda, ker dosedanji način ni bil srečen.
UGIBANJA ITALIJANSKE» \ ČASOPISJA.
Rim, 10. aprila. (Izv.) Ita ijanski listi Doroùijo iz Belniadu, da je na sestanku
l
Političen Ust za slovenski mM.
Oprava |o T .ioplUr|«ri al. 8. — B«6aa peitne hnuu l|abl|f neke it. 850 na naročnlao lo it 346 sa oglaM, lagrab 39.011 e^ra|er. /563, pra$'t« ln dana]. 24.797-
ИГ OrrialitT* 1« v Koplttrf«Tl alt«« it«r. 6/ВД RotopUl s* ne vračajo; aetranktrana pluno a« •prejemalo. Oredn. telet, št v. 50, oprava. Itr. 3X8.
пгГЛп в.
mmrvENBo; <Кб тт/арштш
тт. n
Mussollnijeva politika proti Mažarskl.
Izjave vodje mažarskih fašistov. — Blok orientalskih narodov.
Bndlmpešta, 10. aprila. (Izv.) Vodja
mažarskih fašistov Friedrich se je vrnil iz Smirne v Budimpešto in je izjavil časnikarjem sledeče: Mussolini in italijanski fašisti stoje popolnoma pod vplivom francoske politike, ki zahteva, da Mazarska v polnem obsegu plača reparacije. Italijanski narod je prijatelj Mazarske, ali Musso-linijeva politika izključuje vsako harmonijo med Mažarsko in Italijo. O obisku pri Nittiju je Friedrich dejal, da mu je ta pokazal tajne dokumente iz njegovega arhiva o sklepanju mirovne pogodbe. Mustafo Ke-mal pašo je našel v Afinu Karahisaru. Ke-mal paša mu je pripovedoval podrobnosti o vojni, ki je osvobodila Turčijo. Kemal paša je napadel francosko vojsko v Adani ter jo prisilil do sporazuma, po katerem 30 Francozi morali brezpogojno izprazniti Adano, Turkom pa prepustili ves vojni materijal. Friedrich je prisostvoval dva-dnevnim velikim manevrom turške armade in trdi, da turške čete po opremi in disciplini ne zaostajajo za najboljšimi evropskimi četami. Končno je Friedrich izjavil, da ga je Kemal paša opozoril na to, da se pripravlja ustanovitev bloka orientalskih narodov, v katerega bi vstopile Turči a, Rusija, Perrifain Afganistan. Cilj tega bloka bo oblast nad potjo po suhem v Indijo. Friedrich je mnenja, da bi se morala Mesarska orientirati z ozirom na ta blok.
KEMAL PASA USTANOVIL NOVO STRANKO.
London, 10. aprila. (Izv.) »Daily Maik poroča iz Carigrada: Na sestanku Mustafe Kemal paše in njegovih prijateljev, ki je trajal 12 ur, je bilo sklenjeno, da se ustanovi nova stranka pod imenom narodna stranka in da se objavi oklio na narod. Nova stranka se v novi narodni skupščini ne bo borila za nadaljevanje vojske, marveč za okrepitev mini. Program stranke zahteva med drugim stalno odpravo sultanata, omejitev vojaške službe, odpravo carlgraj-skega kabineta ln pomoč častnikom in uradnikom brez službe.
SPREMEMBE V AVSTRIJSKI VLADI.
Dnnaj, 10. aprila. (Izv.) Vsled spojitve raznih ministrstev pride do spremembe v vladi. Delokrog kanclerja in podkanclerja se bo znatno razširil. Kancler se bo poleg drugega bavil tudi z veliko zunanjo politiko, medtem ko bo podkancler vodil notranjo politiko.
REKONSTRUKCIJA ANGLEŠKEGA KABINETA.
London, 10. aprila. (Izv.) Konservativci smatrajo za nujno potrebo, da se kabinet ojači in s tem olajša delo Bonar La-wu. V slučaju, da bi Bonar Law vsled rahlega zdravja moral odstopiti, bi bil vpoklican v gornjo zbornico. Voditelj konservativce'/ v spodnji zbornici bi v tem slučaju postal Stanley Baldwin. Ministrski predsednik bi postal lord Derby, lord Cur-zon ali pa tudi Stanley Baldwin.
NAJEMNINSKI ZAKON NA ČEŠKEM.
Praga, 10. (Izv.) Včeraj poslanski zbornici predloženi zakonski načrt o varstvu najemnikov določa, da se najemnikom malih stanovanj, ki imajo nad 60.000 kron č. letnih dohodkov, poviša najemnina za 10 do 20 odstotkov. Najemnina za lokale družb, ki imajo na 250.000 Kč. letnega dobička, se poviša za 160 odstotkov.
IZ PORUffRJA.
Diisseldorf, 10. (Izv.) Policijski načelnik v Mengede je bil vsled sabotaže na brzojavnih drogovih aretiran. — V Her-bede je francoska straža obstrelila nekega Nemca, ki se ni odzval klicu.
Berlin, 10. (Izv.) Listi poročajo iz Mainza, da so Francozi v glavni hranilnici zaplenili akte in 14 milijonov mark, ki so bile namenjene za brezposelne delavce.
Berlin, 10. (Izv.) Državnega tajnika Hamma, ki ga je vlada poslala v Essen, so Francozi arotirali v Scharnhorstu.
KONGRES ZDRAVNIKOV NA DUNAJU.
Dunaj, 10. aprila. (Izv.) Včeraj se je tu pričel kongres zdravnikov za notranjo bolezni. Na kongres je prišlo veliko število zdravnikov iz Nemčije, Češkoslovaške, Jugoslavije in Mažarske, vendar pa kongres ni mednaroden, ker so zdravniki bivših sovražnih držav sklenili, da ne bodo sodelovali 11a kongresu, lz bivših centralnih držav so zdravniki prišli, zastopane so Holandska, Švica in švedska. Otvoritve kongresa so se udeležili predsednik republike Hainiscb, kancler dr. Seipei in bivši kancler Schober. Predsednik Hainisch je govoril o težkočah, s katerimi se mora znanost uprav v današnjih časih boriti in je izrazil nado, da bodo učenjaki s svojo vztrajnostjo obvladali vse težkoče ln delovali za dobrobit oetohftpnaga človečenstva.
Napad v Slov. Bistrici.
ŽRTVE 0RJUNSKBGA' NAPADA.
Maribor, 10. aprila. (Izv.) Sesti ranje-neo pri napadu Orjuncev v Slov. Bistrici se piše Ivan Justinek in je delavec, ki ee je vračal z dela domov. Bil je zadet od ročne granate v nogo. Štirje ranjenci eo v mariborski bolnišnici, ker so jim včeraj odstranili drobce ročne granate. Stanje smrt-nonevarno ranjenega Soršaka je se vedno brezupno.
KDO JE NAPADALEC?
Maribor, 10. aprila. (Izv.) Gotovo je, da je ročno granato v vežo hotela Neubold vrgel član Orjune. Tistih 6 oseb, ki so stale pred hotelom oziroma v veži, nihče ne more prštevati k napadalcem, ker so bili sami radovedneži. Današnji »Tabor« med vrstami sam priznava, da so vrgli granato Orjunci. Isto pove v včerajšnjem nelogičnem in v zmedi pisanem >Taborovem« članku sam orjunski générai dr. Kukovec. Preiskava se tako razvija, da vse niti vodijo do onih, ki so v Mariboru oziroma v Slov. Bistrici kot voditelji Orjune pripravljali napad z ročnimi granatami. Priče potrjujejo, da je moral šofer avtomobil ustaviti pred hotelom Neuhold. Orjunci so poska-kali z avtomobila in so vrgli v vežo podol-gasto ročno granato.
SPLOSNA OBSODBA'.
Maribor, 10. aprila. (Izv.) Ves Maribor, celo pošteni demokrati, ostro obsoja od »Orjunašev« izvršeni napad v Slov. Bistrici. Sodeč po današnjem razpoloženju se je bati, da bo splošna ljudska nevolja bruhnila z nepredvideno silo na dan proti tukajšnjim voditeljem »Orjune« Občinstvu vseh strank je že preveč teh rokovnjaških napadov.
ZADRŽANJE OBLASTI.
Slov. Bistrica, 10. aprila. (Izv.) Uganka je, kako da vojaška garnizija v Slov. Bistrici ni ničesar storila za varstvo prebivalstva. Govori se, da sta se celo dva častnika bistriške garnizije udeležila občnega zbora Orjune. Vest, da je bil v Bistrici kritičnega dne na razpolago bataljon orožni-štva ne odgovarja resnici. V Slov. Bistrici je imelo orožniško poveljstvo na razpolago samo 5 orožnikov. Tudi govorica, da je bilo mesto zastraženo od vojaških čet, je izmišljena. Mesto so zastražile že popoldne pred napadom čete Orjuncev, da ne bi mogli kmetski fantje in možje v mesto.
AVTOMOBIL DRUŽBE «ORIENT«.
Maribor, 10. (Izv.) Avtomobil, ki je vozil Orjimce v Slov. Bistrico, je bil, kakor smo že poročali, last spedicijske družbe «Orient«. Avtomobil je telefonično naročila tvrdka Tonejc & Rozman. Družba cOrient« je dala avtomobil brezplačno na razpolago, dasiravno se bori s finančnimi težkočami. Tajnik družbe dr. Cigoj in spe-dicijski uradnik Lavrenčič sta pristaša Orjune. Že na potu v Slov. Bistrico so Orjunci na celi črti od Maribora naprej streljali iz samokresov. Na avtomobilu so imeli zaboj municije.
PRIPRAVE.
Maribor, 10. (Izv.) Priprave za Slov. Bistrico so se izvršile v Mariboru v zasebnem stanovanju odvetnika dr. Igo Janca v Vetrinjski ulici. Dne 3. aprila zvečer se je vršila seja akcijskega odbora mariborske Orjune, ki je še takoj tisto noč po «Jutrovem« poročevalcu mobilizirala celjsko, ljubljansko in zagrebško Orjuno za 7. april v Slov. Bistrico. Načrt je izdelal, kakor nam poroča naš zaupnik, duševni vodja Orjune dr. Reisman.
LAŽNIVE VESTI IZ VRST ORJUNE.
Maribor, 10. (Izv.) Vesti, da bi bili pripravljali Bistričani odpor proti Orjuni, so lažnivo, kar se razvidi iz tega, ker za občni zbor Orjune sploh nihče od naših ni vedel. Napad od zunaj mesta se ni mogel izvTŠiti, kajti po poročilih «Jutra« in «Tabora« so Orjunci sami šo pred večerom zasedli mesto in zastražili vse dohode. Popolnoma izmišljeno je, da bi pred hotelom Neuhold Bistričani napadli Orjun-ce s palicami in kamenjem. «Jutro« je poročalo, da so vrgli granato nemčurji. «Tabor« si tega danes ne upa več trditi, ampak pravi, da bo to dognala preiskava. Trditev «Tabora«, da so skozi okna Neuhold metali kamenje na Orjunce in da so nato OTjunci razbili šipe, je čisto navadna laž. —1 Orjunci trdijo, da so pristaši SLS in Nemčurji metali kamenje ln streljali s streh, a čudno je, da niti on Orjunec ni bil ranjen. Laž je tudi, da bi bili isti položili na cesto kuhinjske nože, ki bi naj razrezati gumijeve obroče na avtomobilih, ker sploh nihče ni vedel, na katero stran se bodo peljali. Na Plntarjevi trgovini so šipe razbili oziroma prestrelili Orjunci sami, Id so v tisti okolici najbolj streljali, današnji «Tabor« trdi, da se je proti Or-unoem «nekaj organiziralo, ker so po pri-iodu Orjunoev iz Ljubljane kolesarji švigali po mestu in napovedovali prihod Or-fcmcev«. Vsak otrok v Bistrici pa ve, da je po prihodu Orjuncev. iz ЦијМјапе^ ki eo
glasom včerajšnjega «Tabora« zasedli mesto in zastražili vhode v mesto, bilo čisto nemogoče lz okolice spraviti v mesto ljudi, ki naj bi napadli Orjunce. Kdor hoče organizirati napad na 300 oboroženih ljudi, rabi za to več dni.
Iz zunanje politike.
*	Amerikanci osvajajo Turčijo gospo- i darsko. Medtem ko se Angleži in Francozi nahajajo zaradi Turčije medseboj v diplo-matični borbi, Amerikanci tiho osvajajo Malo Azijo s svojimi gospodarskimi projekti. Finančni odbor angorske narodne skupščine je te dni sprejel deloma tako-zvani »Chesterov projekt«, ki predvideva zgradbo pristanišč, železnic, cest, električnih naprav itd. itd. po celi turški Aziji. Francozi in Angleži niso tega nič kaj veseli.
*	Albanija in Turčija. Albanija pošlje baje v Angoro svojega diplomatičnega zastopnika. — Musulmanska skupščina v Tirani je sklenila prekiniti zveze s kalifatom in uvesti muslimansko versko avtonomijo v Albaniji. Sklenila je tudi odpraviti mno-goženstvo in sploh vse omejitve, katerim so žene po koranu podvržene. Ortodoksisti se seveda nad tem razburjajo.
*	Francosko stališče v Orienta je precej omajano. Z intrigami proti Angliji ni Poincaré dosegol ničesar drugega nego da se Turki obračajo zdaj tudi proti francoskim gospodarskim interesom v Mali Aziji. Pokazalo se je, da so imeli prav oni francoski politiki, ki so zagovarjali med orient-sko krizo enotno fronto med Anglijo in Francijo. Pravijo, da bo register Poinca-réjevih grehov, kadar pade, zelo velik.
*	V svrho reSitve reparaeijskega vprašanja predlaga Loucheur, ki se je te dni razgovarjal z angleškimi državniki v Londonu, predvsem ustanovitev Porenja kot zvezne države, tako da bi med Nedčijo in Francijo obstojala nekaka nevtralna dežela, ki bi nudila Franciji zadostno garancijo v svrho varnosti njenih meja. Nemci pa odgovarjajo, da se taka zvezna država more ustanoviti le po § 18 nemške ustave, ki predvideva svoboden plebiscit prebivalstva. O tem pa ne more biti govora, dokler je Porenje zasedeno. Kaj mislijo Angleži o Loucheurjevih predlogih, se še ne ve.
*	Nemški pasivni odpor v Poruhrju utegne povzročiti padec Poincaréja. Tar-dieu piše v »Echo National«, da je zasedba Poruhrja dala Franciji tekom poldrugega meseca samo 78.125 ton premoga, to se pravi, dva vlaka na dan, dočim jih je pred zasedbo odhajalo v Francijo 47 dnevno. K temu je treba zdaj računati še ogromne stroške vojaške okupacije. Nasprotniki Poincaréja: Herriot, Tardieu, Loucheur in sam predsednik Millerand pridno intrigi-rajo, da strmoglavijo Poincaréja.
*	Veliki nemiri v Romuniji. Dočim romunska vlada dementuje vse vesti o nemirih v Romuniji, poročajo francoski listi sledeče: V Romuniji se vsak dan ponavljajo burne demonstracije proti ustavi, ki jo je sklenil kabinet Bratianu. Ko se je v parlamentu o tej centralistični ustavi glasovalo, se je cela opozicija absentirala. Opozicijo vodi prvi ministrski predsednik Velike Romunije, Vajda. Na dan glasovanja o ustavi je bila mobilizirana cela romunska armada. Pa tudi v armadi vre in je več tisoč častnikov prosilo za odpust iz službe. Mobilizacija armade je stala 84 milijonov lejev. Vseučilišča v Bukareštu, Cluju, Ja-siju in Črnovicah so zaprta, ker so dijaki uprizarjali burne demonstracije proti reakcionarni ustavi. Razburjenje po celi deželi raste in se obrača tudi proti dinastiji, ki drži nasilnika Bratiana.
*	Zverinske metode boljševikov. Bolj-ševiki obsojence slejkoprej spravljajo s sveta na čisto barbarski način. Vidi se, da nimajo niti eksekucijskega reda ali pa se ga ne drže. Nad prelatom Budkiewiczem so smrtno obsodbo izvršili na ta način, da mu je vojak v kleteh »Crezvičajke« pognal iz neposredne bližine krogljo skozi glavo in sicer odzadaj! Razumljivo je, če se ves svet nad tem razburja. »Pravda« se ob tej priliki norčuje iz papeža, poživljajoč laške komuniste, naj ga »in contu-maciam« na smrt obsodijo, izvršila se bo pa obsodba od strani bodočega »internacionalnega revolucijskega tribunala». Večje eirovosti si ni mogoče misliti, posebno če se pomisli, da ta papež žrtvuje milijone ln milijone za stradajoče rusko prebivalstvo.
*	Moralno stanje Rusijo pod sovjeti je uprav strašno, tako strašno, da so se proti tem razmeram dvignile celo komunistične žene, ki so imele nedavno kongres v tej zadevi. Zakoni se vsak dan ločujejo, svetost družinskega življenja je popolnoma uničena, mladina je podivjala hujše nego med neciviliziranimi narodi v Polineziji, sramežljivost je docela izginila. Sovjeti mladino potom »Komsomola« nalašč pri-dijo, nedelja se ne posvečuje več, ampak napolnjuje s kino-predstavami in nesramnimi plesi. Monogamija je postala iluzo-rična. O tem no tožijo morebiti samo kaki verski listi, ampak vsi svobodomiselni ruski listi v inozemstvu, judovski ravnotako
I kakor pravoslavni, socialistični nič manj n&eo konservativni. '
* Na daljnem Vehoda. Republika Daljnega Vzhoda je končala svoje samostojno življenje. Ostanki prejšnje ruske mornarice Tihega oceana so pobegnili pred bolj-ševiki na Manillo. Njih vodja admiral Stark je stavil prejšnje vojne ladje na razpolago amerikanski vladi, da bi kril na račun najemnine stroške vzdrževanja svojega moštva. V Vladivostoku vlada rdeči teror In se množijo smrtne eksekucije, kajti v Pri-morju se zopet razvija četaško protiboljše-viško gibanje. Četaši, pod vodstvom Sev-šenka, so pomagali prej boljševikom razorožiti belo armado generala Diederichsa in so z ozirom na to dobili dovoljenje povrniti se domov. Zdaj pa napadajo ti oddelki rdeče čete in se sovjetske oblasti glasno pritožujejo čez izdajstvo. V nekdaj cvetočem Vladivostoku samem ni ne denarja ne dela. Pristanišče počiva. Trgovine so zaprte. Podjetniki niso v stanju plačati gorostasnih glob in davkov ter so pri-morani gledati, kako se licitira njih premoženje. Vse ruske banke so podržavljene in so ustavile delovanje. Ista usoda čaka tudi tuje banke, katere še delujejo.
Proslava tridesetletnice ,Ljubljane*
Glasbeno društvo »Ljubljana« je proslavilo tridesetletni jubilej svojega obstoja dostojno in lepo, primerno svojim vzvišenim ciljem, ki si jih je zastavilo ob svoji ustanovitvi. Trideset let delovanja na polju naše pevske kulture, to je lepa doba in za »Ljubljano« tudi častna, tembolj ker je »Ljubljana« ob svojem tridesetletnem jubileju pokazala, da ne živi samo od spominov na svoje uspehe v preteklosti, marveč da stopa v javnost pomlajena in stremi za najvišjimi, resnega uvaževanja vrednimi cilji pevske umetnosti. Njen slavnostni konceri ni bil samo napredek, ampak naravnost velik skok v slovenskem koncertnem razvoju, ker se je lotila tudi orkestralnih del in je to svojo nalogo rešila prav častno.
Svoj jubilej je praznovala najprej 8 božjo službo v Frančiškanski cerkvi, pri kateri je imel pridigo njen član urednik g. Smodej, sv. mašo je daroval njen predsea. kanonik dr. Kimovec, društveni zbor je pa izvajal na koru lepe cerkvene skladbe. Ob 11. uri se je vršil na verandi hotela Union slavnostni občni zbor, ki so se 'ga razen društvenikov udeležili v lepem številu tudi drugi prijatelji pevske umetnosti. Društveni predsednik je v daljšem govoru naslikal razvoj in delovanje »Ljubljane< od njene ustanovitve do njenega tridesetletnega jubileja in pozdravil odlične prijatelje slovenske glasbe in pevske umetnosti, ki so počastili slavnostno zborovanje, zastopnika »Zveze pevskih zborov« v Ljubljani g. dr. Šviglja, zastopnika »Glasbene Matice« g. dr. Lajovica, zastopnika »Pevske zveze» g. Tomca, zastopnika pevskega društva »Zvon« g. Prelovca, zastopnika »Slavca« g. Dražila, tročlansko zastopstvo »Pevskega društva Krakovo-Trnovo«, zastopnika SKSZ g. msgr. Stesko, zastopnika Orlovske podzveze dr. Kržana, zastopnika mestne občine g. podžupana dr. Stanovni-ka, odličnega slovenskega skladatelja g. p. Hugolina Sattnerja, velezaslužnega ka-pelnika g. dr. Čerina, g. žendarmerijske-ga polkovnika Dragica in druge. G. dr. Š v i g e 1 j je čestital »Ljubljani« v lepem govoru, v katerem je naglasil njeno resno stremljenje k visokim ciljem in ji želel veliko uspeha v plemeniti tekmi ljubljanskih zborov. Govorili so še g. msgr. S t e s k 8 za SKSZ, g. podžupan ljubljanski dr. S t a • n o v n i k, g. T o m c za »Pevsko zvezot podpredsednik »Ljubljane« g. S t u r m , ki se je v imenu društva zahvalil zaslužnemu predsedniku g. dr. K i m o v c u in marljivemu društvenemu pevovodji g. Marku B a j u k u , katerega prizadevanju se je zahvaliti tudi, da je začel izhajati »Pevec< in se je osnovala »Pevska zveza«, ki šteje danes že 150 zborov in uspešno širi in dviga pevsko kulturo v Sloveniji. Vsem govorom je sledilo burno odobravanje, ki je doseglo svoj višek, ko je društvo izročilo svojemu pevovodji g. Bajuku v znak priznanja in hvaležnosti svoj dar, srebrn lavorjev venec. Zbor je na predlog g. Sturma in g. Ba-juka ob viharnem navdušenju imenoval M častna člana zaslužnega skladatelja in pionirja slovenske glasbe g. Ant Foersterja in najstarejšega aktivnega člana »Ljubljane« g. J. Grobelnika.
Ljubljansko občinstvo in prijatelji slo« venske pesmi z dežele so se »Ljubljani« ob njeni slavnosti prav častno oddolžili. Slavnostni koncert v ponedeljek je bil zelo dobro obiskan. Počastil ga je veliki župan g. dr. L u k a n s svojo soprogo. Občinstvo ni stedilo z viharnim odobravanjem in priznavanjem. »Zveza pevskih zborov« v Ljubljani je poklonila »Ljubljani« na koncertu velik lavorjev venec s slovensko tro-bojnico; v njenem imenu je izrekel »Ljubljani« čestitko predsednik g. Matej Hit-b a d. Pevska zveza je podarila »Ljubljani« srebrn lavorjev venec, ki ga je izročilo posebno odposlanstvo z g. Mihe}-č i č e m na čelu. G. predsednik dr. K i • m o v e c se je gratulantom zahvalil. Pri koncertu je nameravala »Ljubljana« izro-
stw. 8Î<
SLOV VENEC, Aie 11. aprila 1928.
Stran 8.
žiti g. p. Hugolinu Sattnerju, svojemu častnemu članu, krasen spomin, umetniško sliko s krasnim, umetniškim okvirjem, pa vsled skromnosti zaslužnega g. skladatelja ni mogla svojega namena izvršiti.
e uspel nad vse jnost vseh navzo-
Slavnostni koncert sijajno v popolno zadovol čih. Zadovoljna pa sme biti tudi »Ljubljana«, ki je ta večer videla, koliko iskrenih simpatij in priznanja da uživa pri glasbo ljubečem občinstvu. Želimo ji, kar so ji želeli govorniki na slavnostnem občnem zboru, da živi, raste, cveti in sc izpopolnjuje v svojem vzvišenem umetniškem etremljenju.
^Inšpektorju Vajdi v Belgradu
Ravnateljstva srednjih šol v Sloveniji eo prejela pred kratkim sledeči dopis viš. šol. sveta v Ljubljani:
»V. š. s. ponovno naroča, da izvrši ravnateljstvo ukaz min. prosv. z dne 11. februarja 1023 O. U. br. 54045 ter Izloči vse učne knjige, izdane pred 1. 1919. O izvršitvi je treba ob lastni odgovornosti ravnatelja nemudoma sem poročati.---
V navedem ukazu zahteva min. prosv. Izločitev le tistih učnih pripomočkov, ki povdarjajo našo pripadnost k Avstro-Ogr-ski monarhiji oz. so pisani v staroavstrij-skem duhu. Tolmačenje v. š. s. je torej protizakonito ter onemogočuje napredek v šoli.
Občinstvo naproša zategadelj g. In-Spektorja, da povzroči avtentično tolmačenje omenjenemu odloku min. prosv. z dne 10. februarja 1923, ki naj pouči v. š. s., da ž njim ne morejo biti ukinjene vse pred 1. 1919. izdane učne knjige. On pozna vsebino učnih knjig, ki so v rabi na srednješolskih zavodih v Sloveniji ter ve, v koliko odgovarjajo ozir. ne odgovarjajo predpisu ministerstva. — Glas iz občinstva.
(Pripomba uredništva. Očividno so v v. š. s. na delu sile sovražne napredku. Gotovi gospodi kokodakajo, kakor kažejo seje, nesejo pa dosledno — zaprtke, s katerimi razburjajo po nepotrebnem stariše, učitelje in učence. Prinašamo radevolje »glas iz občinstva«, saj se drugače z zakrknjenimi jezdeci paragrafov v v. š. s. res ne dà več govoriti. Če kje, je v tem slučaju nujno posredovanje na mestu, da se pomiri nepotrebno razburjenje, ki ga je povzročil omenjeni odlok v. š. s. vsepovsod.)
—	Skupna seja načelstva in vodstva SLS bo v soboto 14. aprila ob 10. dopoldne v Ljubljani. Vabila smo že razposlali. Če kak član načelstva vabila ne bi pravočasno dobil, se naj oglasi v soboto v tajništvu. — Tajništvo SLS.
—	Umrla je po kratki bolezni v Kranju gospa Marija M a r e n č i č, roj. Teran, mati; gospe soproge g. Fr. Leskovica, ravnatelja »Ljudske posojilnice« v Ljubljani. Blaga rajnica, splošno znana vsem kranjskim okoličanom, se je odlikovala po posebni darežljivosti nasproti ubogim dijakom in revežem sploh. Pokopali jo bodo v sredo dne 11. t. m. ob 5. uri popoldne. Svetila jej večna luč!
—	Županski tečaj v Metliki se vrši v nedeljo dne 15. aprila 3923 ob 9. uri dopoldne v društveni dvorani. — Spored:
1. Smernice glede občinskega gospodarstva vobče. — Občinska uprava in najvažnejša določila občinskega peda ter drugih zakonov, ki so važni za županstva. 2. Občine in izvrševanje vojaških poslov; bistvena določila vojaških zakonov in predpisov. — 3. Razgovori: vprašanja in odgovori o raznih panogah občinske uprave. Na tem poučnem tečaju predavajo: major Lampič o vojaških, in dva uradnika po-krajiske uprave o drugih zadevah. Radi velevažne snovi naj se udeleže tečaja vsi župani, pa tudi vsi drugi občinski zastop->iki. — Županska zveza.
—	Odbor za prenos leta 1918 vsled npora v Judenburgu po prekem soda ustreljenih vojakov biv. 17. pp. je razposlal nabiralne pole za nabiranje prostovoljnih prispevkov. Iz dosedanjih uspehov ugotavlja odbor dejstvo, da so se naši prošnji v obiti meri odzvali mali ljudje, predvsem delavci in uradniki. Pogrešamo odzivov večjih industrijskih, trgovskih in denarnih zavodov in bogatejših posameznikov. Dovoljujemo si s tem ponovno opozoriti na veliki narodni pomen programa omenjenega odbora in prosimo, da slovenska javnost z živim zanimanjem pokaže, da ni pozabila strašnih dni bojev za našo evobodo. Prispevke je pošiljati na naslov: Odbor za prenos leta 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov biv. 17. p. p. v Ljubljani.
—	Poziv in prošnja. Skoraj bo dve leti, odkar je v Preski pri Medvodah umrl profesor g. dr. Josip Marinko. Rajnik je bil izredno dobrega, plemenitega srca. V Novem mestu je za časa svojega 26 letnega službovanja kot gimnazijski profesor Btoril izredno mnogo dobrega. Ustanovil je dijaško kuhinjo, katero je dolgo vrsto let vodil ter zanjo vse žrtvoval. Revnim dijakom je bil pravi oče, skrbel je zanje ter lim v vseh Dotrebah stal ob strani Kot
drugI Kolping je bil plemeniti rajnik rokodelskim pomočnikom in vajencem. Vse svoje imetje je razdelil med potrebne siromake ter v razne dobrodelne namene in naprave. Na pokopališču v Preski je grob blagega pokojnika prazen in zapuščen brez vsakega spomenika. Na vsak način se spodobi, da se velikemu dobrotniku postavi dostojen nagrobni spomenik. Vsi gospodje, katerim je rajnik mnogo let delil dobrote, ee poživljajo in prosijo, da si osnujejo odbor, kateri bo imel nalogo, da se plemenitemu in velezaslužnemu g. profesorju postavi nagrobni spomenik.
—	Vrhnika. Volivni poraz naše liberalce silno, silno boli. Zato dajejo izraza tej pekoči boli v navadnem zakotnem hujskanju. Trobijo v svet, da zasedejo Italijani naše kraje i. t. d. Zasti se odlikuje v tem poslu trgovka Š., sestra znanega or-junaša Arka. V svoji trgovini pripoveduje ljudem že take stvari, da je joj. Zmerja vse, kar ni liberalnega in podpira z vsemi sredstvi protiljudsko Orjuno in Sokola.
—	Slov. kal. prosvetno društvo »Soča« v Novem mestn Je priredilo na Belo nedeljo veselico z deklamacijami, z zbori, mešanimi in moškimi, katere je spretno vodil okrajni šolski nadzornik Grad. Vse točke veporeda so ee izvršile v občno zadovoljnost in moramo biti hvaležni gosp. nadzorniku, ki ob svoji veliki zaposlenosti najde še zmerom časa za prosvetno delo med narodom.
—	TržiC : Pretekli pondeljek, 9. aprila, je bilo v »Našem Domuc zadnje predavanje s prav dobro Izbranim sporedom, kot je o tem »Slovenec« že zadnjič poročal. Vkljub slabi poti je bilo predavanje dobro obiskano. S tem je zaključena letošnja sezona predavanj, ki so bila po svojem programu in tako številni udeležbi gotovo lep kulturen napredek v društvu Sv. Jožefa. Predavanja, petje, godba itd. je bilo skoro na vsakem prosvetnem večeru, ki je bil redno skoro vsak teden. Prosvetni večeri zadnje pol sezone so pa r ravnost ponos za naše društvo. — Pretekli petek 6. aprila in v nedeljo 8. aprila je bila na tukajšnji mešč. šoli šolska akademija. Na programu je bilo petje, godba, telovadba, deldamacije. Ta akademija je bila gotovo izmed vseh dosedaj, izvzemši par točk, najlepša na tej šoli. Telovadni nastopi, tri deklamacije, zlasti pa nastop g. strok, učitelja Kernca s tremi točkami z vijollno je nudil obilo urrctniškega užitka. Naravnost krasna je bila deklamacija: »Turški napuh«, (deklamiral H. Zech, III. a razr. pod vodstvom g. strok, učitelja Pečjaka). — Naj o tej šoli omenimo ob tej priliki še nekaj. Z vodstvom te šole smo imeli skozi 3 leta precej hude boje. Ti boji so zadnje leto precej prenehali in upamo, da v bodočnosti od strani vodstva ne bo nobenih povodov več za prekljarije. — Zadnjo soboto, 8. aprila je bil v dvorani predilnice plesni venček uredništva v Tržiču. Oni, ki so bili na tem plesu, pravijo, da se venček uradništva še od daleč no da primerjati s predpustnim večerom našega inteligenčnega kluba 8. febr. letos niti po udeležbi, po programu pa sploh ni primere. Udeležba je bila tako majhna, kot še na nobeni veselici ni bila. Pripomnimo tudi to, da ta klub uradništva v Tržiču ni niti vsega uradništva vabil, med tem ko je vabil vse druge različne ljudi, ki sploh niso uradniki. Sicer pa je edino kulturno dela tega kluba ples in kar je 8 tem v zvezi, zato se pri plesu začne in ko plesa ne bo, tudi kluba ne bo!
—	h dobrepoljske doline nam poročajo: Po lepih Jasnih dneh smo dobili spet sneg. No pa upanje je, da ne bo sile, ampak še prav dobro bo napravil travnikom, pašnikom in polju. — Živinska in lesna kupčija zadnji čas jako pojemlje, saj je pa tudi šlo na stotine glav domače živine iz naših hlevov, na stotino vagonov najlepšega mehkega in trdega lesa iz naših gozdov čez LJubljano na Laško. Ta laška kupčija nese največ pre-kupcem in izvozničarjem, ne pa toliko kmetom. Pozabiti pa nikakor ne smemo vsekako važne novice, da smo dobili zadnje dni javno telefonsko govorilnico, kar nam je še v poseben ponos zato, ker smo s to moderno napravo več večjih krajev prehiteli.
—	Sneg na Gorenjskem. Z Jesenic: Na belo nedeljo in v ponedeljek sneži pri nas kakor o Božiču. Ob U. uri dopoldne ga je padlo že kakih pet prstov. — V soboto pa smo na solncu ležali.
—	Jesenice. Martina Krpana je prišlo v K. D. D. dvakrat gledat toliko ljudstva, da se na željo ponovi še dvakrat.
—	»Ploha na .Tosenicah«. Pa ne mislite, da ja bila res kaka ploha, o ne, kajti L.;ova je že tri mesce čisto suha, ampak demokratje so priredili igro »Plohac ln sicr so imeli na lepakm naznanjeno, da se Igra U. marca. Kaj jih je od tega odvrnilo, nihče ne ve, sklep misijona na Isti dan gotovo ne, čeravno so se ga tudi liberalci pridno udeleževali. Splošno mnenje je, da eo predstavo perložili na 18. marca zato, da bi t tem dokumentirali ploho na SLS, katera naj bi bila po njihovem ta dan poraženo, vsaj na Jesenicah. Toda »ploha« Jo prišla nad nje same, ter jih tako temeljito odplavila, da par dni nisi srečal demokrata na cesti. Tiščali so glave si upaj tam v Humrovi trdnjavi ter gruntali, kako je to mogoče in kaj bo sedaj. Nič jim ni pomagalo, ne Hauptmanov SLS zaničujoči lepak, ne sramotenje Presv. Srca na shodu demokratov pri Ilumru, kar bi bil lahko g. dr. K. kot predsednik shoda zabranil, ne Pibrovčev trud, kateri bi bil najraje vse »klerikalce« pomedel lz volilnega imenika. Nič jim ni pomagalo, ie svojega Žerjava niso več dobili. Da, »ploha« Je prišla nad vas, a pri prihodnjih volitvah pride »potop«.
—	Reievalnl odsek SPD. — Is členov Osrednjega odbora SPD se je sestavil reševalni odsek, ki ima na razpolago vse potrebno orodje za slučaje nesreč in nezgod: nosilnico, vrvi, lekarniški ročni kovček s potrebščinami za prvo pomoč itd. V vseh
važnejših gorskih krajih se določijo domačini, ki bodo vsak čas pripravljeni sodelovati pri reiilnlh ekspedicijah. — Odbor SPD opozarja Javnost, da je vsako nesrečo, oz. nezgodo javiti ustmeno, telefonično ali brzojavno na pisarno SPD v LJubljani, Kralja Petra trg, ali pa na najbližjo podružnico SPD, ki po potrebi obvesti Osrednji odbor.
—	Prostovoljno gasilno društvo na Verdu priredi 8. junija t. 1. veselico na vrtu g. Hrenca. Ker je zanimanje izredno, se vse druge veselice, določeno za ta dan, prelože. Vsi prijatelji našega društva iskreno vabljeni. Podroben spored sledi. — Odbor.
—	Nadzorstvo nad mesarji v Zagrebu. Zagrebška mestna aprovizacija je najela 10 detektivov, ki bodo od 7. zjutraj do 10. dopoldne nadzorovali mesnice in pazili ua kakovost mesa, doklado, cene ln obnašanje nasproti kupovalcem.
—	Iz Slovenije Izgnana je 1. julija 1890 v Idriji rojena Marija Strnad.
—	Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	3322
ÏSiiJî c
p Nov napad na tiskarno «Edinosti« v Trstu. V noči od sobote na nedeljo so tržaški fašisti zopet napadli tiskarno «Edinost«, in sicer kot povračilo za dogodek v Biogradu na morju, kjer so baje Hrvatje žalili italijansko zastavo. (0 kakem takem dogodku ni ne italijansko ne jugoslovansko časopisje ničesar poročalo.) Pred tiskarno je prišlo 30—40 fašistov, ki so s hrupom in vpitjem razbili šipe na vseh vratih v pritličju. Potem so vdrli v tiskarno in tudi tn razbijali. Pri strojih je stopilo fašistom nasproti pet karabinierjev in preprečilo nadaljno razbijanje, tako da so ostali stroji nepoškodovani. Ko je prihitel v tiskarno še drugi oddelek karabinierjev, fašistov že ni bilo več. Škoda v tiskarni znaša topot samo 500 lir. Kaj bi rekli fašisti, ako bi hoteli Slovenci in Hrvati njihove ùine nad podjarmljenimi jugoslovanskimi brati povračati nad Italijani, ki so med nami bodisi stalno bodisi začasno po opravkih in kupčiji?
štajerske mme. ~
š Smrtna kosa. V Laškem je umrl višji davkar v pok. Fr. J e r š e , star 80 let. —
V	Celju je umrl bivši žalski trgovec Jakob J a n i č, graščak na Miklavževem hribu. — V Žalcu je umrla nadučiteljeva soproga Antonija Tomšič. — N. v m. p.!
š Sezonsko prireditve v Rogaški Slatini. Društva in umetniki, ki nameravajo v tekeči sezoni prirediti v zdravilišču Rogaška Slatina koncerte, so vabijo, da naznanijo ravnateljstvu zdravilišča do 15. maja t. 1. dan in druge podrobnosti nameravane prireditve. Poznejša naznanila bo ravnateljstvo moglo upoštevati le poieni, če bo zdraviliška dvorana na razpolago.
б Nesreča z granato. V petek, 6. aprila t. 1. je preiskaval neko granato Rakuna Ferdinand, mizarski pomočnik v Ptuju, čeprav ga je svaril pred takim početjem njegov delodajalec. Pri tem je granata eksplodirala in imenovanemu odtrgala na desni roki tri prste, razmesarila stegno na desni nogi ter ga ranila v lice poleg desnega očesa. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico.
š Neznan mrtvcc v Ptuju. Neznanega 60 let starega moža so našli v hlevu mlinarja Alojzija KukoVca v Ptuju. Zadela ga je srčna kap.
š Vlom v Rajhcnburgu. Trgovcu Jožefu Hla-dinu v Rajhenburgu eo odnesli vlomilci 25.000 K denarja in manufakture v vrednosti 49.000 kron.
Socialni vestnik.
s V varstvo deklet. Komisija za varstvo žen in otrok, ki deluje kot ustanova Zveze narodov, je pravkar sklenila, da bo v zvezi z mednarodnim delovnim uradom po pristaniščih organizirala boljšo varnostno službo za ženske izseljenke. V to svrho so je ustanovil poseben odbor, v katerem imajo svoje zastopnike Združene države, Italija, Japonska in Uruguay.
s Nezaposlenost v češkoslovaški republiki. —
V	polovici meseca marca 1923 je bilo po statistiki ministrstva za socialno skrbstvo podpiranih v češkoslovaški republiki 180.000 oseb, in sicer: 182 tisoč možkih pa 48.000 žensk ter 170.600 družinskih članov. Od teh jih pride na Češko 122.000, na Moravsko in šleško 40.000, a na Slovaško in Pod-karpatsko Rusko 18.000. Poleg tega je bilo s posredovanjem podjetij podpiranih 62.400 deloma nezaposlenih ter 20.200 družinskih članov. Število nezaposlenih oseb, ki' so neposredno podpirane, se je skrčilo v primeri z mesecem febr. 1928 (208.674 ▼ febr. 1923). V mesecu marcu 1922 je dobivalo državno podporo 40.285 oseb, a 32.839 oseb je vžlvalo podporo od posameznih podjetij.
Raznoterosti.
r Poroka italijanske princezinje Jolande. Dne 9 t. m. se je, kakor smo že kratko poročali, v kraljevi palači v Rimu na svečan način vršila poroka kraljeve prvorojenke princezinje Jolande ■ konje-nlSkim kapetaaom grofom Karlom Cal vijem d! Ber-golo. Navzoča Je bila celokupna kraljeva družina z vsem sorodstvom, ravnotako ženlnova družina, potem predsednik senata Tittoni ln presednik poslanske zbornice de Nlcola, ministrski predsednik Mu-
ssolini i vsemi ministri in driavnimi podtajniki ter mnogo drugih povabljencev. Za dame je bila predpisana svetla obleka z vlečko ln belim velom, častniki so bili v svojih uniformah s modrim trakom in odlikovanji, ostali gospodje v redlngotih s odlikovanji; državna podtajnike Aeerbo in 8ardl, Id sta funkcionarja narodne miliee, sta bila v unlfot» ml te milice, Mussolini je pa to pot nosil redingote. Ob 10. uri sta prišla kralj ln kraljica s kraljico materjo, zaročenca in ostala kraljeva družina. Neve-, sta Je imela dragoceno obleko iz bele »vile, na gla> vi velo z vencem lz oranžnega cvetja, v roki ctoV ben šopek enakega cvetja. Dolgo vlečko »ta ji no»' sili kot paža dve vojni siroti iz zavetišče »Savoia< V »zeleni dvorani«, ki je bila vsa v cvetju, ie Je' najprej vršila civilna poroka, pri kateri je poslovaf senatni predsednik Tittoni, priči sta bila vojvode Diaz in admiral Thaon de Revel. Ko so podpisali zapisnik, Je Tittoni čestital novoporočencema 1đ Jima poklonil peresnik, s katerim sta bila podpisala zapisnik. Nato se je razvrstil sprevod v pav^ linsko kapelo, kjer se je najprej vršila sv. mašaj pri kateri je pel zbor »Scola Cantorum« iz S. Salva»' toreja pod vodstvom mojstra Denzija. Sv. mašo Je1 daroval msgr. Beccaria, opat pri S. Barbara di Msn-i tova, ob asistenci štirih kraljevih kapelanov. Po sv? maši se je vršila poroka, ki jo Je istotaso opravil msgr. Beccaria. V svujetn nagovoru na novoporo'J čenča je msgr. Beccaria slavil čednosti Savojcev iti3 sedanje kraljeve družine. Ko re je opravilo v kapeli bližalo koncu, so jell predirati v palačo navdušeni klici ogromne množice, ki se ja bila zbralrf pred kvirinalom. Klicanje je čimdalje bolj naraščalo. Da ugodijo množici, je odšla kraljeva družina z novoporočencema in prvimi državnimi funkcionarji na balkon, kjer jim je množica prirodllai viharne ovacije. Potem se je vršil v kraljevi рв-f loči obed, kateremu je prisostvovalo 120 oseb. Oh; obedu sta se novoporočenca odpeljala v kraljevi grad San Rossore, ki leži med reko Arno in mor^ jem. Kasneje se novoporočenca naselita v svoji vili' v Pinerolu. — Predsedstvo poslanske zbornice Je poklonilo princezinji Jolandi kot poročni dar ve-' liko sevresko vazo z orhidejami. — Italijanski kralj je povodom poroke svoje hčere podpisal obsežno amnestijo.
r Tilloni dobil Annuruciatin ovratnik. O pri» liki poroke italijanske princezinje Jolande je želel kralj podeliti najvišji red Armunziatinega ovratJ nika tako Mussollniju kakor Tittoniju. Ker je рв ta cas na razpolago samo en Annunziatin ovratnik,1 je Hotel kralj izpremenili pravila reda, da bi mogel odlikovali oba državnika. Toda Mussolini je profil kralja, naj pravil ne izpreminja in naj po-' deli red samo Tittoniju. Kralj je tej prošnji ugodil in določil, da dobi Mussolini prvi Annunziatin ovratnik, ki postane prost.
.............................. чГ'
g Mini Irg. Cene žitu so bile približno sle* deee: pšenica 450—453 Din, rž 400—405 Din, ječ' men 215—220 Din, oves 200—295 Din, pšenična moka št. 0 075—700 Din, št. 2 650—675 Din 51. 6 625-650 Din.
g Obfni zbor Zadruine Gospodarske hm\ke se vrši dno 8. maja 1923 v prostorih posvetovalnice banke v Ljubljani. Na programu je med drugim tudi volitev upravnega sveta in nadzorstvenega sveta.
g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 31. marca je bilo v prometu za 5.405,809.240 Din papirnatega denarja.
g Oblni zbor delniške druibe Triglav * Smarci pri Kamniku se vrši dne 29. aprila cb pol desetih v prostorih družbe v Šmarci pri Kamniku.
g Oblni zbor Kmelske posojilnice za ljubi Ijansko okolico se vrši dne 20. aprila ob treh popoldne v prostorih zavoda Dunajska cesta 18.
g Znižanje uvozne carine ta Hfo in rii ti Italiji. Italijanska vlada je znižala uvozno carino! na krušno žito in mlevske proizvode od 5 na 8 lire, uvozno carino na razne vrste riža pa od 11' ozir. 7.50 lire na 6.50 ozir. 4.60 lire. Obenem se je ukinila prepoved na uvoz Inozemskega riža.
BORZA.
Zagreb, 10. aprila. Devize: Pešta 2.20—2.30, Berlin 0.4725—0.475, Italija 4.92—4.96, London 464.50—467, New York 08.50- 99.26, Pariz 6.65— 6.67, Praga, 2.975-2.99, Dunaj 0.1395-0.141, Curih 18.20—18.35, Bukarešt 47.60. Valute: lira 4.8S -4.88, dolar 98.
Curih, 10 aprila. Devize: Pešta 0.1255, Beril» 0.0259, Italija 27.20, London 25.47, New York 647, Pariz 37, Praga 16.325, Dunaj 0.00765, Sofija 4.12, Zagreb 5.45, Varšava 0.0140, Holandska 214.10. Valute: n. a. krona 0.0077.
Ljubljanske novice.
lj Odstopil je občinski svetovalec SLS gospod Viktor Adamič, ker mu ni mogoče po prestani hudi bolezni vsled
nj' -ovega še vedno rahlega zdravja vršiti svojo ''	Gospod Viktor Ada-
mič je bil silno pr'	občinski svetova-
lec. Izvoljen je bil »	26. aprila 1921,
v katerem je deloval, a,	rpuščen. De-
loval je v policijsko zdravsi .	v zastav-
ljalnici, v pogrebnem zavodu i s	uspe-
hom pa v sodišču za pobijanje * ■>	'e-
njem občinskem svetu Je deloval v S|. t odseku, bil je načelnik upravnega odboi voženj in podnačelnik mestne zastavljali», pogrebnega zavoda. Na mesto gospoda Adan. je bil v občinski svet pozvan gospod občinski svetnik SLS Pavel K e r š i č, mizar, stanujoč na Ižanski cesti St. 30.
lj Krekova prosveta. Zveza uradnic tn trg. nastavljenk opozarja vse članice na zanimivo predavanje, ki bo danes zvečer ob pol osmih. Prijazno vabljene tudi drugo. — Odboe,
Stran i
SLOV V ENEC, đne 11. aprila 1928.
81er. BÎ.
lj Društvo Jan. Ev. Krek bo imelo danes, dne 11. aprila ob 2. popoldne v Krekovi vili svojo sejo i sledečim sporedom: a) izdaja Krekovih spisov ln življenjepisa; b) zadeva hiše. — K seji so vabljeni tudi vsi, kateri se za društvo zanimajo.
Ij Občni tbor Umetnostno lyodovirske^a dru-llva se vrši v petek, dne 13. t. m. ob pol petih evečer v pisarili gospoda šefa oddelka za prosve.to t palaïi pokrajinske uprave II. nadstr. Dne; ni red: 1'orocila odbornikov. — Volitev novega odbora. — Eventualnosti.
lj Krekova niUdina » Ljubljani sklicuje Širši Mstanek vsega članstva, ki se vrši v četrtek 12. t. m. v prostorih Jugoslovanske strokovne -/.veze Stari trg 2/1. Vabijo se vsi člani in se tudi sprejemajo ob enem novi Slani. Tovariši, ki imate veseljo do liramatike, ete posebno vabljeni. Po sestanku predavanje o zgodovini dramatike. Obvezna udeležba vseh članov. — Predsednik.
lj Predavanje is rrtnurstva. V četrtek, dne 12. f. m. bo ob 8 .uri zvečer v dvorani na Mladiki nadaljeval g. prof. J. Verbič predavanje o gojenju le-potičnih sobnih rastlin. Vabimo člane sadjarskega in vrtnarskega društva, kakor vse prijatelje in ljubitelje vrtnarstva.
lj Sv. sadušna masa po pokojnem kongregani-*tu D e 2 m a n u bo jutri, četrtek ob 6. uri zjutraj v Kriïanknh.
lj Predavanje т Pravniku. V sredo, dne 11. Iprila bo na sestanku društva »Pravnika-, gospod finančni delegat dr. Karel š a v n i k nadaljeval predavanje jO ustavni (politični) kontroli državnega gospodarstva '. >'a predavanje, ki jo vzbudilo radnjič veliko zanimanje, opozarjamo vse pravnike. Vrši se ob 5. uri popoldne v pravosodni palači It. 79.
lj Ne prezirajte vabil k sodiSen! Ljubljančani. posebno trgovci in mesarji silno radi pozabijo priti k razpravam na sodišče, bodisi naj so vabljeni kot priče ali pa kot stranke. V svarilen zgled objavljamo sledeči, zdaj že pravomočen slučaj. Neki trgovec ui prišel k neki civilni razpravi, katero te s »vojo nenavzočnostjo takrat onemogočil. Tudi
drugič ni prišel. Sodnik ga je kazaoval in odvetniki so tudi predlotill evoje »skromne« račune, tako, da bo stalo aioer zelo uglednega ljubljanskega trgovca njegova komodnoet »malenkost« 13.080 kron.
lj Na kateri strani bo pravieaf Včeraj okrog 1. ure popoldne je nok poljedelec pri stariuarju Golobu kupil staro Skrinjo in omaro. Ko je bila kupčija sklenjena in je prejel starinar za blago denar, je hotela žena poljedelčevn še ključ od omare in skrinje, da pregleda, kakšna je notranjost. Ker ključev ni bilo zraven, so s ponjočjo sekire odprli vrata. A glej, v omari je bilo nekaj kuhinjske posode, meden svečnik, medene kljuke in še nekaj drugih reči. Ko starinarna Golobova to vidi, zahteva stvari, ki so bilo v omari iu za katere prej ni vedela, da se nahajajo notri, jih zalitova od kupca nazaj, češ. da je prodala le Skrinjo in omaro, poljedelec pa se je skliceval na to, da je kupil vse skupaj. Poklicani stražnik je sicer zapisal ime in bivališče poljedelčevo, toda sodišče bo šele razsodilo, kdo ima prav. Poljedelec je naložil skrinjo in omaro z vsem, kar je bilo notri, na voz in odpeljal. Pri tem prizoru so je nabralo na mestu precej ljudi, ki so se vsi strinjali s poljedelčevim mnenjem, na stariuarico je pa padla marsikatera opazko, zakaj ni preje izpraznila skrinje in omare.
lj Nalezljive bolezni т Ljubljani. V času od 1. do 7. t. m. sta bila naznanjena 2 slučaja davice, 2 Skrlatice in 3 dušljivega kašlja.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 1. do 7. aprila t. 1. je bilo v Ljubljani rojenih 23, naknadno prijavljeni rojstvi 2, mrtvorojenih 5; umrlo je v tem času 22 oseb, naknadno prijavljeni 3 smrtni slučaji, od tega tujcev 12 oziroma 1. Vzrok smrti v 5 slučajih jetika, v 2 pljučnica, v 3 možganska kap, v 1 srčna hiba, v 2 rak, ostalo druge bolezni.
lj Trboveljski premoč; in drva ima stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana. Kralja Petra trg 8. tel. 220.	1222.
lj Policijska kronika. Vinskemu trgovcu Ivanu Hočevarju je bilo ukradeno 10.000 K vredno kolo, mizarju Ivanu Lotriču pa kolo vredno 5000 kron. — Delavčevi ženi Mariji Požeuel je bila
ukradena črna laška, r kateri je bilo 180 kron denarja.
Orlovski vestnik.
Vsem odtokom Ijubljonskega okrolja. V nedeljo 15. t. m. ob desetih dopoldne se vr?J teh-nična revizija v prostorih O. P. Udeležba obveznn za vse odsekovne vaditeljske zbore.
Poizvedovanja.
Osrednji odbor SPD v Ljubljani prosi dotič-nega, ki si je izposodil ob priiiiri kliSej »Hotel Zla-
torog«, da ga nemudoma vrne osred. pisarni SPD v Ljubljani, ker ga društvo nujno potrebuj«.
NAHOD? GLAVOBOL? Zobobol? Trganje?
Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čustvo kreposli prinese pravi Fellerjev Elzafluidl Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje m jači ier nnd 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las in usti Veliko močnejši, izdotneiši in boljši kakor francosko žganjel Z omotom in poštnino 3 dvoinoie ali i Specialna sieklcnica 24 Din; 36 dvojnntih ah 12 Specialnih steklenic 208 Oin in 5 % doplačila razpošilja: lekarnar ElKiEN V FELLER. STUBICA DONJA, Elzatrg St. 131, Hrvatsko.

UTRUJENO Z DOLGE POTI DELA IN TRPLJENJA ZA SVOJE, UTOLAZENO Z UPANJEM IN MOČJO SV. ZAKRAMENTOV, JE MODRI BOG DANES : 10. APRILA : OB 2 h ZJUTRAJ ODPOKLICAL V KRALJESTVO VEČNE LUČI IN SVOJEGA MIRU
NAŠO PREDRAGO MAMO :
mahijO mml\l roj. mm
TRUPLO DRAGE POKOJNICE BOMO V SREDO: ll.APR. OB 5 h POP. PRENESLI NA TUKAJŠNJE POKOPALIŠČE; ZA NJENO DUŠO PA SE BODO DAROVALE SV. MAŠE V KRANJU IN V LJUBLJANI.
TUDI VAS, SORODNIKI, PRIJATELJI IN ZNANCI, PROSIMO, DA SE JE SPOMINJATE V SVOJIH MOLITVAH.
KRANJ : 10. APRILA : 1923,
ШШ\ RODBINI: LESHOVIE-lMEMÊlE.
; ïfcKf адокзг* штру«?: -рц
! ЛДОДОг M ': •'	' :.' -• '•	Ч Л ., «.V-WlfiKBt n
ГИПЖХЕКТ! ЗЈТТЊДЕЕЧ ,'Ј d. МЈ.ШЛ Р7Т5
с«ш11ип1ит1пп1!П1тт«и1И111М1ШШ'П1'11-пн».!Ш1П1Л1Мнг1!1тт1Пгти1М
PALMA
kaučuK potpe tniKe in potpiafe
||||||||Н111!!11111111Н1111111Ш!111111111ШШШ!ГОШ^*
Prednostih
GOSPODINJO
TSčE VDOVEC s tremi ljudsko šolo obiskujoči mi otroci v lepem kraju ua Go-tenjskem. — Ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod: .VDOVEC 2000«.
SLUŽBE v Ljubljani išče pošten
krojaški pomočnik
Nastopi takoj pod nizkimi pogoji. - Kje, pove upravništvo lista pod štev. 2045.
event. tudi cerkveaik (obrtnik), brez družine, želi službe v Sloveniji. - Cenj. ponudbe prosim pod: «PRIMOREC 2077« na upravo «Slovenca«.
Pestunjo
lk dvemu otrokoma IŠČEM za takoj. — Prednost ima starejša oseba, ki je v tem poslu izvežbana. Izborna oskrba in dobra plača. Potne stroške povrnem. — Obrniti se je pismeno na gospo ANO KRAMER, Sv. Peter pod Sv. Gorami.
ZANESLJIVEGA in MODNEGA
hlapca
ki je tudi pri konjih vajen, najraje z dežele, sprejme tvrdka IVAN PERI)AN v LJUBLJANI.	2030
IŠČEM eno ali dve SOBI s separatnim vhodom, tudi v I. nadstropju, v bližini pošte, proti dobri nagradi. — Ponudbe pod šifro: «SOBA« na Anončui zavod DRAGO BESELJAK in DRUG, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.	2021
Hišnico ozfr. hišnika
IŠČEM, Reflcktham na st rejši zakonski par brez otrok. Vpraša se SIMON GREGORČIČEVA ULICA 11, I. nadstr. 2059
Naprodaj je:
RESTAVRACIJA nn prometnem kraju v Ljubljani; senčnati vrt, klet in čez 250 hektolitrov vina. Prostora: 2 skladišči, hlev. lokal. Električna razsvetljava. Naprodaj s celim inventarjem za 425.000 dinarjev. — H ISA s 3 sobami, kuhinjo, vrlom, travnikom iu 36 sad. drevesi, barako, vse v dobrem stanju v Prevarah na Koroškem (Jugoslavija) za 35.000 dinarjev. — HIŠA s 3 sobami, kuhinjo, obokano kletjo in hlevom, svinjak, vrta do 800 m', pol ure pešhoda od Ljubljane za 45.000 Din. — HIŠA, enonadstropna, 9 sob, 5 kuhinj, kleti, ograjen vrt; hiša je pripravna za vsako obrt in je na prometnem krnju Vrhnike. Cena 95.000 narjev. - KRASNA PARCELA na pi metnem kraju št. Vid nad Ljubljani. 5000 m", po 15 Din 1 ms, tudi polovica. — Poizve se od 12. do 2. ure pop. pri FRANC PUC, Kongresni trg štev. 7, III. nadstropje, Ljubljana.
DGXA zlata moška ura
moderne oblike, skoraj nova, je NAPRODAJ 20 % pod cenilno vrednostjo, - Ponudbe pod «Doxa 2073« na upravništvo.
Iščem posojila
V ZNESKU 20.000 DINARJEV
proti garanciji na posestvo in 25 odstotnim obrestim za dobo treh mesecev. Ponudbe do 15. t m. na upravo «Slovenca« pod šifro «HVALEŽNOST«.
HIŠO
KUPIM SREDNJE :-: VELIKO -:-
v mostu ali na periferiji mesta Ljubljane. — Ponudbe pod: «RESEN KUPEC« na upravništvo «Slovenca«,


tfnvnokar došlo:
pomladanske
P VIII 325/11
ži'Jil liCj.'
2010 sil
i!. ВПНИС
L.-ubl ma -ùovlai ir 18,
.♦«•7PH ЛИЧ«.Лнр.ч«»I 'гМЛТМ"«. ^

• v
;tu je napre upravi «Slovenca« pod štev, 1991
IIUUQIllf!.»*
спзгтсхзк; k .гллт-гг' JV^c.natma S
v mestu je naprodaj, — Naslov v
1er
Na predlog lastnice Ele Burger, Spod. Šiška 29, po materi - varuhinji Ani Burger, poštni uradnici, Celovška cesta 29, se PRODA na javni dražbi nepremičnina
rifwa
pare. 50, k. o. Spod. SiSka, za izklicno ceno 49.200 Din dne 4. maja 1023 ob 10. dopoldne na pare. 50, pri hiši, Celovška ccsta 29 v Spodnji Šiški. Mera 1230 m'.
Pogoji prodaje in plačevanja so na vpogled pri okr. sodniji Ljubljana, soba 33, med uradnimi urami in na dan dražbe na licu mesta.	, ... ---------- ----------
Okrajno sodišče * LgPanL odd. VIII.,	t^uJf vS^PoPrAVH^
dne 6. aprila 1923.	Trihlina// tovarna dvokoles in
I I IIJlllU3V4 otroških vozičkov ter delov, Ljubljana, Karlovska cesta St. 4.
I
SPREJEMAVA v ponikljauje vsakovrstno predmete, kakor:
DVOKOLESA, OTROŠKE VOZIČKE itd. ter
brušenje
vse vrste ZDRAVNIŠKIH INSTRUMENTOV in enako. — Dela izvršujeva po NAJNIŽJIH CENAH. - Se priporočava
ABERŠEK in DRUG
Poljska cesta št 13, Ljubljana.
raznovrstnih OTROŠKIH VOZIČKOV, , LESENIH VOZIČKOV na 4 kolesih, DVOKOLES najnovejšega tipa, malih najnovejših MOTORcKOV, ŠIVALNIH STROJEV In vsakovrstnih delov. Pncv
upokojeno, nn dopust, ali pomočnico. •— Ponudbe pod šifro: -rNa Pohorje 2070« na upravo «Slovenca».
ČRNO VINO
po 28 K liter iei ulico ter vsak petek
^ sveže ribe ^
nudi gostilna PRI TE2AKU, Sv. Jakoba trg St 5. — 7,a obilen poset se priporoča IVANKA VIDMAR, gostilničarka.
DEKORATIVNI SLIKAR
Mato Benlč, Zagreb
Kokroičeva ulica 16, — prevzema cerkve, dvorce in vile za slikanje.
Trgovino ali gostilno
vzamem v NAJEM aH na RAČUN za več let s stanovanjem. Posedujem primeren kapital in potrebna spričevala. - Naslov pove uprava pod Šifro «POROČEN 2065«. (Znamka za odgovori)
DOBRO OHRANJEN
majlien štedilnik
z BAKRENIM KOTLOM radi prezidave ceuo naprodaj. — IVAN MEGLIC, ključavničar. Pred Prulami št. 6. 20C>:1
Več izurjenih pletilk
ZA NOGAVICE
na popolnoma nove stroja SPREJME proti dobremu plačilu novo ustanovljena mehanična PLETILNICA NOGAVIC
Henrik Franz!
Ljubljana, Privoz št. 7
i LOKAL
r.a trgovino deželnih pridelkov, IŠČEM v LJUBLJANI. — Ponudbe pod: TRGOVINA na upravništvo «Slovencac. 2036
Žlahtni grah, Muicett. gralioro. korente
itd. priporoča
StUER IIKOMP. W\\m,
Wolfovn ulica 12. Zahtevajte cenik.
Enodružinska Hiš A
Iz vrlom je lakoi naprodaj v Rožni dol, 10« pri Marjaku. Stanovanje prosto. Ravuo-tam je naprodaj KOTEL (051) za praHče,
Minka Karo
DAMSKA KROJAČICA - LJUBLJANA.
Sv. Petra cesta štev. 58, se priporoča cenj. damam v mestu ln na deželi za delo, v njeno stroko upadajoče Postrežba točna. 2003 Cene. solidno.
Iščem LOKAL s stanovanjem
za zalogo PEČI, kje v prometnem kraju, kjer bi se dobro obnesla pečarska obrt. Ponudbo na upravo pod: Pečarstvo 207(1,
Prevzamem v delo obdelavo lesa rs
^ mizarske stroje ^
kar je posebno vnžno za obrtnike, ki nimajo lastnih strojev. Se priporočam v na-ročiln za vsa v to stroko spadajoča dela. Mihael MIŠVELJ, stTojno mizarstvo, Ud-maf štev. 118 (Zelena jama). 2057
Krasno
posestvo
ns periferiji mesta Ljubljene je pod zelo ugodnimi pogoji NAPRODAJ. Obstoji it dveh enonadstropnih hiš « vsemi priliklinami. Dalje je prostorna trgovina s pisarno, obširno skladilče, lep velik hlev, prostor za spravljanje voz ln «ena ter nekaj vrta. Prostor zelo ugoden t« kako večjo obrt. Naprodaj sta tudi po-samezni hi»L — Naslov povedo v uprav-niStvu «Slovenca« pod štev. 19B2.
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
Qdtiovorni urednikt Mihael Moikerc v Ljubljani«
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani