Poštnina plačana v gotovini
to€uwonkl
Cena 1 Din
teto IV. (XI.), štev. 251
Maribor, torek 4. novembra 1930
»JUTRA«
!zha| a
Velja mesečno preiaTian v upravi ali po pošti 10 Din, dottavljen na dom pa 12 Din
razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Odkrito besedo
J® spregovoril na nedeljski manifestaciji naroda v Karlovcu, na kateri so govorili Ministri, trgovski minister Juraj De-roetrovič. Povdaril je predvsem, da je jugoslovanska misel misel našega načrtnega ujedinjenja, ki je stotine let obsojala in zahtevala svoje oživotvorje-?;e- Po ujedinjenju so nastale neštete ze,ie po čim lepši ureditvi našega skup-nesa doma. Današnji režim, ki ga vodi kralj, pomeni, da sl moramo ustvari svoje popolno nacitonalno edlnstvo. Se*e potem bomo velik narod, sposoben 2a velika dela v bodočnosti.
Povdariti treba zlasti, da Jugoslovanka ideja ni svojina tega ali onesm, am-pak svojina vsega naroda. Kralj jo je 5ro8lasil za državno idejo in dejal: ves n^rod nai pride, se naj združi, nihče ne ^><2 biti izključen. Mnogo smo izgubili ,eKom prvih deset let, mnogo, kar je ^trebno, nismo napravili. Gospodarska £riza se danes ne bi tako bridko in tež-j1.0 občutila, ako bi bili v prejšnjih le-t]f> storili vse, kar bi bilo državo pripravo na današnji položaj. Sedaj pa moramo z dvakratno, pridnostjo na delo, ,a se vzdržimo v težki ekonomski kri-2i in da bomb mogli kljub vsem težavam Napredovati.
Narod na naših zborovanjih iznaša ve-*pe in mnoge potrebe. Nikdar nisem “vomil, da te potrebe obstoje. Treba je železnic, cest, mostov itd. Velike Po*rebe. Vsak dan jih imate. Toda izginitev potreb mora biti vedno v skla-P11 s sredstvi, ki so na razpolago. Toda Počasno, ko iznašate potrebe, nag’aša-..e' kako težka so davčna bremena in da Y* ne morete prenašati. Priznam, da so avki težki, zlasti danes v času gospodke krize. Če pa se vprašamo:	ali
ai zadovoljimo vsem nujnim potrebam afoda, se moramo tudi vprašati: odkod ai vzamemo za to sredstva? Sredstva a so carine, davki in trošarine. Eno je v v>sno od drugega. Nemogoče je, Isto-izpolnjevati želje in potrebe in ®nem zmanjševati davke.
Nedvomno pa je, da je treba voditi ačuna o tem, kaj je mogoče storiti in °klej se lahko obremeni gospodarska ?Č našega naroda z javnimi dajatva-!- Tudi vlada je mišljenja, da je treba k° možnosti razbremeniti narod. Da pa it * o mogo^e- ie treba izvesti veliko »ah v državi, v banovinah in obči-f 11 ter v — privatnem življenju. Samo homo obvladali vse po-žth -y	državni proračun treba
i lanjŠati in vsi resortni ministri se tež-je mučimo, da bi zmanjšali budžet, ker tre?a strani vse polno želj in po-6as 1 kojih izpolnitev zahteva narod od
Odkritost, s katero je govoril minister if, «trovK, je vsekakor hvalevredna, Dis |?^ve besede bi si morali dobro za-Her)r' za u5esa vsi oni' na eni strani obrp65*3!10 vPiiejo o prevelikih davčnih
^ediii160'^3*1 — ^ar *e v mn°Kih po-ttfpn, £°tovo upravičeno! —, na drugi Da zabavljajo, da se ne ustvarjajo
Razorožitev
Uredništvo in uprave: Maribor, Aleksandrova cesta it. t3
Oglati p« larifu
Oglate tprejema tudi oglatnl oddelek Jutra" v Ljubljani, Prešernova uliot it. 4
Grajski kino. TANGO LJUBEZNI
četrtek	Willy	Forst
IHIIIIItllllllllllllHIIIIIIIlilHIlUIIIIHinillllilll!
VLADA SE JE ODLOČILA, DA ZAPLENI VSE OROŽJE REPUBLIKANSKE-GA SCHUTZBUNDA, NAKAR BO SLEDILA RAZOROŽITEV HEIMWEHRA.
DUNAJ, 4. novembra. V interesu notranje pacifikacije je odredila Vaugoino-va vlada za danes splošno preiskavo ,10 orožju v organizacijah republikanskega Schutzbunda. Preiskava se vrši v vseh prostorih, ki prihajajo v poštev in se razteza za enkrat predvsem na industrijske kraje Štajerske, Dunaj in okolici. Vlada je morala seveda v ta namen pregrupiratl oddelke čet in orožništva, tako da nameravani ukrep ni ostal ta-
Houa doba na bližnjem uzhoču
ATENE, 4. novembra. Ministrski predsednik Venizelos se je včeraj povrnil iz Ankare in mu je velika množica ljudstva priredila viharne ovacije. Vse mesto je bilo slavnostno razsvetljeno. O uspehu svojega ^potovanja v Ankaro je izjavil, da nastopa v zgodovini orijenta sedaj nova doba, doba grško-turškega sodelovanja. Kar se tiče najnovejšega Panga-losovega prevratnega poizkusa, bo nastopila vlada proti upornikom z vso strogostjo.
Časopisi objavljajo dalje Venizelosovo izjavo, da so ga uspehi v Ankari naravnost očarali. Kemal paša je v razgovoru ž njim pripomnil, da sedaj turško-grška meja nima nobenega pomena več. Podobne izjave je podal novinarjem tudi zunanji minister Mihalokoipulos, ki je obenem naglašal pomen intervencije Mussolinija za dosego grško-turškega sporazuma. Z grško-turško pogodbo so nezadovoljni le monarhisti v Atenah, ki so priredili tudi že protestno zborovanje.
Lituinou na potu u Zeneua
BERLIN, 4. novembra. Sovjetski zunanji komisar Litvinov je prispel na potovanju na sejo pripravljalne razorožit-vene konference v Ženevi, ki so bo vršila 6. t. m., v Berlin in je posetil nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa, s katerim je imel daljše posvetovanje.
Žrtue uelifcih uiharjeu ob angleški obali
LONDON, 4. novembra. Po naknadnih poročilih je povzročil orkan, ki je razsajal v soboto in nedeljo ob angleški obali, ogromno škodo. Najbolj so trepele ladje, ki jih je vihar zajel na odprtem morju. Skoro vse so bile močno poškodovane in le nagli pomoči motornih čolnov se je zahvaliti, da Število človeških žrtev ni preveliko, čeprav je znatno. Med utopljenimi je tudi neki zdravnik bolnice sv. Jerneja, dr. Watts. Ladjo, § katero se je
jen. Preiskava Je že v polnem razvoju. Današnji dunajski socljallstičnl listi, katerim Je bila ta odredba vlade že gotovo znana, svarijo pristaše socljalno-demo-kratske stranke pred morebitnim nesmiselnim odporom ali nepremišljenimi koraki ter izražajo obenem mnenje, da bo razorožitvi republikanskega Schutzbunda sledila takoj nato tudi razorožitev nacijonaiističnega Heimwehra.
vozil, so zajeli ogromni valovi, ki so ga vrgli v morje in potegnili v globočine. Končno so valovi pognali ladjo na breg, tako da so se ostali potniki mogli še pravočasno rešiti. Utonila je tudi petčlanska posadka neke francoske ladjice, ki se je ponesrečila v bristolskem kanalu.
Graiski kino. TANGO LJUBEZNI
četrtek	Willy	Forst
iilllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllt Briandouo zdraustuenostanj*
PARIZ, 4. novembra. Zdravstveno stanje zunanjega ministra Brianda se je toliko zboljšalo, da je danes odpotoval s svojega posestva v Pariz, da prisostvuje seji ministrskega sveta in otvoritveni seji zbornice.
Uelifce sleparije z zavarovalnimi poiicamf
LONDON, 4. novembra. Oblasti so prišle zadnje .dni na sled široko razpredeni organizaciji sleparjev, ki so ponujali ljudem ničvredne delnice in jih tako osleparili za preko 500.000 funtov. Brezvestni sleparski agenti so ponujali zlasti zavarovalne police proti starosti, ki pa so bile vse potvorjene in brez vrednosti. Oblasti so izvršile že številne aretacije in je v afero zapletenih tudi mnogo u-glednih oseb.
Upor u Sing Singu
NEWYORK, 4. novembra. Pet s samokresi oboroženih kaznencev, ki so skrivoma prišli do orožja, je skušalo včeraj uiti iz kaznilnice, potem ko so nekemu pazniku vzeli ključe. Nastopiti je morala straža s strojnicami in plini,	ki
povzročajo solzenje. V spopadu je bil 1 kaznenec ubit in 2 ranjena; ranjen je bil tudi en paznik, 2 kaznenca pa sta ušla.
MINISTER OBTOŽEN TATVINE.
LONDON, 4. novembra. Kanadski ml-aister za socijalno skrbstvo je bil te dni aretiran. Obtožen je namreč, da je v neki trgovini ukradel tri funte vredno obleko.
KONCERT „DRAVE"
8. NOVEMBRA 1930 — UNION OB 20. URI
možnosti za razvoj gospodarskega življenja, ne da bi pomislili, da brez dohodkov ne more biti ustvarjajočega dela. Z demagoškimi frazami so ti ljudje vzgojili žal tudi narod v mentaliteti, da je .treba veliko jemati, a malo dajati. Ako
se bo z odkritimi besedami merodajnih činiteljev ta nelogična mentaliteta naroda iztrebila, bo to samo v prospeh in korist naši skupni domovini, našemu gospodarskemu naoredku, naši bodočnosti.
KRALJ BORIS POJDE V ANKARO.
SOFIJA, 4. nov. Kralj Boris bo v kratkem obiskal predsednika turške republike v Ankari, Kemal pašo.
Meljsko postajališče Dravske plovbe splavalo po Dravi.
Ker sta oba čolna, na katerih je bilo zgrajeno pristanišče Dravske plovbe v Melju, povodom zadnjega deževja potonila v vodi, je inž. Keršič včeraj naročil mehaniku, naj z dvema delavcema dvigne pristanišče iz Drave. Pri delu pa so menda tako neprevidno manipulirali, da jim je celo pristanišče splavalo po Dravi in je bil še brodar v skrbeh za varnost svojega broda.
Božja dekla, smrt je pokosila včeraj posestnika Fr. Žol-garja od Sv. Jožefa pri Slovenski Bistrici. Pokojnik je bil brat pokojnega dvornega svetnika dr. Ivana Žolgerja, edinega slovenskega ministra v dunajski vladi in poznejšega vseučiliškega profesorja v Ljubljani. —. Pogreb bo jutri na mestno pokopališče v Slov. Bistrici.
—	Naj sveti pokojniku večna luč!
Pobrežje.
Naš Rdeči križ je priredil za praznike v dvorani g. Rojka ljudsko igro »Mlinar in njegova hči«, ki je dosegla velik uspeh. Dvorana je bila natlačeno polna. Vse vloge so bile dobro zasedene in nar študirane. Pobreški diletanti se sploh vidno razvijajo, odkar imajo svoj lasten oder. Priredili so dosedaj Že tri dramatične večere in dosegli splošno odobravanje. Pa tudi med občinstvom samim vedno bolj raste zanimanje za prireditve naših diletantov.
Plesna šola Sokola Maribor-matica se začne v četrtek, 6. t. m. ob 8. v ma«
li	dvorani Narodnega doma. Vaje bodo vsak torek in četrtek od 8. do 10. Prijave se sprejemajo pred vsako plesno uro.
Usoden padec s strehe.
Sinoči je padel s strehe hiše v Cvetlični ulici 11 241etni strugarski pomočnik Drago Cerkovnik ter si zlomil desno ključnico. Reševalni oddelek ga je odpeljal na žalostno godovanje v — bolnico.
Spet ukradeno kola.
Trg. pomočnik Fr. Knehtl je včeraj pustil v veži gostilne Lahainer v Fran-kopanovi ulici kolo, last trgovke Ivane Kovač iz iste ulice, vredno 900 Din. Ko je bil za hip v gostilni, mu je kolo izginilo.
Grajski kino. TANGO LJUBEZNI
četrtek	Willy Forst
Neprevidnost
Železostrugar Teobald Vizjak Iz Stritarjeve ulice je včeraj s električnim strojem poliral modelni nož za rezanje podplatov. Pri tem je ravnal neprevidno, da mu je nož odlete! v levo nogo nad stopalcem ter ga težje ranil. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnico.
Nenavaden učinek ima vsekakor Odo!. Dočim učinkujejo druga sredstva za čiščenje ust in zob. v kolikor sploh prihajajo v poštev, le nekaj sekund, pa traja učinek Odola še več ur. Vsled tega svojevrstnega učinka se ovira oziroma celo prepreči gnitje, iki povzroča razpadanje zob.
<1
»Rodbina in otrok
NEKAJ MISLI K CIKLU LJUDSKE UNIVERZE. — STARA IN NOVA VZGOJA. — DRUŽINA RAZPADA... — PEDAGOŠKO USMERJENOST V NAŠE DRUŽINE! — RODITELJI, NA PLAN!
Na vseh poljih kulturnega in gospodarskega življeffja so za današnjo dobo značilni prevrati in reforme. Kar je bilo včeraj še dobro, je danes že lahko slabo in neuporabno. Tako je v tehniki in v raznih drugih področjih. Ali je torej čudno, če se tudi vzgojstvu odpirajo nova pota?
Rodbina in otrok — to razmerje je postalo po vojni zopet predmet razglabljanja in proučevanja.
Tudi v Mariboru smo že pred 5 leti v
»Pedagoških tednih« razpravljali o vzgojnih problemih rodbine in šole. Že takrat smo načelno ugotovili, da se nova vzgoja ozira na naravo otroka in r,a njegove resnične potrebe, dočim stara vzgoja ni priznala otroku pravic do lastnega, njemu primernega življenja. Stara vzgoja je predvsem zahtevala, da rodbina vzgajaj otroka v pokorščini, nova vzgoja pa želi, da rodbina ščiti svoboden razvoj otroka, da'v miru dozoreva v osebnost, samostojno v mišljenju in udejstvovanju. S čutom soodgovornosti in dolžnosti človeka do človeka pa se naj otrok nauči podrejati svoje koristi koristim celokupnosti, kar vsekakor znači pot v — boljšo bodočnost.
Da bi jo dosegli čimprej, je mariborska Ljudska univerza sprejela med prve točke letošnjega delovnega programa med drugimi tudi ciklus vzgojnih predavanj, kar je vredno vse pohvaie.
Važnost novih vzgojnih stremljenj se izraža tudi v obisku obeh dosedanjih predavanj in sicer v predavanju g. univ. prof. dr. Ozvalda o rodbini ter g. prof.
Šiliha, znanega mariborskega pedagoga, o »Vzgoji otroka v predšolski dobi«. Žal opažamo, da je L. u. obiskana večinoma po dijaštvu in nameščencih, širše narodne plasti pa niso zastopane, dasi bi predavanja bila potrebna tudi delavskim slojem.
G. prof. Ozvald je plastično povedal, kako se krha tradicijonalno vzgoja, ki se
je bila pri nas pred vojno vršila v meščanski, delavski in kmečki hiši. Mehke niti, ki so nekdaj vezale ctfroka z domačim ognjiščem, se trgajo* S kruto roko posega nova doba v družine: v meščanskih družinah izginja trdnost za cerkveni zakon. Razvoj industrije odteguje v vedno večji meri očeta in mater od družinskega okolja. Družini grozi — razpad. Ni čuda, če je vsled tega položaja tudi družinska vzgoja v slabem stanju. Starši greše v vzgoji neštetokrat, da se tega niti prav ne zavedajo, mnogokrat pa sploh prepuste otroke golemu slučaju. G. predavatelj je navajal prime re iz prakse ter je zaključil s polnim op timizmom v naš narod, ki ima že dovolj sil, da prepreči grozečo nevarnost razpada družine.
G- Šilih je povdarjal, da je za rodbino potrebna neka pedagoška usmerjenost, zato se je podrobno bavil z mož nostmi vzgoje v predšolski dobi.
Raztolmačil je, kako vplivajo na otro ka naravne dispozicije, vpliv staršev in okolice. Poslušalci so se lahko seznanili s preglednim opisom otrokovega du ševnega razvoja v predšolski dobi ter so s tem v zvezi doznali za ukrepe, ki jih naj vršijo v posameznih slučajih. Pedagoški takt roditeljev je odločilnega pomena.
Brezdvomno bodo tudi naslednja predavanja (v pondeljek 3. XI. »Telesna vzgoja v predšolski dobi«) žela priznanje poslušalcev, ki bi se naj še pomnožili. Saj so vzgojna vprašanja za vse roditelje izredne važnosti. V raznih naprednih državah je skrb za vzgojo postavljena na prvo mesto državnih interesov: pogosti roditeljski sestanki, tečaji na ljudskih univerzah, dobro urejevani roditeljski listi itd. Pri nas se mora žal vršiti vse to še v bolj skromnih mejah. Toda tudi tako pridemo do uspeha, če se le v starših zbudi priznana vrlina: želja po napredku.
Mariborski in dneoni drobiš
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 4. novembra ob 20. uri »Dnevi našega življenja« ab. C.
Sreda, 5. novembra. Zaprto.
Četrtek, 6. novembra ob 20. uri »Sveti plamen«, ab. B. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Pondeljek, 10. novembra ob 20. uri »Aleksandra«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Iz gledališča. V četrtek, 6. t. m. se ponovi po daljšem presledku Maughamo-va pretresljiva drama iz povojnega življenja »Sveti plamen«, ki je občinstvo pri dosedanjih vprizoritvah zelo globoko dojmila. Ab. B. Kuponi. Andranova klasična opereta »Lutka«, ki je pred vojno zlasti v Ljubljani dosegla kar največji uspeh in se je po vojni vprizarja-la z nezmanjšanimi uspehi v Splitu in Beogradu, bo doživela svojo mariborsko premijero v režiji g. Trbuhoviča in pod taktirko g. Herzoga v nedeljo, 9. t. m. ob 20. uri. Vsebina operete je zelo zabavna in bo zlasti radi navadnega milje-ja (godi se deloma za samostanskimi zidovi) ter zelo prisrčne muzike gotovo zelo ugajala.
Prvo gostovanje mariborskega gledališča v Ptuju bo v pondeljek, 10. t. m. Vprizorila se bo Szirmajeva opereta »Aleksandra«. Ob tej priliki bo nastopil prvič v Ptuju bivši prvak beograjske operete ter sedanji član mariborskega gledališča g. Djuka Trbuhovič, ki opereto režira ter poje glavno tenorsko partijo. Kljub temu, da sodeluje celotni operetni ansambl, zbor in štatistarij, ostanejo v veljavi navadne operne cene. Vendar pa se vrši gostovanje le v primeru, ako bo gledališče do sobote, 8. t m. razprodano.
P. n. mariborski gledališki abonenti
se naprošajo, da čimprej pnravnaio no-vemberski obrok gledališkega aboimia-,a.
Lep jugoslovanski večer v Pragi
je bil minuli petek pod imenom »Praga jugoslovanskemu Jadranu«. Ogromna dvorana Lucerne je bila nabito polna. Med gosti je bilo opaziti najodličnejše osebnosti češkoslovaške javnosti in jugoslovanske kolonije. Navzoči so bili tudi bivši jugoslovanski minister dr. Kramer iz Ljubljane, ki se je baš tiste dni mudil v Pragi, viceadmiral v p. Metod Koch, jugoslovanski pisatelj Niko Bartu-iovič. Program večera je obsegal med ■drugim recitacijo epiloga Vojnovičeve »Smrt majke Jugovičeve« (režiser Nar. gledališča Zvonimir Rogoz), tri jugoslovanske pesemske skladbe (primadona gospa Horvatova), romanco iz opere »Zrinjski« ter Mokranjčevo balado (baritonist Šeman), sokolske vežbe z aco-teozo, ki je predstavljala kulturno vzajemnost med ČSR in Jugoslovani, itd. Jugoslovanske goste, ki so sedeli v svoji loži, je vsa dvorana burno aklamirala z večminutnim vzklikanjem in ploskanjem. Ples je bil otvorjen z jugoslovanskim kolom. Ob priliki slavnosti je izšla tudi posebna slavnostna številka mesečnika »More Slovanum!« s članki o delu Jadranske Straže. Ves večer je bil veličastna manifestacija za geslo »Zvestoba za zvestobo!«
Danes zvečer se vrše v predavalnici Osrednje mestne knjižnice v Pragi predavanja viceadmirala Kocha in pisatelja Bartuloviča o skupnih bojih za svobodo slovanskega morja.
Podporno društvo finančnih uslužbencev.
Ustanovni občni zbor podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani se je vršil v nedeljo 19. t. m. Vabimo vse uradništvo, da v čim večjem številu in čimpreje pristopi k novi organizaciji, ki nudi mesec dni po ustanovnem občnem zboru vsem pristopiv-šlm velike ugodnosti. Za vsa pismena in "Stmena pojasnila se izvolite obrniti na naslov:	g. Bischof Viktor, rač. in-
špektor fin. direkcije
Našim naročnikom!
Današnji številki smo priložili položnice. Naročnike, ki jim je s koncem oktobra potekla naročnina, vljudno prosimo, da obnovijo naročnino po možnosti za celo zadnje četrtletje. S tem olajšato upravi poslovanje in si zagotovijo redno dostavljanje lista.
Kdor je z naročnino na dolgu še za nazaj, naj obenem poravna tudi ta zaostanek, da se izogne stroškom za opomin.
Osebne vesti.
Za ravnatelja mariborske splošne javne' bolnice je imenovan upokojeni zdravstveni polkovnik dr. Fric Vrečko, dosedanji ravnatelj dr. Podlesnik pa prevzame zopet sanitetni referat pri sre skem načelstvu. — Od obmejnega policijskega komisarijata je premeščen v Beograd bivši pomočnik komisarja Dra-goslav Miloševič.
Važna seja Zveze mest se bo vršila jutri 5. t. m. v Beogradu. Ljubljano bo zastopal župan dr. Puc, Maribor župan dr. Juvan, ki se odpelje danes pop. z brzovlakom v Beograd. Na seji se bo razpravljalo o novih osnovah občinskih proračunov z ozirom na dejstvo, da so občinam odvzeti mnogi dohodki, naložene jim pa nove obveznosti. Predsedstvo Zveze je zaprosilo tudi prizadeta ministrstva, naj odpošljejo na sejo svoje zastopnike.
Zbirka za pohorsko kolonijo.
Kakor lani, je Slov. žensko društvo tudi letos zbiralo ob Vseh svetih pred vhodi na staro in novo mestno ter frančiškansko pokopališče za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju. Zbirka je dala 6539.35 Din, in se društvo vsem nabiralcem in darovalcem iskreno zahvaljuje.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek 7. novembra: Francoska moderna pesem, poje g. Pugelj, član pariške opere. V pondeljek, 10. novembra prične medicinski del cikla »Rodbina in otrok« in sicer s predavanjem »Mati pred in po porodu«, ki je bo imel g. dr. Toplak, specijalist za ženske bolezni.
Zvočni ali tihi film?
V soboto in nedeljo se je v Apolo kinu proizvajal tihi film s Hari Pielom v glavni vlogi. Nisem vprašal podjetja, koliko je zaslužilo, videl sem pa, da je bii tak naval občinstva, da ni veliko mamkalo, da niso zlomili vrat. Podjetje misli, da je le H. Piel tako vlekel, pa ni res, publika je lačna tihih filmov, ker ji nudijo vse več, ka vsi tisti vsebinsko manj vredni zvočni filmi. Mnogo nas je, ki bi zopet radi gledali vsebinsko dovršene tihe filme, ker je zvočni film še takorekoč v plenicah in še dolgo ne tako jasen kot je n. pr. danes že radio. Dajte nam torej več tihih, razume se pa, dobrih filmov!
Peter se modernizira.
Kteri Peter? No tak Peter je samo eden in se piše Lorenčič v Razpoki, kakor jezikarji razlagajo Rošpoh. Celo leto je imel sicer čas za to: nak, čakal je na jesen, dež in kratke dneve, da je podrl že napol strohnelo ledenico in jo nanovo sezidal za hišnim poslopjem. Celo stavbo bo pa izvršil tako — jaz pišem to za njegove goste — da pride na ledenico veranda, ki bo zavarovana pred prahom in bo gostom nudila tih kotiček za vetrom. Peter je namreč vedno hud na veter, naj si je že kterikoli. Tudi vrt podaljšuje Peter; vsaj za en meter ali več, tja na travnik, ki je bil prej škofijska last. Zravnan bo čedno s sedanjim dvoriščem, samo ne vem, kam bo studenec zanesel, da se ne bomo zaletavali v njega. Tudi neki drug prostor mu dela skrbi, da so mu že vsi mariborski arhitekti pomagali misliti. »Večernik« nima rad, da se o takih krajih piše, zato tudi jaz besede več ne zinem o tem; mislim pa, če bo sila, ga bo že vsak našel. Ker pa že enkrat govorim o modernizaciji, bi Petru še svetoval, naj prestavi tudi tisto lopo od ceste nekam v ozadje, menda na travnik, tako da imajo gostje prost razgled na cesto in Tschernitscheggov napis. Sicer je pa to le moje skromno mnenje, ki pa na vsak način predstavljam glas občinstva. Pričakujem torej, da ga Peter ne bo imel za prazen veter, ki piha en meter daleč od njega. Veter, kadar tako kaže dober barometer. —
-■zsmasm
M O'
; Graf sit!:;
Do vključno srede:	Prvovrsten
zvočni film:
SEDEM ORLOV
Od četrtka dalje: Tango ljubezni.
Union:
Od danes torka dalje:
100% nemški govoreči in zvočni film:
TRENUTEK SLABOSTI
Liane Haid, Lucie Englisch. Poskrbite si sedeže v predprodaji.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17	19, 21. uri: ob nedeljah
in praznikih ob 15.. 17., 19 in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
ure na blagajni. XXVI
©pes.tt ni*JO V soboto 8. in v nedeljo 9. novembra: KOMEDIJANTSKA LADJA
Veliki nemi film. Laura La Piante. Joseph Schildkraut. Znižane cene.
Krajevni odbor Rdečega križa v Stu-dencih pri Mariboru
priredi v soboto, dne 8. novembra v stilniških prostorih g. Špureja (prej Senica) ob 20. uri Martinov večer s Pe* strim sporedom ob sviran.iu dveh godb. Ker je čisti dobiček namenjen božičnicam in letovanju na morju studenške 'J' radvanjske dece, vabimo občinstvo, da s številnim posetom prireditve podpis človekoljubna stremljenja nesebično v blagor bližnjega delujočega društva.
Vsem, ki so podpisali delnice Priv. agra-rne banke.
Upravni odbor Priv. agr. banke )e sklenil v svoji zadnji seji, da se naj vpla* čilo III. in IV. obroka podpisanih bančnih akcij izvrši istočasno od 1. okt. do 30. nov. tl. Ob priliki teh vplačil se bo izplačala delničarjem banke akontanija na dividendo za 1. 1930 v višini letnih 6%, ter akontarija dividende v višini pol % na 3. in 4. obroke za decembef 1930, ki bodo vplačani do konca nov. !>• Opozoriti treba na odredbo čl. 9 zakon*5 o Priv. agr. banki, ki pravi: »Kdor n® bi izvršil naknadnega vplačila v predpisanem roku, mu zapade, kar je že vplačal, v korist rezervnega fonda banke«-Delnice bodo izdane delničarjem začetkom 1. 1931.
Proti uvozu sezonskih delavcev
se je pričel v Nemčiji v javnosti velik odpor. Vpričo 3 milijonov brezposelnih V Nemčiji poziva nemško časopisje vlado* naj prepreči uvoz sezonskih delavcev. V vladi Nemčije se — kakor čujemo — že pripravljajo tozadevni ukrepi, ki bodo najhuje zadeli naše Prekmurje, odkoder je šlo letno na tisoče sezonskih delavcev v Nemčijo in drugam.
TRENCHOATI, površniki, hubertusplašči, usnlenf JopRf* kože, pliši, snežni čevlji, snežni škornji* galoše, kakor tudi razno manufakturi!0 blago na obroke. ORNIK, Maribor, K°“ roška cesta 9.	XLU'
Vinski sejem
priredi vinarska zadruga Jeruzalemčan v Ivanjkovcih dne 10. decembra. Otvoritev ob 8. uri. Letošnji inošti se praV lepo razvijajo in bodo do takrat S0;0^0 že tako daleč, da se bo dala kvaliteta popolnoma presoditi. Pridelek je letoS dvakratni od lanskega. Cene so pa }7' redno nizke. Pripuščena bodo le v,t1‘ iz liutomersko-ormoškega vinarske? okoliša. Ta sejmska prireditev je P,^ producentih, kakor pri kupcih zelo Pr ljubljena. Vršila se bo v restavracij5 dvorani tik kolodvora, torej vreme more prav nič motiti. Eventualna P°-,a1 nila daje rade volje uvodoma omenje zadruga.
Javna dražba
pohištva, kuhinjskega orodia. perila* ^ vil itd. iz zapuščine Ane Sevšek sc vršila dne 6. t. m. z začetkom ob 13-v Mlinski ulici 7, na dvorišču.
VMariftorrr, dne 4. XT, 1935.
« -n.n«<-<-4 VrrFRVlIf T(,fra m n i ■■ «■■■■—B—aa
^tran 3
O strahovih, vragih in duhovih
DEFINICIJE MISTIČNIH POJMOV. - SLOVENSKE VRAGOLIJE IN VRAŽE. »HUDIČEVO CARSTVO«. — MED NARODNI KULT TEH MISTIČNIH
BITIJ.
Kaj pa to zopet? bo marsikdo povprašal. Nič hudega! Marsikdo je že občutil ~ strah. Eden pred neplačanim računom, drugi pred sodbo, tretji pred ukorom svojega predstojnika; četrti pred Policijsko natančnostjo svoje žene, ped Pred zapadlostjo upnikove menice, šesti to je bilo nekdaj — pred izgubo količnika za poslanski mandat, sedmi pred eksekutorjem, osmi pred rojstvom osme-ša otroka, deveti pred redukcijo, deseti Pred svojim rivalom v službi, zakonu aii ljubezni... Intakcdalje ... Vidimo, da ie strah mnogoličen, oziroma so »strahovi« Mavrično pisani ter se pojavljajo v ti§p-čih oblikah. Včasih so ti strahovi skrom-ni> vsačih pa so naravnost — strašni. —
—	Slovenski pregovor pravi točno in modro: »Strah je okrog in okrog votel, v sredi ga pa nič ni...« In vendar je! Je!!_______
Hudič! Kolikokrat se čuje ta epiteton v družbi; kolikokrat ga izustijo celo Posvečena usta; kolikokrat je izraz ekstaze v jezi in — kolikokrat je »hudič* Po nemarnem imenovan, kakor stoji v svetem pismu zapisano! O tem razpravljati, bi pomenilo spisati obširno knjigo; kajti »hudičev« je menda toliko na sveta, kakor ljudi. — Isto je z »vragom*. Vražji človek lahko naliči na poštenega, P'> vseh pravilih krščenega bitja. Lahko 30 »satansko« razpoložen, »vražje« mu-nast in »hudičevo« hudoben...
Vse te stvari pa so v najtesnejši zve-«-z duhovi... Tudi »duhovi« so različni, o njih imamo cele serije ved: Špi-ritizem, okultizem, misticizem in dolgo ^rsto podobnih »izmov«. So to resni, Kratkočasni, koristni in rentabilni podvigi. zares! — O »strahovih« krožijo tako v ustnem izročilu, kakor v literaturi ^’seh narodov sveta prav mične anekdo-te- Na deželi imajo navado, da izdolbejo Poljsko bučo (tikso), vrežejo v njeno Sveže meso oči, nos in usta, prelepijo te °dprtine z rdečim papirjem, v praznino pa vtaknejo — gorečo svečo. Ta običaj !e sezonska jesenska zabava ter ima ^vojo osnovo v versko-mistični tradiciji. j11 kdo ne pozna »parkeljna« kozonogega 1° repatega ustrahovalca vseh porednih? _ Komu se ni Cankarjev »Konkordat« zapisal v pergament spomina?
—	Kdo ne ve, kako željno »preži« hudič na grešno dušo«?! In marsikoga je že »vrag vzel«, na mnoge še čaka vztrajno, nekatere pa je celo »izgubil iz evidence«...
Kult strahov, duhov in hudičev pa je včasih rodil že pogubonosne posledice. Po deželi radi strašijo. Prevejani »vampirji«, ponavadi kmečki fantje počenjajo vse mogoče vragolije, ki nemalokrat končajo — tragično. Pripetili so se slučaji, da je bil »strah« ustreljen. V belo rjuho zaviti »duh« se je približal pri Do-bromilu v Galiciji poljski straži, ki je stala na pokopališču. Prestrašen vojak je sprožil in pogodil »strašilo« naravnost v srce... Bil je njegov bratranec... Vojaški zakon ga ni mogel kaznovati. Takih slučajev je nebroj. — V Gornji Radgoni so preplašili poredni fantje nekega pobožnega moža s tem, da so o-premljeni z žepnimi žarnicami na očeh in ustih zahtevali sredi noči od njega, da zmoli tri »očenaše«, potem pa da za »verne duše« gotovo vsoto. Možak, ki je skraja res molil s trepetajočim glasom, se je nenadno zbrihtal ter skočil s poste!.e. Začelo se je divje, nepričakovano mikastenje, katerega posledica so bili — vsi štirje, ranjenci.
Malo bolj resna stvar se je dogodila angleškemu pomorskemu kapitanu Crom-welu. Stari pomorščak je srečal v samotni ulici — samega »hudiča«, groznega po vseh predpisih. Po težki službi treniran, a v zakonu z malo ljubeznjivo ženo izkušen, je ostal neustrašen. Čudnemu gostu je dejal kar v brk: »Če nisi hudič, pojdi k vragu! Če pa si satan, pa te povabim nocoj na večerjo, ker imam tvojo sestro za ženo!« Blamirani »hudič« se je začel na vso moč krohotati, ker je bil res kapitanov svak!...
Vraž o vragu, križnotih in cekinih ie nebroj med ljudskimi pripovedkami in v sedanjem takozvanem prosvetljenem veku še živijo milijoni lahkovernih, ki ne delajo prav nobene sramote srednjeveški inkviziciji in preganjalcem »obsedencev«. Hudič ali vrag pa ima že svojo »cerkev« in tudi med pobožnimi Slovenci mnogo vernikov in častilcev, ki dnevno po stokrat izgovarjajo njegovo ime ob vsaki priliki!
2e preč 5000 leti so uarili piuo
Težko bi bilo ugotoviti, kdo je prvi I13 svetu začel variti pivo. Pivo, delano
12	žita, je menda tako staro, kakor človeštvo samo. V grobnici velike piramide Sakkara, kjer so našli numcijo faraona Zosera iz tretje dinastije (krog !. 3200 pred Kristusom), je že stalo nekaj Pivskih vrčev s pivom iz državne pi-v°varne v Nubiji. Kraljeva duša vendar n> smela na potovanju v kraljestvo Ozi-*lsa trpeti žeje! Seveda pa ni kraljeva ^Ša sama uživala tega piva. Bistro oko zflanstvenika je v izsušenih ostankih ®enaste tekočine našlo ličinke žuželke Authrenus, ki je dolga 2 in pol milime-*ra» in koje ustni organi kažejo, da ra-? Pije. Te egiptske žuželke so imele Pivo gotovo tako rade kakor naši — šcurki. Začutile so v grobnici pivo, nj<;-f°v vonj jih je privlačil, zlezle so v posode in pile. Nekatere pa so se menda Preveč opile, padle v tekočino in utoni-e-vTako so se njih ostanki ohranili v ^reih še do današnjega dne. Mogoče jc eveda, da ie tudi to že bila »faraonova Sveta« nad žuželkami, ki so mu pile IC£ovo pijačo in mu kvarile okus!?
tekom zadnjih 20 let. L. 1910 je bil en dolar povprečna dnevna mezda pri deseturnem dnevnem delu. Danes znašajo mezde prilično štirikrat toliko. Ako so se mezde v 20 letih početvorile, tako zaključuje Ford, bodo tekom prihodnjih let nedvomno še bolj narasle. Če bi mezde ne naraščale dalje, bi bila temu vzrok samo pomanjkljiva inteligenca podjetništva.
Forčouo prerokovanje o de!au5tuu
l^elavski razred bo kmalu razred la Suza, z dnevnim zaslužkom 27 do-Sa’Jev — v 1950.« Te besede je napi-st Henry Ford, slavni ameriški mdii-Vi1 a‘ec, v svoji najnovejši knjigi »Mo-fa1? Forvvard«. Avtomobilski kralj opi-svoje prerokovanje na porast mezd
Rnekdote
Pri nekih volitvah v angleško spodnjo zbornico se je znani angleški držav^ nik Pitt star. obrnil tudi na nekega branjevca in ga prosil za njegov glas. Toda ta mu ni dal nobenega odgovora, temveč mu je pokazal samo vrv in nato mrmraje pripomnil: »To je vse, s čemer vam lahko postrežem!« Toda državnik je kljub tej surovi razžalitvi ostal miren in odgovoril: »Gospod, ni kakor vas ne mislim oropati, najbrže ste to stvar podedovali.«
* *
Ko je bi! kardinal Pecci, poznejši papež Leon XIII, ki je rad nosljal, kakor je bilo tedaj običajno, še akreditiran kot papeški nuncij v Bruslju, mu je neki vitez, ki ga je hotel spraviti v zadrego, pokazal tobačnico s tobakom za noslja-nie, na kateri je bila naslikana naga že'1-kii
»Kako Vam ugaja ta tobačnica?« je vprašal vitez nuncija.
Kardinal Pecci si je stvar natančno ogledal in jo nato vrnil z besedami: »Dragoceno umetniško delo in lepa dama. Najbrže je Vaša žena?«
Osramočeni vitez od tedaj naprej n nikomur več pokazal te tobačnice
Kulturni drobiž
Zanimiva knjiga slovenskega kmeta.
V	samozaložbi in v tisku tiskarne Blance v Ptuju je že skoraj pred enim leto izšla 111 strani obsegajoča knjiga, ki je v naši javnosti doslej še nihče ni opazil. Knjiga, ki vsebuje več krajših povesti, nosi naslov »Skrita sreča«, njen autor pa je preprost ptujskopoljski kmet, ki je obiskoval samo domačo osnovno šolo, je ves dan zaposlen pri trdem delu na polju, zvečer in ob praznikih pa vzame v roko pero in — piše povesti. Za neko analogično primero bi lahko navedli našega vipavskega pesnika Frana Žgurja, ki je tudi kmet in ma-i trgovec ali francoskega kmeta-pisate-ja Lebesquea, toda ta dva se od našega M. Belca vendar razlikujeta po tem, da nista popolna autodidakta, da sta užila vendarle nekaj srednješolske izobrazbe. M. Belec, autor »Skrite sreče« e popolen samouk, a je poleg tega de-a napisal tudi že poprej serijo kratkih povestic, ki so jih v listkih objavili razni naši kmečki tedniki. Samo po sebi umevno je, seveda, da se to saimouštvo pozna Belcu tako po jeziku kakor po snovi, zasnovi, obdelavi in stilu. Z merili akademske literarne kritike se njegova dela ne morejo meriti, imajo pa kljub temu nekaj iskreno-preprostega, včasih šegavo-naivnega. Zajeta so iz kmečkega okolja, kjer so primitivizem, neposrednost, navada, vera itd. glavne osnove vsega. Da je M. Belec naravni talent, je gotovo in ko bi ga bila usoda vodila po drugačni življenjski poti, bi morda bil postal velik in priznan pisatelj. Tako pa dokazuje ponovno, da je tudi v našem nešolanem ljudstvu mnogo tvorne naravne kulturne sile. Kdor se hoče s to zanimivo knjigo podrobneje seznaniti, mu jo priporočamo. Vzeti pa jo mora v rorke s prizanesljivo blagohotnostjo. Naroča se pri tiskarni v Ptuju.
Novi prevodi Iz slovenščine. Po daljšem presledku je bilo nedavno objavljeno še zadnje poglavje češkega prevoda Župančičeve tragedije Veronika Dese-niška. Kakor se poroča, bo celotno delo izšlo v knjigi najbrž že za letošnji Božič. Precej zanimanja je vzbudila na Češkem tudi Grumova drama »Dogodek v mestu Gogi« in bo najbrž tudi v kratkem prevedena. V beograjskem mesečniku »Venac« se že drugo leto nadaljuje srbski prevod Finžgarjevega romana »Pod svobodnim solncem«, ki bo kot ponatis, čim bo v »Vencu« zaključen, izšel v knjigi. To bo prvi srbski prevod večjega slovenskega romana. Profesor Bortolomeo Calvi je izdal napovedovani italijanski prevod Cankarjevega »Mojega življenja« (La mia vita), katerega je opremil z zelo obširno in temeljito razpravo o Ivanu Cankarju ter
o	prevedenem delu. Razen tega prinašajo srbske in češke revije od časa do časa prevode manjših slovenskih literarnih del, navadno pesmi.
Italijanski pisatelji slovenske krvi.
Zelo značilno za Trst je, da je skoraj vse, kar je pomembnega dal italijanski književnosti — slovenske krvi ali pa sploh tuje, celo židovske. Tako je eden izmed prvih Tržačanov, ki je bil uvrščen med prve literarne duhove novejšega časa, pesnik in pisatelj Slataper (Zlatoper), ki svoje slovensko pokolje-nje celo v svojih delih odkrito priznava. Drugi je Italo Svevo; tudi ta je potomec slovenskih prednikov. V zadnjem času se pa najčešče omenja Giani Stuparich (Stuparič), ki je zaslovel s svojima knjigama »Colloquii con mio fratello« in z »Raconti«. Poslednje delo se baje že prevaja v francoščino in bo izšlo v neki pariški založbi. Da je tudi Giani Stuparich naše krvi, priča že ime samo, Tako smo dali tri najpomembnejše primorske književnike Italijanom mi — barbarski Slovenci.
Prvi sloveskl učbenik angleškega Jezika. V priredbi napol anonimnega au-torja J. M. je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani nedavno zelo posrečen »Učbenik angleškega jezika«, ki se častno uvršča med ostale, doslej izdane učbenike te založbe. Pozdravili ga bi.do vsi oni, ki so doslej morali segati le po tujih, pred vsem nemških pripomočkih, ako so se hoteli učiti hm peščine. Posebno ustreženo pa bo še vsem
Slovencem, ki morajo v Ameriko in skoraj nerazumljivo je, kako je bilo mogoče, da smo bili kljub 250.000 ameriškim bratom do leta 1930, brez take knjige.
Spori
Tekmovanje za državno nog. prvenstvo.
V nedeljo, dne 9. t. m. se odigra finale državnega prvenstva in sicer se srečajo: v Zagrebu BSK:Concordia, v Beogradu Jugoslavija :Hajduk in v Osijeku Slavija:Slavija (Sarajevo).
Jugoslavija :Bolgarija.
Savezni kapetan JNS g. Simonovič je za meddržavno tekmo Jugoslavija Bolgarija, ki bo v nedeljo, dne 16. t. m. \ Beogradu, nominiral naslednje igralce: Mihelčič, Ivkovič, Mikačič, Marušič Premeri, Gjokič, Tirnanič, Marjanovič. Zivkovič, Pavelič I in Praunsperger.
Novi odbor težkoatletskega saveza.
V nedeljo se je vršil v Zagrebu občni zbor T. A. S., na katerem je bil izvoljen sledeči novi odbor: Predsednik Spi-dla; I. podpredsednik Backo, II. podpredsednik Kos (Ljubljana); I. tajnik Richter, II. tajnik Oster; I. blagajnik Žu-nič. Odborniki: Lobnik (Maribor), Ra-nogajec, Katalinič, Mihanovič, Ružič, Dalič (Zagreb), Hehn (Sombor), Glušac (Beograd), Nikolič (Sombor).
Nogometna konferenca v Beogradu.
Včeraj se je v Beogradu zaključila konferenca zastopnikov vseh nogometnih podsavezov. Na konferenci se je predvsem razpravljalo o spremembi pravil in pravilnika. Sprejeto je bilo obvezno zavarovanje nogometnih igralcev. Ako bi nastopali nogometaši, ki niso zavarovani, se bodo smatrali za neverifi-cirane in bodo kaznovani. Obširnejša debata se je razvila o predlogu inž. Simonoviča, ki je predlagal razdelitev, vseh klubov v posamezne lige. Tudi ta predlog je bil sprejet. Tako bosta sodelovala v državnem prvenstvu iz Dravske banovine samo dva kluba in sicer po sklepu konference Primorje in Ilirija. Klubi iz Maribora in Celja itd. v bodoče sploh nimajo več možnosti tekmovati za državno prvenstvo. Jasno je, da novi način tekmovanja pomeni za pro-vincijonalne klube težek udarec in bo končna odločitev padla še le na glavni skupščini saveza, ki bo še ta mesec v Beogradu.
Mariborski zimskošportni podsavez* službeno.
Prva seja upravnega odbora se bo vršila v četrtek, dne 6. t. m. ob 20. v lovski sobi hotela »Orel«. Vabimo vse odbornike, da se je polnoštevilno udeleže, ker se bo določil bodoči delovni program. Tajnik I.
SK Železničar.
Jutri v sredo 5. t. m. se vrši v Narodnem domu redna odborova seja. Radi važnosti se pozivajo odborniki k polnoštevilni udeležbi. — Tajnik.
Sokolstvo
Širša odborova seja
v četrtek 6. t. m. ob 20. Vabljeni so vsi odborniki. Dnevni red: Akademija in Silvestrovo. — Starosta Sokola Maribor - matica.
Seja predavateljskega zbora telovadne šole Saveza SKJ se bo vršila v petek 7. t. m. (in ne v sredo 5. tm.!) ob 20. v župni sobi v Narodnem domu,
—	Župni načelnik.
Poslušno dete.
Oče uči Ivico, da mora v tramvaju odstopiti svoje mesto starejši dami. Nekoč sta se vozila v električni, bilo je vse polno in oče je vzel Ivico na kolena. Na prihodnji postaji je vstopila da-jma. Ko je Ivica videl, da zanjo ni pro-
I	štora, je hitro slkočil z očetovih kolen in |'spoštljivo dejal dami:	»Izvolite	sesti
prosim!«
Slabo znamenje.
— Ti, Panovčevima pa gotovo zeta slabo gre!
= Zakaj misliš to?
— Bi'a sem včeraj tam na obisku, pa sta oba igrala na enem klaviriu-
KOMPOLJSKI.
Mutasto kolo
Zgodba iz življenja naših obmejnih
Slovencev v polpretekli dobi.
Ponoči se da često prav dobro in temeljito razmišljati o kaki sitni in zamo tani zadevi. In ne redko najde človek v mirnih nočnih urah še najboljši izhod iz raznih zadreg. Tudi tiz sem ga našel vsaj za s'lo že prvo noč.
Takrat sem imel dva dobra znanca advokata; enega v Mariboru, enega pa v Celju. Na ta dva sem se spomnil. Saj. čemu pa ima človek dobre znance in prijatelje kakor za to, da mu pomagajo v sili! Pa sem pisal kar obema. Vsa zadeva se mi je namreč zdela tako nenavadna in zamotana, da se ne bi mogel zanesti samo na enega, če prav sta bila oba znana kot dobra odvetnika. Prosil sem ju, da mi svetujeta, kako bi sodišče tožil, ker sem uverjen, da mi zvonca niti ne vrne, še manj pa plača.
Dober znanec in prijatelj je res zlata vreden, pa če prav je odvetnik. Odleglo mi je, ko sem pismi odposlal in tako sem lahko mirno čakal odgovor.
Tekom treh dni sem že imel odgovor od obeh. Kakor sem se razveselil pri prejemu pisem, tako sem bil razočaran, prebravši odgovora. Oba sta mi enako odgovorila. Stvar se sicer da tožiti tako in tako, vendar pa mi odsvetujeta tožbo iti sicer iz dveh vzrokov. Prvič je zvonček na biciklju taka malenkost, za katero se pač ne izplača dolga in komplicirana pravda. Drugič je pa izid pravde silno negotov in sicer negotov radi tega, ker piha iz Dunaja še posebno iz iu-stičnega ministrstva Slovencem silno neprijazen veter.
Na! Pa sem vedel sicer precej več nego preje, a meni z vsem tem le ni bilo pomagano, da bi se bil izkopal iz blata, kamor sem bil zagazi! vsled svoje hitrice in objestnosti! Jezilo in grizlo me je, pa kaj sem hotel? Po nekai dneh sem pa le prišel do zaključka, da vso stvar pustim pri miru, naj bode kakor hoče.
16.	Sodnija pa le išče zvonec!
Preteklo je zopet par tednov, in jaz sem se bil že docela uživel v misel, da z zvoncem ne bode nič ter da ostane moje kolo — mutasto.
Pa dobi nekega dne naša dekla Micka povabilo od marenberškega sodišča, da se zglasi ta in ta dan tam. V vabilu so bile navedene neke črke in številke, iz katerih sem sklepal, da gre radi mojega zvonca.
Ej, pa mi je zopet zrastel grebenček za kak centimeter! Torej sodišče je le ugriznilo v kislo jabolko in zadevo preiskuje! Saj se je lahko merilo iz vsega dosedanjega poteka in razvoja te zadeve, da se ne dam kar tako ugnati v kozji rog, meni nič, tebi nič. Doživelo
je tekom tega pol leta z menoj dokaj razočaranj in prav gotovo ni bilo pohvaljeno od zgoraj. Sodniku je pa bilo treba iti s svojo pritožbo proti meni še na naj višje sodišče na Dunaj! Dolgi nos iz Maribora mu ni zadostoval, ampak je šel po še daljšega na sam Dunaj. Zdaj pa ima!
Na deklinem vabilu pa ni bil več podpisan moj prijatelj sodni adjunkt dr. Granitz, ampak sam vodja sodnije neki Roth. Sicer ta mož ni bil nič manjši nemški zagrizenec, kakor dr. Granitz, a bil je že starejši mož, imel mnogo več izkušenj ter bil vsled tega previdnejši. Kot predstojnik sodišča, je moral tudi kolikortoliko čuvati njegov ugled. Zato ni prevračal takih pravnih kozličkov, kakor jih je prevračal mladi Granitz. Torej je že to nekaj pomenilo, da je vzel zadevo v roko sam predstojnik sodnije.
Moja domneva, da gre radi mojega zvonca, se je uresničila. Sodnik je imel na mizi raznih cenikov bicikljev in njihovih potrebščin kar cel kup. V njih so bila naslikana kolesa vseh mogočih modelov. Seveda tudi ni manjkalo raznih zvoncev vseh oblik od najpriprostejše-ga do najfinejšega izdelka.
Glavno vprašanje je seveda bilo, ali je kolo res imelo zvonec, ko je bilo zarubljeno in odpeljano. Dekla je to potrdila. Kot dokaz je navedla, da se je še par dni pred usodno rubežnjo igrala z zvoncem in jokajočega otroka s tem tolažila. Jaz tudi nisem imel navade, da bi bil kedaj jemal zvonec s kolesa.
Sodnik je potem brskal po cenikih in kazal dekli naslikane zvonce, da je povedala, kakšen je bil približno zvonec mojega kolesa.
Na to je bil zaslišan eksekutor, kateri je kolo zarubil in potem zopet vrnil. Mož je povedal po pravici. Izjavil je namreč, da nc(more trditi, ali je bil zvonec na kolesu takrat, ko ga je odpeljal v Marenberg, ali ne. Od tistega časa je preteklo že nad tri mesece in se ne more spominjati, kako je bilo. Ker sam ni kolesar, je moral kolo ves čas tiščati pred seboj, za to zvonca ni rabil in ga tudi ni pogrešal. Sploh je pa zvonček na kolesu taka malenkost, da se prav lahko prezre zlasti še, če je že dalj časa od tega.
Tako se je končalo to zaslišanje. Sodnik je bi! vendar še toliko pameten, da ni nobene izmed teh dveh prič zaprisegel.
Tekom enega tedna potem pa mi je marenberško sodišče poslalo po nakaznici znesek šest kron za izginuli zvonec.
S tem bi moralo biti te čudne zgodbe konec. Pa je še ni bilo.
17.	Sodnik — zaprt!
Da se je za to zgodbo zanimala cela Dravska dolina, mi menda ni potreba še posebej omenjati. Da je pa ljudska govorica marsikatero dejstvo prikrojila po
svoje, je tudi umevno. Slovenci so bili seveda sila zadovoljni, da sem ugnal sodnika v kozji rog. Nemci so se pa na tihem jezili, da je njihov vneti pristaš doživel blamažo za blamažo.
Mene samega ni vsa stvar nič več zanimala in sem jo smatral, da je popolnoma zaključena. Izkusil sem pri njej dokaj neprijetnosti, vlekla se je dovolj dolgo. Tako sem se je bil pravzaprav že precej naveličal in ob končni zmagi nisem imel več pravega užitka in veselja; pa tudi oni ponos in samozavest, ki sta me navdajala tupatam v tej borbi, sta mi prešla. Zakaj pred dvajsetimi leti je bilo ob naši severni meji življenje povsem drugačno nego je danes: živahno, pestro in polno dogodkov. Skoro ni minul dan, gotovo pa ne teden, da bi se ne bilo dogodilo kaj posebnega v narodnem oziru. Seveda za nas Slovence navadno nič dobrega. Pri vsem tem pa je bilo eno razveseljivo dejstvo. Za vse te dogodke na naši meji se je namreč živo zanimala slovenska javnost v zaledju ter jih spremljala s posebno pozornostjo.
Danes?
Danes se žal za našo mejo nihče ne zmeni, vsaj na naši strani ne. Zapuščena in pozabljena samotari in živi svoje posebno življenje. Ona izve bore malo iz zaledja o njegovem bitju in žitju. Še manj pa ve zaledje o njej. Živimo, kakor da bi več ne imeli — meje. Gospodar pa, ki se za svoje meje ne briga, menda ni najboljši. —
Po vseh teh dogodkih mi pride nekega dne na uho čudna novica, ki je krožila po Dravski dolini.
Sodnik je — zaprt! V zapor sem ga pa spravil — jaz ...
O vsem tem bi pa vendar pred vsemi drugimi moral kaj vedeti jaz. Pa nisem vedel prav nič. Pa je že tako, da včasih vedo drugi več nego oni, ki se jih tiče.
Ta govorica je pa nastala tako-le med našimi priprostimi hribovci in dolinci.
Po zaključku vse zgodbe o mutastem kolesu, je naenkrat zmanjkalo sodnika dr. Granitza v Marenbergu. Dasi je preje prodaja! že več let svojo nemško modrost nepretrgoma v Marenbergu, je tedaj nepričakovano zginil, pa nihče ni vedel kam. No in kaj je bilo bolj enostavno nego to, da se je naenkrat pojavila govorica o njegovem zaporu. Sicer je nekaj nenavadnega, da zapro sodnika, a v tem slučam je bilo pač vse nenavadno prav od početka pa do konca. Torej je prav lahko mogoče, da so sodnika zaprli. -
Seveda pa so bile te govorice brez vsake resnične podlage. Moj prijatelj sodnik Granitz je bil namreč po zaključku te afere začasno premeščen k nekemu drugemu sodišču. In tako je nastala govorica med ljudstvom, da sem ga jaz spravil v zapor. Morda mu je res pripomogla moja zadeva z mutastim kolesom, da ga je oblast premestila kar za dobo šestih mesecev drugam. To pa gotovo z namenom, da se vsa ta za so-
* dišče in sodnika tako mučna in ne posebno častna zadeva vsaj nekoliko pozabi.
A zaprli ga pa le niso, dasi bi mu bilo prav nič škodilo vsaj nekaj dni.
18.	Jaz postanem tožbarski izvedenec.
Naši obmejni prebivalci so jako mirni in dobrodušni ljudje. Živijo lepo sami zase ter se ne brigajo dosti za druge Pač pa imajo eno slabost, katera je lastna menda vsem Slovencem:	tožijo	se
radi. Že po tej lastnosti bi lahko sklepali z vso gotovostjo, da so Slovenci. Zakaj le Slovenec leti za vsako malenkost k sodniji, si vzame odvetnika in se toži za žive in mrtve.
Jaz sem po vseh teh dogodkih začel dobivati nenavadne in precej pogoste obiske. K meni so prihajali ljudje, katerih nisem videl preje in jih seveda tudi ne poznal. Prihajali so posamič in kolikor toliko neopaženo. Seveda sem vsakega sprejel. Pa sva sedla, pila jabolčnik in se razgovarjala izprva o vseh mogočih stvareh. Na zadnje pa mi prid® s pravo besedo na dan. Zgodilo se je to in to pri meji, v gospodarstvu, v gostilni ali kjerkoli. Zdaj bi pa on nasprotnika rad tožil. Kaj pravim jaz k temu?
Jaz sem izprva debelo gledal, ker ml ni prišlo na misel, odkod izvira vse to. A ko so se takile obiski le vedno boli množili, so se mi vendar odprle oči. ^ očeh teh priprostih ljudi sem postal vsled svojega ostrega boja z marenberško sodnijo — zakotni advokat. Jaz, ko sodnije do takrat še skoro videl nisem znotraj in so mi, vsi kljukasti paragratj že od nekdaj deveta briga! Pa advokat! človek bi se res smejal. Pa se seveda nisem, ampak sem se držal pametno, kakor da res kaj vem o takih stvareh.
In tako so prihajali drug za drugim p° svete. No, jaz pa nisem zlorabil svojega novega dostojanstva. Vsaj k tožbi nisem nikomur pripomogel. Vsakokrat sem poskušal stvar mirno poravnati. Saj je šlo, hvala Bogu, največkrat res 'i3 prave malenkosti. Kadar . a je bila kaka večja zadeva in se dotičnik nikakot ni dal pregovoriti, da bi se mirno P°' ravnal, takrat sem mu pa vsaj nasvetoval poštenega slovenskega odvetnik3 in ga obvaroval, da ni padel v kramp1!® često brezvestnih nemških zagrizeno®?*
In tudi to je imelo marsikatero dobro stran!
19. Zvonec v — Dravi,
V	tisti dobi, kok se je godila ta čudo3 zgodba, je učitebeval v Vuzenici mo prijatelj Mirko. Nekako slučajno je bil dobil ondi začasno učiteljsko službo. Slučajno povdarjam za to, ker so se oddajale vse državne in deželne službe ? celi Dravski dolini le v sporazumu z nemškimi gospodi iz Marenberga. Ti s° pazili, da v okraj ni zašla kakšna slovenska »garjeva« ovca, ki bi z narodno zavednostjo in z narodnim javnim delom okužila sicer mirno in ravnodušno slovensko prebivalstvo v dolini.
Dvosobno stanovanje
na Aleksandrovi cesti blizu glavnega kolodvora se proti odškodnini zamenja z enakim stanovanjem v II. okraju. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Dvosobno stanovanje 600«. 3151
Dotična oseba, ki je dne 2. nov. pri plesni vaji v Narodnem domu vzela iz tujega plašča nove usnjene rokavice in je bila pri tem opažena od skupine treh dam in dveh gospodov, naj jih vrne do 8. t. m. v upravi »Večernika«, da se izogne neprijetnim posledicam.	3153
Prazno sobo in kuhinjo oddam takoj v najem. Vasle, Tezno 7, desno.	3158
J.inoleum,
zavese, blago za pohištvo, vse sobne garniture, žimo, afrik, volno, kupite najceneje pri F. Novaku, Maribor, Slovenska ulica 24.	3156
Hyaclnthe in tulipane
v veliki Izbiri in la velikosti, prlporo-ča M. Berdajs, Maribor.	3133
Premog Peklenlca
4750 kalorij, brez smradu, žlindre In kamenja, malo pepela. Din 38.— fran-ko. B. Guštin, Cankarjeva 24.	3053
Stanovanje,
dve sobi in kuhinja, električna luč, oddam. Vprašati Magdalenska ulica 34, pritličje desno.	3156
Učiteljlščnica
inštruira učenke iz meščanske ali ljudske šole. Naslov v upravi lista.
3148
Za entlanje,
natančno in točno se priporoča M. Petrovič, Frankopanova 51/11.	3149
Radi odpo*ovanja
prodam zelo ugodno tristanovanjsko hišo z električno napeljavo in zraven 8000 m’ stavbenih parcel. Naslov v upravi Večernika.	3147
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Istotam na prodaj dobro ohranjena moška obleka in suknja. Vprašati med 12. in 16. uro v Puškinovi ulici 11/1.	3154
Kupim takoj
razno pohištvo, obleke, blazine, dobro ohranjeno žensko kolo in razne druge reči. Starinarna, Studenci, Aleksandrova ulica 1.
Elektrolnštalacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najceneiše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. motorjev po konkurenčni ceni. XI!
Oram^one nonravPa precizno le me' hanična delavnica JUSTIN Ul!' STINČiČ. Maribor Tattenbachov» ulica 14. Istotam velika izbira boljših eramofonov znamke lumbia« in gramofonskih plošč. 6t-*
rokavice, pletenine ter vse druge modne po trebščine v modni trgovini
Anton Paš,
rtaiibor, Slovenska ul. 4.
Kartonaina tovarna
..HERGO"
Maribor, Raičeva ul. 5
Telefon 2472
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
11
1
Dr.	m.DEL	K
Zdravnik
začne ordinirati s 4. novembrom:
9.—12. _______2.—4.
KOROŠČEVA UL. 2/1.
IjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii111!
H	Zahvala!	j
Smatrava za svojo dolžnost, da se jav-	sg
==	no zahvaliva asistentu Splošne bolnice	gj
g. dr. Lutmanu za krasno uspelo operacijo davice na najinem sinu Janku Droz-	gs
—	gu, s katero ga je rešil sigurne smrti.	^
==	Janko	in	Terezija	Drozg	^
E= 3150	starši.
lli|||||||UllliillHl!HI!!|IH|!|||!|||!||||l||||lll!lllllllllll
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik Izdajatelja in urednik: FRAN R*?n 7nviC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DE I ELA
v Mariboru,