Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. & ^ 4 v v ^SH^ ffil m m' im, I ■ Cjlas iN ar oda List slovenskih delavcev v cAmeriki. Vfe first Slovenic Daily In the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays. & Povečanje trgovine. RAZVOJ AMERIŠKE TRGOVINE MORA DOBITI VEČ ODJEMALCEV. V JUŽNI AMERIKI. Konzuli so že dobili nalog, naj širijo ameriško trgovino povsodi v inozemstvu. TOVARNARJI IN TRGOVCI. Trgovinski tajnik Metealf izdelal je načrt, po kterem naj hi .se trgovinski odnošaji med Zjedinjenimi državami in Južno Ameriko ter Daljnim Iztokom poboljšali. Metealf predlaga, da se morajo dolžnosti naših konzulov ■/. ozinmi na našo izvozno tigov.ino razširiti in da mora vlada konzule pobla stiti, da stvarno proučujejo trgovino. Končno bode vlada imenovala posebne agente za pospeševanje naše trgovin* v inozemstvu, zlasti pa v jugoameri-ških republikah in na Daljnem Iztoku. V minolem letu se je iz Zjed. držav izvozilo za $1,500.000,000 blajra, od ktere svote odpade na tovarniške izdelke -$500,000,000. ostalo pa na polj ske, rudniške, gozdne in druse pridel ke. Večinoma našega izvoza . da je treba nekaj ukreniti, kar bodi izvozno trgovino povzdignilo. Pre 1 vsem se je treha ozirati na Južm Ameriko, kjer hi bilo najugodnejše tr govišče za naše tovarniške Izdelke. Tekom zadnjih let so poslali konzul" zanimiva jiomčila z oziram na triro-vino. Zajedno ponavlja Metealf -tare pri tožbe, da se ameriški tovarnarji m ozirajo na posebne želje in potrebe de žel, v ktere izvajajo svoje izdelke, tako, da mnogi inozemski trgovci svojih naročil ne ponavljajo. Slovenske novosti. Ogrsko hrvatski državni zber. ZADNJA SEJA OGRSKO-HRVAT-SKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. RAZGRAJANJE JE TRAJALO TRI URE. Opozicija ne prisostvuje čitanjn pre-stolnega govora kralja Fran Josipa OPOZICIJA IN "DVOR". — Iz Conemauirh, Pa., se nam pon-ča, da je prišlo dne 26. t. m. med ta mošnjimi rojaki do obliaratnega božič nega pretepa v prostorih Alojzija St<> parja. Ko so rojaki postali nekolik« pijani, pričeli so rabiti nože, tako, d: je bilo več ranjenih. Dva odbornik.-društva sv. Alojzija sta skušala miriti, toda pri tem sta še ona dva skupila batine. Najbolj je bil pri tem ranjen rojak Pajk, kteri je ranjen z nožem na roki. Tudi rojaka Antona Mehleta s z kolmi do nezavesti pretepli in bog zna, kaj bi se še pripetilo, ako bi drugi rojaki ne preprečili nadaljni pretep. — Iz McKinleya. Minn., nam poroča rojak, da je tamkaj dne 31. decembra razsajal precejšen požar, kteri j«' vniČil dve trgovini in jedno gostilno. Hiše so bile lesene in so v jednej uri do tal pogorele. — Iz JoLieta, 111., se poroča, da je tamkaj povozila lokomotiva Chicago. Lake Shore železnice rojaka Jakob: Simotviča, doma iz Vinodola na Dolenjskem. Pokojnik je bil star 50 let in ost avl ja v Jolietu soprogo in troje sinov. — Istotam je ponesrečil rojak Fran Papež. Pri raizstreljevanju neeega kanala priletel mu je namreč velik ka menj v pleče in mu je zdrobil. Sedaj je v bolnici. Jednajst osob usmrtenih. Hamilton, Bermuda, 3. jan. Z danskim parnikom "Gallia" dospeli so semkaj preostali mornarji norveške jadranke *' Marpesia na kterej se na potu v Cette pripetila razstrelba nafte. Jednajst mornarjev je bih usmrtenih, sedem se jih je rešilo na imenovani parnik. Nakane Zjedinjenih držav. Honolulu, Hawaii, 3. jan. Semkaj se poroča, da namerava vlada Zjed. držav otoka Midway Island in Guam na Pacifiku utrditi. Križarka New Orleans ostavila bode te dni na obeh otokih velike topove za namestitev v bodočih trdnjavah. Budimpešta, 4. jan. Zadnji boji v ogrsko-hrvaiskem državnem zboru vršili so se včeraj tri ure z dvema presledki. Pri tem je opozicija po starem avstro - ogrskem običaju razgrajala. Predsednik zbornice je sejo otvoril z <"itanjem pisanja ministerskega predsednika Tisze, kteri je naznanil, da bode kralj sprejel poslance danes opo-Iudne v "dvoru". Poslanci naj bodo Vblečeni v gala, častniki naj pridejo v popolnej uniformi z kartuši itd. Tako neumno naznanilo je obudilo med po-lauci nepopisen smeh. Fran Košut, vodja neodvi=ne stran-:e, je tem povodom protestiral proti razpustu parlamenta. Pri vsem tem se je Tisza vidno dolgočasil. Fnkrat se je rainisterski predsednik Tisza tudi zasmejal, ob kterej priliki je Košut pri-l>omnil, da se po volitvah ne bode smejal. Nato je vstal bivši ministerski pred->edniklianlTy, da bi govoril, toda takoj po tem so vladini pristaši z Tiszo zajedno ostavili dvorano. Polonvi j ' predlagal, naj sč pozo\e pravosodnega ministra v zbornico, da pojasni, kako pravico ima vlada, razpustiti parla-nc nt. Tek; m vse seje so bile galerije polne občinstva. Opozicijonalci so sklenili, da ne bodo prisostvovali črtanju "prestol-nega" govora, kajti razpust državnega zbora je protiustaven. Stranka irrofa Apponyija se je pridružila ne-odvisnej stranki, kar bode zelo vpljl-valo na bodoče volitve. Po padcu Port Arthurja. ČASTNIKI RUSKE POSADKE SE ZAMOREJO VRNITI V DOMOVINO POD ČASTNO BESEDO, DA SE NE BODO NADALJE BOJEVALI PROTI JAPONSKE J. — MOŽTVO OSTANE V VOJNEM JETNIŠTVU DO KONCA VOJNE. Le peščica izmučenih Rnsov izroči Japoncem orožje. — General Stoesselj je zaprl Port Arthursko lnko. — Kapitnlacijska pogodba. — Zadnji boji v Port Arthurjn. — Izjava poslanika Cassinija. PADEC PORT ARTHURJA NE BODE NITI MALO VPLJIVAL NA NADALJEVANJE VOJNE. Posrodbo,ktero sta sklenila ruski ge- den kraj v mestu ni bil varen pred neral Stoesselj in japonski general Nogi, glede izročitve Port Arthurja, ono, kar je bila trdnjava tekom zadnjih petih daii, v kterih so Japonci neprestano, po dnevu in po noči bom-bardovali in naskakovali Port Arthur. Rusi te besede ne izgovarjajo kot čestitali z ozirom na obojestransko junaštvo. 'Zadnji čas pomanjkovalo nam je v Port Arthurju obvez za ranjence, radi česar smo jim zavezali rane z lanom. "V Port Arthurju je le peščica izmučenih mož, kteri bodo oddali svoje orožje in z razvalinami pokrito pustinjo, na kterej je preje stal Port Arthur. "Vojaki, kterim se šteje vsaki mesec službe v trdnjavi za leto dni, so veseli, da bodo kmalo zopet doma pri svojih rodbinaih." Paris, 3. jan. V tukajšnjem ruskem poslaništvu zatrjujejo, da se bode vojna neoziraje se na padec Port Arthurja nadaljevala. Rusko pacifično brodovje bode čakalo, da ga pomnože z tretjim in mogoče še z četrtim brodov-jem, na kar bodo Rusi Port Arthur z napadom od kopne in- morske stran' zopet zavzeli, kar se zgodi mogoče še le čez leto dni. Posredovanje je nemogoče, dokler Rusija ne zmaga. z vojno do skrajnosti in pristavlja dofclovno: Rusija se bode bojevala do konca, in začasna izguba Port Arthurja, po tako hrabrej obrambi, zamore Rusijo bodriti in povesti do končne zmage. Berolki, 3. jan. Ruske vrednostne listine, ktere so na tukajšnjej boril v velikih množinah, vsled padca Port Arthurja niso padle več, nego za desetino točke. Takoj, ko je dospelo poročilo o padcu Port Arthurja, so sku pine financirjev izjavile, da so zagotovljene, da bode Rusija z vojno nadaljevala do skrajnosti, tako, da padec mesta ne more vpljivati na vrednosti. Na borzi se tudi uradoma naznanja da zamore Rusija z vojno deset let nadaljevati, ne da bi dospela do točke, ko bi morala napovedati finančni ban-kerot. Tokio, 3. jan. Japonci so danes po, slali vojake v nekatere portarthurske trdnjave. Ruskim častnikom in uradnikom bode dovoljeno vrniti se v Rusijo pod pogojem, da se v tej vojni ne bodo več bojevali proti Japonskej. Chefoo, 3. januarja. Obravnave med zastopniki ruske in japonske vojske, glede kapitulacije Port Arthurja, so se vršile v trdnjavi Orlovskaja blizo gore Rilun. Japonci so Stoesseljev predlog, vsled kterega naj bolniki ostanejo v ruskem varstvu, takoj odobrili. Glede nadaljnega ruskega predloga o odhodu Rusov z orožjem, vršila so se dalj Č£.sa pogajanja. Praporščak Klisovič, kteri je rče-raj zvečer ostavil Port Arthur in do spel semkaj pripoveduje: V Port Arthurju se že dva dni ni streljalo. Ono pokanje, ktero je bilo včeraj slišati, so bile razstrelbe, z kterimi so Rusi raz-streljevali trdnjave, ladije, skladišča pristanišča in poslopja. Ko sem osta^ vil Port Arthur, bilo je mesto že po polnoma razdejano. Vojne ladije je bilo le težko potopiti. Vhod v luko smo zaprli z potopljenimi ladijami in sedaj sta tamkaj le še bolniška parni-ka Kaizanj in Mongolia. "Pri obravnavi glede prepodaje Port Arthurja, zastopal je Ruse polkovnik Reis. Na Orlovskej postavili so naši mizo z vijjom in jedili in zastopniki obeh voji^ta občevali so medsebojno skrajno uljudno ter informel- Newyorški roparji. V Yorkville policijskem sodišču v Xew Vorku so včeraj stavili pod varščino v znesku $1000 Fran Hanjeka in Jakoba Ilajdoko, ker sta slikarja Mr.-yerskopfa v nedeljo na ulici napad'a ter mu odvzela uro .in verižico. Roosevelt in povabila. "Washm^ton, 4. jan. Predsednik Roosevelt je dobil iz raznih mest povabila. da obišče naklonjene mu meščane. V četrtek popoludne bode predsed tiik govoril zbranim delegatom amert škili gozdarjev v Washingtonu. V ponedeljek dne 30. jan. odpotuje v Ana-polis, da prisostvuje izkušnjam mo naričnrih gojencev, od kjer se napoti v Philadelphijo, kamor ga je povabil Union League klub. Dne 13. februarja bode predsednik častni gost pri banketu republikanskega kluba v New Yorku in 14. februarja gost ogrskega republikanskega kluba v New Torku. Kmalo na to, — dan še ni določen. — potuje predsednik v St. Anton-io. Texas. Vabilo na naročbo. Edini slovenski dnevnik "Glas Naroda" nastopil je z novim letom dvanajsti, oziroma trinajsti letnik ter se tekom navedenga časa zelo razširil in se povsodi priljubil. Da se je list v tujini tako visoko povspel, gre hvala zavednim slovenskih delavcem in njih prijateljem. Tekom tega leta nameravamo list razširiti na sedem kolon stran, zato pa računamo na nadaljno podporo in razširjanje lista. .Kljubu temu pa bode ostala cena listu za Ameriko ista, namreč: „ za vse leto $3.00, za pol leta 1.50, za četrt leta .75. Za Evropo: za vse leto $4.50, za pol leta 2.50, za četrt leta 1.75. Gg. naročnike prosimo za točno do-poslanje naročnine in razširjanje lista. UPRAVNLŠTVO. Nezgode na železnici. York, Pa., 4. jan. Na progi Northern Central železnice, G milj severno od tukaj, za vozil je nek delavski vlak v ram stoječi tovorni vlak. Več vozo* je razdejanih. Osem delavcev je težko poškodovanih. Sedalia, Mo., 4. jan. Brzovlak Missouri, Kansas & Texas železnice, je pri Hocheportu, Mo., skočil raz tir. Lokomotiva, tovorni jin dva potniška voza so razdejani. Pet osob je težko ranjenih. SMRT V PLAMENU. Devet osob usmrtenih. Elmira, N. Y., 4. jati. V bližnjem Morris Run, Pa., zgorela je hiša poljskega rudarja Fran Noweskega. No-weski, njegova žena in sedem otrok s-je v dimu zadušilo, le lSletni sin se je rešil. Noweski je služil pri Morris Coal Mining Co. Njegova hiša je bila lesena in je stala na samem. Trupla nesrečne rodbine leže še pod razvalinami. Nesreča v tovarni za cevi. Pittsburg, Pa,, 4. jan. V tovarni National Tube Works v McKeesport t razletelo se je 50 ton težko gonilno kolo, ktero je razdejalo vse poslopje za stroje. • Jeden delavec je bil na mestu usmrten, štirje so težko ranjeni Materijelna škoda znaša $100,000 Popravljanje tovarne bode trajalo m< -see dni in ta čas bode moralo 800 delavcev počivati. IZ INOZEMSTVA. Reka, Hrvatska, 4. jan. Nadvojvoda Josip avstrijski, je smrtno bolan in ne bode več okreval. Nadvojvoda je star 72 let, in je general konjiče ter vrhovni poveljnik domobrancev ogrske krone. Poročen je z prince-zinjo Ivlotildo Saksonsko-IvoburŠko. Paris, 4. jan. Princezinja Luiza Saksonska bode nastopala v raznih tukajšnjih koncertih. Varšava, 4. jan. Tukaj je umrl Dominik Lizwiewski v starosti 110 let. Kojen je bil leta 1794, tedaj v času, ko je še obstala kraljevina Poljska; smatrati ga je za poslednjega državljana poljske kraljevine. Pokojni j s bil tudi najstarejši prebivalec mesta Varšave. Rim, 4. jan. V Vatikanu pišejo sedaj zgodovino o razmerju med Francijo in Rimom.. Knjiga pride seveda v tasek. S knjigo hočejo dokazati, da bi ločitev bila v škodo Vatikanu in posebno Franciji. Seveda se ne da knjigi nikaka važnost, ker se se=^avlja oči vidno z namenom, splašiti francosko vlado. Rim, 4. jan. Italijanska komora je jednoglasno sprejela zakonski pred-og, ki ga je predložil naučni minister, la se slovečemu italijanskemu pesni ai, vseučališčnemu profesorju Cardu-cijn, prizna povodom njegovega od-topa iz službe posebna letna pokojnina 12,000 lir kot narodno darilo v znak hvaležnosti. Pričeli z delom. Scranton, Pa., 3. jan. V velikih delavnicah Delaware, Lackawanna & Western železnice v Kevser Valley, so pričeli z delom. Delavnice so veljale $1,250,000. Delo je dobilo 2500 delavcev. kletev, temveč v resnem pomenu ter izjavljajo, da je bil Port Arthur tekom zadnjih dni prnri pekeL Niti je- no kot tovariši. Jeden drugemu so Rojakom v Calumetu in okolici pri poročamo našega večletnega zastopnika M F. Kobe-ta, 31 Cedar St., Ca lumet, Mich. Pri njem plačujejo lah to stari in sovi naročniki naročnino. ______ "ttasKaro&u' j OD KROJAČA NAPREJ. Ko je predsednik Andrew Johnson, mož pravega značaja in kreposti, povodom nekega govora v Washington^ omenil, da je počel svojo politično ka rijero kot alderman, je nekdo izm .J poslušalcev omenil: Pričeli ste kot krojač!" Johnson mu je pa takoj odvrnil : '' Jaz se ne sramujem, da sem bil krojač, kajti bil sem vedno na dobrem glasu, da sem bil dober krojač "n da sem bil vedno pošten napram odjemalcem." Poštenost v poslu, je podlaga niapredku; to nam najbolj dokazuje hitro in redno napredovanje v prodaji Trinerjevega ameriškega grenkega vina. Naprava vina je po štena, kajti ono v vseh slučajih želodčnih nepravilnosti pomaga in zdravi. Ono ne dela čudežev, pač pa pomaga, kjer je pomagati mogoče; pn vseh boleznih, ktere zakrivi nečista in bolna kri, pri nervoznosti, želodčnem kataru itd. Ono ojači tek, povrne zopet moči ter odstrani vse neprilike. Ono je najboljši kričiš t ilec. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashlaad Ave, Chicago, ILL Entered as Seoond-Glabs matter, September 21,1903, at the Post Office at New York, N. Y., ttnder the Act of Congress of March 3,1879. ŠTEV. 3. NEW YORK, V SREDO, 4. JANUARJA 1905. LETNIK XII. "GLAS NARODA" Lht slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor. ZMAGOSLAV VALJAVEC. Publisher: FRANK SAKSER. 109 Greenwich Street, New Yo«k City. Na leto velja list za Amerik« , . . $j.00 ** pol leta ........ • • . 1-50 Za Evropo, za vse leto ....... 4.50 - " " pc " ta.......2-50 m u u če^i leta ...... 1.75 V Evrope pošiljamo list skupno dve številki. •GLAS NARODA" iihaja vsaki dan iz-Vre mil nedelj in praznikov. «OLAS NARODA" <"Voice of the People") every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly £3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 *en Dopisi brez podpisa in osobnosti se pe natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Esimo, da se nam tudi prejšnje bivali-naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Olae Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T*l«(om 3798 Cortland. Izvirna poročila iz Ljubljane. (Konee. Žal, da je to istina; žal, da je le malo Hrvatov, kteri se branijo, a d« tndi ti ne morejo ničesar dosečL Že od leta 1S84. imajo Hrvati v zagrebškem saboru tak poslovnik, kakor ga je mislil Tisza uvesti v Budimpešti. Leta 1S84. je bil ban hrvatski Khiin Hedervary. Dne 24. oktobra je bila sahorska seja. Na Markovem trga so l>ili redarji in vojaki, kteri so stražili vhod na trg. Ko je prišlo 15 poslancev prav ase v, prepovedali so jim redarji vlicd v saborsko dvorano. republikanec in damokrat mora odobravati le nase slavjansko stremljenje. Ali pfedsednik Roosevelt je e; tal le Qolaekowakega ekspozč, in zato misli o Boaai tako, kakor naš minister Ooluehowski. A. T. Dopisi. AVSTRIJSKO DRUŠTVO V NEW YORKU, | 31—33 Broadway, 4. floor. {\ Padcc Port Arthurja. "Vzdržal bodem, dokler bodem ime! strel j i va. Toda z lom sem kmalo gotov." Tako je sre
  • o^lovmkom dn nekaj takega hoče imeti vladna stranka v Budimpešti, ali madjarska opozicija pravi, da Ma-djari niso Hrvati, to je, da vlada v Budimpešti ne bode nikdar vladala s tako kruto silo, kakor v Zagrebu. Ogrski državni zbor bode po novem letu razpušeen in potem bodo razpi- j -ane nove volitve, katere bodo poka- j zale, koliko zaslombe ima vladna j stranka in koliko opozicija pod krono Sv. Štefana. Naše rojake v Ameriki bode gotovo i zanimalo izvedeti, kako slavo si je' pridobilo v Parizu naše dolenjsko vino Meseca oktobra je Tiamreč bila v Parizu mednarodna razstava, na kteri jc i bilo zastopano naše vino s Trške gon j in odlikovano z veliko zlato svetinjo, častnim križcem in s častno diplome. To je velikega pomena za naše vino-irradarstvo. Znano je, da se ravno v krškem okraju pridelujejo najokus-nejša vina. V tem okraju je izvrstnih leg, kakor n. pr. Trška Gora, Dreno-vec, Volovnik, Osredek, Bojnik, Gadova peč, Bočje in več drugih vinskih goric. Jako čudne reci se spet godijo v Riemanjih. Tamošnji župan Ivan Ber-don je v sodni preiskavi. Nekdo ga j? baje ovadil, da je razžalil cesarja in da je govoril za — Rusijo! Uverjeni smo, da so te govorice le izmiŠljotna in samo pretveza, da bi vlada Rie-manjee — ugnala. Tudi se govori, da pride v R i cm an je orožniška postaja, seveda zato, da bi Ricmanjei imeli več — strahu. Beatty, Pa., 2. jan Sedaj ob Novem letu imel sem končno toliko časa, da sem šel v tnkajšnj"1 okolico obiskat naše rojake. Tako sem obiskal tudi v Witney slovensko eer kev, ktera se pa samo od pičlega števila naših rojakov ne more vzdrževati. Vsled tega so se naši združili z brati Poljaki in Slovaki in eerkev je ka>' v najlepšem redu. Mnogo za-slug za tamošnjo eerkev moramo priznati rojaku Dajčmanu kteri se vsakomur baš radi njego\e prave slavjanske gostoljubnosti, ktera vlada v njegovej hLši, vsakomur prikupi Tem potom izrekam njemu in njegovej soprogi mjtoplejšo zahvalo. Želeč rojakom obilo sreče v novem letu, želim tudi Vam, gospod uredniK. najboljše vspthe. Ant- Zidanšelc. Daje nasvete na infor- 4 $ macije, posreduje brez- f § plačno službe, ter deli v ^ ^ potrebnih slučajih pod- ^ £ pore. ^ | Pisarna odprta: od 9. ure C & zjutraj do 5. ure popoludne iz- a fc. vzemŠi nedelj in praznikov. ZA PEABODIJA. Peabody mora na vsak način še nad? Ije ostati color^.dski governer. Denver. Colo.. 2. jan. Republika: n /" ■" i. da '•■-•■'.e v ki- . ... i*e ' .t:, ."-r: r-oroeili o vj ■ . : poročilo ve.-:ne 4000 glasov rr kratinega go-.' ;■ ta, in j : čilo m; j • r— • ip vse 7n c - - ■ a p, - , . .i. kteri b< de .-večano namfesče: • 10. jnnvnrjn. V sens'-t je 21. rc publikaneev in le 13 demotratov.. H^tel za • > • -vejš« \ ! .. I , - - % 7, ' r ke. k', te rili -rr ■ ' r> ';:••:•■> ati. Opr. va je r tako, d \streže z „;-:ih gostov Sob' -o dvojne, r: ' hi dnevne V teh so- ' c> • i sebne strežnice Po trije oi, r-: se združijo v eno dru ino, eden popolnoma majhen, eden 1 kterih se prebivalci tega hotela vsal dan vozijo na izprehod. Pretresljiva rodbinska, drama. \ Kološvaru je neki pohot nož posilil 11 letno deklico Heleno Toma. Dekličii brat, ki je bil za poštnega pruktikan ta v Budimpešti, si je vze1 dosiodel tako k srcu, da je sklenil rešiti čas--: rodbine na ta način, da ustre'i ses'rt in «ebe. Pripeljal se je domov iz Bu dijx-pešte s tem sklepom. "Da pa pri hrani otroku vse muke, nagovoril jc je, da sta se šla igrat "slope miši" tem, ko ga je sestrica i-'kala ; zarezanimi očmi in razprostrtimi ro-t*mi -po- sobi, izvlekel je bral revolver er vstrelil njo, poter.i pa še sebe Brat je obležal mrtev, dočim deklica še živi, četudi smrtno ranjena. Po me stu je zbudil ta dogodek nepopisne razburjenje. Takoj so se raznesli pc mestu tiskam listi, v kterih se je zahtevalo, da se zapeijivec takoj zapre. Tudi se je nabral denar med prebivalstvom, da se je m laden i« pokopal na stroške prebivalstva. Najprej živina, potem ljudje. Blizu Muerzzuschlaga se je v nedavno vnela lesena graščinska hiša, ktero je imel v najemu neki Steiner. Spodaj je spal mož z ženo in manjšimi otroci, v podstrešnih sobah p« na j ©dni strani dva hlapca, na dragi strani pa dve Steinerjevi hčeri. Ko sta mož in žena sapazila, da je hiša -v plamenu, znosila >ta otroke na prosto, potem pa šla reševat živino. Na hčeri in hlapca pa ;ta pozabila in so vsi štirje »goreli. "Parkelj" doteto&I imtmo. Po alieah dunajskega Waehringa je na Vfiklavžev večer strašil otroke neki 'parkelj Jeden izmed defkov »e jc :aJetel, ko je bažal il je težke poškodbe na glavi. Morali •o ga prenesti ▼ bolnico. Važna iznajdba. Ruski elaktrotah-ličar Njemeov v Kišenevu je isnasel tačin, kaiko je mogoče iatoiesno i Iveh krajev brzojaviti po isti brsojav-i žici s pomočjo Hugheeove priprave. *o novem načinu je mogoče po anetn rrovodu oddati v eni mi okoli 300 epeš, ne da bi se brsojavljanja ra«-ih krajev na isti progi motilo. Delali o se že poskusi med Odeso in Kifte-evom, in sicer m najbolj!im rapAom. lojskoa T Otšarnm. IfiiLj fa kolid jrifiritot Mhp ■Mrtayal-a c. Pavla Bckatmm. tUTftflkB^' ičsik je ■ mmt J mIL Plavi las. "Edgar!" Njen glas je bil tako rezek, da je prestrašen pogledal kvišku: "Kaj želiš, srce?" — "Na Tvoji suknji visi dolg las." — "To more biti le tvoj, srček zlati." — "Nikari me ne izkušaj prevariti. Moii lasje so temnorujavi, ta las pa je plav." — Edgar je nekoliko pomolčal, potem pa veselo dejal: "Seveda draga moja. Toda te suknje že nisem nosil štiri tedne. Tedaj so bili pa v moli še plavi lasje". Nepoboljšljiv profesor. Gospod profesor se nahaja s svojo mlado soprogo na ženitovanjskem potovanju. V nekem krasnem kraju se ustavita za dalje časa. Takoj po prihodu v hotel je opazila mlada žena, da jo vse po strani gleda, njenega moža pa lepo časte. Uslužbenci se obnašajo vedno hladneje in prezirljiveje. Vsa v solzah toži to svojemu možu, a ta nove rešitve te uganke — nasprotno — on -am jo prične gledati po strani. — Se veda — hm — kdo pa ve___? Nekega jutra pa, ko ravno zahteva pritožno knjigo, najde naznanilno knjigo, v kateri z grozo prebere naznanilo svojega moža: Profesor Maks Majar z gospodično Klaro MHnarjevo iz B. Začasna poroka. Toheba, Kans., 2. jan. Državni senator Wags-one, izdelal je postavri predlog, vsled kterega naj se ločite.-zakona potom sodnih razprav onemogoči. Zopet drugi predlog je pa izdelal senator Smith, vsled kterega naj se \si zakorti sklepajo Je za dobo dese-tili let. Ako sta pa oba zakonska j--den z drugim zadovoljna, zamorela pogodbo zopet podaljšati. V teku tega tedna pripnemo razpošiljati naročnikom krasni stenski Koledar. Koledar je barven tisk in predstavlja lepo Kranjico v narodni noši Balkanu združile. Vsak amerikameki A' Ljubljani je umrl danes gostilničar, posestnik in mestni odbornik Ivan Skerjanec. Bil je vrl rodoljub ir. je rad podpiral vsa narodna društva in podjetja. Nedavno mu je umrli žena, ktera je tudi bila jako znana in spoštovana v narodnih krogih. Iva i Skrjanee je bil priden gospodar in si je napravil lepo premoženje. Ker ni imel otrok, zapustil je del premoženja (čuje se 10,000 K) narodnim društvom, a ostali del je volil svojim prijateljem, in sicer takim svojim gostom, kteri so stalno zahajali v njegovo gostilno. Imel pa je za go6te dve sobi. Istim gostom, kteri so zahajali v prvo sobo, zapustil je v oporoki po 1000 K; tistim pa, kteri so se shajali v drugi sobi, pa po 500 K Tako je Tvan Skerjanec mislil na svoje prijatelje in tako jih je sedaj prijetno izne-nadil. Nedavno je bila v Ameriki avstrij--ka pospeševateljica mirovne tenden-eije, znana Berta pl. Suttner. Bila je v New Vorku, Chicagu, PhiladelpHji Washingtonu in drugod ter sedaj opisuje v "Neue Freie Presse", kaj je videla v Ameriki. Imponujejo jej vaša mesta, in zlasti New York, omenja vaše žensko gibanje, antialkoholizem, tehniko, narodno omiko, demokratski značaj in tolerancijo, to so vse tiste lepe človeške poteze, po katerih se od iikujete v Ameriki. Osobito pa ji je r>o godu, da imate le dve stranki, do-čim jih, tako se čita med vrsticam', imamo mi v Avstriji vse polno. Berta Suttner se čudi vašemu bogastvu in napredku in lino omenja razliko med Evropo in Ameriko. Pravi namreč: da mi v Evropi dajemo svoje bogastvo na cerkve, dočim vi v Ameriki s svojim bogastvom postavljate svetišča ►dgoje! V tem ste uzor, vreden, da bi Vas vsa Evropa bolj posnemala Berta Suttner pripoveduje tudi, da jo je v Washingtonu sprejel jako lju beznjivo vaš predsednik Teodor Roosevelt, s kterim se je pogovarjala Avstriji. Vidi se, da Roosevelt sploh ni mnogo govoril o Avstriji, ker je rekel samo to, da on občuduje pridobitve Avstrije v Bosni. Kaj je s tem mislil, tega nam Berta Suttner, kater, se tako trudi za "svetovni mir", ni raztolmačila* Avstrijska pofii&ika v Bosni ni naša politika, ni naša korist. Ta politika je madjarska, nemška, ovira le slavjansko gibanje na jugi:, da bi se kdaj slavjanske dežele nt KJE JE MARTIN BUKOVEC. Bival je nekje v New Mexico, sedaj je njegovo bivališče neznano. Kdor ve zanj, naj ga naznani: Blažu Pod pečan, R. R. 6, Pittsburg, Kas. (3-4 1) SLUŽBO IŠČE KRANJICA, STARA 21 let, ktera je vajena vsakega dela ter zna dobro nemško. Ponudbe: M. R., 917 Jackson St., Anderson, Ind. (3-4 1) Slovensko katoliško Q= podp. društvo svete Barbare Z)edln]ene države Severn« Amerike. Sedež: Forest City, Pa. fcHrorpm Irano dna 31. januarja I902 v državi Pannayl»an^ -o-o- OOBQIMUI: PredMdnik: JOSIP ZALAK, mL, Box 647, Forest Oity, Fa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Ku, Fa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forwt City, Fa. IL tajnik: ALOJZU XAVEJLL, Box 374, Forwt City, Fa. Blagajnik: MARTIN MUHIu, Box 537, Foreet City, Fa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Furwt City. Fa. ANTON FIRNAT, Box 81, Durya*, Fa. FRANK SUNK, P. O., Lnzerna, Pa. ANDREJ 5UDER, Box 108, Tfcomaa, W. Va. POROTNI ODBOR: XAROL ZALAR, Box 28, Foraat City, Fa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Fa. .ANTON BORŠTNIK, P. 0M Forwt City, Fa. Dopiai aaj poialjajo L tajniku: Ivan Telbaa, P. O. Box Ct7, F City, Fa. Druitreno glasilo j* "GLAS NARODA". SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1905 je dobiti pri: Fr. Baudek, Box 5, Sta. A, Milwaukee, Wis. John Zrlar, Box 547, Forest City, Pa. Jakob Yidmar, 1196 St. Clair Street, Cleveland, Ohio. Ignac Magister, 1141 Halkett Ave., Braddoek, Pn. f1rank Petkovsok, 714 Market Street. "Waukegan, 111. Math. Komp, 1003 Main St., La Salle, 111. Math. F. Kobe, 31 Cedar St., Calumet, Mich. Frank Gabrenja, 519 Power Street, Johnstown, Pa. John Russ, 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Greg. Zcbee, Box 65, Aldridge, Mont. Janko Pajk, Box 91, Conemaugh, Pa. Paul Shaltz, 211 7th St, Calumet. Miich. John Šuštaršič, 1012 North Broadway, Joliet, HI. Mohor Mladic, 617 South Center Ave. Chicago, 111. Mihael Kraker, Ana<*onda. Mont. J. Peternel, Box 65, Willock, Pa. F. M. Schlander, 5102 Butler Street. Pittsburg, Pa. Frank Keržišnik, Box 253, Rock Springs, Wyo. ter pn nekterih družtveaiih zastopni kih in tajnikih. Nil je podpisane priporo-Čam potajoSm Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, • . NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam i z-vratne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci In Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba Bolidna.............. Za obilen poaet se priporoča PRIDA VON* KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. NAZNANILO. SVARILO. Rojake svarim pred nekim Alton Bregatičem, doma iz Gorenjega Cen»-I va št. 33,. pošta iv. Flori j an pri GorieL Delal je tukaj, toda sedaj je neznano Družtvo sv. Ivana Krstnika št. 37 J. S. K. J. v Clevelandu, Ohio, ima naslednji odbor: Predsednik: Fran Spelko, 1130 St. Clair St.; podpredsednik: Ivan Poa, kam odšel ln ostaI hrani » 35 Diemer St.; L tajnik: Ivan Avseo, "ta.novanju Rojaki naj se ga ogi-1234 St. Clair St.; II. tajnik: Rudolf baj°* Kdor ve'za naslov, naj Poš, 4 Kilfoyl St.; blagajnik: Ferdi j naz°ani meni. nand Tifold, 86 Munich St.; zastop- , Dru§1 Postenjakovifi je Joe Mikola, nik: Josip Perko, 1795 St Clair St ' doma nekJe od Ribnlce- Njegov brat Odborniki: L Fran Krašovec, H. Ka- vZueblo» Colo. Dolžan mi je ostal rol Jarc, m. Ivan Anrelc. Pregledo-valci knjig in računov: Ivan Brodnik, Važno za one, kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino. Nemški p a mik PRETORIA odplnja dne 7. januarja ob 7. uri zjutraj iz New Yorka v Hamburg. Nemški parnik ZTBTEN odpluje dne 10. januarja ob 10. uri do-yoludaa iz New Yorka v Bremen. Parnik na dva vijaka STATENDAM •djlaj« da« 11. januarja ob 10. uri d*p*ladjt« ia New Yorka v Rotterdam. Fraacoaki parnik LA TOURAINE odylaja dm« 18. januarja ob 10. uri d*p«ladaa ia New Yorka v Havre. Fran Milavec in Fran Kranj c. Maršal: Miha Pintar; vratar: Fran Milavec; zastavonoša: Ivan Strekalj; spremljevalca: Ivan Lužar in Josip Zupančič. -Družtveni zdravnik: E. J. Kehres, St. Clair St., Cor. Wilsor Avenue. Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Union, 1696 St. Clair St. Naslov za pisma je: Ivan Avsec, 1234 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Vsak novi ud plača pristopnino pj starosti, in sicer: od 18. do 25. leta $1.00, od 25. do 30, leta $1.50 od 30. do 35. leta $2.00, od 35. do 40. let« $3.00, od 40. do 45. leta $4.00. Pristop k Jednoti znaša $1 sa vsako starost. i $30. Kdor ve zanj, naj ga meni naznani. John MartiniČ, No. 28, Post Rankin, Baltimore Sta. (3-4 1) Penna. Najnovejši mOČII SLOVENSKO-ANGLEŠKI ia AVOUteO SLOVENSKI SLOVAR, ter AjrvLziČnrA brez učitelja r dwwVni Jtaiku j« dobiti prvo za M intiT, draco aa 40 cantov poštnin« m SAKSER, Strast, New York, im fli Onir Okvalamd, a Pratfke, in sicer: DRUŽINSKA PRATIKA, SLOVENSKA PRATIKA, VELIKA PRATIKA za leto 1905 imamo v zalogi. Cana 10 centov a poštnino vred. Razprodajal-cem računamo 100 komadov $6, brar poštnine. — Dobiti je tndi v naši podružnici: 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Mohor Mladič 617 So. Center Ave., Chicago, H1 Jakob Vidmar 1196 St. Clair St^ Cleveland, O Leop. Krushitz Froateaac, Kas. <(«LAS NABtBA" predaja po 1 cent itavSka: Anton Bobek, poslovodja podroia> ee Frank Sakser, 1778 St. Clair St, Cleveland, Ohio. Josip Aasec, 1«6 Ladiaoa Stre^ Joliet, HL Fr. Baadek, Station ▲ lChraakss, Wis. Math. Grill, 1 St. Clair- st^ Cleveland, Ohio. Priporočam rojakom svoja IZVRSTNA VINA. Rudcče vino po 50e. gal., belo po 75c. gal. Najboljši domači d rožni k 4 gal. za $11. 2a Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevoine stroške in dam Eosodo rastonj. Vino je naj-, oljše vrste in ga imam skupaj® v sodih po 1300 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Rojaki 1 Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko brinja; brinja je izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem IZVRSTEN BRINJEVEC, kakoršne^a ni v celi Ameriki. Cena mu bode 13 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam v • bilno naročbo. 9 17* Nar*4!on je prilofiti dcaar. .Rojakom. Slovencem, in bratom Hrvatom v Mil wan kee, Wis., in okolici priporočam najtopleje avoj SALOON. na 175 Kssd St. ▼ Milwaukee Wis. Postrežba točna. Rojaki dobro došlil ( JAKOB RAKUN, lastnik. (19-jxm-05 3xw) t JngosMa KatoL Jeflnota. Inf*orporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. : 3 m »a,: ■--■■* URADIQEZ: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 808, Ely, Mm*. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Bo* 188, Federal, Pa. L tajnik: JURU L. BROZICH, Ely, Minn. EL tajnik: ANTON GERZ1N, 403 Seventh St., Calumet, ttiek. Blagajnik: IVAN QOV2E, P. O. Box 10«, Ely, Min«. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1796 St. Clair St, Cleveland, Okio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alloy, Braddock, P«. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Mia*. V" J POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th 8L, C=Jumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry Alley, Pittibarg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 105«. Ely, Minn. Dopiai naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brozkk, By, Minn., po svojem zastopniku in nobeaom drugem. Denarne pošiljatve naj ae poeiljajo blagajnika: Ivan Go vie P. O Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društvene glasilo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. — Miha Pogačnik, usnjarski pomočnik. z Visokega, je v Celovcu, ko je Se pri j domačem pošpolku služil, vojaka Matevža Ferčarja nagovoril, naj mu j*--j sodi svojo srebrno verižico za par dni'. To srebrno verižico je Pogačnik v celovški zastavnimi zastavil, denar pa, porabil. Čez nekaj d ni j je prišel v Tr-j žič dela iskat. Tu je popival s svojim znancem Kristjanom Brejcem in pri! njem prenočil. Drujri dan pa je Bre.j<-opazil. da mu je vzel iz prazničnih hlač denarnico z vsebino 22 K. Ko je' bil Pogačnik izpuščen iz preiskovalnega zapora, čakal je na Brejca in ga nagovarjal, naj pred sodiščem priča, da mu je on sam svojo denarnico v žep vtaknil. Pogačnik v oltče ne taji storjenega dejanja; obsojen je bil na 3 mesece ječe. — Jakob P'v1;, IG let stari pekovski vajenec v Zgor. Kašlju, je v kazenski zadevi Neže Boj t proti Janezu Čermiu radi raz^aljenja časti pred okrajnim sodiščem vedoma neresnično trdil, !»-dolženec pravi, da je vsled tega krivo pričal, ker je bil tako prestrašen, d.i ni vedel, kaj je govoril Obsojen je bil na 4 tedne ječe. — Anton Urbar, posestnik na Slemenu, j. svojega »n-eia Andreja, užitkarja, pot.-gnil ra/. jn-či in ga davil za vrat. Povod tcnui ravnanju je bila sinova nevoija. ker e jo nekoliko vinjeni oče jel prepirati zaradi jedi. Anton Hribar je bil ..osojen na 8 dni ječe. — Janez Kapl ja, ]>• šolnika sin v Gor. Javoršir?. je 31. mal. srpana t. I. zvečer 7. n ->.em napad-! posestnika Franceta >" >v-»ka. ko je ta spremil s svojo ženo Franceta Pirnata, tega ženo in sina. Zadal mu je več sunkov. Izmed ran so bile tri same na sebi težke. Povod temu napadu je bil < staro sovraštvo, ki obstoja med obema družinama, in sicer zato, ker je in -1 . Novak ob času, ko je bi! Že vdovec, nezakonskega otroka z obdolženčevo J sestro. Janez Kaplja je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe. — Gašp- j Ribič, čevljarski pomočnik v Tržiču, je jezen na tamošnjega redarja Edv Majcena, ker je bil na tega ovadbo n - ' koč 4 dni zaprt. V noči na 0. kimovc i | je razgrajal Rabič po Tržiču, zaradi tega mu je napovedal Majcen areta-; cijo. Temu pozivu se obdolženec aij hotel pokoriti; je jel vpiti - "Prekleta duša, s tal>o ne grem!" Zgrabil je redarja za bluzo ter mu pretrgal rokav. Ko je dne L oktobra Majcen z ob< :n-skim slugom nočno službo opravljal, izzival ju je s klicem: "Prokleti auf! če imata korajžo!" Obdolženec pravi, da je zmerjal v pijanosti, grozil pa v "ilavzah". Obsojen je bil na 0 mesecev težke ječe. — Janez Šolar, posestnika sin iz Srednje Dobrave, je pil v družbi Alojzija Stuška v Jale-novi gostilni v Kropi. Ker sta bila oba nekoliko pijana, udaril je Stušek Šolarja po glavi in ga ob tla vrgel. To je tako razjezilo Šolarja, da ga je z nožem z enim ami m udarcem ranil na desni čelni grbi in desnih čeljustih; zagovarjal se je s silobranom; obsojen je bil na 14 dni zapora. Najstarejša žena v Ljubljani umrla. Dne 10. dec. umrla je Marija Komar, vulgo Matic, bivša posestnica in go-stilničarka, je bila sedaj najstarejša žena v Ljubljani. Stara je bila 90 let. Ivan Škerjanec, umrl — Zanimiva oporoka. Dne 20. dec. zjutraj je umrl na tifusu obč. svetnik, hišni posestnik in gostilničar Ivan Skerjanec v Ljubljani. Prehladil se je na Čateču pri Zaplaizu, ko je vino točil. Glavni dedič je soproga prof. Novaka, poleg tega je pa zapustil znatne svote — svoj mi stalnim gostom. Med drugimi ^0 zapustil znatne legate gg. poštnemu uradniku Verniku, Hugonu Turku. Jeršeku, Deem an u, nadučitelju Ran-zingerju itd. Tudi Maiijčku, ki pri sv. Pet ru zvoni z velikim zvonom, je nekaj zapustil. Stalnemu gostu Wane-cku je zapustil 500 kron, češ, naj se poboljša in postane Slovenec. Svojima sestrama je zapustil vsaki po 10 kron. >I>omnil se je tudi raznih tukajšnjih slovenskih društev "Glasbene Matice", "Sokola", "Družbe sv. Cirila in Metoda". Truplo so takoj prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Dober gost. Dne 19. dec. popoldne je prišel v Čaksovo gostilno 11a Rade- • kega cesti v Ljubljani izdelovalec bi-<"ev pri Umeku na Starem trgu, dne 11. maja 1SS5 leta v Bastovici pri Sežani rojeni Kocjaneič. Ko je bil Kocjančič nekoliko časa sam v gostil iiiški sobi. je porabil priliko, odprl uiizni predal in ukradel natakarici Mariji Juvanovi denarnico s 94 kro-nami 73 vinarji in nekaj smodk. Natakarica je tatvino opazila, ko je bil Kocjaneič še v gostilni in poklicala ixdicijskega stražnika, ki je Kocjan-čiča aretiral in na bližnji stražnici preiskal. Našel je pri njem denarnico privezano na nogi, v nji pa omenjene kronce. V suknjiču je imel pa smod-ke in nabasan revolver. Na njegovem stanovanju izvršena hišna preiskava je pokazala, da je bil Kocjančič tudi napram svojemu gospodarju nepošten. V njegovem kovčegu so našli štiri nove klobuke, lišpa za klobuke, nove srnjce in naprsje in več drugih sum-iji.ih reči. Izročili ga bodo deželnemu sodišču. Z nožem v hrbet je sunil v Križih pri Tržiču Antona Primožiča dne dec. neki nepoznanee, ko je šel Primožič zvečer domov. Primožič je nevarno poškodovan. Igrača s patronami. Keržič Fran na Brezovici pri Borovnici je našel pa trono ter jo vrgel v ogenj. Patrona s-je razletela ter mu hudo poškodovala oči. — Mihelčič Frank od Sv. Hlene pri Dobu je pa tudi našel patrono, katero je odpiral z nožem in vsebino stresel na ogenj. Puhnilo mu je v oči ktere ima težko poškodovane. Božjast jo je vrgla na razbeljen peč. Frančiška Cerar s Stoba pri Domžalah je sedela pri železni razbeljeni peči. Nakrat jo je vrgla božjast na raszbeljeno peč. Frančiška Cerar se je nevarno opekla. Sava je ob zadnjem velikem nalivu nenavadno narasti a. — Kakor pišejo iz Smlednika, stari ljudje že 53 let ne >m ni jo tako velike vode. Največ trpe mlinarji ob Savi, posebno Andrej Dolinar. Temu je največ kriv previsok jez pri tovarni v Virju. Že 22 let se Dolinar tožari s tovarno zaradi škode ki mu jo dela previsok jez, pa vse nične pomaga. Kako je nastal požar v Laborah. — Dne 14. dec. okolu 7. ure zvečer, mlatili so pri posestniku Janezu Staretu v Laborah, Mlatiči, štirje možki, imeli so na podu prižgano svetilko petrolejko, in mogoče je, da je kaki mlatič ne-previdoma s cepcem udaril po svetilki, kajti mimoidoči posestnih iz Gašteja, Luka Smid je prvi ogenj zapazil in tudi videl, kako so se trudili mlatiči ogenj udušiti, ker pa se jim ni to posrečilo, so zbežali, ne da bi koga na ]>omoč klicali. Mlatičev ni nihče poznal. Žrtev žganjepitja. Miha Baloh, bajtar in krovec iz Golice, je 4 dni delal pri Jerneju Urankarju, posestniku v Črnem vrhu pri Kamniku Zvečer dne IG. dec. je gospodar prinesel Balohu pol litra žganja. Prenočil je na klopi pri Urankarju. Ponoči se je pa s klopi zvalil na tla. Bil je takoj mrtev. ŠTAJERSKE NOVICE. i Volitve v Velenju. Pri volitivi odbornikov za občino Velenje, ki je je 1-na največjih na Spodnjem Štajerske 1 prišlo je v tretjem razredu 100 narodnih volilcev, v drugem razredu 43 in v prvem 10. Nasprotniki se volitve niso udeležili. Kaj bi tudi začeli, saj jih niti desetina ni. V lepi velenjski občini odklenkalo je nemčurjjin za vse-lej' — Nesreča. Pri Novi Štifti se je »plašil konj kmetu Frangešu. Kmet je padel z voza in se ubil. Razstavo kapunov imajo v Mari- l>ora. KOROŠKE NOVICE. Smrt prof. Jakoba Wanga. Umrl je, kakor smo že včeraj poročali, slovenski profesor na beljastki gimnaziji g Jakob Wang, doma iz Podkrnost Hotel je v svojo domačijo. Od Celovca je šel peš; med potoma obnemore. Ivmet, ki je ravno mimo vozil, ga je sprejel na voz ioi ga hotel peljati v celovško bolnišnico, a Wang je med j>otoma izdihnil. Koroški Slovenci so izgubili fvriega JrodJoljubai, Ibeljaška gimnazija pa j edinega slovenskega profesorja. S fcira je skočil dne 21. doc. pri Žab-nicah na progi Trbiž-Pontafelj tovorni vlak. Strojevodja je bil težko, spr«. vodnik pa lahko ranjen. Vlaki med Dunajem in Benetkami so imeli vsled te nezgode večurno zamudo. PRIMORSKE NOVICE. Občinski zastop v Pulju razpnščen. Tržaško namestništvo je dogovorno istrskim deželnim odborom razpustilo puljskd občinski svet ter postavilo .ipravni odbor sedmerih članov z dr. Staniehem kot predsednikom. Ta odbor mora izvesti nove volitve. HRVATSKE NOVICE. Umrla je v Karlovcu odvetnikova vdova Cvjeta Majcen, v starosti 83 et. Električno razsvetljavo dobe v Vinko vcih. Ljubavna tragedija. V Sarvašu pri Oseku je 221etni Friderik Platz hotel imeti za ženo 151etno Margareto Zora, .t njena ru^ti je dekletu možitev branila. Ko ju je mati presenetila na nekem sestanku, je Platz trikrat vstrelil na dekle .in tudi nase. Oba so smrtuo-ranjena prepeljali v bolnišnico, kjer ca umrla. Profesor na bogoslovni fakulteti v Zagrebu, dr. Martin Stiglič, gre v pokoj. Na njegovo mesto bode imenovan kateliet Mihalovič, o kterem se govori da je bodoči kandidat za biskupsko tolico v Djakovem. Ponarejalci 20kronskih bankovcev. Zagrebu so aretirali delavca Fran Zagiča, rojenega v Dobravi na Kranj-kem, ki je razdajal ponarejene 20-kromske bankovce, pošilajl mu jih je z Amerike Ivan Krkovič, ki je pobeg-lil v Cleveland, ko je bila radi pona-rezjanja denarja aretina družina Cur-haleh pri Brežicah, s ktero je bil v zvezi. BALKANSKE NOVICE. Belgrad, 20. dec. Povodom carjevega rojstnega dne je skupščina v d« našnji seji na predlog poslanca V. koviča priredila prisrčne ovacije carju Nikolaju in Rusiji. Belgrad, 20. dec. Predsednik skupščine, Stojanovič, ki je pred nekaterimi dnevi demisijoaiiral, a bil zopet izvoljen, je po današnji seji skupščine znova odložil predsedstvo. Sofija, 20. dec. Gevgeli je mesto ob železnici Solun-Skoplje, toda vojaštva ima tako malo, da je prišel-te. dni v bližnjo vas Cehovo sloveči bolgarski vodja Jo van s svojo četo ter so se ves dan veselili, prepevali in plesali. Drugi dan pa je ista četa, ki šteje 150 mož celo naskočila turško vojaško pro vi-jantno kolono, ki je šla iz Gevgelija v vas Lužnica ter je imela seboj precej streljiva in denarja. Vstaši so napadli vojake tako nepričakovano, da ?e niso mogli prav upreti. Takoj je padlo devet vojakov, več pa je bilo ranjenih, ostali so se vdali. Vstaši so vzeli nv-tovorjene mule, vojakom pa orožje i 1 obleko ter izginili v gorah. — Zastopniki Avstrije, Rusije, Francoske, Italije in Angležke, so vložili na turško vlado skupno vlogo, v kteri zahtevajo pomnožitev tujihoro®-niških častnikov v Macedoniji. Vele-vlasti zahtevajo, da se število orožni-ških častnikov pomnoži za 23 RAZNOTEROSTI. Bojkot proti Italijanom v Inomostu. Dne 20. dec. so v Inomostu delili lepake z imeni vseh v Inomostu živečih italijanskih zdravnikov, babic in trgovcev. Nemško prebivalstvo se po zivlje, naj bojkotira Italijane, ker Tridentu Italijani bojkotirajo nemške šole in trgovce. Zavidan človek je pač RajmundZru-nek, znani komorni sluga našega ee-sarja. Zelo zavidan od vseh, ki si žele mnogo zaslužnih križcev. In teh je mnogo — ah — mnogo. Zakladi Zruneka so nepregledni. Samo jedna številka dunajske "Wiener Zeitung" prinaša sledečo vr3to redov, ki jih je dobil Zrunek v zadnjem času: Carski in kraljevski ruski red sv. Stanislav* tretje vrste.kraljevi pruski red kror.e četrte vrste, vitežki križec kraljevega reda italijanske krone, cesarski perzijski sol nčni in levo v red pete vrste, vitežki križec druge vrste kraljevega saškega Albertovega reda, vitežki križec kraljevega reda romunske krone, častni znak kraljevega švedskega W zovega reda, kraljevo romunsko zlato zaslužno svetinjo s krono ter kraljev srbsko zlato zaslužno svetinjo s krop. Koliko je na svetu mož, ki bi šli slu Žit za komorne sluge le, da bode te svetinje. ▼ Chicago, HL, ta okolici aaiega zastopnika Mr. KUdii-a, 617 Outre At«., BL, kteri jo pooblaščen urebtiu sa "GUaa Ks KU11 b lfO krom avstr. veljav* treba j« dati 128.55 in k temu ie 15 centov za peitaaixo, ker mora biti denaraa poli ljatev registrirana. SLOVENSKO=AMERlKANSKl KOLEDAR, ZA LETO 1S05. Založilo In Izdalo uredništvo "Glas ."Naroda". LETNIK XI. Cena 25 centov s poštnino vred Vseblna:|V;mraku. (Pesem, S. Gregorčič; s sliko.)_ Ob novem letu. (Pesem.) — Koledar z zgodovinskimi podatki. — Najlepši kraji Zjedinjenih držav: Yellowstone National Park (s slikami) ; Yosemite National Park (s slikamij. — Izseljenci. (Povest). — Slepčeva hčerka. (Pesem). — Kriv zid. (Humoreska.) — Kozak. (Povest.) — Mornar. (Pesem.) — Samaritan. — Materina sreča. (Slika.> — Svetovna razstaa v.St. Louisu, Mo. (s slikami).,— Kako se je Blaž Knofek tobaka odvadil. — Požrtvovalnost žena. — Dva prijatelja. — Umivanje. — V sili. — O tobaku. — Naznanilo ljubezni. (Slika.) — Skopuh. (Humoreska.) — O Panami in njenem prekopu. — Na potujčeni zemlji. (Pesem.) — l\usko-iaponska vojna is slikal i). — Svetovna kronika v letu 19U4 r*. Collinsix. On je edini zdravnik, kateri more in tndi jamči za popolno ozdravljenje vsili bolezni na pijačah, pruh. žeJodcu. čr..vab Jedvi< »h letrah, meburju kakor tudi vslh bolezni t trcbuSai votliui — potem bo .»zui v prla. nosu. glavi Der oz nos t. živčne bolezni, prehudo hripan jo in bolezni srcu. katar. i>rehla)onle. naduho, kaJcl). broncbijalni pljučni in prsni kapelj bljuvanje »rvi. mrzlico, vročino težko dihanje, nepravilno prcbavljanje, revmatlzem, giht, trganje in bolečitiev križu, hrbtu, ledjih in boku — zlato žilo (hemeroide) grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle} DOfje in telo. vodenico, božjast. slabosti pri spolnem občevanii poiuci)o nasledke izrablJevaDja samega sebe. gumlienje in tok tz vm?s, opluienje, — vse bolezni na očeh. izpadanje las. luške ali prhate po glavi, srbečico lifa.ie mazulie. ture. kraste Id rane — v3e ženske bolezni na notranjih organih, neurastenično glavobol, neredno mesečno čiščenje, b<>ll tok. bolezni na maternici 1. t. d. kakor tudi vse ostale notranja tn zvunanje bolezni Prof. Collins Je prvi in edini zdraiuik, kateri ozdravi , J ETIKO ' Prof. Collins ozdravi vso tajno možke in /enske spolno t>olozni kakor tudi t,Sifilis'* točno in popolnoma, (Zdravlenje spolnih bolezni ostane tajnost.) Čitajte nekoliko najnovejših zahvalnih pisem s katerimi se naši rojaki zahvaljujejo, ker so popolnoma ozdravili: Bolezen pluč in Cenjeni Prof. Collins Jest se vam lepo zahvalim za vaSe zdravila ki ste bronehialneg kaši a poslali- ker jast som popolnoma ozdravn in se prav dobro počutim ker tud V Drsnem OutraniziliU ^^ lotlka deIa!Ui če boai Je kdaj bolan se bom pa spet na vas obema in vas " b hom nni rnr ozdravlena. bom tud osem mojim roja kam perporočn Vam se Se enkrat prov lepo zahvalm. FRANK MAVER. 07 St&Xord St., Cleveland, Ok Rlieumatizem in zastarela zelndecna bolezen ozdravlena. Spoštovani gospod Dobil sem vaSe medeclne u pravem Casa in *em jib tad po vaSem naročilu pl začeu nucat in ker se vam tud prav Je po zahvalim feerste mi tako ta prave medecine poslal ker moje. zdravle prov hiter napreduje ln se že čutim popolnoma zdravetra. Če bi se primerlo, da bi me Se kdaj kakšna bolezen napadla, se bom prov gvi?no precej na vas obruil. Tudi svojim komara tam sem vas že in vas bom Se za naprej priporoča, de ne j ae samo na vas obrne-^ če boja bolni, ln & če Jo hiter ozdravit. I. HRIBAR, Baz 074, Collin wood, Otuo elecenteai gospod Prof. Colllnst Ko sem porabil važa poelona ml zdravila ao al nehali lasje izpadati ln niB ne čutim sselenja po glavi Varaj M vam ptu lepo zahvalim za povarnjeoo zdravje: JOHANN STARE, SOOB Hodley St., Milwaukee, Wis. Haria Pleternik, Box 84, Bronson, Tex. Mike Gnštin, 5 Grenwood Ave., Trxnton, N. J. Zato, ako ste slabotni, izgubljat© moei ali ste bolni bodisi na katerikoli bolezni — ako vas neizkušeni zdravniki ne morejo ozdraviti, ako je^vaša bolezeji zastarela ali postala kronična — potem točno opišite vašo bolezen v pismu ter ob enem navedite, koliko ste stari in kako dolgo že bolujete ter pismo naslovite takole; PROF. DR. E. C. COLLINS, 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. Bodite z mirno dušo prepričani, da bo Prof. Collins po vašem opisu bolezen spoznal, ter v slučaju potrebe poslal vam bo navodila in najbolja zdravila, po katerih, boste go.V>vr> popolnoma ozdravili. Stric Tomova koča. (Dalje.) "Oj Jurij, Jurij, ti me grozno stra! Srn! Še nikoli te nisem slišala tak<. govoriti in bojim se, da nameravaš kaj hudega! Tvoji nevolji se prav nič ne čudim; pa vendar te lepo prosim, varuj se storiti kaj taeega, kar bi te popdnoma zakopalo v nesrečo! Zavoljo samega sebe, zavoljo mene, zavoljo Henrika ne delaj kaj takega!" "Do sedaj sem prenašal najhujšo silo s potrpežljivostjo", opomnil je Jurij; "ali od dne do dne prihaja huje — meso in kri tega ne moreta dalje trpeti. Poišče vsako le mogočo priložnost, da me trpinči. Dobro vem. da sem dober delavec in mislil sem si da si bodem tako pridobil kako pro sto urico, v kteri bi se vadil brati in pisati; ali če več in bolj marljivo delam, več mi naklada. On meni, dasi ravno se mu nikoli ne vprem z nobea besedico, da imam vraga v sebi, katerega hoče iz mene pognati. In gotov« je, da bode ta prej ali pozneje njem: na škodo planil iz mene." "Še včeraj", pravil je Jurij dalje, zgodilo se je, da je Harisov sin, Tomaž, ko sem kamenje na voz nakladal s svojim bičem pokal tako blizo konja, da se je splašil. Prosil sem ga pra\ prijazno, naj tegane dela, pa pokal ji še huje. Poprosil sem ga še enkrat, n zdaj je začel napletati mene. Prijel sem ga za roko, in začel je kričati. > nogami brcati in potem je tekel k oče tu ter mu tožil, da sem ga pretepal Ves razljučen je prisopihal oče. in ko mi je povedal, da me bo poučil, kdo je moj gospod, privezal me je k dre vesu, odrezal več šib ter jih dal fant i rekoč, naj me tako dolgo tepe, dokler se ne utrudi. In tako se jc tudi zgodilo. Pa svest naj si bode, da mu tega nikoli ne pozabim." Pri teh besedah se je srdu zgrban-čilo čelo mladega moža, iz njegovi! i oči pa je odseval strašen ogenj, tako. da se ju Eliza vstrašila. "Kdo tedaj", pristavil je čez nekaj Časa, "dal V tega človeka meni za gospoda? To je. kar bi rad vedel." "In vendar mislim, ljnb: mož", iz-pregovorila je počasi s pobožnim po gledom na Onega, ki more edini v trpljenju dati moč, "treba je tudi tu vdati se v božjo voljo. Prepričala sem se vselej, da moram biti pokorna svo jemu gospodu in svoji gospodinji, ali pa nisem kristijanka." "Pri tebi je drugače", segel ji je v besedo. "Tebe je vzredi1 a tvoja gospoda kakor lastnega otroka svojega. 'Avnala je s teboj lepo, te lepo ©blažila, ljubila in te dala dobro učiti. Mene pa so z nogami suvali, s pestmi tolkli, me preklinjali, to je dovolj: kakor se je dalo, tako so me trpinčili • za kaj naj bi potem bil hvaležen? Kar sem dobil obleke in živeža, odslužil sem jim stotero Da bi se dalje tako ravnalo z menoj, ne morem in nečem več trpeti!" dejal je Jurij srdito. Eliza se je strahu tresla in molčala. Še rikoli ni videla svojega moža tako razburjenega, tako jeznega, in spo znala je tudi, da bi tu vsaka tolažba, vse milo prigovarjanje bilo brez vspeha. "Se še spominjaš malega psička, kterega sem ti podaril?" vprašal jo je Jurij. "Zvesta živalica je bila edino moje veselje. Po noči je spal pri meni po dnevu me je vedno spremljeval ter me je včasih pogledoval s tako umni mi očmi, kakor da bi bil uganil moje otožne misli in čutljeje trpinčenef-i mojega srca. Kaj se je zgodilo z njim? Oni dan mu dam glodati kosti, ki so ležale pred kuhinjo; moj gospod ki je ravno k temu prišel, me je zar > hudo okaral ter rekel, da ne more nikakor dovoliti, da bi imel vsak zamorec svojega psa in ga redil ob njegovih stroških. Na to mi je zapovedal, ubogemu psetu privezati kamen na vrat in ga vreči v vodo." "Tega pač nisi storil, Jurij?" "Jaz, pa kaj takega? Gotovo ne! Pa storil je on. Žalosti se mi je krčil* srce, ko sem moral gledati, s kakošnim veseljem sta on in hudobci njegov sin psa vrgla v vodo in ga potem tak« dolgo pobijala s kamenjem da je vto-nil. Uboga živalica! Tako otožno m« je pogledovala, kakor če bi me hotel: vprašati, zakaj ji ne pomagam! Bi' sem še razven tega hudo tepen, kei sem se branil psa vtopitL Kaj bo; pa tega beriča bodem še poučil, da se s tepenjem ne dam ukrotiti, kakor bi o:i hotel. Moja ura bode prišla, predno si bode svest!" "Oh Jurij, kaj nameravaš? Ne da.) ee zapeljati k hudemu; le v Boga zaupaj in opravljaj pošteno, kar ti je opraviti, in gotovo ti bode pomagal!" "Jaz ne mislim ta^« kakor ti Eliza, sem preveč razljučen " "O Jurij, vero moramo imeti, in če nas zadene kaj hudega, je to božja volja, in Bog sam ve, kaj nam je v prid. Tako govori moja gospodinja" "Tako lahko govore ljudje, kteri ugodno sede na mehkih blazinah in je vozijo v kočijah; naj bi pa bili na mojem mestu, stavim, da bi kmalo drugače govorili. Had bi bil bolj potr- pežljiv in voljan, toda v meni vse vre in ne morem se več premagovati; tudi ti bi se na mojem mesta ne mogla ii-se tudi zdaj ne boš, če ti povem golo resnico. Vsega še ne veš." "Moj Bog, kako me strašiš!" vzkliknila je Eliza osupela, "bi li moglo priti še kaj hujšega?" "Poslušaj torej, kaj še ti moram povedati. Že oavno je menil moj gospodar, da je bil neumen, da mi je dovolil ženiti se; razven tega sovraži vso Želbijevo rodovino zavoljo njene ošab-nosti in ker se o njem bolje govori; on meni, da si tudi ti mene navdala z prevzetnimi misli. Zavoljo tega bi jaz ne smel več sem zahajati, ampak imel bi se na njegovem posestvu ženiti! V začetku je govoril o tem le splošno, včeraj pa mi je povedal kar naravnost, da naj vzamem Mino in se naselim v koči na njegovem dvoru, če ne, bo me pa prodal v južne kraje." "Moj Bog, ali nisi zaročen z menoj, ali te duhovnik ni poročil ravno tako. kaikor če bi bil belokožnež ali svobo i-nik?" dejala je Eliza v svoji pripra-stosti. " Ali ne veš, da suženj ne more skleniti pravnoveljavnega zakona ? Vsaj v tej deželi nimajo nobene postave, katera bi imela vezilno moč; temu ne morem nič ugovarjati, moj gospod dobro ve, da naju Ialiko loči. To je ravno zavoljo česar sem želel, da bi te ne bil nikoli poznal ali da bi se ne bil rodil; za oba bi bilo bolje in če bi se to dete ne bilo nikoli rodilo, bilo bi bolje zanj kar je zadelo mene, to se zna pripetil i tudi njemu'" "Dete in jaz imava vendar tako dobroti jivega gospoda !1' "Res, toda kdo ve, kaj še pride. Umrje naj. in otroka lahko prodajo, nihče ne ve komu in kam. Kaj nama ]>otem pomaga %-eselje, da je tako lju-beznjiv, umen in nadarjen deček? Po-vfti ti, Eliza, meč bode presunil tvojo dušo zavoljo vsake njegovih dobrih lastnosti, zavoljo vsega dobrega, kar ima na sebi. To povišuje njegovo vrednost in toliko težje ti bode, obdržati ga." Te besede padle so kakor pečine na Rlizino dušo ter so jo tembolj ranile, ker je videla že nekaj dnij, da sta se gospod Zelbij in nek trgovec s sužnji po gostem in na skrivnem pomenkovala, in da je bil trgovec posebno njenemu otroku prijazen. Toda skušala •=e je tolažiti in je tudi svojemu možu prikrila strah, da bi ga še bolj ne raz dražila. Na zadnje se je njen mož odpravljal "Torej Eliza, preljuba žena moja", rekel ji je z otožnim glasom, "vtolaži se in Bog te obvaruj, jaz odhajam." "Ti odhajaš? Moj Bog, kam?" "V Kanado", odgovoril ji je s krepkim glasom, "in ko bodem ondi, bom te odkupil, — in to je najin edini up, kterega še imava. Imaš dobrega gospoda, in ne bode se branil tebe pro-lati meni. Tebe in otroka bom kupil, kupil vaju bodem z božjo pomočjo!" "Gorje, oh gorje tebi, čo te zopet vlove!' * tarnala je žena obupno. "Vloviti pa se ne dam, Eliza, rajše imrjem! Svoboden hočem biti ali pa umreti!'' "Pa si vendar ne bodeš sam jemal 'ivljenja? (Dalje prihodnjič.) o najnovšem kroju, električno Imd in razne udobnosti za! potnike. — Obrnite se na zastopnik« te družbe, ali O. IE3_ 2E35.c2a.SLXd. Sz, Co. generalni "aerent j e, 31 Broadway, New York, IN. V. CUNARD LINE iPARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PABNIKI IMAJO JAKO 08SIŽilf POKBIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz New Yorka dne 17. j a. 1905. odpluje iz New Yorka dne 31. jan. 1905. odpluje iz New Yorka dne 7. feb. 1905. ULT0NIA, SLAVONIA in PANN0ICIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA ae dobra im potnikom trikrat na dam pri mizi postrežena. Vožnje listka prodajajo pooblaščali af entje im The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odpfu/ejo od seda J naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prfaO niščJ ftt. 41 North River, ob Morton St., New York: CARPATHIA DIMA SLAVOhi La Champagne •LA TOURAINE La Gaseogne •LA SAVOIE La Champagne 5. jan. 193& 13. jan. 190«. 19. jam. 1905 20. jan 1905. 2. febr. 1905 •LA TOURAINE La Gaseogne La Bretaerne •LA LORRAINE *LA TOURAINE 9. febr. 1905. 16. febr. 1905. 23. febr. 1905. 2. marea 1905. 9. marea 1905. POZOR ROJAKI! Rojake po Zjedinjenih državai s tem opominjam, da se naj ogibajo in varujejo pred mojo bivšo soprogo, Frančiško Maček, rojena Peterlin, doma iz vasi Škocijan pri Velikih Laščah na Dolenjskem. Z menoj je bila poročena samo šest mesecev ter je za časa moje smrtne bolezni samovoljno pobegnila meseca julija 1904. Pobrala mi je tudi nekaj denarja. Nek moj znanec jo je zatem videl v Clevelandu, kjer "služi" v nekej gostilni za deklo, ter trdi, da je samska ali neomožona. Pazite se toraj, da ie koga druzega ne pripravi ob denar in mu ne povzroči take preglavice in skrbi, kakor meni. JOHN MAČEK, Box 3, Willock, Pa. Z^VSTOINJ ! D& se naši občeznani "Jersey električni pasovi" tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav Ijeni na željo vsakomur j^dnega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam nI treba aičesar pošiljati, ker to je darilo. Redar* apubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni ako se prenaglo starate, ako trpite vslea otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Vaš električni pas j« toraj vse učinil, kar »te mi obljubili, in ie več, pas meje izno. . zopet pomladil. Fran Jcnčtč, 30 Bryon A vs., Chicago, 111. Jaz sem uporabljal vaS električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Oulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite: * Jersey Specialty Co., 125 Cedar St., New York, N. Pamika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. WFiWam^INW (Prekoinorska parobrodna družim zvezda"^ posreduje redno vožnjo s poštnimi pamiki mM Hew Yorkom ia Antwerpenom, * * ♦ ♦ * * ****** Philadelphia m Astwn>eitoro Preraža potnike s sledečimi poštnimi parniki: tfABERLAND dva v'jaka-MTM ton. 3EELAN3............11903 ton. KRGONLAtfD.......... 12760 ton, FINNLAND............ 12760 toa Tri cen:i 1» za meti k rov je so vpoStete vse potrebščine, dobra brana, najboljša postrežba. Pot čc>: Antwerpen je je dna najkrajših in najprijetnejSih za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, štajersko, Koroško, Primorje, . Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako Boboto ob 10. rtri dopoludne od pomola štev. 34 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILADELPHIA S vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington 3t_ Gleoe vprašani -di kupovanja vožnji h i is tke? a** obrniti na Cilke, 9 Iro^way, New Wk City. M)—M Dearborn Street, CHICAGO. Oeatury Buildi*«, SAINT LOUIS ti Po*t 8AN T]RAN0I*00 — ali m »i««* International Manufacturing Company IVTew York City, Iff. Y., U. S. A, Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim družtvam svojo bogato zalogo cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (.Badges in regalije , gumbe, če- Sice in uniforme za slovanska društva. — aznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa vSeal Press), žepnih pečatov (Pocket Seal Press,) gumastih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih Skrinjic lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelnaste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižic in verižnih nakitov, nožev, britev, škarij, itd., itd. Velika zaloga najnovejših NEW GEM SAFETY RAZORS ROJAKI, POZOR 1 Ob novem leta preselim svoj urad iz 52 State St. v Masonic Temple, to je samo čez State cesto. Cenjenim rojakom postregel bodem tndi v nadalje s primerno ceno ter dobrim blagom, to sedaj ie bolje, ker sem stopil v tesno zvezo s prejšnjo firmo B. Schutte. — Moj novi naslov za zlatnino je sedaj: M. POGORELO, care of B. Schnettt, Room 606 Masonic Temple, Chicago, 111. (28-12—S-l v 2 d) POZOR! Rojakom Slovencem in bratom Hr« vatom se priporočam naj tople je ter naznanjam, da prodajam raznovrstne parobrodna listke, menjavam novce, car odpošiljam denarje v staro domovino. Postrežba solidna in poštena. Z velespoštovanjem BOŽO GOJZOVlC 523 Chestnut, St., JOHNSTOWN, PA. (varnostnih britev) ktere najtoplei« jem, rudz pre-:lav- je priporočamo vsem mogarjem, rudarjem, tovarniškim de cem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem: v elegantnih šatuljah od $2.00 dalje. Bogata zaloga : molitvenih in zabavnih v raznih jezikih Krasno in pripravno darilo je : Pen: Pero katerega ni treba pomakati v Črnilo Cena $2.50 poštnine prosto. Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za 4 c. INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY. __ 241 East 81st St. NEW T0RK CITY, N. Y. i JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, V" vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeni ti samo en krat na poti v New York in nicer ia istej postaji. Vežnja do New Yorka traja manj nege tri dai; prihod v New York pc daera. Oglasite se jpri: C. M. COXv S. C* POST, Asa't Ticket A jest. City Ticket A teal 313 IV. Alain St., Pu»blo, Colo. Fo «J ntal n Pozor! Po želji potnikov fcodemo brzojavili Mr. Frank Sakserjn, lastniku tega lista, čegar vslužbenee Vas pričaka potem pri prihodu v New York am kolodvoru- Rojaki, podpirajte rojaka I Podpisani priporočam svojo dobro ■ifjoae GOSTILNO, r ktere) točim vedno SVEŽE PIVO, prode* jam DOBRE 3MODKE in LIKERJE. Pri ■eni se tadi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest cstt* Pa., ■aj aa postaji vpraša c« mene in gotovo Mi prifel«o mene m desaancev. Akokaiip t*eb«je kak svet, u) ae name obrne. Mh jeele tore) bodi j •f*>M k evojtro! • XoiistoHs. ffHiia^OgB aBL&fl^^nprn /ii I t| i' f i I KdM^ DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN8M0STA IN LJUBLJANE POŠTNI PARNIKI SO i "La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton, 25,000 konjskih mod "LaSavoie" " " " ..................12,000 " 25,000 «• " "La Touraine" " » " ..................10,000 " 12,000 " " "L'Aquitaine" " " « ..................10,000 " 16,00) " « "La Bretagne"............................... 8,000 » 9,000 " " "La Chai;.i?agne"............................. 8,000 " 9,u00 " " "La Gascogne"............................... 8,000 " 9,000 " "