Jutri v Ljubljani 70-letnica osvoboditve Na Proseku gledališko srečanje FestinvalOp V Tržiču presežek za občane Pomoč brez ... pomoči! JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 105 (21.342) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS šepet ulice Montecchi / 18 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 PETEK, 8. MAJA 2015 1,20 € 9 771124 666007 50508 Tina Maze točno ve, kaj hoče ALEKSANDER KOREN Tina Maze vedno znova preseneča. Kdor je pričakoval, da bo objavila konec kariere ali njeno nadaljevanje, in vsi so to pričakovali, se je uštel. Včeraj je namreč najboljša slovenska športnica sporočila le, da si bo vzela leto dni premora. Za športnico, ki je prejšnji teden dopolnila 32 let, zbuja takšna odločitev začudenje. Njen trener, Goričan Andrea Massi, je morda tudi zato pohitel z izjavo, da se Tina tudi po daljši prekinitvi športne aktivnosti, še vedno lahko vrne v tekmovalni pogon, četudi ne le več kot prvorazredna zvezdnica v vseh disciplinah, temveč morda le v eni ali dveh. Ker je Črnjanka istočasno sporočila tudi, da se bo v času mirovanja, ne le zatopila v knjige, da bi diplomirala na Pedagoški fakulteti, temveč tudi posvetila »marketingu in komunikacijskim aktivnostim s poslovnimi partnerji«, se zdi scenariji pred njo jasen. Tina Maze je takšna šampionka in hkrati medijsko tako izpostavljena, da lahko tudi brez zmag in kolajn promovira svoje pokrovitelje in unovči svoj šestnajst let dolg trud na treningih in tekmah na obeh straneh Atlantika, in se nato odloči, ali se dokončno športno upokoji kot zmagovalka, ali pravočasno vrne za nastop na olimpijskih igrah leta 2018 v južnokorej-skem Pjeongčangu. Če bi ji to res uspelo, in če bi morebiti tam spet segla tudi po kolajno, bi resnično postala smučarska legenda. Kolikor to ni seveda že zdaj. velka britanija - Parlamentarne volitve naj bi spet osvojil David Cameron Obeta se obnovitev dosedanje koalicije pogovor Moderndorfer o zadnji premieri SSG dolina - Včeraj začetek največjega občinskega praznika Majenca po meri otrok Preizkusili so se v gasilskih veščinah in dvignili Unicefovo drevo otrokovih pravic DOLINA - Letošnja Majenca se je včeraj začela v znamenju otrok. Najmlajši so se najprej preizkusili v gasilskih veščinah; gasili so ogenj in se spuščali v prazno, potem pa so izdelali ročna dela na temo otrokovih pravic ter svoje izdelke izobesili na Unicefovo drevo, ki so ga dvignili na Gorici, kjer bo ostalo vse do torka, ko se bo največji praznik v dolinski občini tudi končal. Danes se bo Majenca nadaljevala z odprtjem razstav, višek pa bo dočakala jutri ponoči z dvigom maja. Na 4. strani LONDON - Sodeč po vzporednih izidih, ki so jih sinoči objavili po 23. uri, je konservativna stranka premiera Davida Camerona s 316 sedeži zmagovalka parlamentarnih volitev v Veliki Britaniji. Ker jer liberalno demokratska stranka osvojila deset sedežev, bi tile stranki lahko obnovili dosedanjo vladno zavezništvo. Labu-risti naj bi se morali zadovoljiti z 239 poslanci, kar je precej manj kot so pričakovali, če vemo, da so upali, da bodo morebiti postali največja stranka. Velik uspeh je dosegla škotska stranka SNP, ki je nastopala le na Škotskem, tam pa naj bi osvojila kar 58 od 59 poslanskih mest. Prvič naj bi bila v londonskem parlamentu z dvema predstavnikoma zastopana tudi proti evropska stranka Nigela Fa-raga. Prvi izidi vzporednih volitev niso popolni. Trije kandidati za župana v Čedadu Na 3. strani Delavske zadruge: v igri nov ponudnik Na 4. strani Policijska akcija I • V V v V • V v središču Tržiča Na 12. strani Pasji iztrebki so lahko dragi Na 14. strani šport - Odločitev slovenske smučarke Tina Maze pravi, da si bo vzela leto dni odmora ^Lvilcn. —i_i -_ gorica - Siap Z letaki opozarjali na stisko GORICA - V Gorici se nadaljuje stavka delavcev tovarne Siap, ki jim zaradi morebitnega zaprtja obrata grozi izguba delovnega mesta. Enotno sindikalno predstavništvo je včeraj natisnilo letake, ki so jih delavci delili pri goriški tržnici in po mestu, da bi seznanili ljudi s svojo stisko: družba Carra-ro, ki je lastnik tovarne, je napovedala, da namerava obrat v Gorici zapreti, sedemdeset delavcev pa bo posledično ostalo brez službe. Na 12. strani ,0, % Helianthus notranje rastline zunanje rastline vrtnarstvo urnik: 8.30 -18.30 Trat - f ro«ek IOOO (£)ivii |l C¡iar¿ínlere) |nfo: tel. OfO 2? 20 1+í - helíanthusZOl }0líbero.ít 2 Petek, 8. maja 2015 ALPE-JADRAN / jutri - Ob proslavi pohod in tek ob žici V Ljubljani praznično ob 70-letnici osvoboditve Na osrednji slovesnosti ob 13. uri na Trgu republike bo govoril Milan Kučan LJUBLJANA - Jutri bo v slovenski prestolnici osrednja slovesnost ob 70-le-tnici osvoboditve in zmage nad nacifaš-izmom v drugi svetovni vojni. Slovesnost se bo začela ob 13. uri na Trgu republike, po pozdravnem nagovoru župana Zorana Jankovica pa bo imel slavnostni govor Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije. Na slovesnosti bodo po scenariju in v režiji Iztoka Toryja sodelovali Policijski orkester, Orkester slovenske vojske, Garda slovenske vojske, Godba Hrastnik, Partizanski pevski zbor, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Moški pevski zbor Valentin Polanšek, Obir-sko, Moški pevski zbor Foltej Hartman in Pliberka in drugi. Na slovesnost vabijo Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Mestna občina Ljubljana in Mestna organizacija ZB NOB. Obenem bo že od jutranjih ur potekal 59. Pohod ob žici, ki je največja šport-no-rekreacijska Prireditev v Sloveniji in običajno privabi najmanj 30 tisoč udeležencev. Pohod poteka po spominski Poti ob žici, kjer je okoli Ljubljane žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev. Prireditev je namenjena vsem, mlajšim in starejšim, vsakdo pa se lahko v pohod vključi na kontrolni točki, ki mu najbolj odgovarja in prehodi tolikšen del trase, kolikor ga zmore. Na 35 kilometrov dolgi trasi je osem kontrolnih točk, ki so lahko hkrati startna in ciljna mesta. Zaradi Teka trojk ter osrednje slovesnosti ob 70. obletnici osvoboditve Ljubljane bodo v petek in soboto zaprte nekatere ceste in ulice, obvešča Mestna občina Ljubljana. Po prilagojenem voznem redu bodo vozili tudi mestni avtobusi. V soboto bodo zaradi Teka trojk med 8.50 in 13. uro zaprte nekatere ceste na trasi trikilometrskega teka za osnovne in srednje šole, med drugim Hladnikova, Ižanska in Hradeckega cesta. Na 12,5-kilometrski trasi bodo medtem zaprte Poljanska, Litijska in Hrušev-ska cesta, Krožna pot, Hladnikova in Ižanska cesta, Hradeckega cesta, Grubarjevo nabrežje, Prule, Prulski most, Trnovski pristan in Krakovski nasip. Mobilne zapore cest na trasi 29-kilometrskega teka bodo urejali policisti in mestni redarji. Na fotografiji zgoraj črtež Pogoda ob žici okoli Ljubljane; desno prihod partizanskih osvobodilnih enot v center slsovenske prestolnice arhiv slovenija - Obiska pri predsedniku Državnega zbora Brglez s predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem in Hrvaškem LJUBLJANA - Predsednik DZ Milan Brglez je včeraj sprejel predstavnike slovenske narodne skupnosti na Madžarskem in Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Brglez je v DZ sprejel predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnoka, predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša, zagovornico slovenske narodnosti na Madžarskem Eriko Koles Kiss ter predstavnici manjšinskih ustanov Andrejo Kovač in Anito Vajdo. Predstavniki manjšine Brglezu predstavili številne aktivnosti, s katerimi negujejo slovenski jezik, kulturo in identiteto. Ocenili so, da je bilo lansko leto za manjšino uspešno, saj je bila aprila 2014 na podlagi novega temeljnega zakona o volitvah izvoljena prva zagovornica slovenske narodnosti na Madžarskem. Zagovornica Erika Koles Kiss v madžarskem parlamentu sicer deluje brez glasovalne pravice, neposreden stik z najvišjimi političnimi predstavniki pa po njenih besedah omogoča učinkovitejše zavzemanje za pravice narodnosti. Sogovorniki so izpostavili, da slovenska narodna skupnost na Madžarskem že od leta 2013 beleži pozitivno spremembo na po- dročju financiranja, tako glede zviševanja sredstev kot tudi glede pravočasnih izplačil s strani Madžarske. Kot temeljni dejavnik ohranjanja slovenskega jezika so izpostavili predvsem narodnostno šolstvo. Prizadevajo si, da bi vsi učitelji, ki poučujejo na dvojezični osnovni šoli, v skladu s predpisi opravili izpit iz slovenskega jezika ter da bi za vmesni čas pridobili pomoč gostujočih učiteljev iz Slovenije. Predsednik DZ je izrazil zadovoljstvo, da so predstavniki slovenske narodne skupnosti na Madžarskem tesno povezani in da delujejo enotno. Izpostavil je dolžnost države, da s predstavniki manjšine razvija skupen kulturni prostor. Dolgoročen cilj, h kateremu je treba težiti, je po njegovih besedah sistemska dvojezičnost, opozoril pa je še, da je potrebno manjšino podpirati kot samostojen subjekt in je ne zlorabljati v meddržavnih odnosih. Kasneje je Brglez v DZ sprejel tudi predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darka Šonca, predsednico Sveta za slovensko narodno manjšino Varaždinske županije in članico sveta vlade za Slovence v zamejstvu Barbaro Antolič Vupora ter IKav-dijo Velimirovic, članico Slovenskega društva v Pulju. Šonc je izpostavil posebnost šestnajstih slovenskih društev na Hrvaškem, saj so nastala samoiniciativno, izven političnih okvirov in so tudi samoorganizirana. Nepolitičnost društev se je izkazala za prednost, ko skušajo ohraniti in varovati nacionalno identiteto Slovencev, slovenski jezik in kulturno dediščino. Predstavniki Slovencev so poudarili tudi svojo skrb, namenjeno ohranjanju slovenskega jezika, saj z žalostjo ugotavljajo, da med mladimi interes za učenje slovenskega jezika na Hrvaškem upada. Izpostavili so tudi skromnost finančne podpore za organizirane strukture slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem, pri čemer so izrazili pričakovanje za ustrezno ukrepanje domovine v prihodnje. Brglez je predlagal razmislek o uvedbi izmenjav učencev in dijakov, pa tudi študentov in profesorjev. Po njegovih besedah bosta DZ in on osebno tudi v prihodnje posvečala manjšinskim vprašanjem precejšnjo pozornost. TDD Predstavlja Vero Kermez TRST - Drevišnja poglobitev slovenskega novinarskega oddelka RAI okrog 20.50 po tretji mreži RAI 3 bis TDD Predstavlja bo posvečena bližajoči se poletni sezoni, ko ljudje načrtujejo dopust in potovanja. Dušan Jelinčič se bo pogovoril z novo direktorico tržaške slovenske turistične agencije Aurora Vero Kermez. Govor bo o potovanjih na splošno, o najbolj iskanih destinacijah in o vsem, kar mora vedeti človek, ki potuje v tujo državo. Ponovitev oddaje bo v sredo, 13. maja, okrog 20.05. Režiserka je Loredana Gec. Koncert orkestra flavt Zveze primorskih glasbenih šol KOPER - Danes, 8. maja, bo ob 18. uri v dvorani sv. Frančiška v Kopru koncert orkestra flavt Zveze primorskih glasbenih šol. Orkester flavt združuje več kot trideset flavtistov: učencev, dijakov, bivših učencev in učiteljev glasbenih šol Primorske. Pester program bo obogaten s projekcijo slik in filmov. Na koncertu se bosta predstavili mladi pevki: Tea Jakac in Kristina Čok pod mentorstvom Lee Sirk. (OK) Pastirske kamnite hiške SVETO - V okviru dogodkov Sveto skozi vse leto bo jutri ob 9.30 v Svetem delavnica Pastirske kamnite hiške. Udeleženci bodo pod vodstvom ljubitelja, proučevalca kulturne krajine in pastirskih hišic Borisa Čoka iz Lokve popravili tri kamnite pastirske hiške v okolici Svetega pri Komnu. Uvodoma bo Čok na delavnici v stari šoli v Svetem predstavil film o pastirskih hiškah, nakar se bodo udeleženci odpravili na gmajno in izvedli še praktičen del. Prijave: +386 31 325 929 ali matjazbrus@gmail.com. Prispevek za delavnico, ki bo trajala 5 ur, je 3 evre, v kar je vključena tudi hrana in pijača. (OK) Pogrešanega našli mrtvega KOBARID - Ivana Hrasta, ki so ga pogrešali od torka, so včeraj na območju Kobarida našli mrtvega, so sporočili z novogoriške policijske uprave. Našli so ga v novi iskalni akciji, na podlagi nove informacije, potem ko so ga v sredo od jutranjih in vse do večernih ur zaman iskali na širšem območju Livka in zaselka Livške Ravne. 54-letnega Ivana Hrasta iz naselja Smast pri Kobaridu so svojci pogrešali od torka dalje. V iskalni akciji je skupno sodelovalo približno 80 oseb, tudi pripadniki civilne zaščite in gasilci na italijanski strani državne meje. V Izoli že četrti mesec znova več turistov kot lani IZOLA -V mesecu aprilu so v Izoli dosegli kar 8 % več nočitev kot lani v tem mesecu. Skupno so zabeležili 20.898 nočitev. Prevladovali so domači gostje - 11.494, kar je za 2 % več, tujih gostov pa je bilo 9.404 kar je za 7 % več kot v aprilu v letu 2014. Pozitivni rezultati se kažejo že od začetka letošnjega leta. V prvih štirih mesecih so ustvarili 49.866 nočitev, in sicer kar 3.661 nočitev več kot lani v tem obdobju. Zabeležili so 8 % rast nočitev. V tem obdobju je bilo letos, v primerjavi z predhodnim letom več tujih gostov in sicer za 17 %, domačih pa za 4 %. Turistične kapacitete so bile dobro zasedene tudi med prvomajskimi prazniki. Nekateri izolski hoteli so bili med prazničnim vikendom celo polno zasedeni, večina pa je dosegla 70 % zasedenost. Od 10. do 17. maja bodo v Izoli že petič v okviru projekta Kilometer nič organizirali Teden pedočev. V akciji sodeluje kar 20 izolskih lokalov, v katerih bodo ponujali porcije pedočev le za 6 evrov. Projekt Kilometer nič izvajajo od leta 2012 in je obogatil kulinarično ponudbo, ki temelji na medi-teransko-istrski kuhinji. Raznolikost jedi lahko obiskovalci spoznajo tudi v ponudbi morskih jedi »Zjutraj v morju, opoldne na krožniku«, kjer se srečajo s sezonsko ponudbo od cipljev, pedočev, sardonov, menol, sardel, ka-lamarov in bele ribe. Koprsko kopališče prejelo 5. modro zastavo KOPER - Komunala Koper je prejela jubilejno, peto modro zastavo za naravno kopališče »Mokra mačka« oz. koprsko mestno kopališče in se pridružila še 15 drugim prejemnikom modre zastave v Sloveniji. Priznanje je za Komunalo Koper potrditev trajnostno naravnane politike upravljanja koprskega mestnega kopališča, ki se kaže pri zagotavljanju najvišje kakovosti kopalnih voda, varnosti za kopalce in druge uporabnike plaže ter zagotavljanju širše okoljske kakovosti na celotnem območju kopališča. Modre zastave so bile tudi letos podeljene ob slavnostnem odprtju mednarodne razstave navtike Internautica. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 8. maja 2015 3 čedad - Na občinskih volitvah 31. maja Trije kandidati za mesto župana Občine Čedad To so Stefano Balloch, Massimo Martina in Michele Guastamacchia (PLI) Stefano Balloch nm Massimo Martina nm Michele Guastamacchia nm ČEDAD - Kdo bo novi župan Občine Čedad? Za to mesto se bodo na volitvah, ki bodo v nedeljo, 31. maja, potegovali trije kandidati: sedanji prvi občan Stefano Balloch (desna sredina), Massimo Martina (leva sredina) in Michele Guastamacchia (Italijanska liberalna stranka). Novost v primerjavi s prejšnjimi občinskimi volitvami pred petimi leti predstavlja dejstvo, da bo imela tokrat leva sredina enega same- ga skupnega kandidata. Devetintridesetletnega Stefana Ballocha podpirajo štiri liste: Naprej Čedad (Forza Cividale), Severna liga za neodvisnost Padanije (Lega nord per l'indipendenza della Padania), Udc in Lista Balloch. Sedeminštiridesetletni Massimo Martina pa je kandidat Demokratske stranke, liste Občani za Massima Martino (Cittadini per Massimo Martina), Svobodna alternativa (Alternativa libera) in Preporod (Rinascita). Volilna komisija pa je zaradi formalne napake izločila levosredinsko listo Čedad se spremeni (Cividale cambia). Njen ustanovitelj Cesare Costantini je že napovedal, da ne namerava vložiti priziva na Deželno upravno sodišče. Volišča bodo tokrat odprta samo v nedeljo, 31. maja, od 8. do 22. ure. (NM) sso - Zamenjava predsednika Drago Štoka predal posle Walterju Bandlju TRST - Že takoj po izvolitvi Walterja Bandlja novega predsednika Sveta slovenskih organizacij je včeraj na sedežu v Trstu prišlo do predaje poslov. Dosedanji predsednik Drago Štoka je nasledniku želel plodno in uspešno delo, Bandelj pa se je Štoki zahvalil za dolgoletno delo na čelu SSO. Srečanja se je udeležil tudi predsednik SSO za Tržaško Igor Švab. Predstavniki slovenskih kulturnih ustanov iz Trsta, Gorice in Benečije pred Narodnim muzejem Slovenije ni vezavi. Gre za znanje, ki ga premorejo le redki mojstri. Za pravo poslastico obiska pa je bil tudi ogled filmskega zapisa Edija Šelhausa, ki je posnel prvomajske manifestacije in prireditve v Trstu leta 1947. Nedvomno gre za dragocen zgodovinski dokument, ki jasno kaže, da smo Slovenci v Trstu, pa tudi v Gorici znali pripraviti manifestacije z večtisočglavimi množicami. Obisk se je nato nadaljeval v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi ulici. Pod strokovnim vodstvom dr. Andreja Nareda so si predstavniki zamejskih organizacij ogledali razstavo Arhivi-zakladnice spomina. V muzeju se nahajajo pravi zgodovinski biserčki, od cesarske listine iz leta 1341, ki je družino posestnikov povzdignila v grofe Celjske, pa do sklopov prikazov z zanimivimi naslovi: Od lista do knjige, Oblast in mi, Brez dela ni jela, Očetov naših imenitna dela, Davki nam pijejo kri, Saj ni res, pa je, Med idejo in izvedbo, Tu smo doma, idr. Skratka, šlo je za poučen obisk, ki prej ko slej nosi zgovorno sporočilo: bodimo pozorni na naše arhive! VIP ljubljana - Poučni obisk predstavnikov slovenskih kulturnih ustanov iz FJK Zanimiva ogleda Državnega arhiva in Narodnega muzeja Slovenije LJUBLJANA - Na pobudo Glasbene matice, se je pred dnevi na zanimivem obisku v Ljubljani, mudilo predstavništvo raznih kulturnih ustanov iz zamejstva. Namen obiska je bil pobli-že spoznati razne procese urejanja, arhiviranja, pa tudi restavriranja listin, knjig, raznih dokumentov, fotografij in celo filmov, ki se z leti naberejo v sleherni organizaciji in jim pogostokrat ne namenjamo primerne pozornosti. Znano pa je, da so urejeni arhivi pomemben vir podatkov, na katerih slonijo zgodovinski temelji slehernega civiliziranega in kultiviranega naroda. Pri Glasbeni matici pravkar zaključujejo projekt urejanja in hrambe arhivskega in dokumentarnega arhiva šole, ki mu je sledila strokovnjakinja Narodnega arhiva Slovenije. No, in prav na podlagi tega sodelovanja, se je porodila zamisel, da bi tudi iz »prve roke« izvedeli, kako poteka delo v državnem arhivu. Glasbena matica je na obisk pomembne institucije v prestolnici Slovenije povabila tudi predstavnike drugih zamejskih kulturnih ustanov. Poleg predstavnikov Glasbene matice iz Trsta, Gorice in Benečije, so se ogleda arhiva in kasneje tudi Narodnega muzeja udeležili še predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Zveze slovenskih kulturnih društev, Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Narodne in študijske knjižnica in Kinoateljeja. Najprej so si gostje iz zamejstva ogledali Državni arhiv Slovenije v starodavni Gruberjevi palači nedaleč od Križank, kjer jih je po raznih oddelkih vodila predstavnica arhiva, dr. Marija Grabnar. Peljala jih v prostore, kje so hranjeni dokumenti vseh vrst, nato so si ogledali oddelek, kjer restavrirajo stare knjige (ravno je bila v delu Dalmatinova Biblija iz leta 1583), videli pa so tudi oddelek, kjer popravljajo platnice starih knjig, ki so pogostoma v usnje- letališče - Včeraj Zaradi požara v Rimu ukinili več poletov RONKE - Zaradi požara, ki je včeraj ponoči izbruhnil na rimskem letališču Fiumicino in zaradi katerega je bilo letališče do včerajšnjih prvih popoldanskih ur zaprto, so nastale težave tudi na deželnem letališču FJK v Ronkah. Tako so v Ronkah ukinili jutranja poleta za Rim, ki bi bila morala vzleteti ob 7.10 oz. 8.05, na kasnejši termin pa je bil pomaknjen tudi let napovedan za italijansko prestolnico ob 11.20. Prav tako so ukinili leta iz Rima za Ronke ob 10.20 in 16.10. Po poročanju tiskovne agencije ANSA na tleh ostalo več sto potnikov. Tiste namenjene proti raznim mednarodnim destinacijam so delno preusmerili na München oziroma jih prepeljali v Benetke. Letališče Fiumici-no so ponovno odprli šele nekaj minut pred 14. uro. ronke - Ryanair Potrdili Valencio in London, rezali Pariz in Bruselj RONKE - Nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair bo v naslednji zimski sezoni potrdil dva tedenska poleta v Valencio in zagotovil 5 namesto prejšnjih 4 letov za londonsko letališče Stansted. Tako je napovedal vodja marketinja za Italijo John Alborante včeraj v Ron-kah. Za Valencio je predstavil tudi posebno ponudbo: polete za borih 19,99 evra v novembru (treba jih je rezervirati do 11. maja!). Ryanair je tudi potrdil po dva tedenska poleta proti Bariju oz. Trapaniju. Govor je bil tudi o možni uvedbi zveze z Rimom. Alborante je ne izključuje, toda stvar še ni aktualna. Po drugi strani pa je Ryanair povsem ukinil polete iz Ronk v Bruselj in Pariz. dežela - Torrenti Petletni načrt za promocijo furlanščine TRST - Kar 176 od 217 občin v deželi Furlaniji Julijski krajini sodi v zaščitno območje furlanskega jezika in kulture. Tem gre prišteti še nekatere občine vzhodnega pasu pokrajine Benetke. Deželna uprava FJK si prizadeva za zaščito jezikovnih pravic furlanskega prebivalstva, za promocijo javne rabe furlanščine in njeno poučevanje v šolah ter za usklajevanje jezikovnih politik. Tako je povedal deželni odbornik Gianni Torrenti, ki je včeraj v 5. komisiji deželnega sveta predstavil petletni načrt za promocijo furlanskega jezika in kulture za obdobje 2015-2019, ki ga je deželna uprava osvojila na predlog deželne agencije za furlanščino Arlef. Torrenti je svetnikom podrobneje orisal ukrepe glede odnosov med občani in javno upravo, jezikovnih pisarn, javnih napisov, didaktike, radiotelevizije in novih medijev, informativnih kampanj ter kulturnih projektov. Svetniki so si pridržali pravico, da podrobneje ocenijo program in izrečejo o njem mnenje na eni od naslednjih sej. sep - Imenovanje Sen.Sonego vodja delegacije v skupščini SEP Lodovico Sonego arhiv TRST - Senator Lodovico Sonego doma iz Pordenona je bil včeraj izvoljen za vodjo italijanske parlamentarne delegacije pri skupščini Srednjeevropske pobude (SEP), regionalne zveze, ki povezuje 18 balkanskih in srednjeevropskih držav. Ob imenovanju je Sonego izjavil, da je bila ustanovitev SEP srečna intuicija. »Mnogi zidovi so padli, sodelovanje in integracija srednjeevropskega prostora pa ostajata še vedno aktualni vrednoti,« je poudaril. 4 Petek, 8. maja 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu dolina - Okrog 300 otrok na Gorici dvignilo drevo Unicefa Na Majenci dan otrokovih pravic Več kot 300 razposajenih in radovednih otrok je včeraj sodelovalo na odprtju letošnje dolinske Majence, ki se je začela v znamenju lepega vremena. Ves popoldan so se otroci kratkočasili na Gorici in skupaj s tržaškimi in goriškimi gasilci zabavali z gasilskimi igrami. Še pred tem so izdelali nekaj ročnih del na temo otrokovih pravic ter svoje izdelke izobesili na Unicefovo drevo otrokovih pravic. Drevo so nato dvignili na Gorici, kjer bo ostalo do torka popoldne. Prvi dan Majence, bolje povedano Male Majence je bil namreč posvečen otrokom. Še pred 16. uro se je na rebri proti Gorici vila vrsta otrok, ki so skupaj s starši čakali na vpis za sodelovanje na gasilskih igrah. To je že tradicionalna pobuda, ki jo prirejajo od leta 2011 v okviru projekta za varovanje otrokovih pravic. Na te posebne igre z ognjem se je včeraj vpisalo 250 otrok, ki so jih izurjeni gasilci z navdušenjem sprejeli, jim prikazali razne veščine ter razložili, kako je treba ukrepati v določenih trenutkih. Tako so eni otroci gasili ogenj, drugi so plezali po lestvi, tretji so skakali z visokega, seveda pod budnim očesom gasilcev. Teh je bilo približno 30 in so bili člani tržaškega oziroma goriškega gasilskega poveljstva, nekateri so bili tudi že upokojeni. Kar je bilo zanje še najbolj mučno, pa niso bili ogenj ali otroci, ampak starši... Čeprav je bilo jasno povedano, da je vstop na t.i. območje Pom-pieropoli zanje prepovedan, so mnogi starši s težavo pustili »same« lastne otroke. Sicer ni bilo nobene težave. Nasprotno, mnogi odrasli so zasedli mize in kioske, ki ponujajo kot vselej hrano in pijačo. Tako staršem kot otrokom so delili tudi informativno gradivo o mednarodni konvenciji o otrokovih pravicah. Iz tega so lahko izvedeli, da je konvencija prvi pravno obvezujoči mednarodni dokument, s katerim so se države podpisnice obvezale, da bodo ustvarile nov, prijaznejši svet za otroke ter da bodo ščitile in zagotavljale otrokove pravice. Dokument vsebuje pravice, ki bi jih morali uživati otroci po vsem svetu: pravico do preživetja, do razvoja vseh otrokovih potencialov, do zaščite pred kakršnim koli izkoriščanjem ali diskriminacijo, do sodelovanja ter udeležbe, do starševstva, do imena, do identitete in kulture, izobraževanja, svobode izražanja, misli, vesti in veroizpovedi. Gasilskim igram je sledilo dviganje Unicefovega drevesa otrokovih pravic, ki bo ostalo na Gorici, kot rečeno, do torka. Zamisel je nastala pred štirimi leti na pobudo prostovoljke Unicefa Eve ter Moni-ke, Jureta in Martina »od Majence«. Ti so 20. novembra (dan otrokovih pravic) leta 2010 postavili Unicefovo drevo v športni palači na Čarboli (zaradi dežja se je to dogajalo na zaprtem), nakar se je porodila zamisel, da bi pobudo predstavili na Ma-jenci. Naslednje leto so tako na Gorici zaživele gasilske igre, ki so skupaj z Unice-fovim drevesom žele velik uspeh in postale že tradicionalna prireditev. V nadaljevanju je bilo v cerkvici sv. Martina na sporedu odprtje fotografske razstave Saša Ota: Letni časi doline Glin-ščice, sledilo je ljudsko ocenjevanje vin na Gorici. Danes bodo odprli kioske ob 18. uri. Ob 18.30 bodo odprli fotografsko razstavo Oljke v Bregu v galeriji Torkla-Oil Bar, ob 19. uri pa razstavo domačih likovnikov v dvorani SKD Valentin Vodnik. Ob 20. uri bo koncert s skupinama Sar-doni Barcolani Vivi in Mustachios. A.G. Predsednik in predsednica navdušena Predsednik in predsednica Majence sta bila včeraj popoldne nad začetkom prireditve navdušena. Vreme je bilo naklonjeno, udeležba ljudi je bila dobra in so bili zato tudi obeti za prihodnje dni zelo dobri. Predsednik letošnje Majence je Alen Sancin, ki je včeraj popoldne že stregel v kiosku, nadzoroval dogajanje in skrbel, da poteka vse v redu. Če je bila organizacija Majence kot vselej zahtevna, so fantje in dekleta izkušeni in se je zato doslej vse izteklo dobro, je ocenil Sancin. Predsednica Ma- jence Maddalena Mura je dodala, da če je bila po eni strani organizacija naporna, je bil obisk ljudi po drugi strani navdušujoč. Obeti so torej zelo dobri in pričakujejo veliko ljudi, je še povedala predsednica in poudarila, da »smo naročili lepo vreme. Zaenkrat so nam ustregli in upamo, da bo tako tudi ostalo«. (ag) Zgoraj mladi gasilec pri delu; desno dvig Unicefovega drevesa otrokovih pravic; levo predsednik in predsednica Majence Maddalena Mura in Alen Sancin fotodamj@n delavske zadruge - Skupščina varčevalcev o dogovoru z upniki COOP: v igri nov ponudnik Skupina Despar se je pridružila dosedanjim družbam Coop Nord-Est, Conad in Bosco - COOP bo prodal vse trgovine Sodnemu upravitelju družbe Cooperative Operaie Mauriziu Consoliju bo uspelo prodati vse trgovine COOP na Tržaškem. Na prizorišču se je namreč pojavil nov kupec, ki je posredoval ponudbo za nakup sedmih trgovin; od teh jih je pet v Trstu, ena je v Miljah in ena v Gra-dežu. Ponudbo je posredovala skupina Despar, ki se je pridružila dosedanjim družbam Coop Nord-Est, Conad in Bosco. To pomeni, da bodo rešena tudi vsa delovna mesta zaposlenih v trgovinah. Pod vprašajem je le še položaj uslužbencev v uradih družbe Cooperative Operaie, glede katerih pa je Consoli že dejal, da bodo našli rešitev. Novico o novem tekmecu za odkup trgovin je posredoval odv. Consoli ob robu skupščine varčevalcev in upnikov COOP, ki je bila včeraj v športni palači Pa-laRubini pri Valmauri. Prvotna zamisel o srečanju na tržaškem sodišču je torej odpadla, saj bi bili prostori pretesni glede na število upravičenih volilcev. Varčevalci in upniki so se morali namreč izreči glede dogovora z upniki, ki ga je izdelal Con-soli in ga je pred nedavnim odobrilo tržaško sodišče. Na tej osnovi bodo varčevalci prejeli 81,38 odstotka vloženega denarja, medtem ko bodo ostali upniki (v glavnem dobavitelji) prejeli 73,4 odstotka denarja. Varčevalcev COOP je približno 15 tisoč in so med drugim že prejeli na dom Consolijevo pismo s podatki in informacijami o tem, kako zahtevati del prihrankov od banke Generali. Na Valmauri se je včeraj zbralo okrog 1400 varčevalcev in upnikov, ki pa so prek pooblastil zastopali še mnoge druge. Zaradi tega se je srečanje z odv. Consolijem odvijalo kasneje od predvidenega, potekalo pa je za strogo zaprtimi vrati. Rok za glasovanje bo vsekakor zapadel 27. maja in bo torej končni izid znan šele dan kasneje. Sicer je v bistvu gotovo, da bodo varčevalci in upniki dogovor podprli, čeprav so bili nekateri varčevalci v vrsti včeraj Maurizio Consoli drugačnega mnenja. Kdor se skupščine ni udeležil, je namreč posredno podprl sporazum, ker bi se moral v drugačnem primeru oglasiti na skupščini in oddati negativen glas. Morebitno sprejetje dogovora ne bo preprečilo morebitnih prizivov oziroma zahtev po 100-odstotnem izplačilu prihrankov varčevalcev, je še pojasnil Con-soli ob robu skupščine. V tej zvezi velja omeniti novonastali odbor varčevalcev Gruppo del 100% (Skupina 100%), ki ga je ustanovil Fabio Franchi. Ta je bil med ustanovitelji prvega odbora varčevalcev, ki pa ga je po nekaj mesecih zapustil. Zdaj je ustanovil novega z namenom, da dosežejo varčevalci 100-odstotno izplačilo lastnega denarja. Franchi zbira imena tistih posameznikov, ki bi radi sodelovali pri pobudi, prek naslova elektronske poste salvagentecoop@gmail.com. A.G. zgoniška občina - Jutri Pri Briščikih proslava 70-letnice osvoboditve Jutri bo Občina Zgonik v sodelovanju s krajevno sekcijo Vse-državnega združenja partizanov -ANPI, domačimi društvi in šolo obeležila 70. obletnico osvoboditve. Ob 17.30 se bodo udeleženci zbrali pred občinsko stavbo v Zgoniku. Sledilo bo polaganje vencev na zgoni-ški spomenik, nato pa bo startal pohod, v organizaciji AŠK Kras, iz Zgo-nika do Briščikov. Ob 19. uri bo osrednja občinska proslava ob osvoboditvi, tokrat pri Briščikih. Izbira kraja ni naključna, saj poteka letos tudi 20-letnica odprtja doma-spomenika Dom Bri-ščiki in delovanja tamkajšnjega istoimenskega kulturno-rekreacijskega društva. Udeleženci in pohodniki se bodo zbrali na vaškem trgu ter se nato podali do doma, kjer bo na dvorišču stekel program, ki ga bodo oblikovali godba na pihala Prosek, učenci osnovne šole 1. maj 1945 iz Zgo-nika in mešani pevski zbor Rdeča zvezda. Slavnostni govornik bo nekdanji župan Mirko Sardoč. Ob tej priložnosti bo Občina Zgonik podelila občinska priznanja še živečim občanom, ki so sodelovali v NOB. Po proslavi bodo v društvenih prostorih predvajali krajši videoposnetek o gradnji vaškega doma-spomenika in njegovega svečanega odprtja. Do 12. maja pa bo v prostorih KRD Dom Briščiki potekala tudi razstava čipkarskih del Pomladanske čipke, ki bo na ogled tudi na dan proslave. Cosolini danes v podjetju Romani Tržaški župan Roberto Cosolini se bo danes v okviru niza obiskov pri glavnih tržaških podjetjih mudil pri podjetju Romani & C. S.p.A., ki se ukvarja s pretovorom, transportom, skladiščenjem in selekcijo kave ter ima sedeže v Genovi, Trstu in Kopru. Cosolini bo obiskal sedež podjetja v skladišču št. 58 v novem pristanišču ob 12. uri. V Trstu festival Že od malega V Trstu bo od 4. do 6. septembra letos prvič potekal festival z naslovom Že od malega, ki ga prirejajo Občina Trst, Center za otrokovo zdravje CSB in Vse-državna skupina za otroške jasli GNNI v sodelovanju z Univerzo v Trstu in visoko šolo Sissa. Kot je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi na tržaškem županstvu, se bo tema festivala glasila Hraniti um: srečanja in dialogi o prvih treh letih življenja. Na sporedu bodo srečanja z izvedenci, pogovori in delavnice, na katerih bo prišlo do izmenjave izkušenj glede vzgoje, starševstva in dobrih praks za obdobje prvih treh let otrokovega življenja, ki je temeljnega pomena za njegov nadaljnji razvoj. Obisk svetilnika Pokrajina Trst obvešča, da bo Svetilnik zmage na Greti jutri mogoče obiskati od 16. ure dalje, saj je vodeni ogled med 15. in 16. uro rezerviran za organizirano skupino. Vsekakor je svetilnik odprt vsako soboto in nedeljo med 15. in 19. uro (zadnji vstop je ob 18.30) razen ob priložnosti Barcolane, ko ga bo mogoče obiskati med 9.30 in 17.30. Zaprtje občinskih izpostav Občina Trst obvešča, da bodo v ponedeljek dopoldne zaradi izobraževalnega tečaja za osebje zaprte vse občinske izpostave, prav tako bodo zaprta tudi okenca matičnega urada na Trgu Co-stanzi 1 in 2. Uradi bodo ponovno odprli svoja vrata popoldne ob 14. uri. / TRST Petek, 8. maja 2015 5 prosek in kontovel - Nov prihod prebežnikov Priseljence, ki so odšli, bodo »nadomestili« novi Avtobus včeraj ni pripeljal novih priseljencev na Prosek in Kontovel. A ne zato, ker ni prispel iz Neaplja s svojimi potniki v iskanju boljšega jutri, temveč zato, ker so ga - pred prihodom na Tržaško - preusmerili v Pordenon, potem v Videm in v Gradišče. Tam je izstopila večina od 43 prebežnikov. Zadnjih deset je bilo namenjenih na Prosek, a so jih pred namestitvijo v poslopju zraven Kulturnega doma prepeljali na tržaško kvestu-ro, kjer so jih legitimirali. Štirje so Paki-stanci, eden je prispel iz sudanskega Dar-furja, po dva iz Gane in Kameruna ter eden iz Nigerije. Za razliko od tistih, ki so prispeli dan prej, jih je kar devet zaprosilo za politično zatočišče. Pomeni, da bodo ostali na Tržaškem v pričakovanju na odločitev posebne komisije, ki se mora izreči o prošnjah za azil. Medtem pa so se stanovanja na Proseku in Kontovelu, v katera so namestili priseljence, prispele v noči na četrtek, domala izpraznila. Od 33 prispelih jih je do včeraj popoldne ostalo le pet. Ostali so odšli. Tudi družine z dojenčkom in mladoletnikom, ki so bile nameščene v poslopju na Mejdulah na Kontovelu, so »izginile«. Novodobnemu preseljevanju pa ni videti konca. Notranje ministrstvo je včeraj sporočilo tržaški prefekturi na prihod novega avtobusa, tokrat kar iz Agrigenta na Siciliji. Pripeljal bo 50 novih priseljencev. Polovico jih bodo sprejeli na Tržaškem in namestili v sedaj praznih stanovanjih na Proseku in Kon-tovelu. Kdaj bo avtobus prispel, ni znano. Po vsej verjetnosti danes. Sinoči je o prihodu priseljencev na Prosek in Kontovel razpravljal zahod-nokraški rajonski svet. Pobudo je dal rajonski predsednik Roberto Cattaruzza, ki mu ni šlo v račun dejstvo, da krajevni izvoljeni predstavniki niso bili obveščeni o prvem aprilskem prihodu prebež-nikov. Na seji je o zadevi govoril Gian-franco Schiavone, vodja Italijanskega solidarnostnega konzorcija, ki je - skupaj s Karitasom - odgovoren za namestitev priseljencev v tržaški pokrajini. Na Tržaškem se nahaja več kot 400 priseljencev. Večina je zaprosila za azil, ti bodo ostali po vsej verjetnosti več časa. Deželna uprava je v preteklih dneh ponovno posegla pri notranjem ministrstvu, da bi zajezilo prihod novih pre-bežnikov v deželo. Furlanija-Julijska krajine je obmejna dežela, in kot taka že »tarča« priseljencev po kopnem. Zato ne more sprejeti enakega števila priseljencev po morju, kot druge italijanske dežele, ki zaradi lege niso deležne priseljevanja po kopnem. Vse kaže pa, da je notranje ministrstvo gluho na te povsem upravičene argumente, sicer ne bi nadaljevalo s pošiljanjem novih avtobusov s priseljenci, in to večkrat brez predhodnega obvestila krajevnih institucij in organov javne varnosti. Prihod priseljencev bo danes v ospredju srečanja na prefekturi, ki se ga bodo udeležili predstavniki občin. Zadeva pa je dobila tudi politično kono-tacijo. Vodja Severne lige v poslanski zbornici in deželni tajnik salvinijeve stranke v Furlaniji-Julijski krajini Mas-similiano Fedriga je pozval ljudi, naj jutri manifestirajo pred prefekturami proti prihodu priseljencev na italijanski Sever. M.K. Pred poslopjem v Mejdulah na Kontovelu je dežural policijski avto fotodamj@n politika - Rajonski svet za 3. okrožje Lorenzo Tommasoni prvi rajonski svetnik stranke SEL stnUtrF Stranka SEL (Svoboda, ekologija, levica) je dobila prvega rajonskega svetnika. To je Lorenzo Tommasoni, svetnik v rajonskem svetu za Rojan, Greta, Barkovlje, Škorklja, Kolonja, ki je bil na to mesto izvoljen na listi Demokratske stranke, iz katere je zaradi nesoglasij izstopil leta 2012. V mešani skupini je Tommasoni vztrajal do lani, ko je prestopil v SEL, ta prestop pa so formalizirali šele v preteklih dneh. Vest o prvem rajonskem svetniku stranke SEL je na novinarski konferenci sporočila pokrajinska koordinatorka SEL Sabrina Morena, ki je uvodoma izpostavila, da na volitvah za rajonske svete namenoma niso imeli svojega kandidata, saj so bili kot novoustanovljena stranka zasedeni z drugimi zadevami. Zdaj, ko imajo rajonskega svetnika, se veselijo, saj bo s Tommasonijevo pomočjo SEL bliže občanom in občankam, še posebej tistim A Lorenzo Tommasoni in Sabrina Morena t- i fotodamj@n iz 3. okrožja, ki so jim zelene teme še kako ljube. Lorenzo Tommasoni, uslužbenec Dežele FJK, je napovedal, da bo širil vrednote stranke SEL, ki dela na tem, da bi se upoštevala participacija občanov. »Naša stranka si ne želi, da bi bila participacija občanov zreducirana na moledovanje in podajanje predlogov«, je poudaril Tomma-soni. Krajevne skupnosti morajo biti po njegovem mnenju dobro organizirane in pozorne do potreb in pobud občanov, saj lahko z njimi vplivajo na odločitve lokalnih odločevalcev. Slišali smo, da bo stranka SEL v prihodnje lansirala vrsto pobud, s katerimi želi spodbuditi razvoj učinkovitega orodja za nekonvencionalno politično participacijo posameznikov v raznih zadevah. Sabrina Morena je prepričana, da bi bilo zelo dobrodošlo, če bi občani lahko dajali konstruktivne predloge tudi o ureditvi starega pristanišča. S participativno politiko se strinja tudi rajonski svetnik Tommasoni, ki je naštel nekaj županov, ki so znali prisluhniti občanom in ki se jim je to tudi obrestovalo. Ob robu srečanja je bil govor tudi o tem, kako SEL ocenjuje delo Cosolinijeve uprave. Sabrina Morena je pohvalila predvsem prizadevanja na socialnem, kulturnem in ekološkem področju, kjer je občinska uprava zelo uspešna. Izpostavila je projekte za vrtce in šole in Laurenijevo politiko ločenega zbiranja odpadkov. Bolj kritična je bila do Cosolinijeve politike v zvezi s prodajo delnic družbe Hera. Svoje nasprotovanje tej odločitvi je SEL izrazil v občinskem svetu, je pojasnila Morena in v isti sapi dodala, da pa se SEL v marsičem ne strinja z državno politiko. (sč) upravne volitve - Jutri predstavitev Občanska lista zagovornikov STO Zagovorniki Svobodnega tržaškega ozemlja - točneje del le-teh - so se odločili, da na prihodnjih upravnih volitvah, ki bodo v Trstu 31. maja 2016, nastopijo s svojo občansko listo. Omenjena lista bo izraz društva Svobodno Ozemlje, ki bo odločitev za sodelovanje na volitvah, listo in njen simbol predstavilo jutri ob 10.30 v kavarni San Marco v Ul. Battisti 18. Kot že rečeno, bo lista izraz društva Svobodno Ozemlje, ki predstavlja eno od resnici na ljubo med seboj sprtih »duš« zagovornikov STO. O sestavi liste in programu nam doslej ni uspelo izvedeti kaj konkretnejšega, pri društvu Svobodno Ozemlje so nam prijazno povedali, da bo vse obrazloženo na jutrišnji ti- Andrej Rupel fotodamj@n skovni konferenci, na kateri bodo predsednik Vito Potenza, podpredsednik Andrej Rupel in tajnik ter odvetnik Nicola Sponza obrazložili razloge za udeležbo na prihodnjih volitvah ter predstavili simbol in glavne programske točke. črna kronika - Policija aretirala zlikovca Prizadet mlad par sta izsiljevala in ustrahovala Policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture so v sredo zvečer na območju Cava-ne v mestnem središču aretirali nepridiprava, ki sta že dalj časa izsiljevala in ustrahovala mlad par s psihofizičnimi težavami. Kot sta na včerajšnji opoldanski tiskovni konferenci na kve-sturi dejala načelnik mobilnega oddelka Marco Cali in namestnik Fabio Soldatich, gre za 31-letnega Alessia Battaglio in 41-letnega Mas-similiana Mocolleja, stara znanca sil javnega reda, ki sta pred meseci za tarčo vzela mlad par, približno 30 let stara dekle in fanta, ki ju pestita psihične in fizične težave. Od njiju sta vsak teden zahtevala denar (običajno je šlo za vsote med 50 in 100 evri), v nekaterih primerih pa tudi dragocenosti. Dekle in fant sta zahtevam ugodila iz bojazni, da bi jima Battaglia in Mocolle storila kaj hudega, saj sta jima tudi grozila ter ju celo pretepla. Še zlasti sta se spravila nad dekle, ki se je na koncu skupaj fan- tom celo balo vračati se z avtobusom domov iz strahu, da ju ne bi čakala pred hišnimi vrati. Stisko para je opazilo tudi osebje socialnih služb Občine Trst, katero je dekle naposled obvestilo o situaciji. Sledilo je obvestilo policiji, katere mobilni oddelek je v dogovoru s tržaškim tožilstvom nastavil zlikovcema past. V sredo zvečer se je dekle ponovno srečalo z Bat-taglio in Mocollejem in jima izročilo 50 evrov, takoj zatem pa so ju policisti aretirali. Pri njima so našli denar, potrdilo o prodaji zlatnine, kartice bankomat, kreditne kartice in izkaznico z davčno kodo, zato preiskovalci ne izključujejo, da sta zlikovca povezana še z drugimi kaznivimi dejanji, tako da preiskava še poteka. Battaglia in Mocolle se zdaj nahajata v ko-ronejskem zaporu, policija pa opozarja občane, naj, če opazijo, de se šibkejše osebe družijo z osebami dvomljive provenience, to sporočijo silam javnega reda. (iž) trg oberdan Svečanost ob obletnici konca 2. svetovne vojne Na Trgu Oberdan bodo danes ob 18. uri počastili 70-letnico konca druge svetovne vojne. Spominska svečanost bo potekala pred palačo, kjer je nekoč delovala zloglasna ese-sovska mučilnica, v kateri je bilo zaprtih in mučenih veliko tržaških an-tifašistov, med njimi tudi pisatelj Boris Pahor. Na svečanosti, ki jo prireja Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, bodo po pozdravnem nagovoru predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča spregovorili Franco Cecotti, Claudio Venza, Claudia Cernigoi in Adriano Sincovich. Njihovim posegom bodo sledila osebna pričevanja Giannija Peteanija, Ljubomira Susiča in Ric-carda Goruppija. Do besede bodo prišle tudi mlade generacije; trije dijaki liceja Petrarca bodo prebrali svoje misli in odlomke iz nekaterih del. Vseh mučenih in umrlih med drugo svetovno vojno se bodo spomnili tudi s cvetjem in glasbeno žalostinko. Sledila bo projekcija dokumentarcev Auschwitz in All'armi siam fascisti«. Homoseksualci in vera V cerkvi metodistične skupnosti na stopnišču Scala dei Giganti 1 bodo danes ob 18. uri govorili o zelo zanimivi temi; v žarišču bo odnos med vero in homoseksualnostjo. O tem bodo razpravljali predstavniki stroke in verskih skupnosti, srečanja, ki ga pripravlja Arcigay Arcobaleno Trst Gorica, pa se bo udeležil tudi Rugge-ro Marchetti, pastor metodistične, evangeličanske in valdežanske skupnosti v Trstu. Psihologi in psihotera-pevti bodo analizirali škodljive učinke reparativne teorije, diskusija pa se bo dotaknila tudi neobstoja t.i. spolne ideologije. Predstavitev knjig V Mednarodni hiši žensk (Ul. Pisoni 3) bodo drevi ob 21. uri predstavili dve knjigi, ki obravnavata življenje lezbik. Elena Lazzari je avtorica knjige Una vita per decostruire, Michela Pagarini pa je avtorica knjige Nuda. Racconti ero-tici. Avtorici bo podrobneje predstavila Laura Scarmoncin, ki bo prebrala tudi nekaj odlomkov iz obeh knjig. Mini Maker Fair pri Miramaru Jutri se v Mednarodni center za teoretsko fiziko Abdus Salam pri Mira-maru vrača 2. izdaja sejma inovacij, tehnologije in znanosti Mini Maker Faire, na katerem se bodo poleg znanstvenikov predstavljali tudi garažni inovatorji iz naše regije, Slovenije in Hrvaške. Dvodnevnega dogodka se bo udeležilo okrog 300 inovatorjev, obiskovalci pa bodo lahko občudovali fu-turistične inovacije, robote, drone, 3D tiskalnike ... Sejem je vstopnine prost, jutri bo odprt od 11. do 22. ure, v nedeljo pa od 10. do 17. ure. Žrtve terorizma Jutri se bodo na Trgu padlih v Nassi-riji (Ferninandeo) spomnili žrtev terorizma. V okviru mednarodnega dneva žrtev terorizma bodo (ob 10. uri) na tem obeležju položili skupni venec Dežele FJK, Prefekture, Občine in Pokrajine Trst. Film Sarajevolution V Ljudskem domu na Pončani bodo jutri ob 18. uri zavrteli film Rocca Ric-cia Sarajevolution. Filmsko popoldne, ki bo vstopnine prosto, pripravljata združenji Tina Modotti in Bosna - Trst. e Petek, 8. maja 2015 TRST / Marius Oprea fotodamj@n pogovor - Marius Oprea Pravi obraz romunske diktature Romunija in njena polpretekla zgodovina sta bili temi dveh srečanj, ki so ju v sredo priredili na tržaški univerzi in v knjigarni Lovat. V Trstu se je mudil Marius Oprea, po izobrazbi arheolog, dejansko pa tudi novinar, pisatelj in predvsem borec za človekove pravice. Mladi disident se je v 90. letih začel pogovarjati z nekdanjimi žrtvami komunistične represije in se naposled odločil raziskovati zločine razvpite varnostne službe Securitate, ki je še predvsem od leta 1948 do sredine 60. let (do prihoda Ceausescuja na oblast) izvajala neusmiljen teror. Arheolog se je lotil »umazanega dela«, na podlagi dokumentov in pričevanj je začel odkrivati množična grobišča po vsej državi. V bližini številnih romunskih vasi je našel kosti likvidiranih političnih preganjancev, demokratične romunske oblasti pa so mu na lepem odvzele vodenje pristojnega raziskovalnega instituta in ga odslovile. Ustanovil je svoj institut in delo se je med neštetimi ovirami (in grožnjami) nadaljevalo, čeprav so finančna sredstva zelo omejena. DNK analize najdenih posmrtnih ostankov si recimo ne more privoščiti. Pred leti je Opreo po naključju spoznal novinar tržaškega Piccola Guido Barella, ki se je nad njegovo nepoznano zgodbo navdušil in naposled napisal Imjigo La tortura del silen-zio (Muka molka), ki je izšla lani pri založbi San Paolo. Na srečanju s tržaškimi študenti sta poleg njiju govorila sociolog Luigi Pellizzoni in zgodovinar Cesare La Mantia. Slednji je povedal, da je bila služba Securitate prava tajna vojska, ki je štela 11.000 funkcionarjev in 600.000 agentov, medtem ko je število informatorjev neznano. Pritisk, ki ga je izvajala na prebivalstvo, je bil po njegovih ocenah večji kot v primeru Stasija v Vzhodni Nemčiji. »Tarče so bili disidenti in njihove žene, otroke so pustili same. Tako se je začela zgodba o romunskih sirotah,« je povedal La Mantia in poudaril, da je bil Ceausescu »zadnji evropski stalinist, ki ni naredil ničesar, da bi se pridružil procesu destalini-zacije in je bil v dobrih odnosih s Kitajsko, Homeinijem ter z najbolj krvoločnimi režimi v Afriki«. Dr. Oprea, kakšno je bilo življenje v Romuniji pred letom 1989? Grozno. Takrat ni bilo niti hrane niti svobode govora, človekove pravice so bile teptane. Res je, da je do najhujše represije prišlo v 50. letih, a se je v 80. letih pojavljala v drugih oblikah. Ob koncu je bila predvsem gospodarske narave, prebivalci so bili pod hudim pritiskom. Vaše raziskave so razkrile številne zločine iz obdobja komunističnega režima, vključno z množičnimi usmrtitvami. Koliko ljudi je bilo ubitih? Po doslej zbranih podatkih je bilo zaprtih več kot 600.000 ljudi, političnih preganjancev, nekaj več kot 200.000 jih je v zaporih umrlo. Podlegli so lakoti in pomanjkanju. Vsaj še 10.000 ljudi pa so likvidirali. Tako kažejo raziskave, ki smo jih opravili do danes. Kdo so bili ti ljudje? Povečini je šlo za predstavnike nekdanjih političnih strank, liberalne in kmečke stranke, ki ju je režim prepovedal. Voditelje teh strank, snovalce romunske demokracije, so pobili, da ne bi ogrozili enopartijskega sistema. Med usmrčenimi so bili tudi razni ve- leposestniki, konec koncev pa tudi otroci. V nekem grobišču smo odkrili trupla enajstih otrok, starih od 6 do 11 let. Žal jih nismo mogli identificirati: poklicali smo duhovnika in jih do-stojneje pokopali ter postavili križ na grob. Vse te zločine je zakrivila varnostna služba Securitate. Da. Po KGB je bila to druga najbolj represivna institucija, kar jih je bilo v evropskih komunističnih državah. V svojih knjigah opisujete tudi mučenje in druge prakse romunske varnostne službe ... V arhivih sem našel nekaj gradiva, govoril sem s številnimi nekdanjimi političnimi zaporniki. V zadnjih letih sem objavil več knjig in člankov. Romuni so zdaj nekoliko bolj ozaveščeni o tem, kar se je dogajalo v obdobju komunizma. Trenutno se moramo boriti proti nostalgiji, saj zaradi gospodarskih težav veliko ljudi pogreša »dobre stare čase«, ko je vsakdo imel gotovo zaposlitev. Hrane sicer ni bilo veliko, a vendar ... Represija pa je bila v 80. letih blažja od tiste izpred nekaj desetletij. Kaj se je zgodilo s funkcionarji službe Securitate po Ceausescujevi smrti? Nič. Ta služba ni povsem izginila, njeni nekdanji pripadniki so zdaj dejavni v zasebnem sektorju. Nekateri bivši visoki častniki so zelo bogati, enako velja za nekdanje predstavnike komunistične partije. Nimajo neposredne politične oblasti, nedvomno pa imajo veliko gospodarsko moč. Podobno se je dogaja skoraj v vseh nekdanjih komunističnih državah, Romunija je v tem zelo podobna Rusiji. Privatizacijske procese so vodili komunistični veljaki, Rusiji pa danes predseduje nekdanji polkovnik KGB. Bivši pripadniki službe Securitate niso tako vidni, ker jim javno mnenje nasprotuje, v rokah pa imajo dovolj gospodarske moči, da lahko vplivajo na politične odločitve. Ali ste bili med raziskovanjem pod hudim pritiskom? Zelo hudim. Ti ljudje so se ohranili na določenih položajih in nikakor nočejo, da bi ljudje vedeli, kakšen je bil v resnici komunistični režim. To je zarota molka. Kdor poskusi razpravljati ali izvajati resne raziskave o zgodovini režima, je lahko v nevarnosti. Še danes? Da. Mojo ženo so dvakrat pretepli na ulici, poleg tega pa so zagrozili, da bodo ugrabili mojega sina. Oba živita zaradi tega že nekaj let v Nemčiji, saj je moja žena tudi nemška državljanka. Marius Oprea pa se je kljub temu odločil ostati v domovini, daleč od svojih najdražjih. Vse energije posveča raziskovanju romunskega totalitarizma, njegovih zločinov in ostankov v sodobni družbi, zaradi česar ga je pred leti javno podprla Nobelova nagrajenka Herta Müller. Aljoša Fonda Včeraj danes Danes, PETEK, 8. maja 2015 VIKTOR Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.20 - Dolžina dneva 14.37 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.14. Jutri, SOBOTA, 9. maja 2015 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 25 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 4. maja, do nedelje, 10. maja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C- 040 232253, Ferne-tiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ul. 33, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Turistične kmetije agriturizem debelis je na Kolonkovcu odprt do 10.05. Zaprto ob sredah. Tel. 040-391790 biodinamična izletniška kmetija pri kamnarjevih v Volčjem Gradu je odprta vsako soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 [H Osmice Danes íDaMilt ÍM êddûv praznujeta 60 let poroke. M Če, Naj sreča lepe da spomine, ljubezen nikdar naj ne mine! eprav naokrog je že mnogo let, poraja naj se spet in spet. Vama vošči vsa družina. Čestitke DAŠA. Vse tisto, kar te najbolj razveseli, ti naše srce danes želi. Veselje, zdravje sta bisera dva, naj ti v življenju sledita oba. Vse najboljše mama, Faci, Joli, Majna, Damijan in Aljoša. Mama DAŠA. Brez sonca roža ne cveti, a nam brez mame živeti ni, zahvalimo se soncu za cvet, a tebi mama, ker si naš cvet. Danja, Deva in Dara. Danes naš SAŠA rojstni dan ima. Na torti že 4 svečke gorijo, naj mu vse želje izpolnijo. Vse najboljše iz srca mu želi sestrica Nina in vsa žlahta. Dobrodošla mala SOFIJA! Mamici Anji, očku Tadeju in nonotom voščimo vsi pri Flekovih. Šempolajsko - slivenski cerkveni pevski zbor čestita PETRI GRAS-SI za odlične uspehe na zborovod-skem tekmovanju »Venezia in musi-ca«. S Izleti pustni odbor boršt-za-brežec organizira 16.5.2015 izlet po kantinah po Istri. Odhod iz Boršta ob 8.30, vpisovanje na telefonski št. 040-228494 ali 334-8228994. FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmico. Poleg vina nudijo domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmi-co Cvetko in Zmaga Colja. Vabljeni! Tel. 040-229224. V ZGONIKU je odprl osmico Milič Stanko. Tel. 040-229164. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snemi aplikacijo iz spletne trgovine □ Available on the App Store Sesljan (avtobusna postaja nasproti bencinske črpalke); 5.30 - Gorica (parkirišče pred pokopališčem); 5.40 - Cormons (pri krožišču pred vhodom v mesto). Za prijave in informacije na tel. 040-635626 ali in-fo@zskd.eu. KMEČKA ZVEZA prireja v petek, 22. maja, izlet na ogled 26. državne razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, ki bo v minoritskem samostanu na Ptuju. Na razstavi sodelujejo tudi slovenske zamejske kmečke organizacije združene v Agraslomak v koordinaciji MKGP. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca ob 6.30 in z Opčin ob 7.00. Vpis do 20. maja v uradih KZ na tel.: 040362941 (TS); 0481-82570 (GO); 0432703119 (Čedad). KRU.T vabi v petek, 29. maja, na zaključno srečanje pred poletjem z obiskom Rogaške Slatine in kulturnih ter drugih znamenitosti v Olimjah pri Podčetrtku. Prijave in info v Ul. Cicerone 8 - II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PODPORNO DRUŠTVO ROJAN IN KRU.T vabita v nedeljo, 7. junija, na izlet »Lepote Nediških dolin«. Pot bo vodila na Staro Goro, v Špeter Slove-nov do Sv. Ivana v Čele, na povratku še postanek v Rožaški opatiji. Prijave in info v Ul. Cicerone 8 - II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it ali tel. 040-826661 (Darko Kobal), 040417025 (Anton Bolet). S Poslovni oglasi prodam stanovanje ulica Papaveri, Opčine. Tel. 3400503429 ODBOR ZA SPOMENIK v Gabrovcu organizira v nedeljo, 10. maja, v sklopu 70. letnice osvoboditve, izlet v prenovljeno Bolnico Franjo. Obenem bomo počastili tudi Gabrovčane, ki so padli v okolici Komna in Cerknega. Informacije in vpisovanje na tel. št. 340-2741920 (Mirela). SSO, v sodelovanju s Slovensko prosveto, ZCPZ-TS, ZCPZ-GO, Zvezo slovenske katoliške prosvete in Združenjem Blanchin organizira v petek, 15. maja, udeležbo na predstavitvi slovenske manjšine v Italiji, ki bo potekala v okviru Svetovne razstave EXPO 2015 v Milanu. Prevoz z avtobusom iz Gorice in Trsta. Informacije na goriškem (0481536455), tržaškem (040-3481586) in videmskem (0432-701455) uradu SSO. ZSKD vabi člane na ogled svetovne razstave Expo Milano 2015 v petek, 15. maja. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Urniki odhoda avtobusov: 5.00 - Domjo (pri banki Antonveneta); 5.20 - Trst (Trg Oberdan); 5.45 - 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v Ul. Set-tefontane 4: šesto nadstropje z dvigalom, kuhinja, kopalnica, dve sobi, dnevna soba z balkonom in shramba. Tel. št.: 339-5840600. IŠČEM DELO kot negovalka ali pomočnica starejših oseb. Tel. št. 0038631354244. PODARIM žimnico, velikosti 210 x 80. Tel. št.: 331-9160168. PODARIMO zelo simpatične mucke. Tel. št.: 040-200865. PRODAM AVTO VW polo 1200, letnik 2004, v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 340-9331778. V NAJEM oddam dvosobno stanovanje v Štivanu. Tel. 348-4462664. V PRAPROTU prodamo hišo. Tel. št.: 040-200494. Loterija 7. maja 2015 Bari 21 12 10 5 22 Cagliari B1 72 eB 5B Be Firence B5 77 6B B1 27 Genova 19 e2 Be e5 55 Milan 79 4B B9 42 7B Neapelj 2B 54 ee 7B 77 Palermo 1B 45 22 B 20 Rim 15 B9 56 5B 72 Turin 51 B 5B 7e 77 Benetke 71 B5 B1 B7 90 Nazionale 10 B5 2B B4 25 Super Enalotto Št. 55 12 32 43 46 58 77 jolly 18 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 1 dobitnik s 5 točkami 441 dobitnikov s 4 točkami 16.889 dobitnikov s 3 točkami Superstar 11.554.5BB,50€ --€ -- € 1B6.5B5,02 € 4B1,26 € 2230 € Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 43.126,00€ 93 dobitnikov s 3 točkami 2.230,00 € 1.373 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 10.124 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 23.827 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST Petek, 8. maja 2015 7 uk Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »The Gunman«. ARISTON - 20.30 »Forza maggiore«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Love is strange«; 18.00 »Figlio di nessuno«; 21.330 »The fighters«. FELLINI - 17.00, 19.15, 21.30 »Adaline - L'eterna giovinezza«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Mia madre«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Cake«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.10 »Ritorno al Marigold Hotel«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.15 »Brezčasna Adaline«; 15.45 »Cena slave«; 18.00, 20.45 »Hitri in drzni 7«; 17.15, 20.00, 22.45 »Maščevalci: Ul-tronova doba«; 15.30, 18.15, 21.00 »Maščevalci: Ultronova doba 3D«; 20.30, 22.15 »Odklikana«; 17.10 »Spu-ži na suhem«; 16.15, 18.15 »Spuži na suhem 3D«; 18.40, 20.10, 22.00 »Vroči pregon«; 15.30, 16.45 »Zvončica in legenda o Nikolizveri«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 20.00, 21.30 »Avengers: Age of Ul-tron«; 18.30, 22.00 »Se Dio vuole«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.10 »Sara il mio tipo?«; 16.00, 18.00, 20.00 »Samba«; Dvorana 3: 16.40, 18.00 »Doraemon il film«; 20.00, 22.15 »Le streghe son tornate«; Dvorana 4: 16.40 »I 7 nani«; 16.00, 22.00 »Run All Night«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.50, 21.00, 21.20, 21.40 »Avengers: Age of Ultron«; 16.20 »Avengers: Age of Ul-tron 3D«; 16.40, 19.05, 21.30 »The Gunman«; 17.00, 19.30 »Doraemon il film«; 19.15, 21.40 »Run All Night«; 16.10, 18.55, 21.40 »Child 44 - Il bambino n. 44«; 16.40 »I 7 nani«; 16.30, 18.45, 21.45 »Adaline - L'eterna giovinezza«; 18.50 »Ritorno al Marigold Hotel«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.40, 22.15 »Avengers: Age of Ul-tron«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.15 »The Gunman«; Dvorana 3: 17.30, 20.00 »Doraemon il film«; 22.00 »Run All Night«; Dvorana 4: 17.20 »Ritor-no al Marigold Hotel«; 21.00 »Child 44 - Il bambino n. 44«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Forza maggiore«. 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI- NA prireja predavanje o zlorabah in pasteh interneta, 14. maja, ob 17. uri v prostorih OŠ Virgila Ščeka, namenjeno staršem učencev 4. in 5. razredov osnovnih šol ter staršem učencev nižje srednje šole. prej do novice OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so v teku vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2015-16. Obrazci so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici, Nabrežina 102. Prošnje najkasneje do 15. maja v uradu, Nabrežina Kamnolomi 25. Info na tel. 0402017375. □ Obvestila www.primorski.eu] AŠD MLADI NA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v domu Alberta Sirka v Križu danes, 8. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. FOTOVIDEO TRST80 vabi na zaključno prireditev foto-video natečaja Ota Hrovatin danes, 8. maja, ob 20.00 v razstavno dvorano ZKB, Ul. Ricrea-torio 2, Opčine. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55: SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča prijavljene, da bo drugo srečanje nadaljevalnega tečaja danes, 8. maja, ob 14.30. Zbirališče pred gledališčem F. Prešeren v Boljuncu. SPDT vabi danes, 8. maja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. Sv. Frančiška 20, na predstavitev pohoda iz Rezije do Trsta, ki ga bosta z goriškim planinskim društvom uresničila jeseni ob 2. Slofestu. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 8. maja, ob 16.00 odhod avtobusa za nastop v Križankah. V soboto, 9. maja, ob 8.00 odhod avtobusa za nastop v Ljubljani. V torek, 12. maja, bo ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V soboto, 16. maja, ob 6.00 odhod avtobusa iz Padrič za nastop na Koroškem (Prevalje). EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata v soboto, 9. maja, od 10. do 18. ure na javnem parkirišču »Mandrija« na Proseku zbiranje kosovnih odpadkov kot npr. pohištvo, hladilniki, zeleni odrez, steklene šipe, lake, barve, uporabljena olja, pnevmatike idr. OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, prireja v nedeljo, 10. maja, tretji brezplačni vodeni izlet ciklusa Pomlad v dolini Glinščice: »Od Doline do raz-gledišča v Krogljah«. Začne se v Dolini pri vodnjaku Zgurenc, do razgle-dišča v Krogljah ter do vrha Malega Krasa (457 m). Za odrasle in družine (otroci od 10. leta). Odhod ob 10.00 pri pokopališču v Dolini. Za info in prijave na tel. 040-8329237 (od ponedeljka do petka 9.00-13.00) ali in-fo@riservavalrosandra-glinscica.it. PREŠERNO SKUPAJ, ob 70-letnici osvoboditve, Kulturna društva Vzhodnega Krasa vabijo na Izlet po naših vaseh, od Repna do Gročane v nedeljo, 17. maja. Zbirališče ob 8.30 v Repnu. Info in prijave pri odbornikih posameznih društev do nedelje, 10. maja. SKD GRAD OD BANOV vabi člane v društvene prostore na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 10. maja, ob 10.00 v prvem in ob 10.30 v drugem sklicu. Ob priliki bodo člani lahko poravnali letno članarino. SKLAD MATEJ LACHI LAH in Planinski odsek AŠD Mladina toplo vabita v nedeljo, 10. maja, na 7. Pohod na Nanos v spomin na Mateja. Odhod z osebnimi avtomobili izpred spomenika v Križu ob 9.00. TABORNIKI RMV obveščajo člane, da je zbirališče za izlet na Matajur v nedeljo, 10. maja, na Opčinah na parkirišču pri krožnem križišču (smer Bani) ob 8.15, v Nabrežini na trgu ob 8.30 in v Gabrjah pri gostilni ob 8.45. Predviden povratek bo ob 18.15 v Ga-brje, 18.30 v Nabrežino in 18.45 na Opčinah. Člani naj s seboj imajo rut-ko, primerno obleko in obutev, malico in kosilo iz nahrbtnika ter pelerino. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. maja, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na istrski večer z glasbenikom in et-nomuzikologom Emilom Zonto. Pogovor z gostom bo vodil Milan Gre-gorič. Začetek ob 20.30. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 11. maja, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. 040360072. SK DEVIN vabi na izredni občni zbor, ki bo potekal na društvenem sedežu v Slivnem v torek, 12. maja, ob 16.00 v prvem in v sredo, 13. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju. FOTONATEČAJ ALBERT PEČAR (Ber-to Tromba): SKD Valentin Vodnik in Majenca prirejata v sklopu letošnje Majence fotonatečaj, ki bo potekal do 13. maja. Lahko sodelujejo ljubiteljski kot poklicni fotografi z digitalnim ali tradicionalnim fotoaparatom. Pravilnik na www.majenca.com. Vabljeni k sodelovanju! MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN (gledališki teden za otroke od 7. do 13. leta) v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah v prostorih Ma-rijanišča od 15. do 19. junija, vsak dan od 9. do 16. ure. Vpisovanje otrok in vplačilo predujma bo v sredo, 13. maja, na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, (I. nadstropje) od 9. do 16. ure. Za ostale info po tel. 040-370846 (vsak dan od 9. do 17. ure). CENTER OTROK IN ODRASLIH Harmonija sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 15. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu v Ul. Canova, 15. CENTER OTROK IN ODRASLIH Harmonija vabi na predstavitev poletnega centra Harmonija 2015 v petek, 15. maja, ob 18.00 na društvenem sedežu v Ul. Canova, 15. Poletni center bo letos potekal julija in avgusta v Grlja-nu in je namenjen otrokom od 3 do 14 let starosti. Toplo vabljeni! ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA prireja delavnice za otroke med 3 in 12 letom v igralnici in knjižnici pri gledališču F. Prešeren v Boljuncu. V petek, 15. maja, od 16.30 dalje delavnica z recikliranim materialom. V soboto, 16. maja, od 16.30 dalje delavnica z glino. Med dejavnostmi bo prikazan program Poletni čas 2015 z možnostjo vpisnin. Info po tel. 333-6030887, ter-rasophia@tiscali.it. DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV -Vabimo vas na 4 urno srečanje, ki bo potekalo v soboto, 16. maja, v Kulturnem domu v Nabrežini, od 15. do 19. ure. Učenje in osvajanje somatskih gibov bo vodil fizioterapevt Aleš Ernst. Prosimo za predhodno najavo, omejeno št. mest. Info in vpis na tel.: 349-6483822 (Mileva). ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen Valpolicelli. Pokušnjo bomo izpeljali v torek, 19. maja, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Info in vpisnina po tel. 333-9857776 ali trieste@onav.it. KMEČKA ZVEZA obvešča člane in ostale davčne zavezance, da v svojih uradih CAF izpolnjuje obrazce 730 tu- di v slovenskem jeziku, kot običajno po predhodnem zmenku. JASLI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dija-ski.it. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it. NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do 11. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na in-fo@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040573141) ali na urad@dijaski.it. PRIMORCI BEREMO 2015 - Vabljeni k branju slovenskih avtorjev do 11. novembra. Informacije pri sodelujočih knjižnicah: Narodna in študijska knjižnica, Trst (ponedeljek-petek, 10.00-18.00), Občinska knjižnica, Sa-lež (ponedeljek in sreda, 15.00-19.00), Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev, Opčine (ponedeljek-petek, 16.0019.00), Knjižnica B. Pahorja, Prosek (ponedeljek 19.30-21.00). 0 Prireditve SKLAD MITJA ČUK vabi na Festinva-lOp - 7. mednarodno gledališko srečanje v Kulturnem domu na Proseku danes, 8. maja, ob 10. uri: Barvana kla-pa (VZS Mitja Čuk), VDC Nova Gorica, SVZ Dutovlje, J. Levca - Ljubljana. Častni gostje: gledališki igralec Franco Korošec ter Odrasla gledališka skupina MOSP. Magično presenečenje s čarodejem Jole Cole. Napovedovalka: Elena Husu. V DOMU v Briščikih bo na ogled razstava čipkarskih del, ki so jih ustvarile klekljarice v okviru šole »Fonda-zione Scuola Merletti di Gorizia«, odsek Briščiki Zgonik, od danes, 8. do 12. maja. Urnik: vsak dan od 17. do 20. ure, v nedeljo tudi od 10. do 12. ure; v torek od 15. do 17. ure. OBČINA ZGONIK vabi na občinsko proslavo 70. obletnice osvoboditve v soboto, 9. maja: ob 17.30 polaganje vencev pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku; ob 17.45 pohod iz Zgonika v Briščike; ob 19.00 osrednja proslava v Domu Briščiki, Briščiki 77. TPK SIRENA vabi na zanimivo in pestro razstavo ročnih del ženskih ustvarjalk, ki bo na društvenem sedežu v Barkovljah po sledečem urniku: v nedeljo, 10. maja, 10.00-18.00; 11. 12. in 13. maja 14.00-18.00. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu prireja v ponedeljek, 11. maja, ob 18.00 v sklopu pobude Primorci beremo 2015 srečanje S prijateljem v knjižnico. Vabljeni k polnoštevilni udeležbi! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 14. maja, na zaključni nastop Glasbene kambrce. Sodelujejo: Glasbena kambrca, vodi Tina Renar, klavirska spremljava Valentina Cibic, solistke mladinke in mladinci Glasbene kambrce, mentor Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.00. V NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, je do 15. maja na ogled razstava akvarelov Sophie Vinci »Navdih«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave Pavla Morelja v prostorih Občine Divača, od 9. do 14. ure. Sobota in nedelja zaprto. KDO PA SO TI MLADI FANTJE? V društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je na ogled fotografska razstava, posvečena 70-letnici osvoboditve, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren. SPOMINI IZ FRONTE 1914-1918: razstava bo odprta ob sobotah, od 9. do 14. ure in ob nedeljah, od 15. do 18. ure. Vodeni ogledi in izredni obiski na info@mitteleuropa-institute.org. Prispevki V spomin na Lučkota Križmančiča daruje družina 100,00 evrov za AŠD Zarja. V spomin na dragega Feliksa daruje Ljuba Košuta 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na ženo Ivanko Metelko in sina Rudija daruje mož in oče Ivan Pu-rič 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Colu. V spomin na Milkota Puriča daruje Ivan Purič (Repen 9) 25,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Colu. V spomin na Milka Puriča darujejo J'paukni 20,00 evrov za Pokrajinsko združenje sorodnikov duševno prizadetih - A.FA.SO.P. V spomin očeta Danimirja daruje sin Walter 100,00 evrov za VZPI - ANPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg. V spomin na Roberta Pipana daruje družina Terčon iz Mavhinj 20,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na Dalčita Lovriho daruje družina Terčon iz Mavhinj 20,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob dragega Dani-ja daruje Jolanda Smotlak 20,00 evrov za cerkev v Dolini. V isti namen daruje Sonja Lovriha 20,00 evrov. Umrla je moja draga mama, 104-letna Justina Kosuta Žaluje te tvoja Mira ter Diana in Tiziana z družinama Zadnji pozdrav bo v soboto, 9. maja od 10. do 12. ure v ul. Costalunga. Pogrebno podjetje Alabarda Za dragim Milanom Pangercem žalujejo brat Evgen ter sestri Zofija in Vera z družinami Žalovanju pokojnega Stanota Škabarja se pridružuje svakinja Zofija z družino 8 Petek, 8. maja 2015 TRST prosek - Mednarodno gledališko srečanje Sklada Mitja Čuk FestinvalOp, praznik najbolj nežnih ljudi Kaj vsega lepega, nežnega, pristnega, ljubkega so zmožni ljudje s posebnimi potrebami, če jim znajo drugi ljudje prisluhniti, se vživeti v njihov ritem počasnega življenja, jim potrpežljivo slediti v njihovih naporih, jih spodbujati in jim ob vsakem najmanjšem, a zanje velikem uspehu zaploskati! Vse to je bilo mogoče doživeti med včerajšnjim prvim dnem sedmega mednarodnega gledališkega srečanja Festin-valOp, ki ga je v dvorani Kulturnega doma Prosek-Kontovel priredil Sklad Mitja Čuk. Izbira gledališkega srečanja ni bila naključna. Gledališče je glasba, je ples, napolni dušo in telo, jih tako pritegne, da dajo vse od sebe, je pojasnila mentorica festivala Melita Malalan. Festinval (z dodatkom Op, ker se je porodil in dolgo odvijal na Opčinah) je bil tudi priložnost za srečanje z osnovnošolci iz Barkovelj, ki so v nevsakdanji učni uri pozdravili prota- Desno pevski pozdrav osnovnošolcev iz Barkovelj; spodaj levo razposajena Barvana klapa na odru; v sredini Gianmaria Martini in Elena Husu; desno nastop varovancev VZS goniste s pesmijo, flavtist Elia pa je glasbeno pospremil Barvano klapo Vzgojno-zaposlitvenega središča na oder. Varovanci so s pisanimi črkami sestavili naslov prireditve, potem pa tudi sami izpovedali svo- Svetilke iz pločevink kave Varovanci VZS Mitja Cuk so za letošnji FestinvalOp pripravili res lepo sceno, na kateri so izstopale svetilke, izdelane iz pločevink svetovno znane tržaške kave. Okrog pokrova so namestili barvno tančico in dno preluknjali, da je skozi luknje sijala svetloba. Res iznajdljiva, skoraj marketinška domisel! je občutke. Matteo: »Che bei colori!« Adriano: »Allegria!« Gabriella, 63 let, je široko razpela roke, kot da bi hotela objeti svet, in zavzdihnila: »L'amoreeee ...« Na odprti sceni je doživela aplavz kot prava primadonna. Srečanje ponuja priložnost ustvarjalnega druženja z drugimi skupinami ljudi s posebnimi potrebami. Tako so se včeraj predstavili člani skupine Il Cerchio iz Medeje (uprizorili so iskanje izgubljenega zaklada v džungli) in Pepe e Sale iz Gradišča (s pravljico čarovnika iz Oza), danes pa bodo na vrsti še skupine iz Nove Gorice, Dutovelj in J. Levca iz Ljubljane. Organizatorji so poskrbeli tudi za častna gosta. Včeraj se je napovedovalka Elena Husu pogovorila z gledališkim igralcem in režiserjem Gianmario Martinijem, danes bo na vrsti Franko Korošec. Ob odru so organizatorji uredili pravcati kiosk, z velikimi, izdelanimi barvnimi lizikami v obliki sonca, lune, srca. Koliko ur je bilo treba, da so lahko sploh nastale, to vedo Melita, Marko, Erika, Alma, Danjel R., Sandi in Danjel T., dragoceni sopotniki najbolj nežnih gle-dališčnikov, ki so kdaj nastopili na odru na Proseku. M.K. PROVINCIA dl TRIESTE Fondazione FONDAZIONE CKTEIESTE NOVECENT0 Stoletje umetnosti v Zbirki Tržaške hranilnice 1. april 2. junij 2015 MAGAZZINO DELLE IDEE Trst, Korzo Cavour, vhod s strani morskega pročelja ODPIRALNI ČAS Torek in sreda: 10-13 Četrtek: 10-17 Petek, sobota, nedelja: 10-13 / 16-20 Ob ponedeljkih zaprto NASLEDNJI VODEN OGLED RAZSTAVE Nedelja, 10. maj, ob 11h PO MESTNIH ULICAH Palača "Cassa di Risparmio" obvezna rezervacija: cultura@provincia.trieste.it in Palača "Lloyd Triestino" Sobota, 9. maj, ob 10h in 11.30 INFO www.provincia.trieste.it tel. 040 3798 500 PROST VSTOP »Gorivo« za električni avto Na parkirišču v Mandriji na Proseku je družba AcegasAps pred nekaj tedni namestila polnilnico za »napajanje« električnih avtomobilov. Že nekaj dni potem je tovrstno ekološko gorivo »tankal« prvi električni m avtomobil, ki ga je fotografsko ove-kovečila domačinka Rossana Ravbar. Polnilnica na Proseku je ena od prvih, ki so bile nameščene v tržaški občini, v bližnji prihodnosti pa naj bi jih v celi pokrajini postavili osemnajst. slovensko stalno gledališče OSNOVNI ABONMA Slovensko stalno gledališče NOVA UPRIZORITEV! Vinko Moderndorfer obiski režiser Vinko Moderndorfer M A C k I I I HC DE1.LE I D H £ danes, 8. maja, ob 20.30 - premiera (prvi petek) 9.maja, ob 20.30 - prva sobota 14.maja, ob 20.30 - prvi četrtek 15.maja, ob 20.30 - drugi petek 16.maja, ob 20.30 - druga sobota 17.maja, ob 16.00 - prva nedelja 22.maja, ob 20.30 - tretji petek 23.maja, ob 19.00 - tretja sobota 24.maja, ob 16.00 - druga nedelja v Mali dvorani z italijanskimi nadnapisi (rezervacija je obvezna) BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616 / brezplačna številka 800214302 www.teaterssg com / MNENJA, RUBRIKE Petek, 8. maja 2015 9 ŽARIŠČE Šola naj razvija sposobnosti vsakega posameznika Neva Zaghet_ V šoli smo naročeni na Šolske razglede, štirinajstdnevnik, ki strokovno-informativno krije področje vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. V prvi aprilski številki sem se zaustavila ob prispevku z naslovom Vodil me je entu-ziazem, ki ga je napisala Irena Justin, profesorica na srednji strokovni šoli v Ljubljani: v njem avtorica predstavlja svoje izkušnje pri "operacionalizaciji koncepta vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju". Naziv dejavnosti ni najbolj posrečen, v bistvu pa je to zanimiv članek o nadarjenih dijakih in delu z njimi. Kot "nadarjene" imenujemo tiste posameznike, ki so jih kot take prepoznali v osnovni šoli, na podlagi ocenjevalne lestvice ali zaradi njihovih dosežkov na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Irena Justin najprej podčrtuje, da se nadarjeni dijaki ne vpisujejo le na gimnazije, temveč tudi na strokovne šole: pri njih jih je vsako leto okoli petdeset, kar pomeni približno deset na razred, ki šteje vsega 30 dijakov. V okviru posebnega projekta o "operacionalizaciji" (le kdo si je izmislil ta naziv!) je Irena Justin koordinirala skupino profesorjev, ki so za nadarjene dijake oblikovali poseben program dodatnih dejavnosti: več ur so npr. namenili določenemu predmetu, organizirali so različne krožke (jezikovne, za gradbeništvo, za raziskovalne naloge in drugo) oz. so dijake vključili v mednarodni projekt mobilnosti Leonardo da Vinci, ki omogoča izmenjave in bivanje v tujini. Ob tem se njihovi nadarjeni dijaki srečujejo dvakrat letno, da se bolje spoznajo in utrdijo prijateljske vezi. Po- sledica vsega tega je, tako Justin, boljša kvaliteta dela v razredu ter več zadoščenja za nadarjene dijake in za njihove profesorje. Ob prebiranju članka sem se zaustavila predvsem pri avtoričini misli, da se je odločila za ta projekt, ker vse preveč je bila vajena "ukvarjati se z dijaki, ki so bili notranje nemotivirani za šolsko delo in zato pogosto neuspešni." Šolska barka je zato, po njenih besedah, visela le na eno stran in omejevala tako profesorje kot tudi nadarjene dijake. Tu sem se zamislila, ker se na tem mestu odpira kar nekaj vprašanj, med katerimi prednjači večna dilema o poslanstvu šole: je slednja v tem, da dviguje splošen nivo razredne skupnosti in tako tvega, da poplitvi vse njene člane, ali je v tem, da posebej ovrednoti sposobnosti bolj nadarjenih ali bolj motiviranih dijakov? Po mojem mnenju gre temu dodati še en vidik, in sicer vprašanje od kod nemotiviranost in pasivnost, ki ju opažamo pri nekaterih učencih in dijakih. Prepričana sem, da je naloga šole v tem, da razvija sposobnosti vsakega posameznika, kar pomeni, da mora pomagati šibkejšemu dijaku do t.i. minimalnih ciljev in obenem nuditi bolj aktivnemu sošolcu možnost poglabljanja in nadgrajevanja znanja. Kvadratura kroga, ki pa se morda lahko uresniči bolj danes kot v preteklosti, ko se je "šola" odvijala v glavnem v učilnicah in se ni v tolikšni meri odzivala na spodbude iz okolja. Še pred dvajsetimi leti sta bili nadarjenost ali pasivnost prepoznavni predvsem v okviru določenega predmeta, torej v klasičnem didaktičnem procesu, medtem ko se je v zadnjih letih šola močno povezala z oko- ljem: na ekskurzijah, stažih, tekmovanjih ali šolskih izmenjavah se oblikuje drugačna, bolj celostna podoba dijaka, zaradi katere gre na novo premisliti pojem "nadarjenosti" ali "nemotiviranosti". Prav nič nenavadno ni, da se sicer bolj pasiven dijak kar razživi, ko sodeluje na kakem tekmovanju ali pri sprejemanju sošolcev iz tujine. Sposobnosti pač ne pridejo na dan samo pri kurikularnem delu oz. pri učenju predmeta, temveč tudi pri tistih šolskih dejavnostih, ki zahtevajo drugačno uporabo znanja (jezikov, logike, naravoslovja itd.). Poudarjam pa, da brez znanja ne gre, zaradi tega bi bilo nesmiselno pretirano krepiti obšolske dejavnosti na škodo rednega pouka v razredu: do prej omenjene kvadrature kroga je še nekaj poti, verjamem pa, da je vredno razmišljati v tej smeri. Na to mislim, ko pravim, da je smisel učnega procesa -kolikor je le mogoče- v skupni rasti razredne skupnosti, kjer se odvijajo različne dejavnosti (klasično didaktične in obšolske) in kjer ima vsakdo možnost, da se izkaže in utrdi svojo samopodobo. Zaradi tega me ne prepriča rešitev, ki jo zagovarja Irena Justin: na omenjeni srednji šoli so namreč nadarjenim namenili posebne dejavnosti, ločene od preostale razredne skupnosti; po avtoričinem mnenju so bili nadarjeni dijaki do take mere v navdih drugim, da so se izboljšale tudi splošne delovne razmere v razredu. Strinjam se, da so pozitivni liderji izredno pomembni v vsaki skupnosti, dvomim pa, da tako očitna diferenciacija med sošolci pozitivno vpliva na ozračje in, še bolj, na samopodobo tistih dijakov, ki iz več razlogov ne uspejo izraziti svojega potenciala. TA TEDEN Francoski vojaški zdravnik Henri Bourget proučuje sanje vojakov. »Iz precejšnjega gradiva je sestavil petindvajset tipov in sedaj proučuje v nekem amerikanskem časopisu nekatere podatke o teh svojih študijah. Tipične sanje so sanje zapuščenosti. Vojak vedno skrbi, da ostaja v zvezi s svojim oddelkom, s svojimi tovariši. Tako blodijo, kakor pravi Bourget, vojaki, ki so podvrženi sanambulizmu, v najglobljem snu, popolnoma opremljeni za bojnimi črtami in iščejo svoje oddelke, ki mislijo, da so jih izgubili. Tak je tip, ki ga navaja Bourget prvega. V razdalji ene milje ga je Bourget ugotovil pri tridesetih vojakih, med njimi pri sedmih častnikih, v eni noči. Bistvena vsebina tega tipa je, da sanjajoči vojak teka po strelskem zakopu, sam, obdan od vse sile mrtvecev, katerih rane mora gledati. Od časa do časa je zakop založen z mrliči, ali pa je luža krvi, prek katere mora priti. Mož misli, da natančno ve, da se kreče v krogu. Obrne se in se skuša vrniti, ne da bi se mu posrečilo to. Zdi se mu, da mu izginjajo moči. Končno se obrne v stran in skuša splezati preko robu zako- PRED 100 LETI pa. Zemlja pa se mu udre in mož pade nazaj v jarek. Naenkrat se mrtveci sklonijo pokoncu. se naslonijo na komolec in ga gledajo v obraz. Tedaj začuje strahovit pok nad seboj; zbudi se, razletela se je granata, takoj pa zopet zaspi in se zatopi v iste sanje. Zopet je sam, zopet blodi po praznih, le z mrliči napolnjenih zakopih, brez rešitve, ne da bi mogel uiti. Druge sanje so se v istem zakopu tekom treh noči pojavile osemkrat. Bilo je po bojih za utrjene kraje. Ljudje se vidijo pri obrambi kake vasi porazdeljeni po hišnih strehah, pred njimi pa padajo sovražne črte v strahovitem ognju. Naenkrat pa izginejo napadajoče pehotne kolone. Na njih mesto pa stopi pošast težke nemške havbice. S hiš se vidi, kako v nekakem belkastem dimu delajo topničarji pri topu. Cev se počasi vzdiguje. Vedno tesneje in močneje občuti človek bližajoči se pogin. Posveti se nekaj tamkaj. Ustrelili so. Zidovje se ruši in kar po celih polkih pada posadka v globino. Zanimivo je, da je neki nemški vjetnik imel istotake sanje prav tako kakor francoski vojaki.« TA TEDEN V Kulturnem domu so tokrat priredili koncert združenih koroških zborov Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. »Skupno je v moškem in mešanem sestavu nastopilo okrog sto pevcev, ki so sicer člani pevskih zborov Edinost iz Pliberka, Danica iz Št. Vida v Podjuni, France Pa-sterk - Lenart iz Železne Kaple, Vinko Poljanc iz Škoci-jana iz Radiš, Zvezde iz Hodiš, Svobode iz Loge vesi, Gorjanci iz Kotmare vesi in Bilka iz Bildovsa. Mešani zbor je vodil Vladimir Prušnik, moški zbor pa Valentin Hartman. Čeprav so mnogi naši ljubitelji lepe slovenske narodne in umetne pesmi izkoristili dva zaporedna praznična dneva za daljše izlete, je bila dvorana Kulturnega doma vendar skoraj do kraja zasedena, kar jasno izpričuje, da obstaja med nami in Korošci, med primorskimi in koroškimi Slovenci globoka srčna vez, ki nas združuje ne samo kot manjšini s sličnimi problemi, temveč kot sestavna dela slovenskega naroda, ki sta živo zrastla s svojim matičnim narodom. Naši ljubitelji lepe slovenske pesmi in mi- PRED 50 LETI le koroške pesmi še posebej, so prihiteli ne samo iz mesta, temveč zlasti tudi iz mestne okolice, da bi lahko pozdravili naše brate ob Dravi in Zili in da bi prisluhnili njihovi pesmi, ob njej pa čutili, kako je naš rod onstran Karavank še živ in dejaven, še navezan in ponosen na svoje narodno poreklo. In prav v tem so dobili tisto potrdilo, ki so ga iskali. Že sam pogled na tako številen mešani in moški zbor je deloval prepričljivo, saj tudi sami iz lastnih izkušenj vemo, da ni prav lahko postaviti na oder stočlan-ski pevski zbor. Prepričljivo pa je učinkovalo tudi zboro-vo zanosno petje, ki je zlasti v izvajanju koroških pesmi prihajalo iz srca in nas tako domače prijetno božalo s svojim lahkim pogrkavanjem, značilnim za koroško slovensko govorico. Poslušalci so zbrano poslušali tako moški kot tudi mešani pevski zbor. Pevci pa so nam s svojim nastopom še enkrat potrdili, da so Korošci čvrsto na straži našega jezika in naše pesmi ob Dravi in Zili.« ODPRTA TRIBUNA Volilni zakon Kdor trdi, da so volilni sistemi vsi enaki in nevtralni, debelo laže. So kakor sekira, ki je koristna, če cepiš drva za ogrevanje, škodljiva pa, če sosedu razbiješ glavo. Renzijev volilni zakon, ki ga v politični makaronščini imenuejo »Italicum«, je prirejen oblastiželjnosti novega premierja in njegove stranke, v bistvu pa deli državljane na tri kategorije: tiste, ki s podporo zmagoviti stranki zagotavljajo popolno oblast in nadzor nad vsemi državnimi institucijami, one, ki so podprli opozicijo in imajo zreducirano predstavništvo in zelo malo vpliva na zakonodajno in kontrolno dejavnost parlamenta in, končno, volilce manjših strank, ki niso dosegle praga 3% in bodo sploh brez predstavnikov, čeprav bi jim pripadalo kar 20 poslanskih mest. Povsem drugačna in še bolj žalostna je zgodba narodnih in jezikovnih manjšin vzdolž polotoka, katerim zakon generično obljublja prijaznejše volilne okoliše. Potem so narodne manjšine avtonomnih dežel s posebnim statutom v alpskem loku. Tudi tu so velike razlike: »G) v okrožju Furlanije Julijske krajine je eden izmed večimenskih volilnih okolišev oblikovan tako, da bo omogočal pristop k zastopanosti kandidatov, ki so izraz slovenske jezikovne manjšine, kot določa 26.člen zakona št.38 z dne 23.februarja 2001. « V sicer zapletenem in gostobesednem zakonu, ki določa nov volilni sistem za poslansko zbornico, je o nas to vse. Za primerjavo lahko povemo, da je okrožjem v Dolini Aoste/Vallee dAoste in za Gornje Poadiž-je/Sudtirol, v zakonu posvečenih 135 vrstic! Besedilo zakona ju dosledno imenuje dvojezično. Novi zakon ti dve deželi ločuje od ostalega italijanskega ozemlja, saj zanju velja drugačen volilni sistem, s katerim imajo nekatere narodne skupnosti dejansko zajamčeno zastopstvo v parlamentu. »Italicum« namreč poudarja, da sta samo dve deželi, ki s posebnim statutom ščitita jezikovne manjšine in to sta Južna Tirolska in Dolina Aoste, kjer v bistvu ostane v veljavi stari sistem enomandatnih ozemeljskih volilnih okrožij, kot ga je bil določil pred 22 leti tedanji minister za reforme Sergio Matta-rella, pa so ga krstili za »Mattarellum«. To je sistem, s katerim smo svoj čas volili tudi mi. Na Južnem Tirolskem je osem enomandatnih volilnih okolišev, vsako izvoli enega samega poslanca. Še tri poslance izvolijo proporčno, iz ostankov. Tako je zajamčena izvolitev nemških, ladinskega in italijanskega poslanca v bocenski pokrajini. Volilne enote so bile namenoma zarisane tako, da zadostujejo tej potrebi in še posebej izvolitvi poslanca italijanske manjšine v Bocnu. V Dolini Aoste bo izvoljen z istim sistemom en sam poslanec, saj ima dežela zelo malo prebivalcev. Zakon do podrobnosti določa, da so volitve v teh dveh deželah povsem ločene od volitev v ostalih predelih Italije. Tam bo namreč prva stranka, če preseže 40% glasov, prejela 55% poslanskih sedežev in torej absolutno večino in oblast. Če jih ne doseže, bo dva tedna pozneje balotaža med prvima dvema strankama in večinsko nagrado prejme stranka, ki dobi tudi en sam glas več. Ker se zadnje čase volitev udeležuje nekaj več kot 50% volivcev, balotaže (za župane, na primer) pa največ 40%, bo oblast in večino v parlamentu dobila stranka, ki zbere podporo petine volivcev. Italija (brez Južne Tirolske in Doline Aoste) bo namreč razdeljena na 20 okrožij in sto volilnih okolišev. Okrožja naj bi sovpadala z deželami, okoliši pa več ali manj s pokrajinami. V vsakem okolišu bo izvoljenih od 3 do 9 poslancev, kar pomeni, da bodo šteli od 240 do 720 tisoč volilcev. Furlanija Julijska krajina ima približno milijon in 200 tisoč volilcev in običajno izvoli 13 poslancev, kar pomeni, da bo imela od dveh do največ štirih volilnih okolišev. Med njimi naj bi notranje ministrstvo zarisalo okoliš, kjer naj bi bil Slovencem »olajšan dostop do predstavništva«. Kakšen bo ta okoliš? Nikakor ga ne gre primerjati z »Bratinovim okrožjem«, ki je segalo od Nadiških dolin preko Goriške tja do Zgonika, brez Trsta in druge okolice. To okrožje je namreč bilo eno-mandatno, v njem so bili posamični kandidati, izvoljena pa sta bila (zaradi igre proporčnih ostankov) v bistvu oba: zmagovalec in poraženec. Bratina, Budin in Volčič so bili včasih zmagovalci, drugič srečni poraženci. Toda to je mimo. Pozabljeno. V novem okolišu bodo morali izvoliti vsaj tri poslance, kar pomeni, da bo moral šteti vsaj četrt milijona volivcev. Koliko bo v njem slovenskih volivcev si lahko predstavljamo... Naj bo takoj jasno, da nobena skupna slovenska lista nima najmanjše možnosti, da bi izvolila svojega poslanca, saj »Italicum« mimogrede določa, da morajo manjšinske liste v deželnem okviru preseči prag 20% glasov! Četrt milijona! Nekaj možnosti naj bi torej imel le slovenski kandidat na eni od državnih list, vendar samo v primeru, da je nosilec liste, ki ne zbira preferenc, ker ima prednost pri izvolitvi. Če pa ni nosilec liste v okolišu, ki izvoli tri poslance, mora računati na preference in vsaj 60% glasov, da bi bil izvoljen kot drugi v tistem okolišu. Koliko je torej verjetnosti, da bi bil slovenski kandidat izvoljen s preferencami? Malo ali nič, saj bi moral imeti za seboj poleg slovenskih še večino italijanskih glasov. Ker so preference dvojne (za moškega in žensko) pa je možnost še manjša, če že ne iluzorna. Tudi zato, ker bi tako ali drugače večina slovenskih volivcev ostala izven takega okoliša. Razen če bi ga ne oblikovali z združitvijo celotnih pokrajin Trst in Gorica in priveskom Nadiških dolin. Seveda se moramo vprašati, ali bodo velike italijanske stranke pripravljene postaviti na prvo mesto svoje liste slovenskega kandidata, kar bi pomenilo tvegati osip glasov v še vedno nacionalistično na-strojenih področjih. Če bi se to zgodilo, bi za izvolitev slovenskega poslanca v primeru verjetne 60-od-stotne volilne udeležbe potrebovali 50 tisoč glasov. Podobno velja za slovenskega kandidata na katerikoli drugi listi, ki bi presegla vstopni prag 3% glasov na državni ravni: možnost bi imel, čeprav majhno, a samo če je nosilec liste in če se pri določitvi ostankov sreča nasmehne prav tistemu volilnemu okolišu. Skratka, za Slovence je »Italicum« kakor igra treh kart, pri kateri ne veš, ali boš kaj zmagal. Običajno nikoli. Zato lahko mirne duše trdimo, da se novi volilni zakon norčuje iz nas in 26.člena zaščitnega zakona. Pa je sploh bila možna drugačna rešitev? Seveda je, podobna tisti, ki so jo našli za Južno Tirolsko. Zarisali bi enomandatni volilni okoliš na ozemlju, kjer velja vidna dvo-jezičnost. Tu bi izvolili enega samega poslanca in možnosti, da bi to bil Slovenec, bi bilo nekaj več. Vendar bi morali v tem primeru posvetiti slovenski manjšini in njeni pravici do zastopanosti nekaj več vrstic kot zgolj navajanje besedila omenjenega člena. Očitno za to ni bilo politične dobre volje, ki so jo tisti, ki so »Italicum« odobrili, radodarno namenili južnotirolskim Nemcem in Frankoprovan-salcem iz Doline Aoste. O tem, koliko teže so pri tem odigrali odnosi s Francijo in Avstrijo, oziroma Slovenijo, bi ne razpravljal. Vse je na dlani. Osebno sem prepričan, da je di-skriminatorno ravnanje med različnimi narodnostnimi manjšinami v nasprotju z ustavo in iskreno upam, da bo o tem prej ali slej odločalo ustavno sodišče. Vem, da prizive na ustavno sodišče proučuje odvetnik Felice Besostri, ki je že dosegel odpravo prejšnjega volilnega zakona, znanega kot »Porcellum«. Besostri je bil v senatu poročevalec zakona o pravicah slovenske manjšine in prav bi bilo, če bi mu preko novoustanovljene pravne posvetovalnice posredovali naše pomisleke in pripombe. Še prej pa upam, da bo z zbiranjem potrebnih podpisov oklican referendum, ki naj ta nedemokratični zakon čim prej pomete na smetišče zgodovine. Sploh me ne tolažijo obljube, da bo naša manjšina zastopana v »novem senatu«, ki ga ne bomo volili, saj ga bodo imenovali deželni sveti. Že zdaj temu senatu, ki ne bo imel važnih pristojnosti, govorijo kot o »dopola-voru« za deželne svetnike in župane. Bivati v Rimu par dni v mesecu bo gotovo prijetno za tistega ali tisto, ki ga bodo izbrali na deželi, mi pa od tega ne bomo imeli skoraj nič. Stojan Spetič 1 0 Petek, 8. maja 2015 KULTURA intervju - Vinko Moderndorfer o premieri predstave Obiski »Človek ni eden, to sta dva - moški in ženska« Vsestranski slovenski besedni ustvarjalec Vinko Moderndorfer (1958) ni novinec v Slovenskem stalnem gledališču. Tu je že večkrat režiral: prvič, leta 1992, Cankarjeve Romantične duše, nato Garderoberja, Transvestitsko svatbo ... Leta 2012 so na tržaškem odru uprizorili njegove Vaje za tesnobo in s predstavo osvojili dve nagradi na Borštnikovem srečanju. Od sinoči so v Mali dvorani Kulturnega doma na sporedu njegovi Obiski - zadnja letošnja produkcija SSG. Redno režirate predstave in filme na podlagi svojih tekstov. Tako je tudi s komedijo Obiski. Se lažje znajdete, ko reži-rate svoj tekst? Isto je, mogoče celo malo težje. Če bi režiral Shakespeara, bi ga brez problemov zagovarjal, rekel bi si, on to že zna. Ko gre za moj tekst, sem večji dvomljivec. Lažje zagovarjam Shakespeara kot sebe ... ampak saj me ni treba veliko zagovarjati, me ima- jo kar precej radi. (smeh) V središču Obiskov je ideološka razklanost, o kateri pravite, da je slovenska značilnost: se vam zdi, da je to temo mogoče predelati tudi v obliki komedije, ali pa je zadeva preresna? Vsako stvar se da predelati v obliki komedije, še posebej pa take zadeve, ki jih politika kar naprej premleva. Prepričan sem, da je bila sprava že narejena, ampak je politika spet potegnila problem na plan in ga kuje, podžiga, kar se mi zdi zelo slabo in neodgovorno. Zato smo želeli, ne bom rekel se norca delati, ampak komedijsko prikazati te probleme, ki jih pravzaprav ni, so prazne besede in niso produktivne. Komedija ima veliko moč, skozi smeh se stvari lepše povejo: ne mislim, da jih smeh olepšuje, ampak z njim lahko veliko bolj direktno poveš kakšne stvari. Tistemu, kar se smejimo, lažje pustimo do nas. Če je Shakespeare rekel, da mora gle- Nagrada Primorskega dnevnika predstava / spettacolo obiski ime / nome...........................................................................priimek / cognome . tel......................................................................................................................... OCENA / VOTO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 @primorskiD www.primorski.eu dališče kazati zrcalo družbi, mislim, da to zelo velja za komedijo; to je tista umetnost, ki je dolžna govoriti resnico in jo tudi zelo kruto lahko pove. Nekako se mi zdi, da je komedija bolj poklicana za resnico, resnica pa je temelj umetnosti. V tej komediji se zgodi sprava med konservativnim zgodovinarjem in socia-listko samohranilko. Je to možno samo v gledališču? Upam, da se sprava lahko zgodi tudi v življenju. Ampak sprava ni v tem, da priznam, da sem se celo življenje motil, sprava je takrat, ko imam jaz svoje stališče, vi pa svoje; ne, da se nekdo prilagodi nekomu, ampak, da se drug drugega spoštujemo znotraj različnih stališč. Jaz mislim, da je to prava sprava, Slovenci pa nismo tako zreli, da bi to znali. Mogoče Slovenci na nivoju družine, ampak ne na nivoju politike. Politika želi permanentno »vojno«, ker se v »vojni« da vladati in krasti. V predstavi sta starša zelo obremenjena s preteklostjo, mlajša pa ne ... Na koncu pa sta mlada dva skregana, kar je seveda še večja neumnost! Ampak tako pride, otroci vedno malo nehote držimo s starši. In včasih starši v svoji po-sesivnosti pričakujemo, da bodo otroci vedno na naši strani. Kaj pa če starši nimajo prav? Staršem se je treba upreti. Ta komedija govori tudi o tem, da bi mlada generacija prekinila s starši na nek zdrav način ... in da bi starejša generacija odrasla in nehala obremenjevati otroke s svojimi problemi. To je stvar odraslosti: da spustiš ptička iz gnezda in ga ne obremenjuješ s tem, kaj ti misliš o drugi svetovni vojni. Nekateri starši so popolnoma neodrasli in tudi to je ena pomembnih tem te igre. V Obiskih mladi par omahne pri prvi benetke - Ob prisotnosti slovenske ministrice za kulturo Bizjak Mlakar Jaša na bienalu umetnosti Pozdrav slovenskega veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča - Pri projektu sodelovalo več performerjev Letošnji 56. Mednarodni beneški bienale umetnosti tokrat odpira svoja vrata mesec prej, vzporedno z milanskim Ex-pom in v duhu praznovanja 120. obletnice obstoja Slovensko državno predstavništvo je svoj razstavni projekt postavilo v predelu Artiglierie Arzenala . Včeraj je bilo slovesno odprtje razstave umetnika Jaše, ki predstavlja Slovenijo na tem pomembnem srečanju s sodobnim likovnim ustvarjanjem. Lani se je Slovenija prvič predstavila na tej lokaciji na bienalu arhitekture, letos pa je prvič na Bienalu umetnosti. Gre za pomemben dosežek, za večjo vidljivost publike tudi na mednarodnem prizorišču, ker sta Arzenal in Park Giardini osrednja kraja dogajanja. To je bil tudi razlog, ki je botroval premiku slovenskega paviljona iz Galerije A+A v centru Benetk. Včerajšnje slavnostno odprtje je uvedel veleposlanik Republike Slovenije iz Rima Iztok Mirošič, ki je posebej vzpostavil dobre odnose in sodelovanje s sosednjo Italijo. V svojem osrednjem govoru je ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar podala nekaj misli o vlogi umetnosti, ki ni nujno všečna, ne nujno prinaša rešitev, vendar nam pomaga, da se soočamo z resnico, predvsem pa je umetnikom dano videti globlje, zato smemo v njihovih delih poiskati skrita sporočila. Slovenski paviljon je zaživel po zamisli akademskga slikarja iz beneške šole: Jaša Mrevlje Pollak se je uveljavil tudi na mednarodni likovni sceni po Evropi in v ZDA, leta 2011 je prišel v izbor revije Modern Painters med najbolj perspektivne Jaša umetnike na svetu, njegov razstavni načrt Apnea's Rapsody pa v seznam najboljših razstav. Umetnik ima za sabo bogate ustvarjalne izkušnje, značilni so njegovi posegi v prostor, kjer upošteva značilnosti kraja ter ga preko multimedijskih performan-cev spreminja v prostor poetičnih ter estetskih izkušenj. Razčlenjeni razstavni načrt z naslovom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno pristnost upanja privabi mimoidoče v posebej zgrajen arhitekturni prostor nepravilne oblike, preko odprtih vrat, v svoji notranjosti se deli v več manjših celic, kjer se lahko gledalec zadrži in se vživi v dogajanje. Umetnik je uprizoril interpretacije štirih različnih družbenih krajev: hišo, prostor produkcije, sakralni in javni prostor, vsi so med sabo povezani. Ustvarjeni prostor želi biti obenem živa umetniška produkci- Vinko Moderndorfer fotodamj@n oviri. Je to slabost, ki po vašem mnenju zadeva mlajšo generacijo? Mislim, da res. Zakaj je temu tako, ne vem. To ni slovenski problem, temveč problem evropskih mladih: da so premalo angažirani in zelo indiferentni, da nimajo stališča, da se pustijo vodit nekemu ekonomskemu kapitalskemu toku in da jih preteklost pravzaprav ne zanima in zato do nje nimajo stališča. Da dolgo živijo pri starših, malo iz ekonomskih razlogov, malo iz la-godja. Doba nezrelosti se je zelo podaljšala. Cankar je odšel od doma zelo mlad, pri sedemnajstih je že napisal prve tekste in bil samostojen odrasel človek. V partizane so šli pri trinajstih letih, to so bili možje. Murn, Kette, Kosovel so umrli pri dvaindvajsetih letih, pa so bili odrasli ljudje, ki so napisali neverjetne stvari. Danes pa tridesetletniki še živijo v otroški sobi. Naša igra je rahlo kritična tudi do te mlade generacije; ne ponuja odgovorov, mislim, da to ni dolžnost drame, postavlja pa vprašanja. Kot v številnih vaših delih, je v središču Obiskov družina. Zakaj jo tako radi razčlenjujete? Ker se mi zdi res osnovna celica družbe in civilizacije. Nisem sicer pristaš tradicionalne, sploh pa ne katoliške ali kakršne koli religiozne družine, seveda z vsem spoštovanjem do te tradicije, ampak družine kot sožitje dveh ljudi, ali treh ali sed- mih, ali pa samo matere z otrokom: nekdo, ki skupaj živi in hoče preživeti v tem svetu, to je zame družina. Ne glede na spol, na razmerje. En sam pogoj čutim, da lahko govorim o družini: ljubezen. Kadar se pojavi ljubezen, pri tem morata biti vsaj dva, takrat lahko govorimo, da ta celica žene civilizacijo in svet naprej. Vse stvari na družbenem, političnem in umetniškem področju se dogajajo znotraj družine in izhajajo iz družine. Družina je hkrati zelo ranljiva, tok sveta gre iz družine in v družino. Družina je bila vedno v središču. Antična drama ni nič drugega kot družinsko razmerje znotraj nekih kraljevih družin, kjer imajo sicer inceste, umore. Ibsen, Strindberg, Shakespeare: vse se dogaja znotraj družine. Mislim, da se sploh ne da o ničemer drugem govoriti kot o družini in človeku: človek ni eden, to sta dva - moški in ženska. Šele moški in ženska sta človek in to je že družina. Človek ni samozadostno bitje, človeka brez drugega človeka ni. O tem pišem. Res ogromno pišete, pravkar je na primer izšla vaša nova pesniška zbirka Kot belo kot ljubezen. Kaj vas navdihuje, kje najdete toliko časa za pisanje? Navdihuje me življenje, čas najdem pa v življenju. Pa tudi nič drugega ne počnem. (smeh) Poljanka Dolhar glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS roza lux ja, pri kateri sodelujejo tudi obiskovalci. Glavni cilj, ki ga umetnik zasleduje s svojim projektom, je upor sistemu, predvsem takemu, ki zatira možnost svobodnega mišljenja in umetniškega izražanja. Alternativa, ki jo ponuja, je možnost skupnega sodelovanja, v upanju in zaupanju, da lahko nenasilje najbolj prepričljivo izkaže svojo upornost prav preko poetike in lepote. Pri razčlenjenem razstavnem projektu sodeluje več performerjev, med temi je tudi zbor in več solistov, plesalci, igralci, ki ustvarjajo poleg različnih vizualnih tudi zvočne performance. Sodelujoči umetniki so: Janez Vidrih, Michele Drašček, Meta Grugerevič, Bowrain, Eta Nechin, Kuno Mayr, Simone Settimo, Lisa Josephine Vereertbrugghen in študentje Akademije lepih umetnosti iz Benetk. Jasna Merku Guest Cecilia Klasična glasba, pop, folk Qui base luna, 2015 Ocena: ******** Ko sem lani v Turinu spoznal Cecilio, me je seveda najprej pritegnil instrument na katerega je brenkala. Harfa je namreč do takrat zame bila povsem tuje glasbilo. Poleg posebnih tonov instrumenta pa me je presenetil tudi Ce-ciljin glas, mogočen, a hkrati nežen in zapeljiv. V enem letu se je življenje mlade glasbenice zelo spremenilo, veliko je koncertirala, sodelovala z najrazličnejšimi glasbeniki in končno tudi posnela svoj prvenec z naslovom Guest. Cecilia Lasagno je šestindvajsetletna glasbenica in pevka, doma iz Turina. »Ko sem bila stara pet let, sem na televiziji zagledala harfo in od takrat''gnjavila" mamo, naj mi jo kupi,« mi je pred kratkim razkrila Cecilia. In res, štiri leta kasneje je za Božič pod drevescem stala harfa. Cecilia je kmalu nato stopila v turinski glasbeni konservatorij in se vneto posvetila učenju posebnega glasbila ter petju. Klasično glasbo je počasi začela usklajevati s komadi italijanskih in mednarodnih kantavtorjev ter jazz glasbo. Življenjska pot jo je pripeljala tudi na Irsko, kjer se je zaljubila v tamkajšno tradicionalno glasbo, to pa se pozna tudi v prvencu Guest. Ploščo je Cecilia posnela v Ao-sti in sicer v glasbenem studiu MeatBeat, na pomoč pa ji je priskočil glasbeni producent Raffaele »Neda« DAnello. Album Guest sestavlja dvanajst avtorskih komadov za približno petintrideset minut res prijetne glasbe. Plošča se začne s prvim delom folk komada What If I Say, konča pa se z drugo polovico pesmi. Cecilia se je v nekaterih drugih skladbah preizkusila tudi v elektronski glasbi, kot na primer v komadu Morning Like This. Prvi single albuma je prava radijska glasbena bomba, v kateri se prepletata seveda »magična« harfa in poskočni elektronski ritem. Skoraj ganljiva je ena izmed redkih pesmi v italijanskem jeziku Bianca, ki jo je Cecilia pripravila za gledališki projekt 6Bianca. O talentu turinske glasbenice se boste lahko prepričali tudi sami in sicer najprej v ponedeljek ob 18. uri na »street« koncertu na tržaškem Velikem trgu, naslednji dan pa v kavarni San Marco, kjer bo Cecilia nastopila okvirno ob 21. uri. / ITALIJA, SVET Petek, 8. maja 2015 1 1 italija - Odločitev predsedstev poslanske zbornice in senata Pravnomočno obsojeni bodo izgubili rente Ukrep velja za obsodbe zaradi hujših kaznivih dejanj Od leve zgoraj: Silvio Berlusconi, Marcello Dell'Utri, Cesare Previti, Paolo Cirino Pomicino, Gianni De Michelis, Toni Negri, Arnaldo Forlani, Giuseppe Ciarrapico; vsi ti in še nekateri drugi nekdanji parlamentarci so bili pravnomočno obsojeni zaradi vsakovrstnih - v nekaterih primerih zelo hudih kaznivih dejanj - a so doslej še vedno prejemali doživljenjske rente iz naslova nekdanjega parlamentarnega mandata ansa velika britanija - Včeraj Napeto ozračje na volitvah za nov parlament Premiera Camerona in soprogo so pred voliščem pričakali protestniki ansa LONDON - Britanci so včeraj na več deset tisoč voliščih po petih letih volili nov parlament. Volitve so spremljale številne neznanke glede tega, kaj se bo na politi- RIM - Na finančnem ministrstvu si belijo glavo z vprašanjem, kje najti potreben denar (po najnovejših ocenah naj bi šlo za 16 do celo 17 milijard evrov) za ponovno pri-laganje pokojnin rasti cen, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo sklep ministrice For-nerove izpred dobrih treh let. Do povračila bodo imeli pravico vsi upokojenci s pokojninami, ki so trikrat večje od socialnih (nekaj naj 1400 evrov). Denar bo treba vrniti, morda pa bodo višje pokojnine izvzete. Nekateri razmišljajo o vračanju na obroke ali celo z državnimi obveznicami. Medtem pa je včeraj parlament odobril sklep, da se obsojenim nekdanjim parlamentarcem odvzamejo doživljenjske rente, ki so jih prejemali iz naslova opravljenih parlamentarnih mandatov. Med temi so tudi vidni politiki, nekoč in še danes, ki jih omenjamo ob gornji sliki. Potem ko je združenje Libera v sredo izročilo predsednikoma poslanske zbornice Boldrinijevi in senata Grassu 500.000 podpisov za preklic teh rent, so o zadevi razpravljali včeraj na sejah predsedstev obeh vej parlamenta in sklenili, da bodo ob rento vsi pravnomočno obsojeni na več kot 2-letne zaporne kazni zaradi mafije, terorizma in prekrškov proti javni upravi. Za so glasovali DS, SEL, Scelta Civica, Fratelli d'Italia in Severna liga. Desna sredina je bila proti, Gibanje 5 zvezd pa je zahtevalo še strožje ukrepe. sredozemlje - Na globini 375 metrov 85 milj od libijske obale Mornarica locirala potopljeno ladjo, na kateri je umrlo 700 ljudi RIM - Vojna mornarica je včeraj sporočila, da je locirala potopljeno razbitino ladje, na kateri naj bi minuli mesec umrlo okoli 700 migrantov. Razbitino so odkrili 85 milj od libijske obale na globini 375 metrov. Tožilstvo na Siciliji, ki vodi preiskavo ene najhujših pomorskih nesreč v Sredozemskem morju, je naročilo mornarici, naj poišče ladjo in ugotovi, ali bi jo bili možno dvigniti na površje. Na ladji je bilo po ocenah 750 ljudi, ko je izplula iz Libije. Brodolom je preživelo le 28 ljudi, v morju pa so našli le 24 trupel.Preživeli so povedali, da je bila večina migrantov, ki so si želeli v Evropo, zaklenjenih v podpalubju, ko se je prevrnila in potonila po trku s trgovsko ladjo, ki je odgovorila na klic v sili. Proti dvema preživelima - kapitanu iz Tunizije in članu posadke iz Sirije - poteka preiskava zaradi nenaklepnega umora, povzročitve brodoloma, spodbujanja nezakonitega priseljevanja in nezakonitega pridržanja. V Cagliari je včeraj priplula ladja z 210 migranti na krovu, med njimi je bilo precej žensk, nekatere tudi noseče, in otrok ansa čnem prizorišču dogajalo v naslednjih dneh, predvsem pa napetost glede samega zmagovalca, saj so bili konservativci in laburisti glede na zadnje ankete še vedno izenačeni. Od Belfasta do Cardiffa, od Edin-burgha do Londona se je za volitve registriralo približno 50 milijonov ljudi. Svoj glas so lahko oddali do 22. ure po lokalnem času (23. ure po srednjeevropskem). Vsi vodilni politiki so svojo volilno dolžnost izpolnili že do poldneva. Svoj glas so tako že oddali dosedanji premier David Cameron, njegov namestnik, prvi mož liberalnih demokratov Nick Clegg in vodja laburistov Ed Miliband. Volil je že tudi predsednik evroskeptičnega Ukipa Nigel Farage, nasmejana pa je v pričakovanju velikega uspeha na Škotskem svoj glas oddala predsednica škotskih nacionalistov (SNP) Nicola Sturgeon. Včerajšnje izdaje časnikov so izpostavljale negotovost izida. »Dan poslednje sodbe,« se je glasila naslovnica konservativcem naklonjenega Timesa. Daily Telegraph je pozival: »Ne storite ničesar, kar bi obžalovali.« Levo usmerjeni Guardian je poudarjal, da »bolj na tesno ne bi moglo iti«, in objavil zadnjo anketo inštituta ICM, po kateri sta imeli glavni stranki po 35-odstotno podporo. V primeru, da nobena stranka ne osvoji absolutne večine 326 poslanskih sedežev, je že danes pričakovati začetek pogajanj laburistov ali konservativcev z manjšimi strankami. Te so se že vnaprej ponujale za morebitne koalicijske ali manj uradne dogovore. bruselj - Grški finančni minister optimistično o dogovoru s posojilodajalci Varufakis verjame v dogovor Dokončnega dogovora še ni pričakovati na ponedeljkovem zasedanju Evroskupine, toda pogajanja se intenzivno nadaljujejo BRUSELJ - Grški finančni minister Janis Varufakis je včeraj v Bruslju izrazil optimizem, da bodo Grčija in mednarodni posojilodajalci kmalu dosegli dogovor o reformah v zameno za naslednji obrok finančne pomoči. Vnovič je tudi zatrdil, da bo Grčija spoštovala vse obveznosti do posojilodajalcev. »Verjamem, da je dogovor mogoč v prihodnjih dneh, tednih,« je menil Varufakis v razpravi na gospodarskem forumu v Bruslju. Minister ocenjuje, da je veliko stvari, o katerih se grška vlada in institucije strinjajo, na primer o potrebi po posodobitvi trga dela in reformi pokojninskega sistema. Francoski finančni minister Michel Sapin pa je včeraj v Bruslju ocenil, da so možnosti za preboj na ponedeljkovem rednem zasedanju evro-skupine majhne. Sapin upa v ponedeljek na pozitivna sporočila o napred- ku v pogajanjih med Grčijo in posojilodajalci, končnega dogovora pa ne pričakuje. Varufakis je sicer zatrdil, da bo Grčija poravnala vse obveznosti do posojilodajalcev. V sredo je Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) plačala 200 milijonov evrov obresti, prvega od dveh obrokov, ki jih morajo Atene vrniti do sredine maja. Oba obroka skupaj sta vredna skoraj milijardo evrov. V sredo so institucije mednarodnih posojilodajalcev, Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF), prej znane pod imenom trojka, zdaj pa skupaj z evropskim reševalnim mehanizmom ESM tvorijo bruseljsko skupino, presenetile s skupno izjavo. V njej so zapisale, da delijo skupen cilj -pomagati Grčiji zagotoviti finančno stabilnost in rast. »Institucije še naprej tesno sodelujejo v smeri tega cilja. Vse tri institucije si močno prizadevajo za konkreten napredek 11. maja,« še piše v skupni izjavi treh institucij. Izjava je odziv na navedbe s strani grške vlade dan prej, da razhajanja med institucijami ovirajo napredek v pogajanjih. Institucije v izjavi potrjujejo očitno dejstvo, je včeraj poudaril glavni govorec komisije Mar-garitis Schinas. »Včasih ima navajanje očitnega določeno vrednost za tiste, ki potrebujejo to, da je očitno navedeno,« je dodal. Čeprav v komisiji vseskozi poudarjajo, da niso dežurni komentator sprotnih izjav in dogodkov, so v sredo presenetili še z eno izjavo - o telefonskem pogovoru predsednika Jean-Clauda Junckerja in grškega premier-ja Aleksisa Ciprasa o dosedanjem napredku v pogajanjih v minulih dneh. Juncker in Cipras sta se pogovarjala zlasti o pomenu reforme za posodobitev pokojninskega sistema, tako da bo pošten, fiskalno vzdržen in učinkovit pri preprečevanju revščine starejših, o potrebi po plačnem razvoju in spremembah na trgu dela, ki bodo v podporo ustvarjanju delovnih mest, konkurenčnosti in socialni koheziji. Strinjala sta se glede vloge sodobnega in učinkovitega sistema kolektivnih pogajanj, ki ga je treba razviti na podlagi širokih posvetovanj in ob upoštevanju najvišjih evropskih standardov. V skupni izjavi sta Juncker in Cipras tudi zapisala, da se v okviru bruseljske skupine nadaljujejo konstruktivni pogovori. Bruseljska skupina sicer nadaljuje pogajanja, ki bodo potekala tudi čez vikend, so včeraj še sporočili v Bruslju. (STA) izrael - Vlada Netanjahu sestavil krhko koalicijo TEL AVIV - Izraelskemu pre-mierju in mandatarju za sestavo nove izraelske vlade Benjaminu Neta-njahuju je predsinoči tik pred iztekom roka uspelo sestaviti vlado z majhno večino 61 sedežev v 120-članskem parlamentu, potem ko je v koalicijo vstopil še skrajno desni Judovski dom. Netanjahujeva konservativna stranka Likud zaseda 30 sedežev, dosedanji premier pa je podpisal dogovor o koalicijskem sodelovanju še s tremi strankami - desnosredinsko stranko Kula-nu, ki ima deset sedežev, Združenim judaizmom Tore, ki ima šest poslancev, ter utraortodoksno stranko Šas s sedmimi poslanci. Judovski dom je zasedel osem poslanskih sedežev. Spričo minimalne večine v parlamentu pa je koalicija videti krhka in izpostavljena izsiljevanju desnih skrajnežev. 1 2 Petek, 8. maja 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu Ena ali več aretacij ter zaseg večje količine mamila naj bi bili rezultati policijske akcije, ki jo je v sredo zvečer v mestnem središču izvedel tržiški komi-sariat. Raba pogojnika je obvezna, saj sile javnega reda v zvezi z operacijo ne dajejo nobenih izjav in novice o aretacijah ne potrjujejo, dogajanje v mestni četrti Pancan pa so okrog 20. ure opazili številni občani. V akciji naj bi sodelovale nekatere patrulje tržiške policije, ki so hkrati intervenirale na dveh različnih krajih. Ena izmed patrulj naj bi v Ulici Cosu-lich ustavila avtomobil, v katerem sta bila dva mladeniča. Policisti naj bi preverili njuno istovetnost in ju pridržali. Istočasno je druga patrulja ustavila avtomobil med ulicama Pisani in Gorizia ter pridržala voznika. Po nepotrjenih virih naj bi policisti v okviru akcije zasegli tudi večjo količino mamila, po vsej verjetnosti heroina, posledično pa naj bi enega ali več vpletenih aretirali. Policisti zadeve ne komentirajo, šlo naj bi »le za kontrole«, očividci pa so imeli popolnoma drugačen vtis. Pozornost je vzbudila predvsem intervencija med ulicama Pisani in Gorizia, ki je odmevala tudi na spletnem družabnem omrežju Facebook. »Sreda, 19.45. Slišim cviljenje zavor in pomislim, da gre za nesrečo na bližnjem križišču. Odprem hišna vrata in pogledam, kaj se dogaja: zagledam dva ustavljena avtomobila, eden stoji počez. Ko opazim, da proti drugemu avtomobilu uperjajo pištolo, tečem spet v hišo. Bila sem šokirana! Ponovno pokukam skozi zaveso in razumem, da so trije policisti v civilnih oblačilih ustavili lopova. Še zdaj se tresem,« je na svojem profilu napisala Tržičanka, komentarji pa so se kar vrstili. Med temi gre omeniti besede, ki jih je napisala občinska svetnika skupine Obietivo Mon-falcone Anna Cisint, ki se je zahvalila silam javnega reda za delo, ki ga opravljajo. »V tem mestu videvamo zadnje čase vse živo. Ker tam živim, vam lahko zagotovim, da imajo te akcije v bližini ladjedelnice Fincantieri jasen pomen. Kdor nam vlada (na vseh ravneh) ima dolžnost, da od velikih družb zahteva izvajanje principa družbene odgovornosti, ki pa je mnogim na vodilnih mestih neznan,« je napisala svetnica. Pancan bonaventura gorica - Danes na deželi srečanje o usodi tovarne Siap Stavka se nadaljuje Delavci pred tovarno bumbaca tržič - Stališče uprave o načrtu plinskega terminala Imajo pripombe »Občina se ni postavila na stran družbe Smart Gas, ampak je pazljivo preučila projekt« Odslovitev tržiškega občinskega odbornika Gualtiera Pina ne pomeni, da je tržiška občinska uprava naklonjena načrtu plinskega terminala, ki ga namerava družba Smart Gas zgraditi na območju Lokavca v tržiški občini. Tako pravi tržiška županja Silvia Altran, po kateri je bilo dejstvo, da je Pin po vključitvi v združenje proti »mini uplinjevalniku« izgubil odborniško mesto, nepravično prikazano kot dokaz, da uprava podpira načrt naveze, ki jo vodi podjetnik Alessandro Ves-covini. »To ne drži,« trdi županja in izpostavlja, da je tržiški občinski odbor v prejšnjih dneh sprejel seznam pri- pomb na projekt terminala, kar dokazuje, da se uprava ni postavila na stran družbe Smart Gas, ampak je temeljito preučila vsako točko projekta in izrazila tudi svoje pomisleke. Občinski odbor od investitorjev najprej zahteva, naj pripravijo poglobljeno analizo stroškov in koristi plinskega terminala. »Terminal bo res zgrajen z zasebnimi sredstvi, kljub temu pa bo izkoriščal tudi javne dobrine. Tveganja nesreče ni mogoče prezreti, ob tem pa bi uplinjevalnik imel tudi učinke na tržiško družbeno in gospodarsko tkivo,« pravi županja in pristavlja, da ni jasno, zakaj je bil za lo- kacijo uplinjevalnika predlagan samo Tržič. Občina zahteva tudi zagotovila v zvezi z učinki na okolje in soglaša z luško kapitanijo, ki je izrazila pomisleke glede varnosti pristajališč za ladje. »Po vsem tem ni mogoče trditi, da smo se apriorno izrekli za načrt plinskega terminala, prej obratno, saj smo dokaj kritični glede nekaterih predlogov. V občinskem svetu pa smo sklenili, da projekt podrobno preučimo in se o njem izrečemo na podlagi dokumentacije, ki jih je družba Smart Gas predstavila ministrstvu v okviru postopka ocenjevanja učinkov na okolje,« je pojasnila županja. tržič - Obračun Presežek za občane Občina Tržič je minulo leto zaključila s proračunskim presežkom, ki znaša skoraj dva milijona evrov. Zaključni račun za leto 2014 sta včeraj predstavila tržiška županja Silvia Altran in pristojni odbornik Francesco Martinelli, ki sta izpostavila, da je presežek rezultat »zdravega in pazljivega« upravljanja. Iz zaključnega računa izhaja, da so se izdatki občine znižali, kar je predvsem posledica znižanja stroškov upravljanja: leta 2010 so le-ti znašali 11.200.000 evrov, lani pa 9.700.000 evrov. »Pomembno je, da je uprava dosegla zastavljene cilje, kljub temu, da je splošna situacija težka in da smo morali upoštevati omejitve pakta stabilnosti. Izpostaviti želim, da smo veliko pozornosti namenili tudi davčni politiki in da je Tržič eno izmed redkih mest, kjer občani ne plačujejo davka TASI. Poskrbeli smo za uravnoteženo upravljanje javnih sredstev in dosegli dober rezultat, čeprav prejemamo nižje transferje kot druga večja mesta,« je povedala Altranova. V primerjavi z Gorico, ki je glavno mesto pokrajine, prejema npr. Tržič za 17 odstotkov manj prispevkov. Županja je še napovedala, da bodo 1.900.000 evrov presežka v letošnjem proračunu namenili občanom. V Stražcah se je včeraj nadaljevala stavka delavcev tovarne Siap, ki jim zaradi morebitnega zaprtja obrata grozi izguba delovnega mesta. Enotno sindikalno predstavništvo je tiskalo letake, ki so jih včeraj delavci delili pri goriški tržnici in po mestu, da bi seznanili občane s svojo stisko: družba Carraro, ki je lastnik tovarne, je napovedala, da namerava obrat v Gorici zapreti, 70 delavcev pa bo posledično ostalo brez službe. Z njimi in njihovimi družinami delijo zaskrbljenost tudi zaposleni v men-zi tovarne, v kavarni in v drugih podjetjih, ki opravljajo podizvajalska dela, saj bi se po zaprtju obrata verjetno tudi sami znašli v težavah. Danes se bosta z vodstvom družbe srečala podpredsednik dežele Furla-nije Julijske krajine in odbornik za proizvodne dejavnosti Sergio Bolzonel-lo ter odbornica za delo Loredana Pa-nariti, prihodnji teden naj bi potekalo omizje, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki sindikatov. Le-ti zahtevajo, naj politika poseže in skuša rešiti tovarno ter delovna mesta, katerih izguba bi bila zelo hud udarec za Gorico. O tovarni Siap bo po vsej verjetnosti tekla beseda tudi med naslednjo sejo goriškega občinskega sveta, ki bo potekala v ponedeljek, 11. maja. Ta predlog je na goriškega župana Ettore-ja Romolija naslovil načelnik Demokratske stranke v občinskem svetu Giuseppe Cingolani, ki meni, da bi moral župan o razvoju dogodkov in možnih rešitvah poročati občinskemu svetu. »Ob tem predlagam, naj se seje udeleži predstavnik delavcev, ki nam bo lahko bolje predstavil situacijo. V primeru, da pravilnik tega ne dovoljuje, predlagam, naj predstavnik delavcev spregovori tik pred začetkom seje,« pravi Cingolani. Pokrajinski kongres SSk Na strankinem sedežu Na Vialu v Gorici bo danes ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu 17. pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za Goriško. Po pozdravu predsednika pokrajinskega sveta bodo na vrsti poročila predstavnikov posameznih sekcij, izvoljenih upraviteljev in pokrajinskega tajnika. Sledila bo predstavitev liste za pokrajinski svet SSk in liste delegatov za deželni kongres. Po razpravi se bo kongres zaključil z vol-tivami in razglasitvijo rezultatov. Aulularie danes ne bo Iz Kulturnega društva Sovodnje sporočajo, da danes ne bodo gostili gledališke predstave Aulularia. Zaradi bolezni v ansamblu so komedijo dramske skupine F.B. Sedej iz Šte-verjana odložili na kasnejši datum. Obsojajo vandalsko dejanje Na sredinem zasedanju goriške sekcije VZPI-ANPI so soglasno obsodili vandalsko dejanje izpred nekaj dni v spominskem parku v Gorici, kjer so neznanci pomazali spomenik depor-tirancem v Jugoslavijo. »Za takojšen odziv se nismo odločili zaradi podcenjevanja dogodka, temveč edino zato, da bi se izognili katerimkoli polemikam. Če se je župan pritožil, ker se nismo takoj oglasili, nam je žal, saj se je on za razliko od ostalih politikov in združenj odzval, ko so pomazali partizanske spomenike,« pravijo iz zveze VZPI-ANPI. Razstava Brda-Collio V okviru Praznika rebule in oljčnega olja v Višnjeviku bo danes ob 18. uri v prostorih poleg vaškega doma odprta razstava »Brda 1915-1917 / Col-lio 1915-1917«. Avtorja razstave sta Tanja Gomiršek iz Goriškega muzeja in Giovanni Battista Panzera iz So-cieta Cormonese Austria. (km) /— GORIŠKI PROSTOR Petek, 8. maja 2015 1 13 štandrež - Večer v priredbi VZPI-ANPI in društva Župančič Španske borke V sredo zvečer je v štandre-škem kulturnem domu Andrej Bu-dal potekala predstavitev knjige s precej neobičajno vsebino. O španski državljanski vojni vedo le redki povedati kaj več od podatka, da je potekala od leta 1936 do leta 1939 in je zanjo kriv general Franco kot izraz panevropskega fašističnega gibanja. Da bi pa kdo posebej poznal okoliščine povezane s prisotnostjo žensk na strani španske Republike, je zunaj običajnega poznavanja zgodovine prejšnjega stoletja. Knjiga z naslovom Non avendo mai preso un fucile tra le mani obravnava vzroke, vzgibe, udeležbo in razne vloge, ki so jih ženske - v tej knjigi le italijanske protifašistke -imele v gibanju borcev in bork mednarodnih brigad, ki so šle v Španijo branit republikansko ureditev. Knjigo sta napisala Augusto Cantalupi in Marco Puppini. Slednji je o njej in o španski državljanski vojni povedal vrsto zanimivosti in tudi odkritij. Večer sta v sklopu proslavljanj zaključka druge svetovne vojne pred sedemdesetimi leti priredili krajevna sekcija Vsedržavnega združenja partizanov in kulturno društvo Oton Župančič. Gosta, dve bralki pisem s fronte - Natašo Paulin in Mariangelo Pacorig - ter vokalno skupino Sraka je predstavila Sara Hoban. Moška zborovska zasedba je dvema desetinama poslušalcev zapela pod vodstvom Patrika Quaggiata tri pesmi -Naglo puške smo zgrabili, Smrt v Brdih, Bella ciao. Umestna je kratka obnova dogajanj v Španiji pred osemdesetimi leti. V četrtem desetletju prejšnjega stoletja se je na Iberijskem poloto- ku »zgodila« Republika z vrsto novih družbenopolitičnih pristopov na področju kmetijstva, vojske, sociale, ženske enakopravnosti. Leta 1933 so ženske celo pridobile volilno pravico (sic!), uvedli so razvezo, nekaj novosti tudi glede splava; Cerkev je izgubljala na moči. Drugod v Evropi so zadeve šle v povsem nasprotno smer: v Italiji fašizem, v Nemčiji nacizem, na Madžarskem Hortyjev režim, na Poljskem je zavladal general Pilsud-sky, v Veliki Britaniji so se oblikovala fašistična združenja... Španijo je bilo nujno ustaviti. S pomočjo vojske, ki je povsem izdala Republiko, je general Franco z izurjenimi četami iz Afrike izvedel državni udar, ki pa vojaško ni uspel. Predvsem z letalstvom sta mu priskočila na pomoč Hitler in Mussolini; slednji tudi z 80.000 vojaki. Na stran Republike se je postavila daljna Sovjetska zveza, medtem ko sta Francija in Velika Britanija odločili, da ne pomagata z orožjem in strelivom. To je pomenilo vojaško premoč v prid Italije in Nemčije. V takšnih okoliščinah se je evropski antifašizem zavzel in oblikoval mednarodne vojaške brigade. Prostovoljci iz okrog petdesetih držav so po različnih poteh odhiteli v Španijo, kjer ni potekala gverilsko revolucionarna vojna, temveč spopad med dvema vojskama. Šlo pa je za obrambo in razvoj revolucionarnih reform. Zlasti v Francijo se je po nastopu fašizma izselilo sko- Vokalna skupina Sraka (levo); Marco Puppini (spodaj); naslovnica knjige o španskih borkah (desno) foto s.h. raj milijon Italijanov obeh spolov. Iz te množice so se posebno anarhisti odločili za obrambo španske Republike in njenih vrednot. Italijanska Partija (in mnoge druge) je načrtno in zelo organizirano spodbujala odhod svojih kadrov v predele, ki so ostali zunaj Francovega vpliva. Prostovoljci so prišli tudi iz ZDA; prvič se je pripetilo, da so vodili enote temnopoltni ameriški državljani. Odšle so tudi z družbenimi gibanji povsem nepovezane ženske, ki pa jih je življenje izučilo, da se morajo zavzeti za spremembe in pravice. Znanih je precej primerov odhoda v parih, fantov in deklet, mož in žena: Togliatti in žena, Longo in žena, sicer pa odmevna imena, kot sta vzgojiteljica Montessori in fur- lanska umetnica Tina Modotti. Na začetku so prevladovali primeri oboroženih žensk, naknadno so se ženske posvečale saniteti, obveščevalni službi, množični dostavi orožja in streliva, propagandi. To ne pomeni daleč od streljanja, ker so bolnišnice, propagandni centri in proizvodnja streliva bili nameščeni tik za frontno črto. Letalstvo ni prizanašalo zaledju. Po Picassovi zaslugi je znana Guernica, a Barcelona ni nič manj trpela. V knjigi so navedene usode petdesetih žensk. Iz publike je prišla povezava s slovenskimi in jugoslovanskimi španskimi borci: Franc Rozman Stane, Tone Ukmar in bliže goriškemu prostoru brata Marvin ter Drufov-ka iz Grojne. (ar) tržič - Festival Z znanostjo se zabavajo Včerajšnja delavnica Bonaventura V znamenju znanstvenih poskusov in delavnic se je včeraj v Tržiču začel festival znanstvene komunikacije, ki ga prireja krajevno društvo Scienza Under 18. Na odprtju je spregovorila županja Silvia Altran, ki je spomnila, da so se o prireditvi začeli pogovarjati pred leti v njeni kuhinji. »Zdaj pa poglejte, kakšen uspeh smo dosegli,« je zadovoljno poudarila županja. »Dokazujemo, da so naše šole dobre. Za učence je znanje izredno pomembno, ravno tako pomembno je, da ga lahko delijo z drugimi,« je na odprtju pristavil občinski odbornik Francesco Martinelli. Letos se bo tridnevnega festivala udeležilo kar 24 šol in preko 500 otrok in mladih. Danes dopoldne se bodo festivala udeležili tudi učenci osnovnih šol Oton Župančič iz Gorice in Josip Abram iz Pevme ter nižje srednje šole Ivan Trinko. Jutri bodo na vrsti malčki iz goriškega vrtca Sonček, poleg njih pa še učenci števerjanske osnovne šole Alojz Gradnik. Danes med 10.45 in 12. uro bo tudi tekmovanje papirnatih letal, ob 16. uri gledališka predstava Tumb Swish Drin Bip Blup... Comunichiamo!, ob 17.30 spektakel Chemshow. Ustvarja z gumbi Gumbi najrazličnejših barv in oblik so v prejšnjih dneh po zaslugi Valentine Figelj iz Gorice poživili sedež kulturnega društva Jezero v Doberdobu. Figeljeva zbira gumbe že več kot 25 let in z njimi po tehniki nekakega mozaika ustvarja raznovrstne slike iz vsakdanjega življenja. Sešije jih enega po enega na močnejše blago. Po pozdravu podpredsednice društva Jezero Magde Prinčič je zbor upokojenk iz Gorice pod vodstvom Tanje Pelicon zapel dve slovenski narodni pesmi, Lipico in Soči. Tina Jarc, gojenka Glasbene matice, pa je na violončelo zaigrala Stucelegro. Po pozdravu do-berdobskega župana Fabia Vizinti-na je zbor zapel še dve pesmi, Eto pletem mrizu svoju in pesem goriških upokojencev; Tina pa je zaigrala - tokrat na klavir - skladbo Il Piccolo negro. gorica - Na šoli Komel Ameriški kitarist vodi delavnico Jutri bo mogoče prisluhniti njegovi glasbi vpubu Komel Contemporary je oddelek moderne glasbe Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki je nastal ob misli, da sta študij in izvajanje moderne glasbe najučinkovitejša načina za pripravo učencev na glasbeno kariero. Poleg tečajev jazz in modernega klavirja, petja, jazz in moderne kitare, bobnov, aranžmaja in kompozicije in drugih zvrsti sodobne in pop glasbe se profesorji teh predmetov Ti m Mi I ler prirejajo tudi strokovne delavnice z mednarodno znanimi glasbeniki. Koordinator oddelka, prof. Gianluca Jan Sturiale, je letos povabil na šolo Komel izvrstnega ameriškega kitarista, pedagoga in skladatelja Tima Millerja, ki bo vodil delavnico za kitariste od danes do nedelje, 10. maja, v komorni dvorani centra Lojze Bratuž. Tim Miller, rojen v Michiganu, je do leta 1997 študiral v prestižni univerzi North Texas Music School v Dal-lasu in po tem koncertiral, izdajal zgoščenke in jih pro-moviral s tournejami v Parizu in po Evropi. Danes je eden izmed najboljših modernih kitaristov in skladateljev na svetu. Poučuje na Berklee College of Music v Bostonu, izdal je vrsto učbenikov za mlade in je v zadnjih koncertih sodeloval z znanimi glasbeniki, kot so Randy Brecker, Mark Turner, Gary Husband in veliko drugih. Njegova zadnja zgoščenka Trio, v kateri se predstavi prav v triu sestavi, je prejela odlične kritike po celem svetu. Tudi Goričani in ljubitelji njegove glasbe mu bodo lahko prisluhnili na t.i. jam session, skupaj z basistom Alessandrom Turchetom in tolkalistom Lucom Colussi-jem jutri, 9. maja, v Irish pubu v Ulici Aquileia v Gorici s pričetkom ob 21.30; vstop prost. 14 Petek, 8. maja 2015 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica, brda - Občinska odloka Pasji iztrebki so lahko dragi Lastniki psov, ki se boste s svojimi kosmatimi ljubljenčki odločili obiskati Goriška Brda, morate odslej upoštevati nedavno sprejet občinski odlok, ki v primeru kršitev predvideva precej visoke denarne kazni. Zaradi nepobra-nih pasjih iztrebkov, na primer, bodo lastniki ob 100 evrov. Podoben odlok v Novi Gorici velja že pet let, »pozabljeni« pasji iztrebki so tam še dražji. »Doslej zaradi pasjih kakcev nismo izrekli še nobene globe. Kar se tega tiče, se je kultura ljudi v zadnjih letih zelo dvignila,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal novogoriški občinski inšpektor Alojz Ravhekar. Zaradi malomarnosti nekaterih lastnikov psov, ki dopuščajo, da njihovi štirinožci z iztrebki onesnažujejo otroška in športna igrišča in druge površine ter jih puščajo spuščene in brez nadzora, so se občinski svetniki v Goriških Brdih odločili za sprejetje omenjenega odloka, ki, med drugim, opredeljuje tudi omejitev gibanja psov na javnih prireditvah. »Sprejem tega odloka predlagam, ker so vse javne površine umazane od iztrebkov, tudi otroška igrišča in ker so psi že napadli skupine otrok iz šole in vrtcev na pohodu,« je predlagatelj, briški podžupan Goran Simčič utemeljil nujo po sprejetju pravil v zvezi s psi v občini. Psov v Brdih tako ni več dovoljeno voditi na otroška igrišča in zelenice v bližini šol in vrtcev, na pokopališča in športna igrišča ter na tržne prostore. Na javne prireditve lahko lastniki pripeljejo le pse, ki ne spadajo med nevarne pasme in to le če so na povodcu in nosijo nagobčnik. Ta omejitev sicer ne velja za pse vodnike in delovne pse. Občini Brda je mestni svet naložil nalogo, da v roku šestih mesecev z ustreznimi oznakami opremi vse javne površine, kamor je prepovedano voditi pse. Kazni za kršitelje ne bodo majhne, vseeno pa so za približno polovico nižje kot so bile sprva predlagane. Fizične osebe, ki na javnih površinah psa ne bodo imele na povodcu, za njimi ne bodo pobrale iztrebkov ali pa jih bodo vodile na omenjene površine, kjer ne smejo zadrževati, bodo kaznovane s sto evri globe. Za pravne osebe bo kazen v naštetih primerih znašala 500 evrov, za samostojne podjetnike ali odgovorne pri pravni osebi pa 250 evrov. Kako pa je v sosednji Novi Gorici, kjer je podoben odlok v veljavi od leta 2010? Na javnih in zasebnih zelenih površinah ter na drugih gosto naseljenih območjih, ki so namenjena pešcem, so psi lahko le na povodcu. Lastniki psov in drugih domačih živali morajo z javnih površin, stopnišč in vhodov v stanovanjskih zgradbah sproti odstranjevati iztrebke, v ta namen morajo imeti pri sebi ustrezno opremo. Iztreb- Psiček na povodcu foto k. m. ke lahko sprehajalci psov odvržejo v posebne koše, takšnih je na različnih koncev mesta nameščenih osem. Poznavalci razmer zatrjujejo, da je Nova Gorica kar se pasjih kakcev tiče, precej čistejša kot sosednja Gorica. Tudi v novogoriški občini psov ni dovoljeno voditi na otroška igrišča ter na zelenice v bližini vzgojno-varstvenih ustanov ter tja, kjer je to posebej označeno. Fizične osebe, ki kršijo omenjene predpise, čaka globa v višini 150 evrov. »Večjih problemov ne zaznavamo. Tu in tam pokliče kakšen občan in opozori na kršitve. Ni se mi pa še zgodilo, da bi sam naletel na primer, ko lastnik ne bi pobral iztrebka za psom,« zagotavlja občinski inšpektor Ravhekar. Po njegovih izkušnjah je mesto precej čisto. Pred leti so bile težave predvsem na travnatih površinah na Gradnikovi ulici, zavest glede pobiranja pasjih iztrebkov pa se je v zadnjem času izjemno dvignila. Če kdaj, inšpektor na kakšno pasjo »bombico« naleti ob kolesarski stezi med Novo Gorico in Šempetrom. Prav sredi omenjene kolesarske poti je nekoč naletel celo na konjske fige. Družba jezdecev si je namreč po tisti poti omislila izlet do Rožne Doline, za seboj pa je puščala očitne sledi, ki pa jih je po opozorilu tudi počistila. Katja Munih gorica - KZ Odpravljajo se na Ptuj Dobrote slovenskih kmetij Kmečka zveza prireja v petek, 22. maja, enodnevni avtobusni izlet na ogled razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki bo v minoritskem samostanu na Ptuju. Isti dan sodelujejo na razstavi slovenske manjšinske kmečke organizacije in njihovi člani iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške združeni v zvezo Agraslomak v koordinaciji slovenskega ministrstva za kmetijstvo. Tradicionalna 26. razstava Dobrote slovenskih kmetij je osrednja predstavitev kulinaričnih dobrot, ki jih izdelujejo pridne roke slovenskih kmetic in kmetov. Razstavljeni bodo nagrajeni krušni, mlečni, mesni izdelki, kisi, olja suho sadje, sad-jevci, sokovi, marmelade, žganja, vina, kompoti in konzervirana zelenjava. Razstavo bo na prireditvenem prostoru in v mestu spremljal bogat kulturni program in pester sejemski del, kjer se bodo dobrote tudi poskusile in kupile. Izletniki si bodo poleg razstave ogledali mesto, grad in znano vinsko klet, biser vinske tradicije na Slovenskem. Vpisovanje poteka v uradih Kmečke zveze do 20. maja (Trst tel. 040-362941, kzacts@tin.it; Gorica tel. 0481-82570, kzgori-ca@tiscali.it; Čedad tel. 0432703119, kz.cedad@libero.it). nova gorica - Električna energija Povečano tveganje za prekinitev napajanja Februarja je burja na šempaškem polju podrla dva stebra daljnovoda, ki povezuje Ajdovščino z Novo Gorico foto eles Pred dokončno sanacijo škode na 110-kilovoltnem daljnovodu Go-rica-Ajdovščina bo danes in jutri znova prišlo do povečanega tveganja za prekinitev napajanja odjema dela severne Primorske, so sporočili iz Elesa. Zaplet je sicer posledica februarske orkanske burje, ki je na daljnovodu povzročila porušitev dveh daljnovodnih stebrov. Orkanska burja je na severu Primorske v začetku februarja povzročila izpad 110 kV daljnovoda Gorica-Ajdov-ščina iz obratovanja, pojasnjujejo v sistemskem operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja Eles. To je po njihovih navedbah zelo povečalo tveganja za prekinitev napajanja severne Primorske po 110 kV povezavah, saj je bila celotna regija od razdelilno transformatorske postaje Ajdovščina naprej napajana po eni sami 110 kV daljnovodni povezavi. »Tako bi že katerikoli izpad te 110 kV daljnovode povezave na relaciji med Ajdovščino in Gorico povzročil prekinitev napajanja dela severne Primorske. To pa pomeni, da bi bila odjemalcem - gospodinjstvom in industriji - prekinjena dobava električne energije, verigi Soških elektrarn pa bi bilo onemogočena proizvodnja električne energije,« so izpostavili v Elesu. Njihove daljnovodne ekipe so z namenom omilitve teh tveganj okvaro začasno sanirale z nadomestitvijo poškodovanih stojnih mest s »havarijskima« stebroma in s tem omogočile ponoven vklop okvarjenega daljnovoda. Po vzpostavitvi začasne rešitve je Eles začel z aktivnostmi za dokon- čno odpravo havarije. Ta bo predvidoma dokončno sanirana v prihodnjih dneh, pred dokončanjem pa bo treba danes od 6. ure do jutri do 19. ure znova izklopiti daljnovod in s tem vzpostaviti obratovalno stanje, »ki kljub uvedbi vseh možnih preventivnih ukrepov vnaša povečana tveganja za prekinitev napajanja odjema dela severne Primorske«. »Tveganje za prekinitev napajanja severne Primorske z električno energijo po 110 kV povezavah pa bo bistveno manjše, ko bo dokončana prenova daljnovoda v Ren-čah in s tem zaključena 110 kV povezava med Sežano in Vrtojbo,« so še pojasnili v sistemskem operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja Eles. (sta) krmin - Mladinska pevska revija Na pomladi glasov tudi zbor Anakrousis Večer v občinskem gledališču prireja deželna zveza Usci Negramaro, Pentatonix in Mika bodo nekateri od glasbenih virov, iz katerih bodo črpali protagonisti druge izvedbe deželne revije mladinskih zborov Primavera di voci - giovani (Pomlad glasov), ki bo prikazala tudi vedno natančneje izoblikovano, pop usmeritev mladinskega zborovstva. Adrenalinska energija, ki zaznamuje to lepo pobudo deželne zborovske zveze Usci, pa se ne bo omejila samo na eno zvrst, saj bo občinstvo lahko prisluhnilo tudi modernim zborovskim klasikom skandinavske in italijanske literature, priredbam ljudske glasbe in umetnim skladbam po folklornih motivih. Revija, ki nagrajuje dosežke mladinskega zborovstva, se bo tokrat odvijala v občinskem gledališču v Krmi-nu jutri, 9. maja, ob 20.45 in bo kot vedno s prostim vstopom. Gala koncerta, ki je nastal s sodelovanjem goriške sekcije Usci, s podporo občine Krmin in dežele FJK, se bodo udeležili izbrani predstavniki vseh pokrajin in Zveze slovenskih kulturnih društev. Letos bo slovensko zborovstvo v naši deželi zastopala vokalna skupina Anakrousis, ki jo vodi Jari Jarc. Skupina se posveča pop in jazzovski glasbi, tako kot predstavnik pordenonske pokrajine, mladinski zbor Gialuth, ki ga vodi član skupine Spritz for five Nicola Pisano. Za vi-demsko pokrajino bo nastopil šolski zbor Bachmann Choir s Trbiža, ki se je komaj izkazal na državnem festivalu šolskih zborov Festival di Primavera in bo tudi ob tej priložnosti pokazal raznolikost svojega poglabljanja v zborovski repertoar. Iskanje navdiha v širokem žanrskem razponu zaznamuje tudi zbor liceja Oberdan, ki bo pod vodstvom Stefana Klamerta zapel kot predstavnik tržaške pokrajine. Za na- jodmevnejši zaključek bo nastopil združeni zbor pevcev goriške pokrajine Usci Gorizia, ki je projektno pripravil izvedbo Mise Criolle in skladbe Navidad Nuestra argentinskega skladatelja Ariela Ramireza. nova gorica Znamke in vozovnice za Rdeči križ Danes se v Sloveniji začenja tradicionalni teden Rdečega križa. Ob tej priložnosti je ta človekoljubna organizacija izdala 3.000 doplačilnih poštnih znamk in 25.000 doplačilnih vozovnic v vrednosti 17 centov, ki bodo na voljo v vseh poštnih in avtobusnih poslovalnicah v državi. Zbrana sredstva bo Rdeči križ namenil za izvajanje humanitarnih programov, s katerim bodo nudili pomoč družinam in socialno ogroženim posameznikom po vsej državi. Novogoriški Rdeči križ je lani iz tega naslova prejel 6.500 evrov. 1.800 evrov so namenili za nakup šolskih potrebščin, 2.900 evrov za materialno in finančno pomoč socialno ogroženim posameznikom, 390 evrov za izvajanje programa delitve hrane iz intervencijskih zalog Evropske unije in 1.300 evrov za ostale humanitarne programe. V okviru tedna rdečega križa bo tudi v Novi Gorici in okolici potekalo več dogodkov. Danes se bodo simbolno zahvalili krvodajalcu Cvetku Kante-tu, ki bo stotič daroval kri, za kar si nedvomno zasluži pohvalo. (km) GORIŠKI PROSTOR Petek, 8. maja 2015 1 5 /— Večer tanga v Gorici V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes, 8. maja, ob 21. uri drugo srečanje iz niza »Tango da Pensare«. Večer z naslovom »Tango: izvor, razvoj in kontaminacija« bo oblikoval pianist, tolkalist, pevec, aranžer in skladatelj Natalio Luis Mangalavite. Kusterle razstavlja V galeriji Studiofaganel na Drevoredu XXIV Maggio v Gorici bo jutri, 9. maja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Roberto Kusterle. Riti del corpo«. Razstavo, ki sta jo pripravila Sara Occhipinti in Marco Faganel, bo predstavil Giuseppe O. Longo. Praznik Evrope Na sedežu združenja Forum giovani v Ulici Diaz v Gorici bo jutri, 9. maja, ob 10. uri praznik Evrope. Na operativnem srečanju bodo mladi udeleženci sestavljali projekt, za realizacijo katerega bodo zaprosili za evropska sredstva. Kamarški konji V naravnem rezervatu ob otoku Cona bo v nedeljo, 10. maja, niz dogodkov za ljubitelje kamarških konjev. Ob 9. uri bo prikaz zbiranja konjev, ob 10. uri bo ogled pašnika Biancospino, ob 14. uri bodo pokazali, kako se negujejo konji. Prirejajo tudi več vodenih ogledov na konju, za informacije je na voljo telefonska številka 333-4056800. Letos si je ob izlivu Soče mogoče izposoditi tudi kanu (tel. 349-5068928). Odprtje razstave Združenje Lacorte dell'Arte prireja danes ob 18.30 na svojem sedežu v Ulici Carducci v Gorici razstavo. Svoja dela postavljajo na ogled Ignazio Romeo, Kristian Sturi, Ludovica Ron-callo, Marina Legovini, Mattia Campo dall'Orto, Macri Stule, Roberto Cantarutti, Salvatore Puddu, Paola Gasparotto in Stefano Ornella. Kipar in likovnica V galeriji državne knjižnice v Gorici bodo danes ob 18. uri odprli razstavo; svoja dela postavljata na ogled kipar Vittorio Balcone in likovnica Laura Boletig. Romanski jeziki V vili Vicentini v Ronkah bo danes ob 9.30 posvet o romanskih jezikih ob severnem Jadranu. Prireja ga furlansko filološko društvo v sodelovanju z bezjaškim kulturnim društvom. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. Gledališče V KROMBERKU: v Domu kulture bo danes, 8. maja, ob 20. uri komedija »Vaška betula« v izvedbi KPD Lipa Šempas, gledališka skupina ŠOOV. V KULTURNEM DOMU V GORICI: danes, 8. maja, ob 20.30 bo v okviru 12. trojezičnega Festivala komičnega gle- dališča Komigo premiera Verdijeve opere »Rigoletto« v piredbi mladih izvajalcev Mednarodne operne Akademije iz Križa; informacije in pred-prodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI 9. maja ob 20. uri plesna predstava »Za šolskimi vrati«, rezervacija in nakup vstopnic ter informacije: Martina Grmek, 00386-4022 0086 ali skupaj.ustvarjajmo@gmail.com. 14. maja ob 20. uri »Stand up šov« z Vidom Valičem; informacije in pred-prodaja vstopnic vsak delavnik 10.0012.00, 15.00-17.00 in uro pred pričet-kom prireditve (tel. 003865-3354016). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Avengers: Age of Ultron«. Dvorana 2: 17.30 - 19.45 »Ritorno al Marigold hotel«; 22.00 »Le streghe son tornate«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Leviathan«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.15 »Avengers: Age of Ultron«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »The Gunman«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Doraemon il film - Le avventure di Nobita e i 5 esploratori«; 22.00 »Run all night -Una notte per sopravvivere«. Dvorana 4: 17.20 »Ritorno al Marigold hotel«; 21.00 »Child 44 - Il bambino n. 44«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »For-za maggiore«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Banda punc« (Filmski teden Evrope na Goriškem); vstop prost. fi Razstave V GORICI: v lokalu Deja Vu Cafe v Ra-štelu 71 bo do 16. maja na ogled fotografska razstava Delka Ibanza z naslovom »Mani: note di colore«. V GORICI: v palači Coronini Cronberg bo ob razstavi »Dalla Penna d'oca alla macchina da scrivere - Guglielmo Coronini e la bella scrittura« v soboto, 9. maja, med 15. in 18. uri praktični prikaz združenja Scriptorium Fo-roiuliense iz Ragogne pri Vidmu z naslovom »La tempera di una penna d'oca e la realizzazione dell'inchiostro ferrogallico«; ob 16. uri bosta avtorici razstave Cristina Bragaglia in Mad-dalena Malni Pascoletti ob nakupu vstonice brezplačno vodili ogled razstave; informacije po tel. 0481-533485 ali www.coronini.it. V TURJAKU: v občinski sejni dvorani bo v soboto, 9. maja, ob 18.30 odprtje razstave ob stoletnici prve svetovne vojne z naslovom »Tra Isonzo e Carso 2014«. Prireja jo krožek Maz-zini Endas iz Tržiča v sodelovanju s kulturnim krožkom don Eugenio Brandi iz Turjaka. Razstavo bo predstavila Eliana Mogorovich; na ogled bo do 24. maja od ponedeljka do petka 17.00-19.00, ob sobotah in praznikih 10.30 -12.30. V AJDOVŠČINI: v Pilonovi galeriji, Prešernova ulica 3, bo danes, 8. maja, ob 19. uri odprtje samostojne razstave akademskega slikarja, grafika in kiparja Zdenka Huzjana z naslovom »Tako zdaj, kot prej«; na ogled bo do 31. maja torek - petek 9.00-18.00, sobota, nedelja 15.00-18.00, zaprto ponedeljek in prazniki. Ob razstavi bodo potekali vodeni ogledi: 10. maja ob 17. uri, Zdenko Huzjan; 14. maja ob 17. uri, kustosinja Tina Ponebšek; 21. maja ob 10.30 za slepe in slabovidne, Tina Ponebšek. Prirejajo tudi delavnice za otroke od 5. leta starosti 16. in 30. maja ob 16. uri. Informacije in prijave po tel. 003865-3689177 ali na pilonova.galerija@siol.net; več na www.venopilon.com. V GORICI: v galeriji ArtOpenSpace, Ul. Diaz 6, je na ogled razstava slikarja Roberta Mariana z naslovom »Colo- re - China bianca nera«; do 14. maja od ponedeljka do sobote 10.00-12.30, 16.00-17.00, ob nedeljah in zadnji dan razstave 10.00-12.30. 8. maja ob 18. uri bo srečanje z naslovom »L'Italia e LEuropa. Facciamo il punto« v organizaciji Evropeistične akademije FJK. Sodelovala bosta bivši italijanski ambasador in sedanji predsednik Ispri-ja v Rimu, Pasquale Antonio Baldoc-ci in senatorka Laura Fasiolo. V NOVI GORICI: v Mestni galeriji na trgu Edvarda Kardelja 5 bo danes, 8. maja, ob 20. uri odprtje kiparske razstava Tadeja Torča z naslovom »Estetika praznine«. Umetnika in njegovo delo bo predstavila likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe; na ogled bo do 29. maja od ponedeljka do petka 9.00-13.00 in od 15.00-19.00, ob sobotah od 9.00-12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto; informacije po tel. 00386-53351017 ali mestnagalerija@kulturnidom-ng.si. ZDRUŽENJE ANDOS iz Gorice vabi na ogled skupinske razstave članic, ki sodelujejo na tečaju slikarstva pod vodstvom Rosanne Braida z naslovom »Bacche e frutti« v trgovini La Viola-ciocca na Trgu Sv. Antona 3 v Gorici. Ob razstavi bodo potekala predavanja: danes, 8. maja, ob 20.30 »Bacc-he e frutti«, predavali bosta Liubina Debeni in Paola Sapunzachi. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled samostojna razstava slikarke Janine Cotič; do 15. maja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.0018.00 ure in v večernih urah med kulturnimi prireditvami. V GALERIJI LEG ANTIQUA na Korzu Verdi 73 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Spacalov Čarobni svet - Grafični listi 1935-1992«; do 29. maja od torka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.30. Vsako soboto ob 11. uri bo zbiratelj Spacalovih del Giuseppe Skerk vodil brezplačen vodeni ogled razstave, rezervacije v galeriji, po tel. 0481-537898 ali antiqua2@leg.it; več na www.legantiqua.it. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava »Veno Pilon v prvi svetovni vojni«, ki jo je pripravila Pilo-nova galerija Ajdovščina v sodelovanju z Galerijo Spazzapan; do 14. junija ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; več na www.galleria-spazzapan.it ali po tel. 0481-960816. V ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah št. 35 so na ogled razstava »Ara Pacis Valentina Omana in obrazi Prve Svetovne Vojne« ter fotografije iz arhiva kulturnega združenja Isonzo; do konca avgusta od ponedeljka do petka 9.00-12.30, 14.00-18.00, ob sobotah in nedeljah po domeni (tel. 0481-391228). Koncerti AMERIŠKI KITARIST TIM MILLER bo po povabilu Komel Contemporary, oddelka moderne glasbe pri SCGV Emil Komel, nastopil na t.i. jam session skupaj z basistom Alessandrom Turchetom in tolkalistom Luco Co-lussijem v soboto, 9. maja, ob 21.30 v Irish pubu v Ul. Aquileia v Gorici; vstop prost. SNOVANJA 2015: v organizaciji SCGV Emil Komel in v sodelovanju s KD Nova Gorica bo v sklopu niza »Glasba z vrtov sv. Frančiška« 12. maja ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici koncert najboljših solistov učencev SCGV Emil Komel z naslovom »Naši mladi talenti«. H Šolske vesti KAMP »ENGLISH IN ACTION« za fante in dekleta od 7. do 13. leta bo potekal v Dijaškem domu od 15. do 26. junija. Na programu bo učenje angleščine na igriv in dinamičen način: poleg tečaja jezika še košarka (v sodelovanju s ŠZ Dom) ali ples hip-hop. Urnik do 13. ali do 15.30, cena zelo ugodna; vpis po tednih, do zasedbe mest, na tel. 0481-533495 (od 13. ure dalje). H Čestitke Naj se ve, naj se zna, da naš STRIC jih 40 ima. Vse najboljše dragi stric! E., S., M. S Izleti SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira 30. maja izlet v Vicenzo na ogled razstave Tutankamona, Van Gogha in Caravaggia ter mesta z vodičem. Vpisovanje in informacije do 15. maja po tel. 347-1243400 (Magda). SPDG organizira v nedeljo, 10. maja, v sklopu Kekčevih poti (lažji pohodi, namenjeni otrokom in družinam) izlet v okolico Pivke na Notranjskem z vzponom na vrh Sv. Trojice (Krpanova dežela). Zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9. uri; informacije in prijave po tel. 3476220522 (Fanika) in 338-3550948 (Mitja). SPDG prireja v nedeljo, 31. maja, izlet na Grobničke alpe nad Reko. Pot ni zahtevna, kosilo iz nahrbtnika. Društvo bo ob zadostnem številu prijav poskrbelo za avtobusni prevoz. Prijave in informacije do 15. maja po tel. 0481-882079 (Vlado). SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice vabi na nočni pohod danes, 8. maja, z zbirališčem ob 22.30 pri vodnjaku v Gabrjah. Pohod bo vodil prof. Aldo Rupel. Udeleženci naj bodo obuti v težko obutev, s seboj naj prinesejo pohodne palice, svetilko ter obrok hrane. V primeru slabega vremena pohod odpade; informacije po tel. 328-9181685 (Ana). POKRAJINA GORICA organizira v sodelovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT in z združenjem Pro Loco iz Foljana-Redipulje avtobusne izlete na temo zgodovine prve svetovne vojne. V nedeljo, 10. maja, bo izlet na temo mostov v vojni. Odhod bo izpred goriške železniške postaje na Trgu Martiri per la Liberta d'Italia v Gorici ob 9. uri, vrnitev je predvidena ob 12.30 na istem mestu. Pred izletom bo predstavitveno predavanje v dvorani APT na železniški postaji v Gorici. Cena vozovnice znaša 5 evrov; informacije po tel. 0481-91697, car-so2014@provincia.gorizia.it; več na www.carso2014.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na enodnevni pomladanski izlet v Prlekijo in Va-raždin v soboto, 30. maja. Vpisovanje do 17. maja oz. do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Odhod iz Gorice okrog 6. ure. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument za tujino. Na račun 20 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim z avtobusom. Vpisovanje za en sam avtobus bo na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. samo ob sredah od 10. do 11. ure do 27. maja. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument. Na račun 200 evrov. □ Obvestila TABORNIKI RMV obveščajo člane, da je zbirališče za nedeljski izlet na Ma-tajur ob 8.15 na Opčinah na parkirišču pri krožnem križišču (smer Bani), ob 8.30 v Nabrežini na trgu in ob 8.45 v Gabrjah pri gostilni Tom-maso. Vrnitev bo predvidoma ob 18.15 v Gabrje,18.30 v Nabrežino in 18.45 na Opčine. Člani naj s seboj imajo rutko, primerno obleko in obutev, malico in kosilo iz nahrbtnika ter pelerino. »MED ŠMARENSKIMI GRIČI«: 8. maja ob 19. uri odprtje razstave 5. Ek-stempore Med Šmarenskimi griči ter vinska degustacija nagrajenih vin v spomeniško zaščitenem jedru vasi Šmarje ob zvokih Tamburaškega orkestra Danica. 10. maja ob 9. uri: 6. Pohod čez Školj In Tibot; ob 14. uri 3. Kmečke igre med ekipami Šmarij, Planine, Gaberij in Branika. Pohod bo potekal ob vsakem vremenu. Odprtje razstave in kmečke igre bodo v primeru dežja prenesene na 16. in 17. maj: informacije Darko Poljšak (tel. 0038641-275267), več na www.vino-reja-smarje.nvoplanota.si. KMEČKI IN OBRTNIŠKI SEJEM bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro ob sobotah: 9. maja, 6. junija, 18. julija, 8. avgusta, 5. septembra, 3. oktobra in 7. novembra; informacije po tel. 333-4318338. FESTIVAL OKUSI VIPAVSKE 2015 bo potekal v nedeljo, 10., in v ponedeljek, 11. maja, na renesančnem dvorcu Ze-mono. S svojimi najboljšimi vini se bo predstavilo 36 vinarjev Vipavske doline ter vinarji iz Štajerske. Več na spletni strani www.okusi-vipavske.si. Prireditve V NOVI GORICI: Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica ter Lions klubi severne Primorske pripravlja dobrodelno, ne-tek-movalno in družabno prireditev »Tečem, da pomagam« v nedeljo, 17. maja, od 9. do 11. ure v Športnem parku v Novi Gorici. FURLANSKO FILOLOŠKO DRUŠTVO prireja v tednu furlanske kulture 2015 predstavitev projekta z naslovom »Toponomastica friulana di Gori-zia«, ki jo je uredil Franco Finco. Zbirko mikro in makro toponomastike občinskega območja bodo predstavili na sedežu društva v Ul. Bellini 3 v Gorici v soboto, 9. maja, ob 20.30; več na www.furlansdalgurizan.eu. 11. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR bodo podelili v ponedeljek, 11. maja, ob 21. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nagradili bodo Iva Kovica za dolgoletno kulturno delovanje, Štandreški cerkveni pevski zbor in mešani pevski zbor Štandrež ob 140-letnici delovanja. Prirejajo KC Lojze Bratuž, ZCPZ in ZSKP. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 13. maja, ob 18. uri predstavitev knjige »Alcibiade - Una suite per basotto«. Gost večera bo avtor goriški univerzitetni profesor Giuseppe O. Longo. Prirejajo Kulturni dom v Gorici, Goriška državna knjižnica BSI, združenje Dante Alighieri iz Gorice in goriško združenje Forum za Gorico. V GORICI: v KC Lojze Bratuž bo v četrtek, 14. maja, ob 20.30 »Srečanje pod lipami« na temo 25. obletnice Demosove vlade (16. maj 1990). Spregovorila bosta dr. Andreja Valič Zver avtorica znanstvene monografije »Demos, slovenska osamosvojitev in demokratizacija« in deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin o prizadevanjih Slovencev v Italiji za demokratizacijo matične države. Večer bo vodil zgodovinar Renato Podber-sič. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič. 0 Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo; tel. 3402719034. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Franco Marc-hi s pokopališča v cerkev Sv. Ane in na pokopališče v Mošu. DANES V FOLJANU: 14.00, Silvano Cauzer (iz Trsta) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 14.00, Emilio Flapp (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Rosa Mistica, sledila bo upepeli-tev. 1 6 Petek, 8. maja 2015 APrimorski r dnevnik Scariolo spet «Španec« MADRID - Sergio Scariolo bo drugič v karieri selektor španske košarkarske reprezentance. Vodil jo je že med leti 2009 in 2012, ko je z njo dvakrat postal evropski prvak, na olimpijskih igrah v Londonu pa osvojil srebrno medaljo. Štiri-inpetdesetletni Italijan bo na selektorskem mestu nasledil Juana Antonia Orengo, ki se je moral posloviti lani poleti, potem ko je Španija na svetovnem prvenstvu na domačih tleh izpadla že v četrtfinalu proti Franciji. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Napadalni Vettel MADRID - Pred nedeljsko VN Španije v formuli ena je nemški voznik Ferrarija Sebastian Vettel zelo optimistično razpoložen in napoveduje možnost zmage. Na dirkalnik SF-15T so vgradili nove aerodinamične pritikline, ki naj bi skupaj z mehkimi in trdimi gumami, ki jih je Pirelli dobavil moštvom na VN Maleziji v Sepangu, kjer je Vettel zmagal, izničile zaostanek za Hamiltonom in Rosbergom. Vettel je prepričan, da bo Ferrari kmalu povsem poravnan z Mercedesom. smučanje - Leto dni odmora za Mazejevo, Massi najbrž v štabu Slovenije Za zdaj samo time out ČRNA NA KOROŠKEM - Tina Maze si bo vzela leto dni premora, preden bo sprejela odločitve o koncu ali nadaljevanju tekmovalne poti v alpskem smučanju. »Po šestnajstih dolgih in uspešnih sezonah, ko sem trenirala in tekmovala v vseh disciplinah mislim, da moje telo in um potrebujeta daljši počitek kot po navadi. Vzela si bom leto dni premora preden sprejmem nadaljnje odločitve. Čas bom izkoristila tudi za to, da dokončam diplomo, nekaj pa ga bom namenila tudi marketingu in komunikacijskim aktivnostim s partnerji: Stockli, Milka, Fila, Alpina Watches, I Feel Slovenia, Zlatarna Celje ter drugimi projekti, kijih imam v mislih,« je sporočila Mazejeva, ki je 2. maja dopolnila 32 let. »Kljub temu, da sem v osmih letih od a do ž vodil vse programe ekipe Tine Maze, sem jo pustil, da odloča s svojo glavo, ker je to prva stvar, potrebna športnikom. Videl sem, kakšno sporočilo bo poslala v javnost. Vprašala me je za mnenje in sem se do tega opredelil pozitivno,« je odločitev najboljše slovenske športnice komentiral vodja njenega moštva Andrea Mas-si. Čez dve leti bodo že zimske olimpijske igre v Južni Koreji. Massi je ocenil, da bi bila lahko Mazejeva za Pjeongčang dobro pripravljena. »S Tino je vse možno, fizično je sposobna vsaj v eni ali dveh disciplinah nastopiti na najvišji ravni,« je še povedal Massi. Začasni umik Tine Maze pomeni tudi, da je Massi zdaj kot trener prost. Nobena skrivnost ni, da si ga v svojem štabu želi novo vodstvo smučarske zveze Slovenije. Pogovori so že utečeni, čeprav dogovora še ni. Trenutno je Massi na ogledu treningov slovenske reprezentance na avstrijskem ledeniku Molltal, kamor ga je povabil Rasto Ažnoh, glavni trener ženskih reprezentanc, s katerim je Massi od vedno v dobrih odnosih. »Znam voditi ekipo na 360 obratih. Toda moja želja je, da bi imel sedaj, prvo leto, malo manj kon- kretno funkcijo. To je moj edini dvom. Odločam se o tem, ali bi imel vidnejšo ali bolj obstransko vlogo. V teh dnevih so me že klicali športniki, kar je največje veselje, ki ti ga lahko da ta trenerska služba. To je povsem drugače, kot če se zate zanimajo le funkcionarji,« je povedal Massi. In nadaljeval: »Potrebna bo motivacija, da se vidim v eni od funkcij, ki mi jih je predlagala zveza. Ne mislim pokvariti vtisa, ki sem ga pustil doslej z izidi in jih pokazal ne le Sloveniji, ampak mislim da tudi celotnemu svetu. Osrednja stvar je, da se lotim dela, ki sem ga sposoben. To bom ocenil in se potem odločil. Predvsem pa me zanima, kako so slovenski fantje in dekleta pripravljeni sprejeti mojo filozofijo,« je pojasnil Massi. ANDREA MASSI »Včasih sem mislil, da bom izgubil tako tekmovalko kot dekle« CELOVEC - Goriški strokovnjak Andrea Massi je ob objavi novice, da Tina Maze zaenkrat začasno prekinja tekmovalno pot, v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo spregovoril tudi o njunem življenjskem odnosu. »Partnerski odnos je včasih trpel. To je bilo zelo težko usklajevati. Sva par in ženske so zelo čustvene, bolj kot moški. Sam pa sem moral kot trener priganjati. Tedaj sva tvegala najin odnos, saj je prihajalo do konfliktov. Kljub temu je najin odnos na visoki ravni, kar je bilo težko ohraniti pri pri-ganjanju Tine 'mašine' na najvišje obrate. Jasno, da je bila reakcija kdaj slaba. Včasih sem si dejal, glej, izgubil boš tako tekmovalko kot dekle. Na koncu, ko pogledam pod črto, nama je uspelo.« Massi je s Tino Maze začel sodelovati 2002, samostojno ekipi zanjo pa izoblikoval leta 2008. »V nje sem videl velik potencial in neverjeten talent. Nisem sicer mislil, da bo osvojila 13 medalj, ampak sem sodil, da bi bila lahko na ravni Alberta Tome, Mateje Svet in podobnih. Vedel sem, da je lahko vedno med prvi tremi v skupnem seštevku svetovnega pokala in da lahko osvoji kolajne na velikih tekmah. Vprašanje je bilo le ali zlato, srebrno ali bronasto, kar je bilo sprva psihološko zelo moteče za naš razvoj. Toda ko sem videl, da ovir ni bilo več, sem vedel, da bo šlo, ker v njeno smučarsko tehniko in v njeno športno inteligenco nisem nikoli dvomil.« Trinajst medalj Mazejeve na velikih tekmah, skupna zmaga ob koncu rekordne sezone 2012-2013, v pokalu 81 zmagovalnih stopničk, 26 zmag... »Vsaka medalja ima svojo zgodbo in tudi vsako leto posebej. Ni mogoče delati primerjav, kot tudi ni mogoče primerjati športnikov v različnih obdobjih. Tako vsak trener, ki denimo primerja Ingemarja Stenmarka ali Bodeja Millerja, dela napako. Vsako obdobje ima svoje športnike in zakonitosti. Evolucija materialov, tehnike, prehrane, fizičnih sposobnosti gre tako hitro naprej, da ni nič več primerljivo, vsako leto gre vse skupaj naprej. Toda olimpijsko zlato odličje je prva stvar, ki bi jo izpostavil. Tina Maze je poleg tega razen v slalomu postala svetovna prvakinja v vseh disciplinah, kar je nekaj izjemnega. Svetovni rekordi v svetovnem pokalu so prav tako prišli, in to spontano, kot vse drugo. Tina Maze ni nič forsirala', četudi mogoče sama misli nekoliko drugače,« je ocenil Massi. hokej na ledu Slovenija proti Finski brez možnosti OSTRAVA - Slovenska hokejska reprezentanca je v četrtem nastopu na prvenstvu elitne skupine na Češkem doživela četrti poraz. V Ostravi jo je sinoči premagala Finska s 4:0 (2:0, 2:0, 0:0). Finci, ki so Slovenijo na tej ravni SP premagali že tudi leta 2003 in 2006, so bili preprosto premočni. Finci so v vsaki od prvih dveh tretjin dosegli po dva gola, tako da je bil zadnji del le še formalnost. Finci so imeli zmago že dolgo v žepu, Slovenci pa so bili brez možnosti, da bi lahko pomislili na kakšen preobrat (z razmerjem strelov 7-24), z mislimi pa najverjetneje tudi že pri današnji ključni tekmi z Norveško, enemu od nasprotnikov v boju za obstanek, ki pa ima po zmagi proti Slovaški že tri točke in tako precej boljše izhodišče kot Slovenija. Ostali izid: ZDA - Belorusija 2:5 (0:0, 1:3, 1:2). Vrstni red: Belorusija 10, ZDA, Finska in Rusija 9, Slovaška 7, Norveška 3, Danska 1. Slovenija 0. Skupina A (Praga): Češka -Francija 5:1 (0:0, 2:1, 3:0), Švedska -Nemčija 4:3 (2:1, 0:1, 2:1). Vrstni red: Kanada 12, Švedska 11, Švica 8, Češka 7, Francija in Avstrija 3, Latvija 2. Pall.Trieste mora danes zmagati Tržaški Pallacanestro Trieste čaka danes v dvorani PalaRubini tretja tekma četrtfinala končnice A2-lige. Njen nasprotnik Brescia vodi z 2:0 in bi lahko torej že drevi (začetek ob 20.30) izločil Tržačane. V resnici pa razlika v kakovosti med moštvoma ni tako velika. BREZEC - Sežanski košarkar Primož Brezec, ki je pred dnevi osvojil ciprsko državno prvenstvo z AEK iz Lar-nake, je za en mesec podpisal pogodbo s kuvajtskim Al Kuwaitom. Tam bo igral skupaj s še enim nekdanjim re-prezentantom Markom Miličem. SLOVENIJA - Košarkarji Krke so se zanesljivo uvrstili v polfinale lige Te-lemach in so na dobri poti, da še šesto leto zapored postanejo najboljša ekipa v državi. Na drugi tekmi četrtfinala so premagali Portorož s 87:70. ROKOMET - Boris Denič ni več selektor slovenske moške rokometne reprezentance. nogomet - Polfinale evropske lige Ni najboljše Polom Fiorentine v Sevilli, le neodločen izid za Napoli na domačih tleh SEVILLA - Ze po prvem polfinale evropske nogometne lige je bil ali manj jasno, da Fiorentina ne bo dočakala finala, Napoli pa še ima možnost, da se vanj uvrsti prvič po 26 letih. Fiorentina je na igrišču branilca pokala Sevil-li doživela hud poraz s 3:0. V prvem polčasu, zlasti na začetku, je imela celo več priložnosti od tekmecev, ki pa so v 17. minuti zadeli z Vidalom. V drugem delu je Fiorentina povsem popustila in pokazala precej brezosebno igro. Sevilla jo je še dvakrat kaznovala. V 7. minuti je spet zadel Vidal, tretji zadetek pa je v 30. minuti dosegel Gameiro. Napoli je pričakoval, da bo proti ukrajinskemu Dnjepru doma iztržil zmago, a se je moral zadovoljiti z delitvijo točk, čeprav je bil precej boljši. David Lopez je sicer v 5. minuti drugega polčasa povedel Neapeljčane v vodstvo, a v 35. minuti je za hladno prho poskrbel Seležnoj. Zadetek je dosegel iz nedovoljenega položaja, a ga sodnik ni razveljavil. Povratni tekmi bosta prihodnji teden. Gonzalo Rodriguez (Fiorentina) ansa nogomet - Disciplinski ukrepi Ranjeni Kras, 1500 evrov globe za Triestino Navijač tržaškega kluba napadel igralca Fontanafredde Na zadnjem nedeljskem gostovanju rednega dela nogometne D-lige bo Kras v Chioggi igral brez diskvalificira-nih Babičeva, Guliča in Delnera. Na klopi ne bo mogel sedeti niti trener Zlogar, ki ga je sodnik v nedeljo poslal predčasno z igrišča. Zaradi neljubega dogodka, neidentificira-na oseba je pred slačilnico napadla nogometaša Fontanafredde, bo morala Triestina seči globoko v žep. Disciplinska komisija je tržaškemu klubu naprtila kazen v višini 1500 evrov. V Križu jutri Gurnci-Dulnci in Gurnke-Dulnke Jutri bo na nogometnem igrišču v Križu tradicionalna nogometna tekma med Gurnci in Dulnci, to se pravi med prebivalci Križa s spodnjega oziroma zgornjega dela vasi. Nogometna tekma bo ob 18.30. Pred tem pa se bodo v odbojkarskem srečanju pomerile Gurnke in Dulnke. Odbojkarska tekma bo ob 16.30. / ŠPORT Petek, 8. maja 2015 1 7 kolesarstvo - Grega Bole pred jutrišnjim začetkom Gira »Cilji so visoki« Na startni liniji Gira d'Italia se bodo jutri predstavili trije slovenski kolesarji: Grega Bole (ekipa CCC Spran-di - Polkowice), Luka Mezgec (ekipa Team Giant - Al-pecin) in Jan Polanc (ekipa Lampre - Merida). Medtem ko sta prva dva že nekaj časa vedela, da bosta dirkala po Italiji, je Polanc dobil zeleno luč tik pred zdajci.. Za Boleta in Polanca bo to drugi nastop, za Me-zgeca pa tretji in vsi slovenski navijači se prav gotovo spominjajo njegovega zmagovitega šprinta v lanski zadnji etapi v Trstu. V tem prvem delu sezone pa Mezgec ni blestel, imel je nekaj zdravstvenih težav. Nasprotno, Bole je v zelo dobri formi, saj je pred desetimi dnevi zmagal etapo na dirki po Hrvaški, nanizal pa je več dobrih uvrstitev tudi na dirkah po Španiji, Italiji in Dubaju. Devetindvajset letni kolesar, rojen v Jesenicah, je letos prestopil v ambiciozno poljsko ekipo CCC Sprandi - Polkowice. Sestavljajo jo pretežno poljski kolesarji, med temi izkušena Maciej Paterski (zmagovalec letošnje dirke po Hrvaški) in Sylwester Szmyd. Bole je nastopil na Giru le leta 2013 v dresu nizozemske ekipe Vacansoleil - DCM. Njegova najboljša uvrstitev je 9. mesto na peti etapi (Cosenza-Matera). Gira pa ni končal. Po telefonu sva se pogovorila dan preden je odpotoval v Ligurijo, kjer se je srečal z ostalimi člani ekipe. Ali ste zadovoljen s prvim delom sezone? Ja. Morda bi lahko dosegel kakšno zmago več, a imel sem tudi nekaj smole. Vse priprave za Giro so uspele. Kakšna je torej forma? Je v redu. Sem zadovoljen, tako da grem optimistično na Giro. To bo vaš drugi nastop na Giru, medtem ko ste bil na Touru že trikrat. Kaj menite o teh dveh tritedenskih dirkah? Giro mi je všeč predvsem ker je blizu Slovenije, vendar mislim, da se iz organizacijskega vidika in atmosfere okoli njega, ne more primerjati s Tourom. Katerso vaša pričakovanja na Giru? Cilji so visoki, vsak od sebe pričakuje največ kar lahko. Če bo drugo mesto bom zadovoljen, če pa bo kaj več, bo še boljše. Na spletni strani vaše ekipe piše, da boste glavni šprinter ekipe. Videli vas bomo torej v ospredju v finalih etap? Težko bi zase trdil, da sem čist šprinter. Poskusil bom v nekaterih etapah biti v ospredju, a ne bo lahko. Vaša ekipa prvič nastopa prvič na Giru d'Italia. Kateri so njeni cilji? Imamo nekaj dobrih kolesarjev. Lahko dosežejo vidne uvrstitve na etapah. V prvi vrsti Paterski, ki je res v vrhunski formi. Mislim, da lahko z njim lovimo tudi etapno zmago. Imamo tudi Szmyda, ki bo ciljal na generalno lestvico, saj ima največ izkušenj. V preteklih letih je bil vedno eden izmed najboljših pomočnikov, tokrat bo imel priložnost da dirka zase. Ste si torej že porazdelili vloge? V resnici ne. Zavedamo se, da nimamo vrhunskih kolesarjev, vsi smo dobri in vsak bo dobil svojo priložnost. V šprintih se boste prav gotovo spoprijel z Mezgcem. Ali sta se že preizkusila? V preteklosti sva že kolesarila skupaj, ampak on je očitno boljši. Letos se nisva še srečala, tudi ker je on imel več smole z zdravjem in ni dosegel vrhunskih rezultatov kot lani. Vendar je med glavnimi šprinterji na Giru in se bo brez dvoma potegoval za več etapnih zmag. Kdo pa je vaš favorit za končno zmago Gira? Vedno trdim, da ko je Contador prisoten na dirki, je on favorit, saj vedno cilja na zmago. Vsekakor bo bo cesta povedala svoje. Če je Contador v pravi formi, mu nihče ne more priti blizu.» Kateri so vaši načrti po Giru? Verjetno bom šel na dirko po Švici, potem pa imel eno mesečni premor. Nato me najbrž čaka dirka po Poljski. Za mojo ekipo je to glavni letošnji cilj.« Edvin Bevk košarka - Under 14 moški košarka - Prvi četrtfinale končnice deželne C-lige Niso jih še premagali Bor Breg v # u & rlD7olnom Trener Brega Tomo Krašovec fotodamj@n Breg bo jutri ob 20.30 v Dolini gostil neugodno Fagagno - Cigliani je poškodovan V Dolini se je začelo vzvratno štetje. Ne samo za Majenco, ampak tudi za jutrišnjo prvo četrtfinalno tekmo play-of-fa deželne C-lige. Domači Breg bo namreč ob 20.30 v telovadnici športnega centra Silvana Klabiana gostil neugodno ekipo Blue Service Fagagna, ki se je po koncu rednega dela sezone uvrstila na šesto mesto (34 točk). Breg je bil z 38 točkami tretji. A to še ne pomeni, da so košarkarji Brega favoriti. Fagagna je za varovance trenerja Toma Krašovca skrajno neugoden nasprotnik. V letošnji sezoni je furlanska ekipa obakrat zmagala. Prvič v Fagagni 60:56, na povratni tekmi v Dolini pa 70:73. »Če igra Fagagna stoodstotno, lahko premaga vsakogar. So izjemno učinkovita peterka. Dušo in motor moštva predstavlja Campanotto, ki je glavni režiser vseh hitrih prehodov. Nasprotnik ima obenem odlične strelce na zunanjih položajih,« je opozoril trener Brega Tomo Krašovec, ki jutri ne bo imel na razpolago Ci-glianija. »Andrea se je poškodoval na zadnji tekmi proti Tolmezzu. Zatekla mu je peta in zaradi tega ga skoraj gotovo ne bomo uporabili. Raje naj počiva in bo morda nared za povratno tekmo v Fagagni prihodnjo sredo.« Kako pa je trener Krašovec pripravil svoje varovance na jutrišnjo tekmo oziroma katera bo strategija? »Ker je igra Fa-gagne hitra, jih bo treba najprej umiriti in upočasniti ritem. Nevtralizirati moramo Campanotta in zunanje igralce. Skratka, čaka nas veliko dela. Tekma bo zelo intenzivna. Moramo se potruditi, predvsem v fazi obrambe. Prepričan pa sem, da so fantje dobro pripravljeni,« je napovedal Krašovec, ki bo s svojimi varovanci treniral drevi in morda še jutri zjutraj (strelski trening). Drugi četrtfinalni pari so: Tarcento - San Daniele, Latisana - Romans in Co-droipo - Fogliano. »Tarcento, ki se je po koncu rednega dela uvrstil na prvo mesto, je glavni favorit za napredovanje v državno C-ligo. Vsi drugi smo si bolj ali manj enakovredni. Veliko bo odvisno od dnevne forme ekip. Pa tudi od sodnikov, ki so letos žal zelo povprečni. Mi seveda ciljamo na finale,« je zaključil Krašovec. (jng) deželnem finalu Bor Breg - Azzurra A 46:34 (20:8, 9:9, 8:6, 9:11) Bor Breg: Cej, Bonini 5, Negovetti 5, Cingerla 7, Pregarc, A. Žerjul, M. Žerjul 8, Paiano, Coffoli 1, Hervat, Ota 1, Oblak 19. V skupini za prvaka so košarkarji združene ekipe Bora Brega premagali tudi A ekipo Azzurre in se tako matematično uvrstil v deželni finale, v katerem se bodo pomerili proti zmagovalcem iz goriške, pordenon-ske in videmske pokrajine. Deželni finale bo 29., 30. in 31. maja v Korenu (Corno di Rosazzo). Pred tem čaka združeno ekipo še zadnja prvenstvena tekma, v ponedeljek ob 18.00 v gosteh proti Azzurri B. Bor Breg je bil predvsem v prvi četrtini veliko boljši od nasprotnika. Gostitelji so se povsem razigrali in so v nadaljevanju skrbeli le, da se jim ne bi nasprotniki približali. odbojka - Jutri na Opčinah polfinale končnice moške D-lige Poraženec gre domov! Sloga Tabor-Soča brez popravnega izpita - Gledalci bodo lahko vstopili v telovadnico Derbiji pri nas, ne glede na tekmovalno raven, vedno zbujajo pozornost. Toliko bolj, če so pomembni. V to kategorijo nedvomno sodi jutrišnja tekma med od-bojkarji Sloge Tabor in Soče. Gre za polfinale končnice moške D-lige. Tekma, ki bo v openski telovadnici od 20.30 dalje, neposredno odloča o tem, kdo se bo v finalu proti furlanskemu San Vitu boril za prestop v višjo ligo. Slogaši so si mesto v končnici zagotovil že pred časom, mladi igralci Soče pa (presenetljivo) šele v zadnjem krogu. Po rednem delu sta si ekipi kar zadeva derbijev poravnani. V Sovodnjah je zmagala Soča s 3:1, pred enim mesecem na Opčinah pa Sloga Tabor s 3:0. »Sezona je bila dolga in naporna, vseeno mislim, da smo dobro pripravljeni. Čaka nas zahteven nasprotnik, ki ga absolutno spoštujemo. Upam, da bomo oboji pokazali lepo odbojko in da se bomo na koncu zmage seveda veselili mi. Tehtnico bodo na stran zmagovalca najbrž nagnili sprejem, servis in število neizsiljenih napak,« je povedal trener Sloge Tabor Danilo Berlot. Danilo Berlot (Sloga Tabor) fotodamj@n Lucio Battisti (Soča) »In ali out tekma je vedno nekaj posebnega. Povrhu gre za zamejski derbi, vsi se med sabo dobro poznamo. To je klasična situacija za 1, X, 2 stavo. V poštevpride sproščanje dodatnih in posebnih motivacij in napetosti. S tem, da igra doma, je Sloga Tabor v rahli prednosti. Zagotovo pa bomo igrali na vso moč, ker se zavedamo, da lahko tu- lipko v trstu! Igriva košarka na 1. maju fotodamj@n di zmagamo,« je mnenje trenerja jutrišnjih gostov z Goriškega Lucia Battistija. Razveseljiva novica za navijače obeh taborov je ta, da je uprava Sloge Tabor pri odbojkarski zvezi izposlovala dovoljenje, da lahko gledalci vstopijo v telovadnico in si tekmo ogledajo z roba igrišča, vendar bo pri tem potrebna največja discipliniranost. (ak) Lipko prihaja na Stadion 1. maj. In to ni šala! V torek, 12. maja bo KK Bor gostil projekt Igriva košarka, ki ga razvija Košarkarska zveza Slovenije. Namen je približati košarko otrokom, starim od 4 do 9 let in to na čim bolj razigran in igriv način. Skratka, glavno načelo je, naj otroci igrajo košarko, ki ustreza stopnji njihovega telesnega in duševnega razvoja naj ob tem uživajo in se zabavajo Posebno noto celotnemu projektu daje od leta 2013 tudi priljubljena maskota Lipko. Košarko bodo spoznavali učenci prvih treh razredov osnovnih šol Fran Milčinski, Finžgar, Josip Ribičič, Grbec/Stepančič in Zupančič. Otroci bodo košarko z igrami in poligoni spoznavali porazdeljeni po starostnih skupinah, posamezna predstavitev pa traja približno 50 minut z 10 minutnim od- RAFAEL BALDASSI Deželni finalist in MVP igralec Slovenski košarkar iz Bar-kovelj Rafael Baldassi, ki je letos branil barve Gonarsa, je s svojo ekipo dosegel lep uspeh. Potem ko je Gonars v najkakovostnejšem izmed treh prvenstev under 17 («eccellenza«) dosegel končno 5. mesto, je v finalu elitnega prvenstva, ki je bil v Rožancu, si je po zmagah proti tržaški Azzurri v polfinalu in Portogruaru v finalu-proboril pravico do nastopa na meddeželni fazi, ki bo od 31. maja do 2. junija na Tridentinskem. Stod-vainosemdeset centimetrov visoki organizator igre Rafael, ki je v preteklih sezonah branil tudi barve Pall.Trieste, videmskega CBU in Brega, je bil v Rožancu, v skupnem seštevku dveh tekem, najboljši strelec finala (29 in 17 točk, skupno 46), bil pa je tudi najboljši strelec prvenstva »eccellenza« in seveda MVP igralec svojega moštva. Glavnino igralcev Gonarsa s trenerjem Strop-polom vred so se v Gonars preselili iz videmskega CBU. Gonars svojo člansko ekipo nastopa sicer v promocijski ligi. □ Obvestila AŠD MLADINA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v domu Alberta Sirka v Križu v petek, 8. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SK DEVIN vabi na izredni občni zbor, ki bo na društvenem sedežu v Slivnem v sredo, 13. maja 2015 ob 20.30 uri v drugem sklicanju z dnevnim redom: vpis v Italijansko športno zvezo FIHP in Razno. Petek, 8. maja 2015 Naslov današnjega Šuma bi moral biti »Ženske v znanosti«, a ko sem se lotil s pisanjem članka, pred približno desetimi dnevi, sem zasledil na spletni strani BBC-ja novico, ki me je popolnoma pretresla. Nepal. Bral sem novico. Neverjetno!, sem si mislil, kaj se dogaja? Kaj se dogaja? Mislim, da ste tudi nekateri drugi bralci imeli podobno reakcijo, kot sem jo imel jaz. Nepal, država južne Azije, ki meji z Indijo in s Kitajsko, je porušen. Novice so takrat pričale o 50 odstotkih porušenih nepremičnin. Število pa se je sproti večalo, nekatere novejše novice trdijo celo, da se je med potresom v Nepalu porušilo 80 odstotkov vseh stavb. In to ni bilo edino število, ki se je s časom večalo. Strahotno se je večalo tudi število mrtvih: najprej par tisoč (samo??), nato pa štiri, pet, šest tisoč. Sedem, sedaj. Osem tisoč je približno ranjenih, po pričevanjih italijanskega Rdečega križa. Milijon jih je izgubilo dom. Katastrofe in humanitarna pomoč Bliskovito so se po celem svetu začele pojavljati solidarnostne akcije. Nekatere humanitarne organizacije so sprožile akcijo nabiranja denarja preko solidarnostnih SMS sporočil, druge pa so poslale zdravnike in prostovoljcev prav v Nepal, da bi na terenu pomagali ranjenim prebivalcev. Skratka, svet se je (žal, a k sreči) še enkrat mobiliziral in skupaj zbral sredstva, s katerimi bo konkretno pomagal ubogim Nepalcem. Poleg humanitarnih organizacij, so se mobilizirale tudi posamezne države. Nekatere države so dejansko poslale nekaj specialistov v Nepal, da pomagajo lokalnemu prebivalstvu odpraviti ruševine, predno se začnejo širiti epidemije. Druge so poslale hrano, tretje pa zdravstveno pomoč. V situaciji, ki jo prav zdaj doživlja Nepal, je vsaka majhna pomoč res dobrodošla. V tem članku pa bi hoteli šumovci predstaviti »skrite« in »temne« plati nekaterih humanitarnih gest, ki so prišla v zgodovino kot sumljiva ali celo sramotna dejanja. Šta je u bilo u Bosni? Spomenik Medunarodnoj ve, med katerimi je (negativno) slovela tudi Italija, pošiljale zapadle in higiensko nespodobne škatlice mesa in piškotov. Katica trdi, da so se otroci in ostareli hranili s piškoti, ki so jih proizvedli leta 1957-1960 (spominjamo bralce, da je bila vojna v Bosni v 90. letih). Rezultat? Še več mrtvih zaradi pojavljanja bolezni in raka med otroci. Italija in Evropa nasploh, kot že rečeno, sta še posebno sloveli po zelo (ne)kvalitetni hrani. Danes se Bosanci spominjajo takih (lepih) gest s Zajednici. Vojna na Balkanu. Nekoliko starejši bralci se gotovo spomnite kako kruta je bila vojna v Bosni. Kruta še posebno zaradi tega, ker je bilo prebivalstvo direktno vpleteno v vojaške (in nevojaške) zadeve. Nekatere države so se tedaj odločile, da Bosni pošljejo nekaj nujnih izdelkov, kot hrano, pijačo, zdravila, zobno pasto ipd. Kako lepo, da je prišlo do tega! A smo prepričani, da je vse lepo in prav, pri takih humanitarni pomoči? Velija Katica, ki se spominja vojne v Sarajevu, izjavlja, da so med vojno drža- stavkom: »Spomenik Mednarodni skupščini od hvaležnih prebivalcev Sarajeva«, ki je natisnjen na spomeniku, ki upodablja pločevino, kjer se hrani sveže (??) meso. Japonski špageti v Mostarju, ki so zapadli pred (samo) par leti, so drugi primer sveže hrane, ki so jo najrazličnejše države pošiljale v Bosno. Nekateri se spominjajo tudi z uranom onesnažene hrane, ki je gotovo pripomogla k širjenju raka med otroci. Kaj s tem? Viri pričajo, da večkrat države mislijo prej na prestiž, ki ga bodo dosegle s tem, da pomagajo potrebnim, kot pa na potrebne. Sedaj še Nepal? Viri poročajo, da sedaj nekatere države pošiljajo v Nepal riž in podobno hrano. Vprašanje, ki se postavlja nekaterim novinarjem večjih mednarodnih medijev je: ali v Nepalu res potrebujejo riž? Ali ne bi raje pošiljali svežo vodo, saj je potres onesnažil pitno vodo in konkretno zdravstveno pomoč, ko postajajo epidemije čedalje bolj nevarna realnost? Nekateri bralci ste se spraševali - in prav iz teh dvomov smo šumovci sestavili današnji razmislek - ali res ne gre znova le za humanitarno pretvezo, ali se nekatere države hočejo ponovno pokazati, da v prvi vrsti sodelujejo pri humanitarnih akcijah? Upamo, da ne. Upamo, da se »tragedija humanitarne pomoči« v Bosni ne ponovi še enkrat in da se mednarodne organizacije dejansko zberejo in skupaj odločijo za najnujnejšo intervencijo na terenu. Pomagaj tudi ti! Draga bralka in dragi bralec! Potres v Nepalu predstavlja res veliko naravno katastrofo, ki je porušila precej revno, a čudovito državo. Bralci Šuma in Primorskega dnevnika ste se (najlepša hvala!) časti vredno odzvali našim prejšnjih prošnjam za pomoč, ko je bil lani poplavljen del Balkana. Verjamemo, da boste tudi tokrat razumeli, kako težka je situacija v Nepalu in skupaj prispevali, lahko le malenkost, k prenovi azijskega bisera Nepala. Če hočete pomagati tudi vi, torej obiščite spletno stran italijanskega Rdečega križa http://www.cri.it/emer genzanepal ali slovenskega Rdečega križa http://www.rks.si/ in sledite navodilom, ki jih boste dobili. Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Tudi ura je sedaj Applova Že od nekdaj je ročna ura več kot je od nje zahtevala njena prvotna funkcija: postala je pravi del draguljev in tudi neke vrste status simbol za tiste, ki jo nosijo. Toda v ta svet švicarske prevlade bi rada našel svoje mesto tudi Apple. Ameriška firma, ki je postala znana po svetu z minimalističnim in svežim designom in visoko kakovostnimi produkti na področju informatike, se je odločila, da je čas, da se tudi oni preizkusijo na tem tržisču, saj Apple ni prvi, ki je izdelal tak produkt: Samsung, LG in Sony so ga že prehitele. Applewatch je prišel na tržisče 24. aprila v nekaterih državah, med katerimi ni Italije ali Slovenije, toda mogoče ga je naročiti preko spleta. Izšel je v treh verzijah: Apple watch classic, Sport in Edition. Klasična verzija ima trup iz nerjavečega jekla, naravne ali črne barve s safirnim steklom in možnostjo izbire pasa, verzija Sport ima eloksi- ran aluminijasti trup in steklo Ion-X, Edition pa ima trup iz 18-karatnega zlata. Na razpolago je v ženski (38 mm) ali moški (42 mm) verziji. Ura bo imela 18-urno avtonomijo, kar pomeni, da jo bo moral uporabnik napajati dnevno. Zaslon je mrežnični, z visoko gostoto pixlov, z vgrajeno tehnologijo Focus Touch, ki lahko razlikuje med kratkim ali daljšim kontaktom na zaslon, in tehnologijo Taptic Engine, ki generira majhno vibracijo vsakič, ko bo uporabnik interagiral z napravo ter ustvarja občutek človeškega dotika, za boljšo uporabo. Strojna oprema vključuje GPU, Bluet-hooth, WiFi in NFC. Potemtakem bo Applo-va ura lahko sprejemala SMS, klice, iMessa-ge, maile ter vizualizirala mape. Poleg vsega tega pa je na razpolago še mnogo senzorjev: pod uro, kjer je ta v stiku z roko, se nahajajo štiri LED luči. Te lahko uspešno merijo srčni utrip in druge podatke o cirkulaciji. Zaslon ima dva sistema za zaznavanje dotika: prvi je kapacitivni, torej tisti, ki ga ima vsak pametni telefon, drugi pa zaznava intenziteto tlaka na zaslon, za bolj popolno uporabo potenciala naprave. Poleg tega ima Apple Watch tudi mikrofon za upo-ravo glasovnih ukazov (Apple ga je poimenovala Siri), in ino-vativno tehnolgijo MagSafe, ki omogoča polnjenje baterije s popmočjo Wi-Fi-ja. Applova ura bo združljiva z Iphoni pete in šeste generacije. Applewatch bo primeren tuda za ljubitelje telovadbe in fitnessa: zbiral bo podatke o količini in kakovosti fizičnega dela ter celo spodbujal k vaji uporabnike, ki imajo preveč sedentarne navade. Precej zaminiva je funkcija Digital Touch, s katero bo lahko uporabnik na zaslon ure narisal tekst ali risbo in jo bo lah- ko poslal sogovorniku ali uro celo uporabil kot walkie talkie. Apple Watch bo imel 8gb spomina. Četrtina je namenjena glasbi, 75mb pa je na razpolago za slike. Kar ostane je namenjeno sistemu. Na kratko je Apple Watch zanimiva naprava, ki pa ne zagotavlja nič več kot ima upo-ranik v žepu: pametni telefon. Verjetno, kot za pametne telefone, bo treba malo počakati in dati izdelovalcem malo časa, da polno razvijejo potencial svojih izdelkov. / RADIO IN TV SPORED Petek, B. maja 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja 21.10 Državna proslava ob 70. obletnici koncerta II. svetovne vojne (prenos), sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Nad.: Hawaii Five-0 22.45 Nad.: The Good Wife 23.45 Senza peccato RAI3 RAI PREMIUM 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ragione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diret-ta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Si puo fare! 23.15 Tv7 13.15 Nad.: Un posto al sole 14.20 Nad.: Terapia d'urgenza 15.05 21.25 Nad.: Terra Nostra 15.50 Serija: Sulle tracce del crimine 17.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 17.45 GranPremium 18.05 Serija: Delitti in Paradiso 19.10 Nad.: Legami 19.50 Novice 19.55 Nad.: Batticuore 20.40 Nad.: La signora in rosa 22.15 Serija: Nero Wolfe 23.20 Film: Virginia, la monaca di Monza (dram.) RETE4 CANALES 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra Nostra 16.00 Giro d'Italia 17.00 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole ITALIA1 21.10 Film: Looper - In fuga dal passa-to (zf, '12, i. B. Willis) 23.10 Dok. film: Il viaggio di Sammy _RAI4_ 11.15 Heroes 12.00 Robin Hood 12.45 18.30 Andromeda 13.45 19.15 Rai Player 13.50 20.10 Star Trek Enterprise 14.40 90210 1 5.20 Heartland 16.05 Joan of Arcadia 16.55 Novice 17.00 Streghe 19.25 Doctor Who 21.10 Film: The New Daughter (horor, '09) 23.00 Wonderland 2015 23.25 Anica - Appuntamento al cinema 23.30 Film: Stigmate (horor, '99) _RAI5_ 14.00 La Terra vista dal cielo 14.55 Il popolo degli oceani 15.55 Gledališče: I mor-ti non fanno paura 16.30 Gledališče: Quei figuri di tanti anni fa 17.10 Gledališče: La chiave di casa 17.40 Gledališče: Il dono di Natale 18.05 Gledališče: San Carlino 1900... e tanti 18.25 Gledališče: Amicizia 18.50 Novice 19.00 Come si guarda un'opera d'ar-te 19.25 Le citta perdute dell'Iraq 20.25 Rai Player 20.35 Memo - L'agenda culturale 21.15 Dok. film: Ferma il tuo cuore in af-fanno 23.00 Scaramouche Scaramouche 23.10 David Letterman Show RAI MOVIE 13.35 17.55 Rai Player 13.45 Film: For-tapasc (biogr.) 15.40 Film: Dream Girls (muzikal, '06, i. Beyonce) 17.50 Novice 18.05 Film: Un affare di cuore (rom.) 19.25 Film: Buon Natale... buon anno (kom.) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 21.00 Ring 12.30 Aktualno: Musa Tv 13.00 Le ricette di Gior-gia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.05 Happy Hour LAEFFE 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in Tv 16.45 Nad.: Le tre rose di Eva 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto grado 12.45 17.35 Jamie: Menu in 15 minuti 13.40 Jamie: Comfort Food 14.3518.35 Bourdain: Senza prenotazione 15.30 Un medico on the road 16.35 Silvia, pepe quanto basta 19.40 Novice 20.00 Posso dormire da voi? 21.00 Film: Coco Chanel & Igor Stravinsky (dram.) 23.10 Nad.: Annika - Crime Reporter CIELO 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici fase serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomerig-gio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'in-decenza 21.10 Nad.: Le tre rose di Eva 23.15 Grand Hotel Chiambretti 12.00 13.15 Junior MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Australia 16.45 18.30 Fratelli in affari 17.30 Buying & Selling 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Italia's Got Talent 23.45 Italia's Got veramente Talent? DMAX 6.45 Risanke 8.25 Nad.: Smallville 10.15 Nad.: The O.C. 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.15 Serija: Merlin 16.35 Serija: The Vampire Diaries 17.35 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.35 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Pacific Rim (zf, '13, r. G. Del Toro) 23.45 Serija: I Griffin _[RIS_ 15.05 Film: Che fine ha fatto Harold Smith? (kom.) 16.55 Film: I giardini dell'Eden (biogr.) 18.45 Supercinema 19.10 Serija: ATeam 12.30 Storage Wars 13.20 19.30 Rimozio-ne forzata 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turt-leman 16.50 Airport Security 18.35 Affari a quattro ruote 21.10 Ultima fermata: Alaska 22.00 Oro degli abissi 22.55 Nella terra dei serpenti a sonagli 23.45 Cacciatori di fantasmi SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.2018.25 Kviz: Vem! 11.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 12.00 Sveto in svet 13.00 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.15 Mostovi - Hidak 15.50 18.10 Otroški program: OP! 16.20 Osmi dan 17.30 Nad.: Presneto štirinajsto 17.55 0.20 Dnevnik 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.10 Pozabljeni Slovenci 20.30 Državna proslava ob 70. obletnici konca II. svetovne vojne, prenos 22.00 Odmevi 23.05 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 8.55 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.25 Infodrom 8.35 Moja soba 10.15 Dobro jutro 13.15 19.10 Točka 14.35 Ugriznimo znanost 15.35 Slovenci v Italiji 16.10 Dok. serija: Razkrivanje preteklosti 16.40 Mostovi - Hidak 17.10 Žo-garija 17.45 Nogomet: vrhunci evropske lige 18.35 Avtomobilnost 20.00 Dok. odd.: Rabin in nemški častnik 20.55 Podoba podobe 21.20 Nan.: Osiveli prijatelji 21.50 Nad.: Popravljena krivica 22.40 Film: Balada o vojaku (voj.) KOPER 13.55 Dnevni program 14.00 23.45 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.45 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Film: Ples v temi (kom.) 17.10 Dogodki 17.25 Sredozemlje 18.00 Firbcologi 18.25 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.30 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Folkest 2014 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.00 Feelthe90 23.15 Avtomobilizem POP TV 21.15 Film: Identità sospette (triler, '06) 22.45 Film: Uomini senza legge (voj., '10) 21.00 Film: Resa dei conti a Little Tokyo (akc., '91) 22.40 Film: Training Day (det., '01, i. D. Washington) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 15.10 Serija: La libreria del mistero 17.00 Nad.: Amare per sempre 18.05 Serija: Il com-missario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Pasqua nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menù di Benedetta 11.00 19.00, 20.05 Cuochi e fiam-me 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 16.00 Serija: Providence 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Serija: Josephine, ange gardien 7.00 Risanke 8.05 10.00, 11.10, 12.20 Tv prodaja 8.20 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.15 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.25 15.00 Nad.: Dubrovniška zora 12.35 Serija: Lepo je biti sosed 13.35 MasterChef Slovenija 17.00 18.55, 21.45 Novice 20.00 Film: Draga, počakaj, sem na poti (kom., '10, i. R. Downey Jr.) 22.20 Eurojackpot 22.25 Film: 007 - Goldfinger (akc., '65) Petek, 8. maja La Effe, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Coco Chanel & Igor Stravinsky Francija, Švica 2009 Režija: Jan Kounen Igrajo: Anna Mouglalis, Mads Mikkelsen, Elena Morozova in Nataša Lindinger Film, ki je nastal po romanu Chrisa Greenhalgha pripoveduje o prijateljstvu in ljubezenskem odnosu med pariško modno kreatorko in velikim ruskim skladateljem. Do njunega srečanja naj bi prišlo prav v francoski prestolnici, leta 1920, se pravi v času, ko si je slavna Coco zamislila parfem Številka 5. V filmu se prepletajo resnična dejstva in fikcija. Pisatelj Greenhalgh je v prvi osebi sodeloval pri pisanju filmskega scenarija in se pri tem poslužil tudi številnih dokumentov, ki so mu jih dali na razpolago na sedežu francoske modne hiše, kot tudi nekaterih predmetov, ki jih še danes hranijo na rue Cambon 31, se pravi v stanovanju kjer je Coco Chanel živela. KANAL A 7.0018.00 Svet 7.50 Risanke in otroške odd. 8.55 11.30 Serija: Odvetnik z ulice 9.45 Pazi, kamera! 10.20 12.25, 12.40 Tv prodaja 10.35 Serija: Kamp razvajencev 12.55 16.15, 22.00 V živo iz hiše Big Brother 13.25 17.05 Serija: Komisar Rex 14.25 Film: Pod košem 16.35 Serija: Novo dekle 18.55 Top Gear 20.00 Big Brother 22.30 Film: Ameriška pita 7 (kom.) PLANET TV 10.55 Nad.: Moja družina 11.40 Tv prodaja 12.10 Nan.: Zasebna klinika 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.15 Nan.: Talenti v belem 16.10 21.00 Bar 17.10 Nan.: Havaji 5.0.18.10 Nan.: Allo allo 19.00 Danes 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 22.00 Nan.: Obveščevalec 22.55 Bar doma 23.35 Film: Na svoji zemlji (dram., '48) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 12.15 V pričakovanju vikenda... ; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Boris Pahor: Spopad s pomladjo - 10. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 8. maja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad zahodno in srednjo Evropo ter nad zahodnim Balkanom je območje visokega zračnega pritiska. V nižjih zračnih plasteh doteka k nam od vzhoda hladnejši in bolj suh zrak. V nižinah in na obali bo jasno ali deloma oblačno, pihal pa bo vetrič. V gorah bo spremenljivo in bodo možne kratkotrajne plohe. Vreme bo prehodno z nekaj oblačnosti. Dopoldne precej jasno in na Primorskem bo pihala šibka burja. Popoldne se bo od zahoda zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, najvišje dnevne pa 21 do 26 stopinj C. Vreme bo spremenljivo oblačno z možnostjo dežja ali neviht. Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno se bodo pojavljale manjše krajevne padavine, ki bodo manj verjetne v južni polovici Slovenije. Pihal bo severovzhodnik. ; £ Sonce vzide ob 5.43 in zatone ^g ob 20.20 □ Dolžina dneva 14.37 Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.14 z 1957 - Marsikje je bilo § jutro najhladnejše v maju po letu 1950, višjeležeče kraje je prekrivala snežna odeja. V Novi vas na Blokah so izmerili kar -13,6 °C, v Kočevju je termometer pokazal -6,9, v Novem mestu -4,7 °C ter v Bovcu -2,8 °C. Danes: ob 6.16 najnižje -45 cm, ob 12.59 najvišje 23 cm, ob 18.29 najnižje -4 cm, ob 23.53 najvišje 27 cm. Jutri: ob 6.59 najnižje -39 cm, ob 14.15 najvišje 20 cm, ob 19.48 najnižje 1 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. -JO 500 m ...........18 1000 m ..........14 1500 m ..........10 2000 m ...........6 2500 m ...........3 2864 m ........... 1 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 7,5 in v gorah 8,5. Turek za tri leta v zapor, ker je mučil in ubil mačko ANKARA - Turški študent bom moral za tri leta v zapor, potem ko je posnel svoje mučenje mačke do smrti, so včeraj poročali turški mediji. Gre za prvo tovrstno resno obsodbo zaradi mučenja in pobijanja domačih živali. 21-letni Mustafa Can Aksoy je lani posnel svoje mučenje mačke, ki jo je ubil z urezninami z nožem in udarci v glavo, poroča turški časnik Hurriyet. Sodišče v mestu Eskisehir na zahodu države ga je v sredo razglasilo za krivega nepotrebnega uboja živali in ga je obsodilo na tri leta zapora. Mačka z imenom Iletski je pripadala lokalni kavarni Cafe de Cat, katere lastniki so bili med tožniki Aksoya. Podrobnosti zločina so sicer prišle na dan, ko se je posnetek mučenja mačke pojavil na spletu. Iz spoštovanja do princeske Charlotte preimenovali opico TOKIO-Japonski živalski vrt na jugu države je včeraj sporočil, da razmišlja o novem imenu za mlado opico, ki sojo v skladu z rezultati ankete poimenovali Charlotte, kot je ime tudi novorojeni britanski princeski. Živalski vrt je prejel več pritožb, daje to ime za opico nespoštljivo do britanske princeske. Park za divje opice MountTakasaki je v sredo razkril, da so anketiranci v tradicionalni anketi za ime vsake prvorojene makaki opice v posameznem letu letos izbrali Charlotte. Ime je v anketi nenadoma postalo priljubljeno, ko je britanska kraljeva družina razkrila, da bo to ime nosila hči princa VVilliama in njegove soproge Kate. LJUBLJANA - Sklep na včerajšnji seji slovenske vlade Ruska kapelica pod Vršičem spomenik državnega pomena LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji izdala odlok o razglasitvi Ruske kapelice pod Vršičem za kulturni spomenik državnega pomena. Kapelica je po mnenju vlade s svojo obliko in zgodovinskim pomenom izjemnega pomena za Slovenijo in simbol slovensko-ruskega prijateljstva. »Unikatna kapelica je s svojo obliko in zgodovinskim pome- nom, spominom na prvo svetovno vojno in žrtve plazu, zlasti številne ruske ujetnike, spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. Je simbol slovensko-ruskega prijateljstva in prostor mednarodnih srečanj,» so na uradu vlade za komuniciranje zapisali v sporočilu za javnost. Ruska kapelica je bila postavljena leta 1916 v spomin na ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič. Predstavniki Slovenije in Rusije se jih spomnijo vsako leto konec julija s tradicionalno slovesnostjo ob kapelici. Predsednik vlade Miro Cerar je na letošnjo slovesnost povabil ruskega premierja Dmitrija Med-vedjeva. BLED - 47. mednarodno srečanje PEN Pisateljev svobodni pogled zazna podtalno vojno, ki se odvija za svetovni prestiž BLED - Poleg vidnih vojaških spopadov se v svetu odvijajo tudi nevidni podtalni ekonomski in finančni boji. Na vojno, ki jo vodijo bogati in vplivni, so opozorili sodelujoči na današnji drugi okrogli mizi 47. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu, ki je potekala na temo vidnih in nevidnih vojn. Edvard Kovač iz Slovenskega centra PEN je pojasnil, da je rojevanje sporov in nasilno obračunavanje med posameznimi etičnimi, političnimi in verskimi skupinami danes postalo že tako pogosto, da imamo občutek, kakor da je že ves svet znova vpleten v svetovni konflikt, ki se preko oboroženih spopadov redno dogaja po vsem svetu. Ti konflikti so na dlani, o njih govorimo, zmajujejo z glavo, se zgražamo in hkrati priznamo neko brezizhodno situacijo. Pisateljev svoboden pogled hkrati zazna tudi podtalno vojno, ki se odvija za svetovni prestiž. To so ekonomski in finančni boji, podtalni vojni tokovi pa so tudi nasilje določenih civilizacijskih in kulturnih modelov. »Poslanstvo literarnega ustvarjalca in tudi današnjega misleca je in ostaja or-fejevska pot v podtalnost, da prepeva in izgovarja besede ter gre k svetlobi naproti,« je poudaril Kovač. Kot je pojasnila Elizabeth Csiscery-Ronay iz madžarskega centra PEN nevidne vojne bijejo bogati in vplivni, multinacionalne korporacije in velike banke proti običajnem ljudem in celotnim narodom. Spomnila je, kako so multinacionalke na Madžarskem prevzele ekonomsko življenje in uničile domača podjetja, plačujejo pa le malo davkov in dobiček črpajo iz države. Takšna ekonomska kolonializacija se je zgodila v številnih državah po svetu, je opozorila. Kultura množične potrošnje žre človeško civilizacijo, denar je postavila v center vrednot in ostale uničila, cilj stalnega ekonomskega razvoja pa pustoši tudi naravo. »Kulturne skupnosti bi se morale upreti tem lobotomijam človeškega duha,« je izpostavila Csiscery-Ronayeva in dodala, da se tej nalogi ne moremo izogniti, če želimo preživeti kot ljudje. Zeki Ergas iz Švice je navedel sestavek iz dela Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega Bratje Karamazovi, ki je tudi 140 let po zapisu še vedno aktualen. »Da bi spremenili svet je nujno, da se spremenijo človeška srca,« pravi in dodaja, da se mora najprej končati doba človeške izolacije, v kateri so ljudje ločeni v posamezne enote, se skrivajo in distancirajo od drugih ljudi. Konec te dobe še ni na vidiku, vendar bo zagotovo prišel in vsi bodo spoznali, kako nenaravno so se ločili en od drugega. Takšen bo duh časa in vsi bodo presenečeni, da so tako dolgo živeli v temi in niso videli svetlobe, je še zapisal Dostojevski. Po včerajšnjem osrednjem delu tradicionalnega blejskega srečanja v organizaciji Slovenskega centra PEN, ki se ga letos udeležuje 50 pisateljev iz 27 centrov, bo danes potekala še generalna skupščina odbora pisateljev za mir Mednarodnega centra PEN. Prav tako bo danes na sporedu literarni festival Obrazi miru.