Leto IV.
Szombathely, 30. decembra 1917.
Štev. 52.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
doma Novin je na leto vlakom! na njegov naslov O K. mamo v edne fare . ......................... . . 4 K.
Cmm Novin v Ameriko jo na leto . . . . . SI K.
Cena ednoga drebea (o doma O filerev.
VREDNIK :
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERF8LD, Zalamegye.
K tomi to more poslati nnrečnlae i vsi doplsl, naj po v Utkarno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikansU dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ s na konci leta „ Kalendar Srca Jesušovoga.“
Na znanje.
Popolni psiinek potrebüjem, da oz-dr« vam, zato vse pismo, peneze, dare, podporo, na misije pošilajte vl. g. plebanoš* Klekl Jožefi v I)olence (Nogg-doláng, Vasrnegge). Meni se samo naj stari dug pošilja.
Naročniki dobijo kalendar. Samo potr-pte malo. Dtügi si ga naj küpijo pri Balkanpi Ernesti v Lendavi (Alsólendva, Zalamegge), Cena 1 K
Klekl Jozsef
Vrednik
, V Črensovcih 1917. mesece dec.
Na novo leto.
I zvano je Ime njegovo Jezuš.
Luk. H.
Sv. Peter pravi: Ne je drügo Ime deno lüdem pod ntbov, vü šterom bi mogli zveHčani biti, kak vu tistom.
To ime moremo vu srci zdržati, to Ime moremo meti vu vüstah, to Ime moremo občuvati vu vübah, to Ime moremo nositi na rokah, to Ime mo-remo meti zapisano na čeli.
Vu srci: ar je radest. Vu vüstah: ar je veselje. Vu vübah: ar je s!ad-kc6t. Na rokah: ar krepost. Na čeli: ar je po šteo je.
Sv. Bernard od toga pravi: Jezušovo Ime je radost, veselje, sladkcst. Psal-muš 62. pravi: Vu tvojem Imeni bo-dem zd!gavo moje roke. Sv. Janoš piše vu Skrovncm Razodevanji: Meli ■o njegovo Ime i Ime njegovoga Oče zapisano na čeli.
Vu tom Imeni moremo hoditi, mo-biti, se vüpati, delati i gučati.
Hoditi. Miheaš Prerok pravi: Mi mo pa hodili vu Imeni našega Boga.
Moliti. Či te kaj.prosili Očo vu bio-je za Imeni, da vam.
Vüpati se. Psalmus S9. pravi: Blagom človek, komi je Gespedceve Ime vtpanje njegovo,
Delati i gučati. Vse, kaj šteč vtinite s rečjov ali s delom, vse vu Imeni našega Gospoda Jezuša Kristuša včinte, hvalo davajoči Bog! i Oči po njem, piše sv. Pavel.
To Ime je űldo?itno, llbleno, hvale vredno.
čttdovitno. Po ijem je vse stvor-jeno, hüdi düh se prežene, boli se ozdravijo. Kak sv. Janoš pravi: I njegovo Ime de se zvalo Reč božja. I vu Reči božjoj je vse včinjeno. Psalmuš 148: On je pravo i je včinjeno. On je zapovedo i je stvorjeno. Sv. Mark piše od toga Imena ',.J/u mojem Imeni bodo vrage zganjali.
Lübleno Ime. Grehšnike spraviča, pravične razveseli, vu skušavah pomaga, pravičnim miioščo deli i povek-šava i vsakoga, ki je na pomoč zove, zvelíča. Vu pesmi pesmah se Čte: 01i vö?lejani je tvoje Ime. Oii je milosti v-nost. Vövlejani oli je obilnost milo-stivnosti. Za grehšnike je milostivnost. Psalmuš 99. pravi: Hvalte njegovo Ime, ar je slatek Bog. Vište to ime je sladko pravičnim. Psalmuš 123. pravi: Naša pomoč je vu Imeni Gospodno-vom. Vu sküsavah vu tom Imeni na-idemo pomoč. Vu svetih prigovorah se pravi: Tören preveč močen je Ime Gospodnovo, k njemi bežv pravičen i se zvisi. To je, ka pravični ešče več pomoči, ešče več milošče dobijo. I na sleduje se od toga Imena pravi, da vsaki, ki de na pomoč zvao je, se reši, se zveliča.
I to Ime je hvale vredno, ar je odi-čeno. Daniel Prerok pravi: Odičeno je njegovo Ime.
Hvale je vredno, ar je sveto i toliko. Psalmuš 144. pravi: Naj tebe hvalijo, naj tebe vadlüjejo, Gospodne, vse tvoja dela.
Hvale je vredno, ar je novo Ime. Izaiaš prorok pravi: Zvano de njemi novo Ime.
Hvale je vredno, ar je vekivečno. Od toga Imena popeva Matieerkev: Hodile je Rodiea krale, komi je Ime vekivečno.
To Ime presveti naše pamet. Zaha-rijaš prorok pravi: Izhod je njegovo Ime. Odnet pride svetlost. Pri Malahl-jaši se čte: Vam bojaz!jivim gori pride moje Ime — sunce pravice. To Ime ekrepi našo Volo. Pri Zaharijaši se čte: Potrdim je vu Gospodni Bogi.
Toga Imena se bojijo pod zemlov, ar vu njem so oropani, molijo je raelski, ar vu njem so odküpleni, hva-lijo nebeski, ar vu njem so zadobili najem. Zato pa pravi sv. Pavel; Vu imeni Jezušovem se more vugnoti vsako koleno vu nebi, na zemli i pod zemlov.
Na konci leta
1917. Minolo je. Odišio je, steklo je, liki voda vu Möri.
Minolo je, nego njeni spomenek nik-dar ne premine, dokeč mo živeli.
Na bojišči je krv tekla, zdihavenje či bi se na meglo i oblak obrnolo, bi sunce zakrilo, tü doma so pa žene i matere jokale, da či bi njihova skuze vu eden sühi potek Spravo, bi mlin gna!e.
Trplenje na bojišči, nevola doma.
Ki bi deteti. so tam. Doma žene rovajo zemljo, pov je slab. ne ga, ki bi šker v red poatavo, delo ne ide, pekriv veter trga, ne ga ki bi pokrivo. Stara mati se komaj za sebe zna pos-krbeti, sinovje pa krüh i peneze prosijo. Stara mati merje, hišo deli zap-rejo, živino Odajo, zemla pa tak ostane. So jo, ki bi jo obdelav ali pa je ne morejo.
Što to nazaj povrno, da se je edno ali drügo siromaštvo razteplo?
Tem bolje si bodno to pitamo, da drügi, ki so doma ostati, so si jezerke pa jezerke spravili. Bojna je nje po-mogla. Krv vojakov se pri njih na zlato obrnola.
Vsi čütirao, da vu tom dugovanji de dežela nika mogla vtiniti.
2.
kovtvi
1917. decembra ¾g.
Leto 1917. je s dežom notri priš!o. Vu začetki velko blato, sledi mraz, šteri je blato malo vküp pobro.
Mlade lüdi —- 18 let stara —• so štrtokrát na vizito pozvali.
Naši so mir ponüdili sovražniki, nego, kak naš kral je objavo, so po-nüjeno roko zavrgli brez! toga, da Bi znati, kakše pogodbe smo prinesli,
10. januara je sneg spadno. 18., 19. i 20. januara je močno zapadne. Prišli so pravi zimski mrzli dnevi.
Tak mrzlo je gratalo, da slednje dni januara je ešče bojna zmrznola. Namestnik general štabnoga šefa, Hő-fer je 1-ga februara objavo, da za volo zvünredno ostroga zimskoga vre-mena na Ruskom fronti vojna delav-nost je gorstav!ena.
Mir je tüdi zmrzno, ešče hüjše bitje nastalo, podmorski čumi so začnoIi vtapljati ladje. Od toga je guč, so naši pravili, je li ob stane Austrija i Nemčija ali pa premine. Na svojo, ob-rambo vse mogoče pilike i škeri morejo rabiti. Dužni so s tem — pravijo — svojemi lüdstvi i dužni so s tem zgodovini.
Za volo bitja s podmorskimi čuna-mi smo več sovražnikov na sebe na-hujškali, med njimi Ameriko.
Teoce — bikece smo odavali po 4 koronah, teličke ne slobodno bilo za-rezavati, küpüvali so je po skrivoma po 1 kor. 60 fil. Paver je znorjeni bio, vu velkih mestah so plačali, liki bikece, pomorjeno je bilo samo trž-com. To je ükaz za njihovo žepko bio. .
Matjaš je leti naišo. Prve dni liarcd celo zimsko vretóen. Sneg špadiio.
Marciuša so na vizito hodili Od 1872—1891.
I Na Rdskom je revo!ućija vövdarila. dara so záprli. Vse jé právilo, da je konec bojni. Pa kda de ešče to?
, Na konti marca smo mogli za edéü švičarski frank 1 kor. 91 Šterov dati.
V apriliši je mrzlo bilo. Gvetje je nazaj držalo^ ne je zmrzno!o. Zato je pa tak velki po? vu Sadi bio.
Pri Arrasi je bitje bilo med Ang-Iušami i Nemcami. Nemci šo nazaj šli do močnih Siegfried postojank.
Svet je bio s vüpanjom ali bolje s gučom od mira. Naši i Nemci so zno-vič ponüdili Rusom mir.
Majuša so na vizito hodili od 1867. do 1871. leta.
Slednje dni aprila velka sühoča nastanola.
Pri Arrasi so Angluši nazaj bili vdarjeni.
15. maja je biIo X. bitje na' Tal-janskom fronti pri Isonzo (ob Soči). Pri nas pa lepo biIo. Jablani so lepo cvele. Dva tjedna kesnej, kak inda.
Ki so svoje mele ne meli i deželno — ali kak bi prave melo so mogli nositi, so aprila na osebo vsaki tjeden edno kilo dobili. Nikda — nikda pa je tjeden mino, da so nika ne dobili. V risalščeki so pa na glavo samo pol kile dobili.
22. i 23. maja slana spadnola. Grah i tikvi so pozeble. Žito je cvelo, njemi je ne škodilo. Pa smo se bojali. Celi ma j je sühoča Bila. Lüdje so od glada
gučali. CüIo se je, da Se vojako m de-telco kosili i kOMálí, Nemške ne?iné so pri8esle glas, da so pa Dunaji (Wien) na trg pavri mladi detelcopri-peljali, da bi je odav*li.
Gošče so sé napuaile s Kasarni, ki so iz taborov pobegnoli.
Juniuša je li itak sühbéa bili. Vse je vögorelö. 1. 2. jütiji je prišö dež, dá šo 1tidje kapüsto pósadili.
Julija je eden frank 2 kor. 10 tó. valao. Li velka sühoča bila. 9. jtilija je prišo močen dež.
Rusi so napadali.
19. julija so naši i Nemci pri Zbe-row prek vdarili Ruski front. Rešena je Galicija i Bukovina.
Oves smo žeii s kosieami (srpami), gor smo ga vezali s r že ni mi po vrslami.
Augusta je velka vročina bila, 3S stopinj.
Slednje dni julija, 15. — II. aug. velko bitje na Flandrákora. Velko bitje je stalo i pred Verduaom.,
19. aug. se je začnolo XI. bitje na Tal janskom.
Méseca aug. so poslali rimski papa mirovno posla nstvo vsem narodeoi. Amerikanski predsednik Wdson je naj ob prvim dao odgovor, da prej, dokeč ne de nači na Nemškom, te čas ne bode mira. Što, prej, stoji dober za pogodbe i S demokratizanov Nemčijo? pogovarjati si — bi pripravni bili. ;
Celi aug. sühoča# pa dőnok zrasla repa, hajdina, otava. Kda kda je prišo dež, nego za istino vsako kaplja je blagosloviena bila.
19. sept. se je tretje bitje začnolo
Božični svetki — vu slovens-kih cerkve nih pesmah.
Božične svetke notri pela sveti post.
V kalendariomi stoji spomenek Adama i Eva.
Adam i Eva sta pokvarila našo srečo, našo blaženstvo. Drügi Adam je mogo priti na svet, ki vse, ka je pokvarjeno, popravi, reši. Drügi Adam je Jezuš Kristus. Ne je potem brez! razuma, da na sveti post dene kalendariom spo-menek Adama i Eve.
Na te den sam v Törniškoj cerkvi čüo staro pesem.
Oh Adam i Eva, vi grehšnika dva, veseliva bojta denes vüva dva, arblüzi je vöra, kda Jezuš rodi se vu ednoj štalici od mater Mati je.
Obladana bode peklenska vse moč, Ar šče nam Bog z nebe poslati pomoč, ka vse nas grehšnike zveličati šče Jezušek, Jezušek, to malo Dete.
Lübav je velika dobroga Boga, Ki šče zvel čati človeka svoga, Ar drügač, áüšica vsaka preišla bi, Či se nam Jezušek narodo ne bi.
Na sveto noč pri polnočnici se k začetki propeva:
Kirie eleison, eleisou,
Jezuš rodi se vu štalici Hsdte pasteri,
Njemi se vsi naklonte.
Kiiste eleison, eleison.
On za nas trpi vu prvoj veri.
Hodte pasteri,	i
Njemi se vsi neklente.
Mati Marija trpi zimo,
Ar je ne naišla stane Sini Hodte pasteri,
Njemi se vsi naklonte.
D i k a
Prišo je z nebe Angel k pastirom I veli:
Glejte to svetloet I idte taki V Betlehem
Naidete tamkar Majko Marijo S Sinekom Ki se vam rodi Na zveličanje V jaslcah
Naidete poleg Jünca, somara V štalici Dragoga Sinka Majke Marije Na slami
Evan geliom
Dvanajsta je zdaj vöra Na reč pazite.
Velika se svetlost Vidi od vseh strani¼
I veselje čüje ;
Angeli prihajajo
I radost nazveščavajo.
Oh čüda velika.
Oh, što je tomi zrok,
To ne verno mi.
Da Bog z nebe stopo je I na zemili rodi se Z Device Marije I vu štalici leži S plenicami zamotan Drhče on za nas.
V e r j e m.
Hodte vküper veselit se,
Ar prišlo je zveličanje Tam vu Nazareti je, (?)
Vu Betlehemi Jude Tam vu mrzlaj štalici,
Gol* na trdaj slamici Poti va i spava Nunaj spavaj, malo Dete,
Vsi ga taki pohodite.
Vu miri naj počiva.
Efo dete jako lepo,
Ravno takse, kak kraljesko. Njemi je Ime Jezuš,
Kak je Angel nazvesto.
Leži v mrzloj štalici Gol* na trdoj slamici,
Počiva s spava.
Nunaj spavaj -malo Dete.
Vsi ga taki pohodite Vu miri naj počiva.
Offerto rium Veseli vsi bojme dnes kršdeniki,
1017. decembra SO.
Novin*
s.
na Plandrškom.
V jesen z nevii sühoča. Za prvo smo komaj znati sejati, smo mogli povržti oranje.
Oktobra znovič bitje na Flandrškom i trpelo je celi november, ešče vu mesec december je segnolo.
24. ektobra XII. bitje ob So či. Ob toj priliki smo mi začnoli. Taljana sme 6Űrali prek meje. Bitje ob Soči se je ebrnolo na bitje na njegovoj zemlji, vu Furlaniji.
Lepo jesensko vremen. Nastele si je samo manjak ne pegrablao.
Decembra je sklenjeno premirje s Ru-som do 14. januara.
12. decembra je sneg spadno.
*
Bojna odkriva misli i žele. Kaže velke jakosti i kreposti, nego gor oslo-bodi tüdi skrivne i pokvarjene meti.
V pamet jemlemo, ka so lüdje jako čemerasti. Od velkoga dela, od dosta skrbi so njim živice slabe, — včesi v čemere pridejo. Ne čemerte se. Po-glednite okoli, či je štoj brezi skrbi >i nevole.
Lüdje so nevoščeni. Najbolje žene, — ve drügih tak dosta ne ga doma. STevoščene so žene, da drüge podpore dobijo, da več dobijo. Ti podpora, kelko svoje delaš 1 Nevoščene so žene, či drügi sinovje, moževje domo pridejo, njihovi pa ne pridejo, celo ni-kdar ne, ar so prek zgrableni. Zakaj je ta nevoščenostf Se oni ne smejo veseliti, či se vidijo od lica do lica? Bi se tí ne veselja* či bi t Vej domo prišo? Ali je pa sosida kriva, da tvoj domo ne pride.
Kda je bojna vövdarila i prišli so prvi glasi od nevole — celi svet je
Ar se nam Jezušek na svet rodi Vu ednoj štalici,
Gor na slamici,
Pravi Sin Bog Zdaj zimo trpi.
V Betiehem pride s Jožefom Marija, Sem tam hodita, prosita stana.
Ali vse pano Lüdstva je bilo Marija za porod Ne naišla mesto.
1deta tužniva z varaša,
Tam edno štalo zapazila,
V štero Marija S Jožefom ide Ar hlüzi že porod Njeni bio je.
Tam Marija Sineka porodi,
*Oslek i volek ga s saponi lepi Angeli spevajo.
Njemi se radüjo.
Ar božjega Sina Zdaj vidijo.
Jezušek, Jozušek, kdo si zdoj ti, Marija, Jožef se nad tebom skuzi. Za grehšnikov volo Se na svet rodiš Pa denok pri lüdi Stan ne dobiš.
Dale.
gori -skrido, začno moliti: cerkvi se napunjene. biIo. Zdaj se pa pomáti začnejo prazniti. Ali ste se navolili moliti? Ali ste pa več ne potrebaj trešta i pomoči ?
Doma estali mladi lüdje, cele deca je divja gratala. Ostra roke ečina je pri bojni.
Divja razvüzdanost.
Vse za penezami beži. Ki kaj ma, — grozae šume dobiva, ki pa ne ma, je jezerokrat vekši siroraak pošteno. Bojna je bogace pomogla, siremake pa na nikoj spravila.
Bojna.
13. dec. Taljanski front. Na Tirol-skom bojišči smo vse vküp 639 čast-nikov, 16,000 možov vlovili. Zarobili smo 93 štükov, 233 strojnik pušk.
Na Flandoškom se Nemci več ang-luških postojank pozajeli.
14. dec. Bitje med Piave i Brenta se znovič oživlja.
Na Flandrškom so Angluši šteti zgübljene postojanke nazaj dobiti.
Na Severnom morji je bitje biIo med Nemcami i Anglušami.
15, dee. Več Taljanska napadov smo nazaj zbili.
Angluši so na Flandrškom več ne napadajo. Cela Angluška armada s pomočjov Francozov s je duže kak tri mesece borila s nemcami, Nemško vo-ditelstvo i nemške četa so tü tüdi zmagale, v drügih meatah pa sovraž-nika močno pobile.
17. dec. Na Taljanskom fronti smo vlovili 400 možov.
Na Macedonskom fronti so Augluši napadali.
18. dec. Na Taljanskom fronti to-povski boj.
19. dec. Pri Vesi di Lepre smo néke taljanske postojanke pozajeli.
Na Flandrškom topovski boj.
Premirje.
Počivanje orožja do 14. januara.
13. dec. Ruski komisarje so v Brest-litovsk prišli, da bi nada!javali poga-jauje od premirja.
Ruska revolucija se i dale vija. Mil-jukov, Kaledin, generalis kozakov i Kornilov se proti postavlajo vladi bolševikov. Proti revolucijo začinjajo.
Vlada bolševikov je r&zglasila :
Vsem, ki trpijo . . .
Kornilov, Kaledin i Dutov vu Ural-skoj i Donskoj krajni so razvili zastavo proti pavrom i delavcom.
Te delo vu nevarščino spravla mir, šteroga ščemo sklenoti, vu nevarščino prinese vse, ka smo po revol*ciji pri-dobili.
16. dec. V Brestlitovski je na eeÜ ruski front premirje sklenjeno — de 14. januara.
Či se ne odpeve prvle sedem dnevov gori, trpi premirje daljé. Premirje ob-sega vse bojne sile na sühom, vu zrak! i ne na morji na vseh ruskih frontah.
Pogodbeniki se obvežeje, da med premirjom števila čet na fronti ne oja-čijo, ne potrdijo ino da na fronti ne bedejo premenjavali čet, da bi se na ofenzivo pripravljali.
DovoIjeno je, da se iz menjavajo časniki, novine. DovoIjeno je odavati i zamenjavati blago za vsakdanešnjo potrebčino.
Pogedjene stranke se bodo taki, kak se podpiše premirje, začnole pogajati od mira.
Iz Berlina pišejo ; Jako veseli dogodek je premirje, nego ne smemo se vu sladke senje zazibati. Velke teáave pridejo naprej pri mirovaom pogajanji, štero se zdaj začno.
Geueralis Skalon, ki s rusklmi ko-misarami prišo v Brestlitovsk, pred pogajanjom se je strelo.
18. dec. Zvüaešnji minister grofCzer-nin sam bode šo v Brestlitovsk na mirovno pogajanje.
Naši i Rusi so se že pogodili, da nezmožne prek po fronti bode izmen-javali. Tak de selite? hitrej Šla. V Petrogradi komišija pride vküp, da si poguči, kak bi se pošta odprta.
Bom i svet — Glási.
Junaška smrt. Kostric Martin Stanknv je mro v Prsemisli 11. maja leta 1915. O stavo je žalostno betežna mater, ženo i dvoje dece. — Vu špi-tali Predazzo na Tirelskom je mro m!odenee Štefan Slaviiek iz Malih Ša-lovec 6. decembra. Oktobra so ga v roko streIili. D?akrat je operirani bio, nego so njemi v kraj vzeli i mogo je mreti vu očemerenji krvi. Njegovoj materi vu toj velkoj žalosti je eden trošl. da poleg prisma vojnoga dühov-nika je pokojni podani bio božoj voli, vu svojoj pobožnosti je vzgled bio vsem pajdašom.
Smrtna kosa. Rajnar Tula, voditela Marijino sedmere radosti so mrli v Krogi 8-ga decembra. Virostüvale so celo noč po redoma rože Marijino sedmere radosti.
Pevrnenje. Kovačič Ana, dovica no-tariušovoga pisače petrovskoga, Do-monci Saedora — je nasledüvala milost Sr. Düha i je Iz evangeli čanskoga vadlüvanja vu krilo rimska katoličanske materecerkvi nazaj stopila 15-ga decembra pri Nedeli. Nazaj so jo vzeli vlč. g. plebanoš Kühar Alois. Svedocjc so bili Bedek Karol i Kozar Karolina iz Boreča.
Smrt letaica Franca Bibiza. Vu eden
4.
NOVINE
1917. decembra 28.
halou si je seo, kakši e so jo pri štükah, da iz uji¼ pazijo strelauje sttt-kov. Na edoeh so se približavale sov-rsžne let tla. Bibiza je s marelov iz baloca skočo. Nego balon je že goro, mare!a se je tldi vužgala i Bibiza je na tla spadno.
Kak se Člevek hitro o bogata Prišo je k fiškališ eden gospod vu Iepo) i drago] obltki. Vidlo se je na njem, da se je šče ne aavaio dcbromi ob)eči.
Pravo je fiškališ!, da je vu bojni Spravo pol milijonke. Prcse ga je, naj njemi pomaga, da se dače od voj-ncga dcbiéka reši ali končimar se njemi poniža.
Fiškališ je ne šteo včiniti. Teda zje-mi pravo tihinec: Ve skm pa jas ve stari vas poznanec. Vi ste mene ednok branili. Kda 1 vu kakšom dugo-vanji, ja pito fiškališ. Leta 1913. za vcln tepeéijo, je bio odgovor.
Ka žeiejo notariušje? Drüštro nota-riušcv je memorsndum dale pred ministra občÍEske prebrane. Zdaj že, prej, vse povsedi so jo geplni, kmetje na ednok mislijo. Notariušje ne morejo vse povsedi nazoči biri, da bi zmlačeni pov gori vzeli. Zato pa kmetje glasno, ka se njim vidi. Te čas, dokeč z novembri kcmišija pride, štera bi prek vzeia silje, gotovčini mine, komaj telko ma kmet, ka njemi doide. Od ¾etve do novembra je meo zadosta časa, da je silje khko spolago ali pa skrivoma odo ali pa za cbrögo blsgo premeno. Zato notariušje opominajo ministra, naj pov vküp da zvoziti na edno mesto, tam de se mlatilo i Vejni Pov včasi lehko prek vzeme, ka više ostane.
KI šče misijonske kalendar meti (40 fll.), naj sam piše pa nje: Ljubljana pred škcfijo 8. D. Družba sv. Petra Klav.
Smrtna kosa. V Lctmerki je 4. decembra mrla vsem dobro poznana klo-bučarica Ana Robek, stara 77 let. Pokojna je bila mati vučite!ove i or-gonistove žene 9. Zacherlove v Lot-merki. Prejšnja leta je rade tržila na senjah v naših kraja h. Bog njoj da j večeni mir ino pokoj.
Beítinski farniki so pobošali plačo svojemi plivanoši.
O ve sev Somboteo pošilajo. Gda tam nemajo meše, v Beltince pišajo i od teć telke dobijo, ka pošta komaj pela. Beltiu-ski fárniki v püšpekovim dovolenjom za tiho meše darüjejo 2 koreni, za spevano 5 koron (3 ostanejo dühovodniki, i dobi škelnik, i pa cerkev), za čarno neso : i drüžbeoe sv. maío se darüje S keron ; za libero 10, * za cehske
meše 10 kerez. Z vsáke popevane meše deo mi cerkev i škelnik. — Stolariški dohodki se zovejo oni, dohodki, štere lüdje za tákse eerkvene dvorbe dáje, gda dtthevnik šteIe naši. Takso dverbe so pa : Krst zdávanje i pokápanje. Za krst se potomtoga v Beltincih 8 Koreni dá ; za z pisavanje i troje ozávanje 4, za zdávanje 6 Konje. Inda so rokuec i vrtanke prinesli pri zdavanji te zdaj se več ne prinesé. Sprevod deteči z ciatora 8 Korone velkoga človeka pa 6 Korone. Z domi 12 Keron. — Za krsten list, zdavan-ski list, list ka se v drügo j fari zdá-tldi za smrtelni list; vseh 4 Korone se ½ereje. Za familiarski list telko ko-ren se vöčte kelko iskanja se dá.
Veselje ednoga plitánoša je to Či farniki radi dájo verno spunijo svojo-dačne slüžbe. Veseli se plivános nej onom, i ka a je dobo, nego onoj lü-bezni, šterov farniki dávajo. Zdaj vidi, ka za trüde svoje od G. Bogá po svojem lfidstvi raá pláčo lübéznost: Žalostno je pa z drügoga tája vsigdár to, kda se fárniki podpirajo, ono ne dávajo, ka se dužni. Žalost je to nej tak dühovniki, nego ne farnike je grdo delo. KI ne dá, ka dühovniki ide, on to dela, ali zato, ka nema, ali zato, ka nešče. Či nema, dühovnik trdno nigdár ne de ed njega žeIo. Si-romáki pomilüvanje od dühovnika vsigdar dobijo, ći pa nešče dati, to dela ali záto, ka je skopi, ali záto ka dü* hovnika ne poštüje, oboje to je pa : hüdo grehšno, pred Bogoon nikak nej dopadljivo delo.
Nikak si tak misli: té beítinski pli-vános pa nikaj dosta dobijo ! Nemrse se tajiti, se more spoznati: preci dobijo. To je dolipopisano, naj vsáki sezná k tomi drzati, nej pa záto, ka bi se štoj tém hválo. Pa Či dosta dobi — pa nesmi pozábiti, ka tüdi dosta deli. Kak velki je dohodek tak velko je vödavanje. Nej je tisto bogata fara, štera dosta dohodka má, nego ona, šteroj poleg menšega vöda?anja več ostane. Beitinska fara pa ma vnogo stroškov, od šterih bomo si znábíti drÜgoč pogućáv&li — gda ne' de tak mrzlo.
Vojašk. pozdrav i,
Pozdrav pošilajo z Orah Jošef od Grada 31 dbc. Hancz Ivan 19. strelec. PoJdič J6žef od Grada, Pionier pp. 31. Bogač Ivan topni-čar III/5. Hašša Ivan Grenzzchutzk No. 4. Hozjan Jožef iz Brezovice pp, 42. Piše, da je tem lepo vremen. Todle hišice majo vn aem!o skopaue. Pri njih se ne strela. Rusi majo malo zastave nadevane. S našimi vküp odijo.
Peedrmv pošilajo domáeemi naredi de-netnik Benee z Cankeve, pod deselnik Nemre iz Bakovcc, Büšii vi Satahovee i Lütar ja Vude gnmile, Lipič iz Tešanovec od strojne puške p. p. 83. Edna ptioa poje glasno, Od Slovenska Novin poje glasno, Pismo pisali veli, Bomo Slovencom poslati. Daleč na Horvaékoj zeneli dteveom slovensko Novin pošlemo srdne pozdrave k svelkem božičnim, kak tüdi srečno zdravo i zedovo1jno novo leto, vn štero* vam i nam daj Bog mir -krüha, vina zavolé, düšaoga zveličanje pa kak največ. Fick* Štefan todničer 3—17. pezdravla doaaače. očo, mater i ženo Ihaleo Štefan vojak iz Melinee pozdravni beltinsko-fare i celi slovenski kraj. Hari Ludovnik vo jak pozdravlje starisč, sastro, brate i vse po-znance.
Dari.
Na podporo so dali: Josef Schaál Edersgraben 2 kor. vorm. Rogač Ivan, fstg. teb. 20 kor. Majcan F. 1 kor. Grah Jožef 31 abc od Grada 1 kot. Krobcth Anton vz Bolenec 2 kor. Filo Ana iz Büdinec 1 kor, Slaviček Mali iz Mz Šalovec 1 kor. Mmjonarom je. das Majcan F. 2 kor.
Pošta.
BI g. Fr dne Zachcrl mčiid. Hvala na glasi. Bákan Janoš VI. 48. Feldbaon. Red ti, .na porgo« poš!jem Novine. Stjepanr Küzma. Dajte mi odgovor : Kde se je narodo Trajbarič Stevan, kda je ostao za vojaka, kda je notri rukivao, na čterom bojišči je bio na slednje, kda je piso naslednje. Vreča Ana. Na te Pitanje vi tüdi dajte odgovor pa od-pište, vn š!erom rfegimenti le slflŽo.
Večim. Naročnina na Novine, Marijin list. Kalendar leta 1918. je na svoj posebim naslov, 8 koron, či jih deset vküp stopi i na. eden naslov dajo hoditi, cena je 6 kor. Od; vojakov nika ne Želemo, či kaj pošlejo, vze-memo i zračuaamo za podporo. Doroači naročniki od poslanih penez ne proste odgovor* od nas, shrante recepié. Vse domače i voja-kov podpore pa bodejo se vu Novinah objavlja le.
Elizábeta Pavel Laafeld Poelano je 2¾ koron. Na koj ? Ana Holsedí. Gürlinci. Pos-lano je 13.80 kor. Na koj? Oider Mamo. Bogašovci. Na koj je poslano 9 koron.
Žena Oornboši JanoSa Sdarnon. Ka sam čineči s poslanimi 4 koronami.
vkrepéevalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za mele stroške, V zalogi so: ana nas, jaboka, gre-nadina, maline, mnškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto nima. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12 pošt-nine prosto proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednost!, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko) zmožnosti
Janez Grofici!, drogerija »pri ange!ju" Brno Štev. 85. Moravsko.
0¾smadgp! en Ij¾hftiumegvai Vflai¾noonMifn m>nsnipí|ái. ■9mmbm*e¾pna