Paltnfn« v «jotovfn> Cena 1 Din teto I. (Vlil.), štev. 147 Maribor, četrtek, 27. oktobra 1927 » JUTRA « Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. nri Račmi pri potoram i*k. wm. v it M.409 Vel)« meeešno. prejetma v «pr»*l *fl p« poM 10 Dm, deetarifea m ttani pa IS Dia rnimr'r-1— ...................................................... Telefon: Uredn. 440 Uprav« 455 BBfifiBBSi Uredništvo in uprava; Maribor, Alaksaadrova enatait.13 OgUai po Urita Oflaaa sppajaant Uk* ogtaml a1930., ker bodo do takrat, kakor je bričakovati, stanovanjske razmere že [ugodnejše. Poslanec dr. Maček (hrv. selj. ktr.) je govoril za podaljšanje najemniške zaščite vsaj do 1. maja 1929. Oba govornika pa sta obenem opozarjala na nejasnosti stilizacije, čegar posledica bodo novi spori med hišnimi posestniki in stanovanjskimi najemniki. ' Minister za socijalno politiko, dr. I Gosar je pobijal izvajanja predgovornikov z izgovorom, da je število onih stanovanjskih najemnikov, ki se še niso sporazumeli s hišnimi posestniki radi višine najemnine, tako neznatno, da ne more upoštevati predlogov opozicije. Pri členu 3. zakonskega načrta je bil sprejet dodatni predlog opozicije, da naj stroške stanovanjskih obravnav plača vsaka stranka polovico. Zastopniki samostojnih demokratov in hrvatske seljačke stranke so stavili dodatni predlog, po katerem se vlada zavezuje, da bo finančno podpirala gradnjo malih stanovanj. Ker pa je minister ta predlog odklonil, bo vložen še enkrat na plenarni seji skupščine kot manjšinski predlog. Rekonstrukcija kabineta C BEOGRAD, 27. oktobra. Današnji [listi, se obširno bavijo z notranje-poli-tičnim položajem, ki je po njihovem mnenju vse prej kot ugoden za vlado, !ker je Davidovič odločen, da nadaljuje svojo akcijo. Po drugi verziji se bo iv kratkem izvršila rekonstrukcija kabineta, pri čemur bo upoštevano tudi Davidovidevo krilo demokratske stranke. Vstaia v Severni Albaniii BEOGRAD, 27. oktobra. V Severni Albaniji je nastala vstaja proti režimu 'Ahmeda Zogu, ker hoče ljudstvo maščevati smrt poslanika Cena bega. Tihotapec zbežal, vola ostala. Starešina Čretnik in pripravnik Plav-štajner od finančno straže v Svečini sta Imela danes zjutraj dober lov. Ob Štirih zjutraj sta patrulirala skozi Slatinski ,dol ter izsledila nekega tihotapca 7, živino. Komaj je tihotapec zagledal finan čne organe, so je že spustil v beg ir. pu-'»til par volov na mestu. Vela je earl-narnica danes že prodala nekemu man borskemu mesarju za 7000 Din. Ob veli ki vestnosti naših finančnih straž je tihotapstvo rfts težko. Alebln-Caoablanca Dvajseta partija v boju za svetovno šahovsko prvenstvo med Aljehinom in Capablanco je končala zopet remis in sicer po 43. potezi. Filmska zvezda — pustolovka. Včerajšnje časopisje je poročalo, da dopotujejo v Sarajevo znani filmski igralci Lya de Putti, Gajdarov in Mo-žjuhiri. Veselo Pričakovanje Sarajevčanov pa je kmalu presenetila ugotovitev, da je javnost nasedla spretni sleparki, kateri se je zahotelo pustolovščin. Nina Stacjuh iz Subotice je zapustila svojega bolnega soproga in kot »filmska zvezda« dospela v Sarajevo. kjer si je takoj poiskala boljšo družbo in lahkomišljeno živela nekaj dni. Ko pa vendar ni bilo pričakovanih filmskih igralcev, se je policija pričela zanimati za dekle, ki je bilo včeraj aretirano tik pred odhodom vlaka, s katerim je nameravala odpotovati. Pri njej je dobila policija le 4 Din gotovine, in neplačan računski listek hotela. v katerem je udobno stanovala. Tako so oblasti napravile hitro kor.ee njenim avanturam, ki so klavrno končale po dvodnevni filmski karijeri. — SfraSna nesreča na morju POTOP ITALIJANSKEGA PARNIKA »MAFALDA«, KI JE PREVAŽAL IZSELJENCE. — NAŠI ROJAKI NA NESREČNI LADJI. — SLABA POSADKA STARE LADJE. — REŠEVALNA AKCIJA. Iz Rio de Janeiro so včeraj popoldne dospele vesti o strašni katastrofi na morju blizu braziljskega pristanišča Bahija. Žrtev nesreče, ki spominja na strašni konec velikega angleškega parobroda »Titanic-a« 1. 1912., je postal italijanski parnik »Principes-sa Mafalda«, last družbe »Navigazio-ne Generale Italiana«. Na tem parniku je bilo poleg 230 mornarjev nad tisoč potnikov — večinoma izseljencev v Južno Ameriko. Po mnogih poročilih je bilo na parniku nad 1500 ljudi. Parobrod je ob sedmih po ameri-kanskem času, po našem po polnoči, ko je tam svetlo, priplul do 130 milj jugovzhodno pristanišča Bahija ter zadel ob neko pečino, ki ga je tako poškodovala, da se je začel potapljati. Na brezžični poziv je prispelo na pomoč več ladij. Prvi je bil francoski parnik »Formosa«, ki je rešil nad 100 ljudi, takoj za njim pa nemški parobrod »Atene«, ki je rešil blizu 400 ljudi. Nad 200 ljudi sta tudi rešila angleška parnika »Avalon« in »Empire Star«; tako je v najboljšem slučaju rešeno do 800 ljudi, vsi drugi so pa našli smrt v morskih valovih. Potopljeni parobrod je bil izgrajen 1. 1908. v Genovi in je spadal tako že med zastarele tipe. Dolg je bil 150 metrov in imel je 9200 ton. Stroji od 10.500 UP so razvijali hitrost od 18 milj na uro. Parnik je služil že dolga leta prevozu izseljencev na progi Genova—Južna Amerika in je bil navadno — kakor tudi sedaj — prepoln revežev mnogih dežel, ki morajo v tujino za delom in kruhom. Nesrečni parnik je odplul iz Genove 10. t. m. in vkrcal je med drugimi tudi okrog 40 jzseljencev iz naše države. Večinoma so bili to ljudje iz Dalmacije in okolice Osjeka, ostali pa iz Južne Srbije. V Zagrebu so vesti o nesreči prej dobile redakcije dnevnikov kot pa zastopstvo paro-brodarske družbe »Navigazione Generale Italiana«. Na zagrebški podružnici družbe se dobro spominjajo na nekatere izseljence iz Vlaške Slatine pri Osjeku in iz Bitolja. Ti reveži so prodali vse, kar so imeli, in silno jih je skrbelo, da ne bi zamudili prevoza v novi svet, ker hoče Brazilija za nekaj časa ustaviti sprejemanje priseljencev. Mudilo se jim je v — smrt. Med izseljenci ie bilo tudi mnogo Nemcev, ki so po večini hoteli v Areentinijo. Kako je pravzaprav nastala nesreča, še ni jasno. Kraj nesreče se naziv-lja »Bahijška višina««. Morska tla so tu res skalnata, a ker se vozi stalno toliko ladij po tei progi, bi človek mislil, da se ni težko izogibati visokih čeri. Naibrž je počil kotel, ko je parnik zadel ob skalo. Strokovnjaki pripisu-ieio nesrečo stari konstrukciji parnika. Francoski, nemški in angleški mornarji. ki so reševali, prihajajo tudi z obtožbami proti italijanski parobrodui družbi in proti častništvu potopliene ladje. V prvem hipu nesreče so častniki »Mafalde« izgubili glavo in kar je najhujši škandal —.kabino 111. reda revnih izselioncev z' ženami in otroci so začeli zakl^nati ter rešilne čolne o-ipravljati na potnice 1. in 11. i razreda. Ko je prišel na pomoč francoski par nik »Formosa«, so bili revni potniki še zaklenjeni, bogatejši pa že vsi v rešilnih čolnih. Francoski kapiten je takoj sam prevzel poveljstvo nad posadko potapljajoče se ladje. Francoski in pozneje nemški mornarji so morali v življenjski nevarnosti razbijati vrata kabin,«) da rešijo izseljence v Svoje čolne. Mnogo grozot in smrtnih žrtev bi izostalo, če bi bilo na parniku boljše vodstvo. Ljudje, katere je nesreča zatekla na krovu, so skakali v morje. Drugi so zopet vdirali v zaprte kabine, da na svojo pest s svojci napravijo obupne rešilne poskuse. Bila je strahovita gneča na krovu potapljajoče se ladje, ko so se približali prvi rešitelji. Posadka ni imela človeka, ki bi bil obupance pomiril ter olajšal delo reševalcem. Splo šno obtožilno mnenje je tudi to, da je bil parnik prenapoljen. Parnik »Ma-jestic« je šestkrat večji od »Mafalde«, a sprejema samo okrog 4000 potnikov. Nesrečni »Titanic« je bil pa štirikrat večji, a je imel na krovu vsega skupaj le 2200 ljudi. Radi te nesreče se bo — upamo — začelo posvečati malo več pozornosti raznim parobrodnim družbam, ki pre važajo izseljence. Upravičeno se je treba bati, da se te reveže ponekod ne smatra za vredne in potrebne posebne pozornosti in da hočejo mnoge družbe pri prevažanju mas v prvi vrsti dobro zaslužiti. BERLIN, 27. oktobra. Po najnovejšem poročilu katastrofa »Principesse Mafalde« ni zahtevala toliko žrtev, kakor se je prvotno domnevalo. Smrt v valovih je našlo le 60—150 ljudi. i • Ekshumaciia padlih iunakov v Dravogradu V navzočnosti zastopniika politične oblasti ta srezkega sanitetnega referen-, ta so bili dne 25. oktobra pod vodstvom ravnatelja mariborskega pogrebnega za voda, g. Gerbaca, izkopani v Dravogra-, du zemski ostanki 1. 1919 v boiih za osvo boditev Korotana padlih naših vojakov in položeni potem v skupno grobnico. V nedeljo, dne 30. trn. ob treh popoldne,, se bo vršilo slovesno odkritje nagrobne*, ga spomenika. V skupnem grobu počivajo: Poročnik Urit Malič, Pogačnik Josip, Es Avguštin, Košir Franc, Korošec Franc, Kropeč Ivan, Lepej Anton, Maček Franc,' Mlakar Jakob, Mline Anton, Rozman. Alojzij, Temnikar Matija, Ravnik Rudolf, Košenina Andrei, Vrhovnik Albin, Slav ni c Milan in Obu Valentin. Pozivamo vsa narodna društva, tudi ' ona, ki morda pomotoma niso dobila va; bila, da se udeleže svečanosti in tako počastijo spomin padlih naših iunakov., Se prav posebno pa so vabljeni svojci, sorodniki in znanci pokojnih. Sprejem gostov bo na trgu pred o-snovno šolo po prihodu popoldanskih vlakov. Odtam se razvjje potem povor* ka, ki odkoraka na pokopališče. Društva in korporacije se naprošajo, da po možnosti pravočasno prijavijo število elanov, ki nameravajo prisostvovati odkritju spornem’-^ in «;cer Kolu jugoslovanskih sce,cr h - avttgrad-Meža. Sfrtn * Mariborski V 'i č' E 'k Ni k * Jutra. V M a r 11» o x n, dne 27. X. 1927* »Agrarni škandal v Prekmurju (AKO SE JE IGRALA IN SE IGRA SLS Z AGRARNO REFORMO IN INTERESI NAŠIH LJUDI V PREKMURJU IN DRUGOD. Na naš članek .Agrarni škandal y Prekmurju* v št. 145 od 25. t. m. smo dobili avtentično poročilo o pravem, temeljnem vzroku tega stanja. Mariborski in Murska Sobota, 27. decembra. Vaše poročilo glede škandaloznih sazmer v izvajanju agrarne reforme je v bistvu žalibog pr e resnično. Potrebno e le še nekoliko pojasnila o pravem kriv ;u teh Ta z mer. »Slavonska banka za parcelaciji! i kolonizaciiu d. d. Zagreb — v Dolnji Lendavi se je faktično pritožila proti odloku Okrožnega agrarnega urada v Maribora, s katerim ie bila zemlja definitivno in razmeram ter pri-lobitvenim zmožnostim posameznih a* grarnih interesentov pravilno in pravično dodeljena. Žalibog nimam uradne številko dotičnega odloka, ki je produkt intenzivnega dela takratnega mariborskega okrožnega agrarnega urada in zelo težavnega tehničnega dela v to poklicanega osobja. Ker pa je po besedilu zakona o dajanju agrarnoreformne zem-lie v štiriletni zakup agrarnim interen eentotn prosta pot pritožbe tekom osmih dni. po publikaciji razdelitvenega odloka tako za upravjčene interesente agrarne reforme kakor ^udi za interesiranega veleposestnika oz. njegovega zastopnika, se je imenovana banka pritožila na Agrarno direkcijo v Ljubljani, ki je napadeni odlok odbila in napotila pritož-nico na. ministrstvo agrarne reforme, ki o takib sporih v smislu zakona kon-čnoveljavno odloča. . Audeatur et altera para! Ker to ie pravično. Pritožnica (t- j. parcelaeijska banka) je namreč imela v rokah porazne dokumente v formi verodostojnih zapisnikov o raznih radikal-skih eksponentih, katerih imena za sedaj zamolčimo. Ti ljudje so izrabljali tako ubogo prekmursko ljudstvo kakor tudi prišel jen ce -begunce (koloniste). Imenovani dokumenti so dobro shranjeni po pravilu, da »čez 7 let vse prav p.rjde«. Imenovati hočem samo slučaj nekega Eugena Vraski-ja, ki ic s potvorjenimi spričevali tehin. fakultete v Ljubljani, katere n i nikdar obiskoval, »postal« inf ženjer (o meritvi seveda ni imel pojma) in favorizirani prijatelj takratnega šefa urada, ki je bil tudi radikal. »Inženjer-stvo« Evg. Vraski-ja je postalo vsebina kriminalnega akta... Na podlagi takih dejstev je bil predmetni razdelitveni odlok razveljavljen in odrejena nova tc= viz-ija objektov ip subjektov agrarne reforme, ki se je zopet vršila ter dognala gorostasne nekorektnosti gotovih osebnosti. Naenkrat je zavladal klero-radikalski režim in prva skrb naših klerikalcev niso bili agrarni interesenti, dobrovolici in kolonisti, ampak ono vestno uradni štvo Okrožnega agrarnega urada v Ma* ribo-ru, ki Se izvršilo ponovno revizijo ter brezobzirno odkrilo vse nepravilnosti in temeljne vzroke škodljivega zavlačevanja- In res! Komaj je februarja meseca 1927 zasedel vlado klero-radi-kalski režim', je zletelo kar šest uradni* kov imenovanega urada na cesto! In v tem grmu tiči zajec! In kaj so zakrivili ti uradniki? Ljudstvu, iz katerega se rekrutirajo agrarni interesenti, kolonisti in dobrovoljci, so šli po možnosti v okvirju in izven okvira za kima na roko in to klero-radiikal-skirti Magnatom ni slo v račun! Tako bodi mimogrede dokazano, da se je kle* rikalni poslanec in župnik v pokoju Klekl deklariral za agrarnega interesenta ter reflektiral na 40 kubičnih metrov dnu-, ki pripadajo po posebnem zakonu agrarnim interesentom, kar se mu pa vsled praviooljuibia službujočega uradnika ni posrečilo. In tako bi lahko na- štel še več slučajev, pa upam, da ta zadostuje. Res je tudi, kar pravi Vaš poročevalec, da so radikalni agitatorji faktično obljubljali agrarno zemljo svojim volil-c®m in res je, da so tim sekundirali niih zavezniki - klerikalci- Oboji pa imajo kosmato politično vest, ker so oboji za sedanje res mizerno stanje upravičenih agrarnih interesentov odgovorni pred ljudstvom in svojo vestjo. Nočem pa zagovarjati banke in ker je stroga objektivnost predpogoj pamet* nega dela v politiki, moram resnici na ljubo povedati javnosti, da ima »Slavonska banka za kolonizaciju i parcela-ciiu d. d-« namen, da prevzeto veleposestniško zemljo proda na podlagi zakona o fakultativni prodaji veleposest* niške zemlje, ki je pod agrarno reformo. To pa ie poglavje zase. Piscu teli vrstic je znano, da imenovani banki ni na tem ležeče, da razdelitev zavlačuje, krivci so oni, ki so dovolj perlustrirani- Enako kakor v Prekmurju je stanie agrarne reforme tudi v ostali Sloveniji, kier se favorizirajo cerkveni magnatje in samostani na škodo ubogega ljudstva. Ker so spredaj omenjeni uradniki poslovali in uradovali na teh veleposestvih izven Prekmurja v strogem smislu zakona in v korist agrarnih interesentov, so padli pri zaščitnikih »kraljestva tega sveta« v nemilost. Vse to mora ljudstvo vedeti, razumeti in.— presoditi ter tega ob danem momentu ne pozabiti! V ostalem se strin jamo z objektivni* mi izvajanji Vašega poročevalca iz Dolnjega Prekmurja ter končam z enako konkluzijo: Zadnji čas je, da pridejo na krmilo res demokratski elementi, ki bodo pomedli z ogabno korupcijo in po-postaviii krivce na sramotni oder in pred ljudsko sodbo! Prekmurski kolonist. Samomor v Rosoahu Včeraj okoli 14. jo pasla 661etna Marija Jarčič na posestvu svoje hčerke Rozalije in zeta Ferka v Rošpahu živino. Iz doslej neznanih razlogov ie starka sklenila zapustiti prostovoljno- ta svet iri se je na paši, ko ni nihče na dbinu slutil kaj hudega, obesila na češpljevi yeji blizu hiše. Šele ob 15. je našla hčerka, posestnica Rozalija, svojo mater iurtvo ob drevesu. O strašnem družin* skem dogodku ie obvestila tialprej svojega moža Ferka, ki je javil samomor mariborskemu orožništvu. Ker je bil dejanski stan glede samomora nedvomno iasen, so prepeljali mrtvo Jarčičevo brez intervencije sodne komisije v mrtvašnico pokopališča v Kamnici. — Težka železniška nesreča v Hercegovini Včeraj dopoldne se ie dogodila med postajama Bradina in Brdjana v Hercegovini katastrofalna železniška nesreča. Tovorni vlak, ki je vozil iz Sarajeva proti Mostarju, je nenadoma obtičal na mostu med omenjenima postajama. Vsled težkega bremena sc je most podrl in vlak ie padel v brezno. Dva železni* Carja sta obležala mrtva, več oseb pa je bilo težko ranjenih. Promet med Mostarjem in Sarajevom je ustavljen. Škoda ie ogromna, ker se ie vlak skoro popolnoma razbil. Društvom ▼ vednost objavlja tukajšnji Koncertni biro Glasbene Matice, da so mu za mesec november prijavljeni kot za prireditve zasede* ni sledeči datumi: sobota 5. (Konc. b.), petek 11. (Neralič), torek 15. (Cec. dr.) petek 18. (K. b.) Sobota 26 (K. b.). — Mestni avtobus-promet Jutri ob šestih je začetek avtobusnega prometa ,v mestu in sicer na dveh progah. I. proga: Glavni kolodvor—Glavni trg, odnosno Kralja Petra trg—bivša kadet* nica s postajališči: vogal Aleksandrove in Sodne ulice, Grajski trg, Glavni trg Kralja Petra trg, vogal Fran-kopanove in Valvazorjeve ulice, vogal Frankopanovi in Jezdarske ulice, vo* jašnica Kralja Petra. II. proga: Glavni trg — Pobrežje s postajališči: Glavni trg in Kralja Petra trg, vogal Tržaške in Državne ceste, vogal Pobreške ceste, Kaznilnica, Trdinova ulica (križpotie) in pokopališče. Občinstvo se opozarja, da je vstop le na desni strani in le na postajališčih. Da ni zamud, naj si vsakdo pripravi drobiž, vozni listek pa obdrži do konca vožnje, da ga lahko pokaže občinskim organom. Izstopanje in vstavljanje med vožnio ie prepovedano, prepovedano je tudi jemati pse v vozove. Prestopki se bodo kaznovali z globo. Iz državne uradniške službe. Na mariborski realki sta na novo nameščena profesorja gdč. Marija Perpar za fiziko in kemijo ter g■ Bogomir Stupan za zemljepis in zgodovino. G. prof. Stupan je že nastopil svoje službeno mesto. — Sodnik g. Leon Štukelj, Olimpijski prvak v telovadbi, ie pr°me ščen 'k "velikemu županu mariborske oblasti’. — Ostavko na državno službo »ta podala inženieria gg. Fran Fischer in Nace Perko v Murski Soboti. —• Koncert »Kola« v Mariboru. Za veliki koncert zagrebškega pevskega društva Kolo, ki bo v soboto dne 5. novembra, vlada v Mariboru že sedaj izredno zanimanje. Prav posebno pozornost pa vzbujajo naši najodličnejši soli-stj, ki bodo sodelovali pri izvedbi Širo-lpvega oratorija. sama imena Betetto in Križaj, Sijih kvalitete bomo mogli pri skupnem nastopu primerjati, jamčijo za popoln uspeh. Da bo dvorana do zadnje* ga kotička razprodana, o tem ni dvoma ter bo koncert za Maribor senzacija posebne vrste. — Izpopolnitev profesorskega zbora na gimnaziji. Z ljubljanske realke ie premeščen na mariborsko gimnazijo gosp. prof. Tomo Canjkar. — C »Namišljeni bolnik« v št. Lovrencu na Pohorju. Prav lepo so se pričeli zadnji čas gibati naprednjaki v Dravski dolini. Pretekle volitve so dokazale, da je krne-tiško in delavsko ljudstvo v jedru napredno in da potrebuje le požrtvovalnih voditeljev, ki znajo pokret organizirati, tako da pridejo napredne skupine tudi zunanje do izraza. Naravno je, da prednjači naprednim orgjnizncjam na deželi Sokol, zlasti tam, kjer skrbi harmonično za duševno in telesno vzgojo naroda Jako edkiieo Sokola imamo v Št. Lovrencu na Pohorju. N;eni agilni člani so domala sami delavci in kmetski fan* tje, vodi pa jo priljubljeni napredni delavec zdravnik g. dr. Pirnat, pod čigar skrbno roko si je nabavil Sokol lastni oder in priredi’ v nedeoo zvečer pr t o predstavo z Mclierovim »Namišljenim bolnikom«- Igra je uspela nad vso pričakovanj® dobro, zlasti če pomislimo, da so nastopili v posameznih vlogah priprosti delavci, ki so pokazati, kai pre more resen samouk. Tako sta bila med nastopajočimi Sokoli n. pr. dva obrtnika kovača itd. Sodelujoči člani zaslužijo za trud odkrito pohvalo, ki jo je pri* šotno občinstvo tudi izrazilo v trdnem prepričanju, da vztrajajo diletantje v resnem prizadevanju po izpopolnitvi- — Šeutlovrenskernu Sokolu, vsemu članstvu in voditelju dr. Pirnatu, Pa na uspehu — iskreno čestitamo! —'' Nesreča z nožem. Upokojen nadstražnik Anton Schibalt je včeraj prj svoji hiši v Pekrah popravljal vodniak. Z nožem ie obdelaval neko desko, a mu je deska ali pa orodje spodletelo tako nesrečno, da si je pre* rezal glavno žilo desne roke. Rešilna postaja ie ranjenca pripeljala v, bolnišnico, — Veseli splavaril in tatica Pepca. Splavarji, ki čestokrat tabore Ob pristanu, so 18. t. m- veseljačili v neki gostilni. Veseli družbi se ie pridružila tudi neka ženska, ki ie s splavarji popivala. Vinjena družba se je počasi razšla, ostala sta samo splavar Franc® K. in navedeno dekle, ki se ni moglo ločiti od tovariša. Od dela utrujen in od pijača prevret je France zaspal v naročju zapeljivega dekleta. Ko se ie prebudil, ja bil sam- Mesto na mehkih rokah mu .13 glava počivala na trdi hrastovini. Prijetne sanje pa ie prepodil glavobol in na brhko mladenko je ostal le spomin. Otrl si je zaspane oči in presenečen zapazil, da je s prijazno družico izginil tudi de* nar, ki ga je imel v listnici. Spretna ifl prikopljiva zapeljivka mu je izmaknila! 300 Din in izginila v noč. Brez upanja, da bo dekleta še kedai videl, je France z ostalimi tovariši naslednjega dne odrinil z dragocenim blagom naših gozdov po Dravi na Hrvaško. — Včeraj so se splavarji zopet ustavili v mestu in naključje je naneslo, da so dekle, ki iih i® zabavalo pred tedni, opazili v usodnem »Pristanu« in ga prijavili varnostnemu organu. Stražnik ji ie sledil in io prestra šeno dohitel na Rotovškem trgu ter privedel na stražnico, kjer je izjavila, da se piše Jožefa Janžekovič iz Marugov-cev na Hrvaškem. Toda kmalu se.je Jz* kazalo, da ima policija opravka z Jožefo Škripec, nevarno žeparko in tatico, ki ie bila že šestkrat kaznovana. Pri aretaciji je torej navedla napačno ime. Policija jo ie izročila sodišču, kjer se bo zagovarjala radi tatvine in radi nedovoljenega povratka v Maribor, od koder je bila izgnana za več let. — Dve avtomobilski nesreč}. Včeraj popoldne sta se zadela na križišču Tattenbachove in Vetrinjske ulice koleselj mesarja Franca S. in avto* mobil trgovca Karla R. Obe vozili sta se neznatno poškodovali, dočim se pasa-žiajem ni ničesar pripetilo- Le naključje ie voznike obvarovalo večje nesreče. Še več sreče pa je imel skladiščnik Ivan S., ki bi prav lahko postal žrtev lastne neprevidnosti. Ne da bi se ozrl, je hoteli prekoračiti trg Kralja Petra v trenotku, ko je preko trga privozil avtomobil trgovca Antona T. Blatniki so zagrabili skladiščnika za suknjo in ga potegnili za drvečim avtomobilom. Na tleh'se i® Ivan povaljal v prahu, ne da bi dobil najmanjšo poškodbo. — Policijski drobiž. Včeraj je bil aretiran Vaclav Jan 12 Kamnika, ld ga zasleduje deželno sodišče v Ljubljani radi hudodelstva goljufije. — Z avstrijskim vlakom se ie včeraj pripeljal v Maribor gluhonem mladenič, o katerem se ne ve niti kdo je, niti odkod ie doma. Oblečen je slabo in ie približno 18 let star. Komur je o njegovi identiteti karkoli znanega, naj se zglasi na mariborskem policijskem ko-mdsarijatu. — Tatovi koles so zopet zvišali aktivnost. Včeraj sta bili ukradeni dve kolesi. Eno kolarju Francu Šniigoc* cu iz veže okrajnega sodišča, vredno 1000 Din, znamke Neger in drugo slugi Konradu Lorberju izpred glavne pošte, vredno 1400 Din, znamk® »Puch«. — Filmska senzacija- Velefilin »Zemlja v plamenu strasti« (Brennemde Gre,'ize) v shlošnostj 2 ne* strpnostjo pričakovan, bo predvajan jutri dne 28. tm- do L novembra v kinu »Union«. Ta fihn se predvaja že ves teden v Ljubljani pri dnevno razprodanih predstavah. — 1459 Wili Schlesinger, naiboliši židovski komik, bo od 1. no* vembra v Palais do dance. — 1460 Naznanilo! past nam je našim ceni.' gospodinjami vljudno naznanjati, da se bodo dne 28. tm. v trgovinah: M. Berdajs, Trg Svobode, Jos. Laufer, Aleksandrova ul. ter dne 29. tm. v trgovinah: Jaš &. Lesjak, Ulica 10. oktobra, Franc Weiler, Glavni trg, daiale brezplačno poskušnie naših špeciialnih preparatov. Nobena izmed naših gospodinj naj no zamudi te ugodne prilike, prepričati se, kako se poceni, na hiter in lahek način priredi z našimi preparati redljivo in izvrstno jed. — Z odličnim spoštovanjem Dr. .Oetkor, dru* ž'ba z o, z. Maribor, 1462 “Ua de Putti” In Jožef Schildkraut v Petek SFCO, Apolo V Mariboru, dne 27. % 1927. K' ■ Mariborski V L C E R N i iv jutra. Stran 3. Kongres za varstvo živali RAZVOJ IN PRAKTIČNI CILJI POKRETA ZA VARSTVO ŽIVALI. PROTI MUČENJU ŽIVALI. Na Dunaju se otvarja svetovni kongres društev ali bolje rečeno pokreta za varstvo živali. To je sestanek velikih mož plemenitega stremljenja in hotenja. Možje visokega slovesa, kakor pesnika Rolland in Galsworthy so med prijatelji živali od daleč in od blizu. Kongres si je stavil v nalogo, razmotrivati praktične strani živalske ga varstva. Naziv varstvo živali vsebuje veliko množino vprašanj in če bo kongres le nekaj od teh rešil, bo storil veliko dobro delo. Na zemlji je bilo že mnogo žival-stvu naklonjenih narodov in dob, današnja doba se pa v splošnem z ljubeznijo do živali ne more pohvajiti. Brez ozira na živalsko hrano, se človeštvo na stotere načine udejstvuje Proti živali skrajno krivično in nedostojno. Celo domače živali, zveste sotrudnice domačije bi imele proti človeku najhujše pritožbe. Kruto je tudi to, da se živali v človeško zabavo oro-Pa svobode in z najhujšimi mukami dresira. Tudi moda se pogreza v živalski krvi. Tega sicer ni več, da bi vsak ženski klobuk zahteval najmanj Par živalskih žrtev, ostalo je pa strašno okrutno pridobivanje krzna. Ovcam se negodna jagnjeta izrezavajo iz živih teles, živali se žive odirajo, da Pride na modni trg posebno cenjena kožuhovina. So dežele s posebnimi lovskimi orgijami. Tako n. pr. se koristne ptice v velikanskih množinah uničujejo iz same ostudne naslade. O vsem tem in še o marsičem drugem bo razpravljal svetovni kongres za varstvo živali. Prijateljstvo do živali je prastaro. Na vzhodu je Budha posvetil živali, mnogi od starih Grkov so pa upoštevali Pitagorove nauke, da človek ne sme ubijati in jesti živali. To je začetek vegetarijanstva, ki se je ohranilo do današnje dobe. O vegetarijanstvu razpravlja mnogo tudi moderna medicina. Eni zdravniki dokazujejo, da ni hrane brez mesa, drugi pa, da je za ljudi veliko boljša sama rastlinska hrana. Glavno besedo o prehrani pa imajo seveda življenske razmere. Ponekod pridejo ljudje redkokdaj do mesa, drugod je pa meso cenejše kot rastlinska hrana. Velik vegeterijanec je bil Tolstoj. Po njegovem mnenju naj bi meso zauživali le oni, ki živali sami ubijajo. Oni pa. ki živali ne morejo ubijati, naj jedo rastlinsko hrano. Med današnjimi literarnimi veličinami zagovarja najodločnejše vegetarijanstvo slavni angleški pisatelj Bernard Sha\v. Z vprašanjem vegetarijanstva, ki predstavlja najpopolnejše varstvo živali, se kongres seveda ne bo mogel dosti baviti. Glavno je. da nastopi proti mučenju živali in da najde v to svr-ho primerna in uspešna propagandistična sredstva. Dobro bo tudi, če se ne pozabi na tolike groteske, ki si po krivem lastijo ime ljubezen do živali. So namreč ljudje, ki ljubijo samo eno žival, vse druge pa trpinčijo. Razvajeni kužki ob strašnem trpljenju drugih živih bitij — človeških in živalskih niso samo parodija ljubezni do živali, ampak tudi prava sramota za človeštvo. 111H REPERTOAR: Četrtek, -7. oktobra ob 20. urj »Pygnia= ljon« ab. B. Kuponi. Petek, 28. oktobra. Zaprto. Sobota, 29. oktobra ob 20. uri »Bajade ra« ab." A. Znižane cene. Kuponi. I Gostovanja v mariborskem gledal šču. Ker so se o eventualnem.gostovaniu graške drame pojavile v časopisju razne uprav neverjetne verzije, ugotav-Ja u-prava gldališča v Mariboru sledeče: Graško gledališče se ie obrnilo na mariborsko županstvo s prošnjo, da se uve-deio v Mariboru stalna gostovanja graške drame. Županstvo je odstopijo pred met gledališkemu sosvetu, ki je odlpi dogovorno z gledališko upravo, da vpra ša graško gledališče, pod katerimi pogoji bi bila dramskaa gostovanj^. mogo~a. To ie vse, kar se ie doslej dogodilo v tem vprašanju. O stalnh nernškh predsta vah ali o glasbenih gostovanjih pa tu govora. Vse druge vesti so izmišlienu »Čardaška kneginja« na mariborskem odru V tedeljo, 30. oktobra so vprizoi j prvjč v tej sezoni ena na.ipr.iju 'jen? šili operet mariborske publike, Kalma-nova »Cardaška kneginia«, ki ie žela že pred leti prave triumfe in bila tudi lani od vseh operet nailepše sprejeta. Veljajo navadne operne cene in kuponi. Tragedija radi stanovan!-skeaa problema Stanovanjsko vprašanje še ni nikjer spravljeno v ravnotežje s predvojnimi razmerami. Inozemsko časopisje čestokrat iznaša težke obtožbe radi nere šenja perečega stanovanjskega vprašanja. Prihaja tudi do ostrih sporov med hišnimi lastniki in najemniki. Sploh so bedne stanovanjske razmere stalno povod razburjanj, obupa in bede. Nedavno je v Parizu prišlo do spora med hišnim lastnikom in najemnikom, ki pa je tragično končal. G. Dal-bois je živel v enem delu pritličja svoje hiše v ulici Vieil-Albreuvoir, dočim sta drugi del pritličja in prvo nadstropje jmela v najemu 72letna starka ga. Monguin in njen 441etni sin inženjer. Hišni lastnik je najemnici odpovedal stanovanje v pritličju. Niti najemnica, niti njen sin nista hotela izprazniti pritličnega stanovanja, radi česar je prihajalo do čestih sporov, ki so bili najostrejši, kadar sta se prepira lotila temperamentna žena lastnika in inženjer. Neprestani izbruhi jeze pa so imeli nepričakovano usodne posledice. Ko sta pred dnevi odhajala iz stanovanja najemnika, sta srečala na stopnjišcu gospodarja in soprogo. Padlo je več psovk in žaljivk, kar je razburilo inženjeria. ki je v dejanskem spopadu zgrabil ujedi ji vo gospodinio za lase. V istem trenutku pa je počil revolverski strel in inženjer se je zgru dil mrtev na stopnice. Ga Dalbois je zadela svojega najemnika naravnost v srce in se ga rešila iz stanovanja. Izgubila pa je tudi svoje, ker se je morala izseliti v jetniško celico. Norec — tožnik umobolnice. V neki avstrijski bolnici je že več tednov kovaški pomočnik, ki ga zdravijo v družbi 280. bebcev. Nekega jutra so bolniki dobili za zajutrek kruh s surovim maslom in nože za rezanje kruha. Z nožem si je kovaški pomočnik prerezal trebuh, česar posledica je bila. da je bilo proti dvema paznikoma uvedeno sodno postopanje, bila sta pa radi pomanjkanja dokazov o krivdi oproščena. Kljub temu pa zahteva mladi kovač, ki menda ni preveč neumen, od bolniške uprave, da se mu izplača radi slabega nadziranja za pretrpele bolečine 5000 šilingov in 200 Šilingov mesečne rente. Žena v borbi z moškim Ženske ne marajo v ničemer priznati moškim prednosti, čeprav morajo v avijonu pričeti polet nadaljevati z ino zemskim parnikom, ali plavanje preko Rokavskega preliva končati v čolnu. Nedavno je angleška doktorica Fooles zatrjevala, da je preplavala kanal La Manche, kasneje pa se je izkazalo, da je s svojo trditvijo hotela dokazati, kako je »današnji svet lahkoveren«. Njen postopek in obračunavanje z ljud skim lahkoverjem je močno užalil in vznemiril Angležinjo Miss Gleitze, ki je svoječasno v resnici preplavala morsko ožino. Prestrašila se je, da bi lahkoverneži ne pričeli dvomiti o njenem rekordu, radi česar se je odločila, da pod strogo kontrolo ponovno preplava La Manche. V zgodnji jutranji uri je skočila z rtiča Gris-Nez v hladne morske valove ter z nenavadno vztrajnostjo plavala do 12. kilometra pred ciljem — angleško obalo, kjer so jo zapustile moči in se je morala vkrcati v čoln. ki jo je spremljal. Res sta miss Elder. kakor tudi miss Gleitze po kazali dovolj srčnosti in vztrajnosti, vendar sta dokazali in priznali, da sta »tekmo z moškimi« izgubili, čeprav j?1!10. "za Konjsko glavo«, kakor se na dirkah pravi. Autodafe v Chicagu. Chicaški župan Tempson je velik nasprotnik Angležev. Kjer le more, snuje protiangleške manifestacije ju demonstracije, povsod vidi angleško propagando in za cilj si je vzel »osvoboditev Amerike angleške duševne nadvlade«. V to svrho in v tej vnemi ie sedaj napovedal, da bodo iz mestnih knjižnic vzete vse knjige britanske tendence in propagande ter javno sežgane. Smrt madžarskega filozofa. V Budimpešti ie umrl v starosti 78. let znani filozof in Kantov interpret profesor Bernard Alexander. Spisal ie veliko število filozofičnih knjig in je bil znan daleč po svetu. Sedanji madžarski režim ga je pa preganjal samo zato, ker je tudi v dobi Bela Kunove vlade ostal na univerzi v Budimpešti. Samo radi tega, ker so nekdanji komisarji učenjaka in misleca cenili ali vsaj pustili na miru. je moral stari profesor celo v emigraciio iz katere se je nedavno vrnil. — da doma umre. ^ Mariborska ooereta v Zagrebu Včeraj smo kratko iavjli o lepem uspehu našega operetnega ansambla v Zagrebu. Mariborski igralci so dajali v gledališču na Tuškancu Kalmanovo »Bajadero« in zapustili v našem naibliž njem velegradu najboljši vtis. Kritike so v današnjih zagrebških dnevnikih polne Hvale zlasti na naslov ženskih moči. Dr. K—č. povdarja v »Novostih« naj" prej velike zasluge ravnatelja naše opere in operete g. Mitroviča za odgojitev odličnih igralcev in pevcev, ki so prišli Iz 'province in žanjejo uspehe v večjih gledališčih. »Pravkar prirejeno gostovanje Mariborčanov ie popolnoma uspelo in smo našli med njimi celo odlične sile, ki bi bile potrebne naši operetni trupi. Najbolj so ugajale dame. Gdč. Pavla ‘Udovučeva ie nesporno jak gledališki tslent in lepa gledališka prikazen, ki ima zvočen in obsežen glas... Bajadero ie pela zelo muzikalno in igralski pre pričevalno. — Mlao senzacaijo je dose= gla vrlo dražestna in simpatična subre-ta gdč. Marica Lubejeva, ki bi mogla s svojo toplo igro in gracijoznim plesom izzvati v Zagrebu često velika odobra-vanje., kakor se ie to zgodilo tudi prt] tem nastopu,..« Tudi »Jutarnji list« ie posvetil našim igralcem cel stolpič. O celokupnem ansamblu pravi kritik —žh—, da je »v prvi vrsti dobro discipliniran in se mu ppaža delo vešče in izkušene roke ravnatelja Andre Mitroviča. Nadalje so Ma riborčand vrlo simpatični, dobro plešejo, imajo »šik« ter so nas v vsakem pogledu ugodno iznenadili.-. V glavnem more njihova igra uspešno tekmovati'z igro kakega večjega operetnega gledališča. Končno so ■‘Mariborčani v horeo» grafiii jaki iu ni čudo, da so morali domala vse plese po trikrat ponavljati.... Simpatičen in ugoden glas Pavle Udo-vičeve popolnoma odgovarja operetnim zahtevam. Otmena in prijetna njena figura, dobra igra in muzikalna sigurnost jačaio dober vtis, ki ga je podala s svojo pažnie vredno kreacijo. — Marica Lubejeva je dražestna opbretna figura: mala, vitka, gracijozna in nežna kakor najfinejša figura iz dragocenega porcelana... Pleše šarmantno previjajoč kot Kača svoie telo; poie ugodno, graciioz-no skače, zapeljivo so smeje in napravlja vtis dražestne lutkice ali igračke«. — O g. Bratužu pravi kritik, da ie njegova pojava lepa in simpatična in da se bo z marljivim študijem nedvomno iznebil nesigurnosti glasa. Tudi gg. Harastovič in Skrbinšek sta navdušila Zagrebčane s _svoio komiko... »Na kratko: gostovanje članov mariborske operete je zelo dobro uspelo. Oni so se izkazali pred zagrebškim občinstvom ... Orkester je vodil rutinirano ravnatelj mariborske o-pere Andro Mitrovič. Občinstvo je goste najtopleje sprejelo ter jim priredilo mnogo srčnih ovacij«, Maribor — Rapid V nedeljo 30. t m. nastopi Maribor v prvi prvenstveni tekmi, ki je zanj odločilnega pomena. Najnevarnejši nasprotnik Rapid, ki si ie pridobil v dveh tekmah štiri točke in razmerje 8:0, je po3 polnoma enakovreden nasprotnik, kateremu ni odrekati možnosti, da mn uspe izsiliti remis, ali pa tudi zmago. Ponoviti moramo staro konstatacijo, da je Maribor tehnično boljše moštvo in da so njegovi izgledi sigumejši, vendar nam poslednje srečanje vsiljuje dvom, kaiti Rapid ie s taktično prodornostjo vselej uspeval. Orožje nasprotnikov se v bistvu tako razlikuje, da ni v nobenem oziru dana možnost matematične presoje, sicer pa je treba pripomniti, dia je nogomet več ali manj hazardna igra in da zavisi nešteto uspehov od slučaja oziroma sreče. O nedeljskem srečanju lahko pozitivno ugotovimo samo dejstvo, da bosta moštvi zastavili vse svoje moči, znanje in spretnosti, ter tako nudili prvovrsten šport, poln tehničnih fines, taktičnih potez, obrambnih -parad in napadalnih aa-kcij. Sigurno je torej, da bo nedeljski nogomet pokazal zdrav šport in prvovrsten nogomet. Za prvenstveno srečanje med Mariborom in Ra-pidom vlada upravičeno zanimanje. Razen prvega moštva nastopi proti Rapidu v predtekmi tudi rezerva Maribora, predpoldne pa prvi i* drugi naraščaj. Sokolstvo Svojo redno letno akademijo naraščaja, dece in članstva priredi Sokolsko-društvo v Mariboru letos dne 12. novembra v veliki dvorani Narodnega doma. S to objavo prosimo vsa narodna društva, da se ozirajo na prireditev in opustijo na ta dan svoje morebitno nameravane priredbe. — Odbor. Odkritje spomenika na Koroškem padiih borcev v Dravogradu se udeleži tudi sokolsko društvo v Mariboru. Za članstvo, kj se naj slavnosti udeleži v| kar največjem številu, je odhod z glavnega kolodvora v nedeljo dne 30. L m. ob 13.15. 'Udeležba v krojih. — Odbor. - Morski roparji. Parnik »Irena«, last neke trgovske družbe na Kitajskem, je med Šang« hai-jem in Amoy-jem postal plen kitajskih morskih roparjev. Roparji so se parnika brez pravega boja polastili ter odpluli ž njim v prej zavzeti smeri. Srečali so več angleških vojnih ladij, ki niso slutile, kakšne spremembe so se dogodile na parniku. Predrzni pirati pa niso slutili, kaj jih še čaka. Ko so brez vseh zaprek pri« pluli blizu Biaškega zaliva, so jih obkolili čolni angleških podmornic, ki so v zadnjem času stopile v akcijo proti piratom. Roparji se niso zmenili za svarilne strele ter so hoteli za vsako ceno naprej. Razvila se je prava bitka. Parnik »Irena« je začel goreti in skozi ogenj so angleški mornarji vdrli na ladjo, polovili pirate, njih ujetnike' pa osvobodili. , Psiček povzročil troje smrtnih žrtev. Nenavaden primer smrti beleži te dni berlinska kronika. Trgovec Miiller je imel psička jazbečarja in se je sprl sosedom, ker je njegov kužek ugriznil »dakla«. Sosed je prisolil Millerju v razburjenju klofuto in na srcu jolani Miiller je umrl zadet od kapi. Vdova trgovca je darovala jazbečarja nekemu znanemu zakonskemu paru. Psiček se je novima gospodarjema tako priljubil, da sta se predvčerajšnjim oba s cijankalijem zastrupi« a, ker je neki voznik povozil »da« da«. Leopardinja ni nežna mati. V schonbrunnskem zverinjaku je pred dnevi dobila indijska -leopardinja dvojčke. Ker se čestokrat dogaja, da eopardinje, v svoji brezsrčnosti svoje mladiče tudi požro, je ravnateljstvo zverinjaka izdalo apel na Dunajčane, katerem jih naproša, da posodijo psico, ki bi naj s svojim mlekom zredila mladino divjakov pragozda. Strani V E C C R N ! K lalf£ V Mariboru, 'dno 27.X. 1927. Maksim Gorki: 82 Otroška leta Poslovenil dr. I. D. ! Pokimal sem z glavo, i »Ali si bil hud name, kaj?« »Da...« »Jaz pa te, brat, nisem nameraval užaliti; glej, vedel sem, če se spoprijateljiš z menoj, te bodo tvoji začeli grajati, — ali ni tako? Ali ni bilo tako? Ali si razumel, zakaj sem ti bil rekel tisto?« Govoril je čisto tako, kakor majhen deček, onih let z menoj; jaz pa sem se strašno razveselil teh besed; tudi zazdelo se mi je, da sem ga že davno, že takrat razumel; zato sem rekel: »To sem že davno razumel!« »Nu, glej! Tako je torej, brat! Samo to je, golobček...« Neznosno bridko čustvo mi je zagrabilo srce. »Zakaj pa te nobeden njih ne ljubi?« Objel me je, me pritisnil k sebi, prikimal in odgovoril: »Tuj sem — razumeš? Samo radi tega. Nisem tak...« Vlekel sem ga za rokav in ne vedel ne znal, kaj naj rečem. »Ne bodi hud«, je ponovil šepetaje in mi pristavil na uho: »Tudi jokati ni treba...« Njemu samemu pa so ravno tako tekle solze izpod motnih naočnikov. In nato sva, kakor vedno, dolgo sedela v molku, le tu in tam prekinjajočega s kratkimi besedami. Zvečer je odšel, se prijazno poslovil od vseh in objel mene. Šel sem za vrata in videl, kako ga je treslo na vozu, ki je s kolesi mel kupe zmrzlega blata. Takoj po njegovem odhodu je babica začela izumivati in čistiti umazano sobo, jaz pa sem nalašč hodil iz kota v kot ter jo oviral pri delu. »Pojdi no!« je kričala, ko se je skoraj spoteknila nad menoj. »Zakaj pa ste ga pregnali?« »še govoril boš!« »Tepci ste vsi!« sem rekel. Začela je udrihati po meni z mokro cunjo in je kričala: »Ali si ob pamet, nepridiprav?« »Ti ne, a drugi vsi so bedaki«, sem se popravil, pa to je ni pomirilo. Pri večerji je rekel ded: _ »Nu, hvala Bogu! Kakor vidim, je bilo to zanj nož v srce; oh, treba je bilo, da smo ga izgnali!« Iz zlobe sem zlomil žlico ter znova Pretrpel tepenje. Tako se je končalo moje prijateljstvo s prvim človekom iz brezkončne vrste v svoji domovini tujih ljudi — njenih najboljših ljudi... ud 1 ix. Ti- V otroških' letih primerjam samega sebe panju, kamor so razni preprosti, sivi ljudje, kakor čebele nanosili medu svojih znanj in misli o življenju, radodarno bogateč mojo dušo, s čimer je kdo mogel. Čestokrat je bil ta med umazan in grenak, toda vsako znanje — je tak med. Ko je bil odšel »Lepa reč«, se je spoprijateljil z menoj stric Peter. Bil je podoben dedu: ravno tako suhljat, umerjen, snažen; bil pa je nižji od deda in ves manjši. Sličil je vasovaniku, ki se je za šalo naredil starega. Njegov obraz je bil spleten , iz kožnatih jermenčkov, kakor rešeto, med njimi so kakor dva čižka v kletki, skakale njegove smešne, urne oči z žalostnima belinama. Sivi lasje so se mu kodrali, brada se je obročkasto vila: kadil je pipo, njen dim, ki je bil iste barve z iasmi, se je tudi zvijal, njegova beseda je bila kodrasta, polna pregovorov. Govoril je z žužnjajočim glasom in na videz prijazno, vendar se mi je zdelo, da se vsemu posmehuje. »V začetku let mi je velela svetla gospa grofica Tatjana Lekšejevna: bodi kovač! Čez nekaj časa je zahtevala; pomagaj vrtnarju! Dobro; toda kar kmet stori — nič prida ni! Drugikrat je zopet rekla: pojdi, Petruška, lovit ribe! Meni pa je bilo vseeno. Ko maj pa sem dobil malo strasti za lov — zbogom riba; moral sem oditi v mesto za izvoščka, na račun. Nu, dobro, pa k izvoščkom — toda za koliko časa? Pa že nisva mogla več preme-niti z gospo, je prišla svoboda in ostal sem pri kljusi; sedaj je ta moja grofica.« Bila je ta kljusa starikava, bela, in zdelo se ti je, da jo je začel nekoč barvati z raznimi barvami pijan slikar, — začel, pa ne skončal. Noge je imela izvinjene, vsa je bila kakor sešita iz cunj, koščena glava z motnimi očmi je bila žalostno povešena, slabo pripeta k trupu z nabreklimi žilami in s staro, odrgnjeno kožo. Stric Peter ie ravnal z njo spoštljivo, ni je pre-I tepaval in jo je imenoval »Tanjka«. Nekoč mu je rekel ded: »Zakaj pa imenuješ to žival s krščanskim imenom?« »Nikakor ne. Vasil Vasiliev, nikakor ne, na besedo! Takega krščanskega imena — Tanjka — ni, pač pa — Tatjana!« Stric Peter je znal tudi .pisati in brati, bil je zelo načitan in vselej sta se sprla z dedom, kateri izmed svetnikov je svetejši: eden bolj strogo kakor drugi sta jim očitala starih grehov: posjebno, kar se je tikalo Abrahama. Včasih pa so ti prepiri zadobili čisto slovniški značaj. * »Eno je po mojem — drugo po tvojem«, se je razvnemal ded, rdel in dražil strica Petra. Stric Peter pa se je obkrožal z dimom in spraševal: »Zakaj naj bi bilo po tvojem boljše? Mogoče, da Bog molitev posluša, pa si misli: moli kakor hočeš, vreden pa si malo!« »Poberi se Leksej!« je razljučen zakričal ded in bliskal z zelenimi očmi. Peter je zelo ljubil snago in red; ko je hodil po dvorišču, je vselej v stran suval z nogo treske, črepinje, kosti, suval v stran in očital: »Nepotrebna reč, pa — si na potu!« Bil je zgovoren, se delal dobrega, veselega, včasih pa so se mu oči zalile s krvjo, postale so motne in ostekle-nele, kakor pri mrliču. Zgodilo se je, da je sedel v kakšnem kotu v temi, sključen, mračen in nem kakor njegov nečak. »Kaj ti je, stric Peter?« »Poberi se!« je votlo in osorno odgovoril. V eni izmed hiš v naši ulici se je nastanil nekak gospod z buško na čelu in s prav čudno navado: ob nedeljah je sedel k oknu in streljal iz puške s šibrami v pse, mačke, kokoši, vrane, celo v mimoidoče, ki mu niso bili všeč. Nekoč je oplazil tudi »Lepo reč«; šibre sicer niso prebile usnjenega jopiča, nekoliko zrn pa je našel v žepu; spominjam se, kako natančno je prijednik skozi očala opazoval sivomodre šibre. Ded ga je nagovarjal, naj se pritoži, prijednik pa je vrgel šibre v kot v kuhinji in dejal: »Ni vredno.« Drugikrat je vsadil strelec nekaj ši-ber dedu v nogo; ded se je razjezil, vložil pritožbo pri sodniku, začel nabirati na ulici prizadetih in prič, gospod pa je nenadoma nekam izginil. Kadarkoli so na ulici začeli pokati streli, je stric Peter — če je bil doma — hitro nataknil na sivo glavo praznično čepico z velikim zaščitjem in urno tekel pred vrata. Tam je skril roke za hrbet pod kaftan, ki ga je privzdignil, kakor petelinov rep, napel trebuh in mirno šel po trotoarju mimo strelca; šel je mimo. se vrnil in — ponovil pot. Vsi smo stali med vrati, ali pa skozi okno gledali zasinelo lice vojakovo, nad njim pa bledi obraz njegove žene; tudi z Betlengovega dvorišča so prišli ljudje, le sivi, mrtvi dom Ovsianikovih ni pokazal nikogar. Včasih se je izprehajal Peter brez uspeha, lovec ga menda ni smatral za vrednega poštenega strela, včasih pa je dvocevka počila dvakrat zaporedoma: »Buh — buh...« (Dalje prihodnjič.) Pred desetimi miljeni let _ Kadar človek čita razprave o dinozavrih in podobnih zverinah, že ve, da gre za dobo pred več tisoč, mogoče deset tisoč let. Včasih je kak znanstvenik prepričan, da je bila najlepša do ba teh ogromnih reptilov tako-le pred kakimi sto tisoč leti. O milijon letih se že redko čuje. Po najnovejših rezultatih znanstvenih raziskovanj pa smo lahko prepričani, da je naš planet star. najmanj deset milijonov let. Ugotovili! so to Amerikanci, ki so se mudili v le-j tih 1920., 1923. in 1925. v ekspediciji! Ameriškega prirodoslovnega muzeja, po azijskih mongolskih puščavah. Pri-, bližno 50 kilometrov daleč od Altaj-: skega pogorja so naleteli znanstveni-! ki najprej na veliko belo lobanjo ini kmalu za tem na drugo. Kmalu so si; bili na jasnem, da so našli glavo dinozavra. Prijetno presenečena pa je bilaj ekspedicija radi najdbe okamenelihj jajc. Prvi trenutek ni nihče verjel, da bi bila ta jajca dinozavra, ker takih jajc še živ krst nikoli videl ni. Baje do tega časa znanstveniki niti vedeli nisoj da je imenovana žival legla jajca. Sedaj pa je bil o tem vsak dvom razpr-! šen. Prvič so našli pri nadaljnem izkopavanju prav poleg teh velikih 25; cm dolgih in 20 širokih jajc cele okost-! njake dinozavrov, drugič pa je znanstvenih krogih nesporno, da V časih dinozavra sploh niso živele takot velike ptice, da bi se ta velika jajca! mogla njim pripisovati. Jajca so torej dinozavrova! Njihova lupina je sicerj samo poldrugi milimeter debela, a ‘je’ kljub temu neverjetno trda. Baš pred! koncem raziskovanja pa so staknili! srečni Amerikanci celo dvoje jajc in! v njih okostji malih dinozavričev. Pol na navdušenja nad uspehom se je eks pedicija vrnila s pettonskim znanstvenim plenom preko luže v novi svet. Odnesla je s seboj 70 lobanj, 14 okostij in 25 jajc dinozavra. Prebivalstvo Rusije. Ruska akademija znanosti je razglasila izid ljudskega štetja v sovjetski uniji. Ljudsko štetje je ugotovilo, da biva v Rusiji 165 narodov, ki pripadajo 60. plemenom. Med plemeni so tudi Iškašinci, ki štejejo samo 100 duš. V današnji sovjetski Rusiji živi 70 milijonov Velikorusov, 25 milijonov! Ukrajincev, 4 milijoni Belorusov, 4 milijoni Kirgizov, 3,710.000 Uzbekov, 2.260.000 Tatarjev, 1,897.000 Zidov, 1.506.000 Azerbejdžancev, 1.300.000 Moldavcev. 1.126.000 Armencev, 1.094.000 Georgijcev in 1,044.000 Nem cev. Ostale narodnosti pa ne presegajo milijona. «fto«<, m »folij«* po«r*-Uovaln« to »ocljtln* namen« •bCInetva: Meka beeada 30 p, ■ajmanjli snatek Di« 6- l 0Uali Ženitve, dopieovan|e in ogla. ei trgovekega ali reklamnega značaj«; vaaka baaoda 50 p, najmanjši zneeek Dia 10 — Specijalna delavnica ra črkoslikarstvo in soboslikarstvo, Er. Ambrožič, Grajska ul. 2. Maribor. 1330 Pomočnik za soljenje mesa (Salz*r) se i§če. Prednost imajo neoženjeni, mlade, dobre moči; pogoji voljni, plača po sposobnosti. Ponudbe poslati na firmo A. Mitrovič i sinovi, Split. 1447 Moška obleka, zimska suknja, čevlji, perilo na prodaj. — Jože Vošnjakova ulica 21, III. 1458 Suho bukovo žagovlno proda Tičar, Magdalenski park. 1461 Dobro ohranjeno kolo za Din 475 na prodaj. — Trgovina Albin Novak, Glavni trg 18- 1456 Najlepše angleiko In toSko blago za zimske suknje in obleke kakor tudi razne flanele in porhante, ima v zalogi tvrdka M. Feldin, Maribor Grajski trg 1 Vetrinjska ulica Državni nameščenci dobijo poseben popust Prvovrstno ondiranie in rezanje „bubi frizure' v higijenični brivnici VJekoslatf Gjurin Maribor, Jurčičeva ulica 9 Ako hočete izvedeti svojo bodočnost, obrnite se na znamem* tega grafologa Egipčana, kateri Vam pove Vašo prihodniost Iz črt na roki in iz pisave. Sprejema vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9.—13. in od 14.—20 ure. Ben-Ali. hotel „Pr! zamorcu1*, soba 12, Maribor. Ivan Kravos; Aleksandrova 13 Maribor Slomškov trs 6 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Din 199’— čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri Anici Traun Grajski trg 1 8701 mSSSfSSm' I Opreme in potrebščine za konje, potni kovčeki, torbice, usnjati izdelki, gamaše, ovratniki in nagobčniki za pse itd. 1364 m ir GONILNI JERMENI I InGLESKO IN ČEŠKO SUKNO F ■ v veliki izbiri m po najugodneiših cenah puj I FR- MAJER, GLAVNI TRG «. 9 13 a!1 Abonenti izda.utt«.*!ta in urednik : F r ' 1 a n k o De na kosilo in večerjo, okusno in obilno, po Din 12 (Din 16 z močnato jedjo in Din 20 s pečenko Ir močnato jedjo) so sprejmejo v resfovracbi Vetrfnj-129» skl dvor, Hinko Kosič, MarlboO/etrinjska ulic* ariBrozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik i e I a v Mariboru.