SVOBODNA SLOVENIJA Ano (Leto) XIII. (8) No. (Štev.) 14 “ESLOV ENIA LIBRE” BUENOS AIRES, 7. APRILA (ABRIL) 1955 Srečne in blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja želi vsem svojim naročnikom, oglaševalcem, podpornim članom ter vsem Slovencem v Argentini, doma in po svetu SVOBODNA SLOVENIJA PREOKRET NA DESNO? Inalienables derechos Argentinos sobre las Malvinas VELIKA NOČ 1955 Za Veliko noč leta 1945. so se na kra- ških planotah zadnjikrat spoprijele v res veliki bitki elitne čete obeh borečih se taborov revolucije na Slovenskem. Hud je bil boj, krvava je bila bitka', a velikonočna zmaga je ostala na strani domobranskega orožja. Ponosno so se zato vojaki vračali na svoje domove, v prepričanju, da po tako močnih udarcih komunističnim brigadam ne bo težak končni obračun. Odhajali so na obisk svojcev, morda na poslednji obisk, v za¬ vesti, da jim je zmaga na kraških pla¬ notah nekak simboličen zaključek veli¬ kega tedna trpljenja, prestanega v letih svetovne vojne in revolucije. Prišlo pa je drugače. Večine borcev s kraških planot danes ni več. Rešili so se posamezniki, raztreseni letošnjo Veliko noč po vsem svetu. Morda si bodo v teh dneh pisali drug drugemu, spominja joč se prijateljev, ki so padli ali bili vrnjeni. Morda se bodo celo tu ali tam zbrali trije ali štirje k tihemu pomenku, da se za hip pomaknejo za desetletje nazaj. Velika večina nas vseh pa, ki smo izbrali svobodo in se v njej rešili, se te prve velikonočne zmage naših fantov morda niti spomnila ne bo. In v tem bo¬ mo grešili. Grešili zato, ker se teh junakov ne bomo znali dostojno spomniti. Saj do¬ stojen spomin ni samo v tem, da mrtve¬ ga počastiš z enominutnim molkom. Edino pravi, veličastno dostojen spo¬ min na mrtve junake je samo v tem, da je ravnanje in zadržanje vsakega po¬ sameznika takšno, kakršnega bi bil po¬ kojni vesel, narod pa, iz katerega iz¬ hajamo, nanj ponosen vedno in vsepo¬ vsod. To se pravi z drugimi besedami: spomin na mrtve ni v dolgoveznem pri¬ povedovanju o juriših, ne v maščeval¬ nih vzklikih in razbijanju s pestmi, pač pa v dejanjih in besedah, ki izvirajo iz dobrega ei-c-.a, vnetega aa dobro stvar. Takšno naše ravnanje bo najlepše po¬ trdilo resnične velikonočne miselnosti v nas. Posebno še letos, ko se spominjamo zadnje Velike noči v domovini. Lepa je bila, resnično bogata in zmagovita! Pa smo jo premalo cenili, da bi nam ostala za dolga leta v tujini dovolj močan ste¬ ber upanja na lepšo bodočnost. Prevzela nas je bolj misel, da nam je usojen sa¬ mo veliki teden z vsem svojim trplje¬ njem in razžaljenjem. In v teži velikega tedna so premnogi obupali nad zmago- vitostjo velikonočne nedelje. Omagali so sredi pota, obstali na stranskih stezah in se oddaljili od velike procesije vseh slovenskih romarjev po svetu. Presle¬ pili so jih propagandni letaki, ki so ob¬ ljubljali zmanjšanje trpljenja, £e stopi¬ jo iz vrste, omamil jih je mamon — in procesija se je zmanjšala. Pa kljub te¬ mu gre naprej in naprej, gledajoč pred seboj bandera zmage, ki prihaja iz kao¬ sa. Zmeda je bila ogromna pred desetimi leti. Danes je še večja. In čim večja bo, tem bolj gotova je rešitev. Ne samo nas, ki hodimo v procesiji za slovenskimi ban¬ deri. Tudi vseh onih tisočev in tisočev drugih, ki bander niti pokazati ne sme¬ jo. Tudi v teh živi vera v velikonočno jutro: ne vera v vsakdanje novice, za katerimi hlasta sedanji svet, tudi ne ve¬ ra v šablonske izjave bližajočega se vstajenja in odrešenja, s katerimi je mo¬ goče hraniti samo najbolj nepočakane, pač pa živa vera zaupanja v Najvišjega, v čigar rokah živi bodočnost. Velikonočna zmaga ni v izjavah kate¬ rega koli zunanjega ali vojnega mini¬ stra. Vsi ti so samo orodje Gospoda ne¬ bes in zemlje, čigar ljubezni do člove¬ škega rodu se bomo morali sleherni dan priporočati, da čim prej iztegne svojo roko in pokaže pot iz trpljenja velikega tedna v resnično veličastje velikonočne¬ ga jutra. To nam naj bo vodilna prošnja za Ve¬ liko noč 1955! PORAVNAJTE NAROČNINO TEDNIKA “SVOBODNA SLOVENIJA” Naročnina znaša: Za leto 1955: Pri enkratnem plačilu $ 80.—. Pri plačevanju v obrokih $ 43.— za pol leta in $ 23. — za četrt leta. Pri¬ spevajte prostovoljno za tiskovni sklad. Naročnino plačajte na Vlctor Martinez 50, Bs. Aires, ali pa po pošti (giro po¬ stal). Ne odlhšajte s plačilom! Kriza, ki so jo napovedovali za dobo po ratifikaciji pariških dogovorov, še ni nastopila. Obratno — sedaj se zdi, da sovjeti ratifikacije sploh ne jemljejo preveč tragično. Tisti, ki so hoteli vede¬ ti, da se po ratifikaciji sovjeti sploh ne bodo hoteli več pogajati z zahodnimi ve¬ lesilami, so se zmotili. Priprave za prvo konferenco, ki bi naj bila v poletju ali jeseni, se nadaljujejo. Ratifikacija tako sploh ni nobena ovira — in v Londonu in Washingtonu navajajo celo, da je “nerodno”, da so v Parizu pogodbe ta¬ ko .“hitro” ratificirali. Ker so v Moskvi objavili, da so za konferenco štirih mo¬ rajo sedaj zahodne velesile pohiteti, da sovjetom ustrežejo. Toda za konferen¬ co samo dejansko še ni nič pripravljeno in zato govore, da bi bilo najbolj pri¬ merno, da se začno najprej posveti med ambasadorji štirih velesil, temu bi sle¬ dila konferenca štirih zunanjih mini¬ strov in šele nato, ko bi bilo res že vse pripavljeno za popolen sporazum, bi prišlo do konference štirih državnih poglavarjev oziroma predsednikov vlad. Tako kakor gredo priprave za take za¬ deve, si lahko mislimo, da take velike končne konference ne bi moglo biti ta¬ ko pred sredino leta 1956. TAJNA KONFERENCA V PARIZU Sovjeti so vedno navajali, da so proti pariškim dogovorom, ker bo zah. Nem¬ čija oborožena. Toda ta nemška vojska, ki bo štela borih 12 divizij, bo izvežbana in v celosti opremljena šele nekako čez pet let. Sovjeti in njih sateliti pa*ima- jo že danes nad 200 dizizij. Torej je bil strah pred nemsurm mrlltartzrhotfi več ko pretiran. Toda do konference štirih mora vendarle priti, ker se med ZDA in sovjeti tekma v oboroževanju nadal¬ juje in na potek te tekme bodočih 12 nemških divizij ne more imeti nobenega resnega vpliva. Tekma v oboroževanju pa se more zaključiti samo z vojnim konfliktom, ki bi po današnjih računih prinesel konec civilizacije. Zato je nuj¬ no, da pride do konference štirih. Nem¬ ška oborožitev in evropska obrambna skupnost sta bili samo vmesni etapi na poti za dosego širšega in splošnega spo¬ razuma ter pomirjenja. Evropa sama po¬ staja samo drobiž za velike obračune, samo uvod v “mirno sožitje,” ki se naj ustvari med svetom kapitalizma in ko¬ munizma. Kakšna bo ta Evropa, ki postaja tako le del splošnega obračuna. Komaj 50 let je trajalo, da je ta kontinent s svo¬ jega vodilnega mesta v svetovni politiki postat'danes komaj nekaj takega, kar je bil v starem veku delež majhne Ati- ke okoli Aten. V najboljšem primeru se lahko zgodi, da bo obnovljena enotnost Evrope in da bo odpravljena njena de¬ litev na dvoje na črti Stettin — Trst. Toda tej Evropi se pripravljajo novi pretresi. Ako hoče taka Evropa še kaj pomeniti, potem bi morala biti povezana v močno evropsko federacijo — v evrop¬ sko unijo ali v Združene države Evrope. Toda od tega smo še daleč. Pariški do¬ govori so ovrgli temelje za fererativno ureditev Evrope, v Franciji so degaulov- ci in komunisti preprečili izvedbo pr¬ votnih dogovorov o evropski skupnosti, ki so imeli za cilj izvedbo evropske fe¬ deracije, v Nemčiji so bili socialisti tisti ki so najbolj napadali prvotne pogodbe o evropski skupnosti. Mendez-France je Franciji izdelal nove dogovore, ki ohranja njej in vsem ostalim evropskim članicam vse pravice suverenosti. V Nemčiji so liberalni demokrati krenili še bolj na desno in na njihovih shodih v Hamburgu in drugod postaja glavni go¬ vornik letalski polkovnik Rudel, ki ga vsi smatrajo za oblikovalca bodočega nacističnega preporoda Nemčije. Preokret v desničarski nacionalizem v zahodni Evropi je sedaj velika reakcija na ratifikacijo pariških dogovorov. Po¬ leg Francije in Nemčije se to gibanje uveljavlja tudi v Italiji. Bodoča Evropa pa bi mogla obnoviti svoje poslanstvo le, ako bi bila povezana v federativno skupnost. V glavnih evropskih državah pa se pojavlja velik povratek v politiko prestiža, obnovo gospodarske in vojaške autarkije — Evropa po teh znakih ne gre v smer unije, ampak v razklanost, kjer se bodo radikalni nacionalisti med seboj izigravali. Seveda bodo nemški na¬ cionalisti kmalu nato našli zaveznike v Moskvi. Da bi se preprečil tak razvoj, se je te dni vršila v Parizu tajna konferenca, katere so se udeležili princ Bernhard Lippe Holandski, bivši belgijski zunanji minister in vodja kršč. demokratov Van Zeeland ter sedanji francoski zunanji minister Pinay. Redki so sicer komentar¬ ji o tem posvetu, a vendar se že nava¬ ja, da se je sestanek vršil zato, da spro¬ ži v Evropi gibanje evropskih federa¬ listov. To gibanje naj prepreči, da bi se ratifikacija pariških dogovorov izrablja¬ la v to smer, da bi se Evropa še bolj razdvajala. Končni dogovor med sovjeti in zahodom za “mirno sožitje” bo po¬ men vmesne Evrope zelo zmanjšal, njen vpliv pa bo lahko izginil, ako se nova Evropa spet razdeli na dvoje blokov: nemškega in francoskega. NENNIJEVE VABE Te dni so imeli italijanski socialisti Nennijeve vrste svoj letni kongres v Tu¬ rinu. Ob zaključku je imel Nenni govor, ki je trajal štiri ure. Nenni je iz svoje stranke izmanevriial vse, ki so ga idej¬ no prekašali (Saragat, Lombardo, Tre- ves. Matteoti, Romita) in tako je postal sedaj voditelj stranke in obenem tudi njen edini ideolog. Na kongresu je sva¬ ril pred tem, kak- h bo razvijal položaj v Italiji. Levica vedno bolj izgublja, na desnici pa naraščajo monarhisti ir neo fašisti, še nekaj let in spet bo v Italiji fašistična stranka najmočnejša. Nenni je že več ko sedem let s svojo socialistično stranko povezan s komu¬ nisti. Z njimi je bil v volilni koaliciji, z njimi je hodil na kongrese v Moskvi in je tam tik pred Stalinovo smrtjo pre¬ jel “mirovno nagrado”. Toda komunisti v Italiji nevarno iz¬ gubljajo. Koncem marca so bile v vseh velikih obratih volitve v vodstva sindi¬ katov in so komunisti izgubili večino V vseh giavnih tovarnah. V Italiji je ne¬ kaj nad sto obratov, ki zaposlujejo nad 90% vsega delavstva. Med temi obrati jih je 10 takih, ki izdelujejo blago, ki ga mora Italija izvažati — in to zlasti v ZDA. Toda ameriška vlada je dala vedeti, da ne bo kupovala robe v obra¬ tih, kjer so sindikati v rokah komuni¬ stov. Tik pred Scelbovim odhodom v ZDA so bile volitve v sindikate in ko je bil Scelba v IVashingtonu, so izid vo¬ litev objavili. Komunisti so izgubili ve¬ čino v vseh teh sindikatih, največ ji pa je bil njihov poraz v tovarnah Fiat v Turinu. Nenni tega uspeha antikomunistov ne pripisuje samo “terorju”, ki ga izva¬ jajo ZDA na italijanske tovarne, ampak predvsem grozečemu razmahu fašizma in njegove propagande v Italiji. Daši se še izreka za sodelovanje s komunisti, je v svojem govoru vendarle največ ča¬ sa posvetil razglabljanju, kako doseči sporazum s krščanskimi demokrati in kako se pridružiti vladi. Nenni je pov- darjal, da ve, da je $ kršč. dem. stranki močno krilo (Gronchi, Fanfani), ki ter¬ ja, da je treba izvesti agrarno reformo do kraja in uvesti modeme socialne re¬ forme. Toda v isti stranki je močno kri¬ lo “reakcije”, ki da takega razvoja ne dopušča. Zato meni, da bo v stranki kršč. demokratov prišlo do krize; njih levo krilo se bo moralo okrepiti na levi¬ ci — in to je moment, ki bo spravil Nen- nija spet na oblast. Verjetno so res da trenja v stranki kršč. demokratov, kjer se po smrti De Gasperija novo vodstvo šele uveljavlja. Borba sama traja že več ko dve leti, ker se je že tedaj začelo govoriti, da bo junija 1955 tedanji vodja stranke De Gasperi svojo kariero zaključil tako, da se bo dal izvoliti za predsednika repu¬ blike. Sedanji predsednik republike Einau- di je izjavil, da ponovne izvolitve ne sprejme. Najresnejši kandidat za pred- La AFP informa en su cable de Nue- va York que ha causado impresion en las distintas esferas de las Naciones Unidas la categorica e inequivoca refir- macion argentina de la soberania naeio- nal sobre las Islas Malvinas. La reite- racion de las expresiones reivindicato- rias argentinas en cuanto a aquellos te- rritorios en litigio, han creado virtual- mente un ambiente tan favorable a la tesis de la nacion sudamericana, que practicamente muy pocos son actual- rnente los delegados ante la ONU que dudan de la legitimidad de los anhelos argentinos. Las islas Malvinas son de la Argen¬ tina. Este es desde ahora un hecho ad- mitido tacitamente en los distintos circu- los de la ONU. La ultima demostracion de la posicion argentina no pudo haber sido, en efec- to, mas firme y categorica en cuanto a sus inalienables derechos sobre ese le- jano territorio. Ha sido muy significativa la presen- tacion — una vez mas — de la tesis Agencija AFP v svojem poročilu iz New Yorka navaja, da je odločita izja¬ va in potrdilo argentinske nacionalne su¬ verenosti nad Malvinskim otočjem po¬ vzročila velik vtis v raznih krogih Orga¬ nizacije Združenih Narodov. Ponovitev argentinskih izjav in zahtev po področ¬ ju, ki ga Argentina zahteva zase, so v krogih OZN ustvarile dejansko tako ugodno razpoloženje za argentinsko te¬ zo, da je trenutno med delegati Orga¬ nizacije Združenih Narodov malo ta¬ kih, ki bi dvomili v zakonitost argentin¬ skih teženj. Malvinski otoki so Argentinski. To je dejstvo, na katerega so molče pristali razni krogi Organizacije Združenih Na¬ rodov. Zadnji izraz argentinskega stališča ni mogel biti trdnejši in odločnejši kot s povdarkom neodtujljivih argentinskih pravic nad tem dalnjim področjem. Zelo USi$: Vse vojaške in letalske sile a- meriške obrambe so od cvetne nedelje dalje v stalni pripravljenosti za odbitje sovražnega napada. 340.000 mož bo stal¬ no stopilo v akcijo ob prvem znaku naj¬ manjše nevarnosti. — Ameriška vlada proučuje dokumente grala Mac Arthur ja, predvsem tiste, v katerih se je pečal z vprašanjem vstopa ZSSR v vojno proti Japonski. MacArthur je ponovno izjavil, da on ni nikdar priporočal, še manj pa zahteval, pritegnitev ZSSR v vojno pro¬ ti Japonski. — 68 letni admiral Richard Byrd bo letošnjo jesen vodil novo ekspe¬ dicijo na južni tečaj. Byrd je prvi pre¬ letel severni tečaj 1. 1925, v letih 1929 in 1930 pa je bil na južnem tečaju. — Izjave visokega ameriškega častnika, da obstoja možnost skorajšnje vojne na področju Formoze, so izzvale v amer. časopisju in radiju velike komentarje. Vlada je bila prisiljena objaviti, da so izjave zasebno mnenje častnika (čigar imena niso objavili), je pa odslej naprej uvedla cenzuro za vse izjave častnikov, ki niso izrecno vojaškega značaja. — Britanski veleposlanik v USA je izjavil, da “otočji Kemoj in Macu nista vredna svetovne vojne.” sednika republike postaja Scelba, ven¬ dar prav v lastni stranki ni navdušenja za njegovo kandidaturo. Med krilom, ki ga vodi Gronchi in krilom, ki ga vodi Pella, bi naj prišlo do kritičnega trenja, ki bi moglo pospešiti razkol stranke v takem smislu, kakor to predvideva Nen¬ ni. Na konferenci v Parizu niso zasledili imen zastopnikov iz Italije in iz zahod¬ ne Nemčije. Vendar je bil ves posvet izraz razpoloženja, ki prevladuje v strankah krščanske demokracije v Ev¬ ropi, ki se zaveda, kako nevaren bi bil razvoj, ako bi vodstvo politike prešlo v roke ekstremnih skupin desnice ali le¬ vice. Le malo pa je verjetno, da bi v tej borbi bila potrebna naslonitev na si¬ le, ki jih v Italiji trenotno predstavlja Nenni. argentina en el debate del Consejo Eco- nomico y Social de las Naciones Uni¬ das, en el que se ha tratado acerca del desenvolvimiento economico de los esta- dos de escaso desarrollo. El representante argentino senor Pe- dro Mirane, en su calidad de primer ora- dor dio la nota destacada de la sesion. Al referirse el Sr. Pedro Mirane al estu- dio sobre diversos paises que habia sido redactado por la Secretaria General de la entidad internacional, puntualizo que, como se hacia en ese documento una re- ferencia a las isla^ Malvinas, se veia obligado a formular - reserva. Ha sido precisamen il fundar la re¬ serva en nombre de su , !.- gado a repetir una vez mas que e; con¬ junto de dichas islas forma parte del patrimonio territorial de la Argentina. značilna je bila ponovna opozoritev na argentinsko tezo na seji Gospodarskega in socialnega sveta OZN o gospodarski pomoči slabo razvitim državam. Argen¬ tinski delegat Sr. Pedro Mirane je kot prvi govornik dal ton vsej razpravi. Go¬ voril je o poročilu, ki ga je pripravilo tajništvo tega sveta, in se nanaša na finančno pomoč gospodarsko slabo raz¬ vitim državam. Z ozirom na vsebino te¬ ga poročila je argentinski predstavnik dejal, da je v imenu svoje države pri¬ siljen podati izjavo, da Republika Ar¬ gentina nikdar in pod nobenim pogojem ne priznava britanske suverenitete nad Malvinskimi otoki, ki jih v angleških zemljevidih imenujejo kot Falklandske otoke. Govornik je odločno vztrajal pri tem stališču ter je povdarjal, da je prisiljen znova naglasiti, da skupina Malvinskih otokov predstavlja teritorialno lastnino ' Republike Argentine. | PANAMA: Bivši panamski predsed¬ nik Guizado je bil obsojen na 6 let in 8 mesecev zapora zaradi sodelovanja pri umoru svojega prednika Remona. KANADA: Prvič v zgodovini katoli¬ ške Cerkve je vstopilo v samostan neka eskimsko dekle, ki je postala “sestra Naya”. Vse vstopne obrede je opravila v svojem rodnem jeziku v majhni cerkvi¬ ci v hudsonskem zalivu v Kanadi. ANGLIJA: že drugi teden je An¬ glija brez časopisja zaradi stavke tehnikov, ki so ustavili obrat vseh ti- skaren v državi. Zahtevajo zvišanje plač za 58 šilingov tedensko (120). Lastniki podjetij so jim ponudili 14 šilingov (30 pesov). — Churchill je v ponedeljek zve¬ čer povabil na večerjo v svojo dom na Downing Street 10. kraljico Elizabeto in njenega moža in jima povedal, da na¬ merava odstopiti s predsedniškega polo¬ žaja. Ostal bo še kot poslanec svojega volilnega okraja v parlamentu. V torek je Churchill nato javno objavil svoj sklep, da prepušča predsedniško mesto konzervativne stranke in sedanje vlade Edenu. Ta namerava v nekaj dneh obja¬ viti, da bodo splošne volitve v Angliji 26. maja t. 1. Churchill pa bo s svojo gospo odpotoval prihodnji teden na po¬ čitnice v Sirakuzo na Siciliji. VATIKAN: Na cvetno nedeljo so mno¬ žice vernikov s palmami v rokah vzkli¬ kale papežu Piju XII, ko se je ta pri¬ kazal na oknu svoje palače in blagoslo¬ vil cvet. FLRJ: Ameriška vlada je poslala 850.000 žita Titovi Jugoslaviji, “da bodo mogli rešiti lakote področje ob ja¬ dranski obali.” Žito razdeljujejo vzdolž obale z 18 jugoslovanskimi pomožnimi ladjami. ZAH. NEMČIJA: Dr. Adenauer je izjavil, da je sedaj prišel čas, ko bodo enkrat za vselej odpravljene vojne med Nemčijo in Francijo. To izjavo je na- navezal na hvalo francoskemu parla¬ mentu, ker je ratificiral pariške pogod¬ be. Neodtujljive pravice Argentine d© Malvinov IZ TEDNA V TEDEN Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 7. IV. 1955 Med kladivom in nakovalom Vsi znaki kažejo, da se je italijanska vlada neposredno ali preko tržaške poli¬ cije dogovorila s titovsko policijo, da bo¬ do Italijani vračali begunce iz Jugosla¬ vije v Trst in Italijo kadar bodo titov¬ ski komunisti to želeli, čeprav je trdi¬ tev gorostasna, vse kaže, da je vendar¬ le resnična. Tako kažejo dogodki, to po¬ trjuje pisanje italijanskih tržaških listov in obnašanje italijanske javnosti v za¬ devi beguncev iz Jugoslavije. Navaja¬ mo: Dne 5. marca 1955 so italijanske ob¬ lasti v Trstu vrnile kakih 40 beguncev v Jugoslavijo. Vrnitev se je izvršila na¬ silno na mejnem bloku Fernetiči. Be¬ gunci so se uprli, napadli policijo, jo razorožili in šele ko je prišla policiji po¬ moč, so jih večinoma nanovo polovi¬ li in izročili. Popreje že pa so italijan¬ ske oblasti v Trstu vrnile štiri mladeni¬ če, ki so v čolnu prebežali preko Jadran¬ skega morja in se izkrcali v Anconi. V begunskem taborišču v Trstu je kakih 2500 beguncev raznih narodnosti. Vse te je obšel razumljiv strah, ko so zvedeli kaj se godi. Bati so se začeli se¬ veda tudi tisti begunci, ki žive izven ta¬ borišč po Italiji, zlasti pa še tisti Slo¬ venci, ki so pri svojih ljudeh v okolici Trsta in Gorice. Vest se je razširila tu¬ di po Italiji in po taboriščih je nastala panika zlasti med begunci iz Jugoslavi¬ je, ki že itak ne uživajo enake medna¬ rodne zaščite kot begunci iz drugih de¬ žel za železno zaveso. Kaj je bistvo te sramotne politične kupčije? Italijanom je dobrodošla vsa¬ ka priložnost, da pokažejo svoje sovrašt¬ vo proti Slovencem, Hrvatom in Srbom in svoje zaničevanje vseh, ki so na dru¬ gi obali Jadrana, pa se ne smatrajo si¬ novom in hčeram volkulje. Titovci izko¬ riščajo to italijansko razpoloženje za svoje uničevanje protikomunistične opo¬ zicije in demokratičnih ljudi, ki skuša¬ jo uteči iz komunistične državne ječe. Komunistiom se ne čudimo, zanje je vsako sredstvo dobrodošlo, sramota je, da v takem poslu- sodeluje italijanska vlada, ki si nadeja razne demokratične in krščanske naslove. Slovenski član mestnega sveta v Tr¬ stu Dr. Josip Agneletto je dne 8. marca 1955 to zadevo obrazložil javnosti. Po¬ vedal je tole: “Italijanski tržaški list “II Piccolo” je dne 5. marca objavil vest, da so poli¬ cijske oblasti sklenile, da vrnejo štiri, mlade Jugoslovane, ki so pobegnili na motorni ribiški ladjici iz Zadra in pri¬ speli v pristanišče Ancone. Begunci so izjavili, da so zapustili svojo domovi¬ no z upanjem, da bodo v Italiji poiskali boljše pogoje za življenje. Naše itali¬ janske oblasti utemeljujejo svojo odlo¬ čitev s tem, da razlogi, ki so jih naved¬ li begunci, niso dovolj močni, da bi za¬ dostovali in opravičili dodelitev pravice političnega pribežališča v Italiji. Polici¬ ja tudi pravi, da ti begunci še niso od služili vojaške službe v Jugoslaviji. Ta vest bo seveda vzbudila presenečenost in nekateri ljudje kar trdijo, da je med našo policijo in Jugoslovani sklenjen sporazum, v katerem se je italijanska policija obvezala, da izroča Jugoslovane titovski policiji. Naše oblasti bi morale dati javnosti kako pojasnilo. Nam se zdi nemogoče, da bi pravico zatočišča mogel kdo kraj¬ šati, omejevati ali kratiti, ko pa je za¬ jamčena v italijanski ustavi.” Dr. Agneletto je potem navedel pi¬ sanje ljubljanskega lista: “Slovenski Poročevalec”, ki je pisal dne 27. februar¬ ja 1955 na tretji strani: “Begunci so ve¬ liko breme državi in ji povzročajo veli¬ ke težave. Statistike so pokazale tudi v Trstu, kako velik procent beguncev je prišel pred sodišče in so bili obsoje¬ ni zaradi tatvin, prostitucije in drugih prekrškov. Italijanske oblasti so sedaj ubrale drugo pot. Začele so vračati be¬ gunce iz Jugoslavije. To je dobro pre¬ ventivno sredstvo tudi v borbi proti kri¬ minaliteti. Samo v mesecu februarju so izročili jugoslovanskim oblastem okoli 100 beguncev iz raznih krajev Jugosla¬ vije, ki so v zadnjem času ilegalno za¬ pustili državo. Begunci, ki so jih vrnili, so povečini mladi ljudje od 18 do 35 let. V zadnjem času skoro ne mine dan, da ne bi pri¬ peljali na jugoslovansko-italijansko me¬ jo policijski avto, kjer karabinjeri izro¬ čajo begunce jugoslovanskim oblastem. Ta način reševanja begunskega vpra¬ šanja je mnogo bolj razumen in človeški kot pa zbiranje beguncev po taboriščih, kjer potem hirajo in propadejo in odko¬ der jih potem novačijo za izvoz sužnjev.” Dr. Agneletto končno takole popisuje begunce iz Jugoslavije: “Velika večina je zbežala, ker ni mogla prenašati poli¬ tično totalitarističnega in policijskega sistema, ki vlada v njihovi domovini. Gre za mlade ljudi, take, ki so komaj dosegli polnoletnost ali starost, v kate¬ ri ljudje prično misliti s svojo lastno glavo in kritično sodijo svet, ki jih obda¬ ja. Prepričali so se, da je protizakoniti pobeg v svobodni svet z vsemi njegovi¬ mi tveganji in nevarnostmi še vedno boljši od trdega življenja pod totalita¬ ristično vladavino. Ni mogoče odrekati Italiji pravice, da se otepa novih jugoslovanskih beguncev, ne morem pa priznati, da je vračanje v njihovo matično državo v skladu s čle¬ nom 10. ustave, ki pravi: Tujec, katere¬ mu je onemogočeno, da v svoji domovi¬ ni stvarno uživa demokratične svobošči¬ ne, ki jih jamči italijanska ustava, ima pravico do zatočišča na ozemlju itali¬ janske republike na podlagi zakonitih določil. Tu se nam vsiljuje vprašanje ali je res neobhodno potrebno, da demokratič¬ na Italija vrača te bedne ljudi, od kate¬ rih večina niso ne delinkventi, ne zlo¬ činci, v matično državo, kjer jih čaka postopek, ki si ga lahko predstavljamo? Ali ne bi bilo mogoče s pomočjo Visoke¬ ga Komisarja Združenih Narodov dose¬ či za begunce pri obmejnih državah v Švici, Franciji in Španiji privolitev za namestitev določenega števila upošte¬ vanja vrednih novih jugoslovanskih be¬ guncev.” Tako je govoril zastopnik demokra¬ tičnih Slovencev v Trstu. Nič ne bomo dodajali drugega kot to, da je Dr. Agne¬ letto to pot govoril kot zastopnik vseh demokratičnih Slovencev in da priča¬ kujemo, da zastopniki zapadnih demo¬ kracij v raznih mednarodnih ustano¬ vah, ki imajo stvar beguncev v oskrbi, nemudoma ostro nastopijo v obrambo človeških pravic beguncev pret titovsko tiranijo. POLKOVNIK VLAPIMIIS VAUHNIK UMRL Ta novica je v petek dne 1. aprila do¬ poldne pretresla slov. protikom. skup¬ nost v Buenos Airesu. V njej je bil pol¬ kovnik Vauhnik ugledna in spoštovana osebnost, čeprav je bilo znano, da pol¬ kovnik boluje za hudo in do danes še neozdravljivo boleznijo Parkinson, je vendar novica o njegovi smrti prišla kot veliko in težko presenečenje. ŽIVLJENSKA POT Pok. Vauhnik se je rodil dne 24. junija 1894^V Svetinjah, kjer je bil njegov oče Mihael nadučitelj, njegova mati Marija je pa izhajala iz znane, narodno zelo za¬ vedne Thalerjeve družine iz št. lija nad Mariborom. Zaradi velike nadarjenosti so ga starši poslali na gimnazijo v Ma¬ ribor. Končal jo je z odliko, kakor je z odliko polagal vse poznejše izpite v svoji vojaški stroki, za katero je kazal že v mladosti veliko zanimanje. Zaradi izred¬ ne usposobljenosti je bil sprejet v biv. Avstriji na najboljšo avstrijsko vojno akademijo Theresianum v Wiener Neu- stadtu. Končal jo je kot najboljši absol¬ vent svojega letnika in dobil prvo častno darilo. Dodeljen je bil kot podporočnik 17 pešpolku, v katerem so služili sloven¬ ski fantje. Z njimi je bil v prvi svetovni vojni na raznih frontah. Bil je večkrat težje ranjen. Ob razsulu italijanske fron¬ te je kot narodno zaveden Slovenec pre¬ vzel poveljstvo nad tem pešpolkom. Vo¬ dil ga je tako, da je fante srečno prive¬ del domov. Po ustanovitvi Jugoslavije je vstopil v jugoslovansko vojsko. Kot po¬ ročnik je bil leta 1921 poslan v Višji vojaški kurz v Beogradu, katerega je končal 1. 1923 z odličnim uspehom. Za¬ tem je absolviral v generalnem štabu tudi šolo za generalštabne častnike, prav tako z odličnim uspehom. Spopolnjeval pa je svoje strokovno manje tudi sr Fran¬ ciji na znani vojaški visoki šoli Saint Cir. Vojaški predstojniki so ga poslali v Prištino, kjer je na tamošnjem divizij¬ skem poveljstvu prevzel načelstvo štaba. Že na to mesto je Vauhnika spremljal sloves izredno sposobnega, nadarjenega in vestnega častnika, kateremu je mo¬ goče zaupati največje tajnosti, najtežja ter najbolj odgovorna mesta. Zaradi teh lastnosti ga je iz Prištine pot vodila v Sarajevo, kjer je bil dodeljen poveljstvu tamošnjega armadnega zbora. Pri tem poveljstvu je bil Vauhnik znova načelnik štaba, kar dovolj potrjuje zaupanje, ki so ga njegovi predstojniki imeli vanj. Tako visoko kvalificiranega in sposobne¬ ga generalštabnega oficirja so pa potre¬ bovali tudi v centrali sami v Beogradu ter so ga poklicali iz Sarajeva v gene¬ ralni štab v Beograd. Tu je bilo pravo mesto za nadarnjenega Vauhnika, da je lahko razvil svoje velike sposobnosti. V generalnem štabu skoro ni bilo oddelka, v katerem ne bi bil delal Vauhnik. Bil je tudi profesor na generalštabni šoli, t. j. zavzemal je položaj, ki ga ima v ci- vilu vseuč. profesor. Vauhnika so sploh vedno postavljali na najbolj odgovorna in najbolj zaupna mesta. To je treba posebej poudariti, ker je pok. Vauhnik dobival kot Slovenec ta¬ ko zaupna mesta še v letih, ko je slo¬ venske častnike spremljalo polno neza¬ upanja s strani Srbov. Zato je bilo pok. dr. Korošcu po letu 1935 neprimerno lažje pobijati to nezaupanje pri vojnih ministrih in vplivnih generalih ter na dvoru, ko se je lahko vedno skliceval v prvi vrsti na pokojnega Vauhnika v ge¬ neralnem štabu ter na druge slovenske oficirje, ki so doraščali in bili na raznih mestih ali v Beogradu, ali pa v notranjo¬ sti države. Pokojni Vauhnik pa je zbu¬ dil pozornost tudi na dvoru in to že pod kraljem Aleksandrom, zlasti pa po letu 1935, ko se je zanj začel živo zanimati knez Pavle. Tako je bilo leta 1936 po¬ deljeno polkovniku Vauhniku tedaj go¬ tovo najvažnejše vojaško mesto, mesto jugoslov. vojaškega atašeja v Ber¬ linu. Pok. Vauhnik je tu postavil res¬ nično tako odličnega moža, da je bila vlada v Beogradu lahko popolnoma mir¬ na, ker je vedela, da bo vedno dobila od njega resnično najtočnejše vojaško-poli- tične informacije. S svojo izredno inte¬ ligenco je znal prikleniti nase kmalu po prihodu v Berlin vojaške odposlance vseh zahodnoevropskih držav, zlasti an¬ gleške in ameriške. Vsled svojega fine¬ ga in inteligentnega nastopa ter visoke naobraženosti je užival velik ugled pri tedanjih nemških vojaških in političkih osebnostih. Tako ni bilo stvari, za kate¬ re pok. Vauhnik ne bi bil vedel in o ka¬ teri ne bi bil informiral svoje vlade, zlasti pa kneza Pavla_, ki se je večkrat direktno obračal nanj-z najbolj zaupnimi nalogami. Pokojni Vauhnik jih je strikt¬ no in točno izvršil. Tako je bil knez Pa¬ vle vedno na tekočem o vseh namerah nemške vlade in nemškega vojaškega poveljstva. Mislimo, da ne bomo izdali več nobene tajnosti, če v dokaz našim prejšnjim trditvam navedemo, da je bil pokojni Vauhnik tisti, ki je kot jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu poslal general¬ štabu u Beograd šifrirano brzojavko z navedbo datuma, ko bodo Nemci napadli Jugoslavijo in bombardirali Beograd. To nedešifrirano brzojavko so Nem¬ ci našli v arhivu generalnega štaba po prihodu v Beograd.. Vauhnika so od¬ peljali z ostalim osebjem jug. poslani¬ štva v Berlin nazaj in ga zaprli. Zasli¬ ševali so ga najspretnejši SSovci. Na vse načine so pritiskali nanj, da bi izdal kdo od Nemcev mu je dal tako točne informacije, a vse zamanj.. Znal se je iz¬ viti in končno se mu je posrečilo priti iz zaporov. Leta 1941 se je preko Zagre¬ ba vrnil v Ljubljano, kjer je vodil vso vojaško obveščevalno službo za zahod¬ ne zaveznike, ki se je raztegala daleč na vzhod. Ko so Nemci odkrili v Zagrebu eno od številnih celic ter je bila njegova se¬ strična Thalerjeva v Zagrebu tudi u- streljena, se je Vauhnik umaknil v Švi¬ co, kjer je nadaljeval svoje delo v ko¬ rist zahodnim zaveznikom. V Švici je ostal tudi po letu 1945. Med drugim se je veliko družil s pok. župnikom Lovši¬ nom, ki je bil tudi v Švici. Od tam je pok. Vauhnik razvijal tudi veliko de¬ lavnost za reševanje slovenskih begun¬ cev. Znanje vseh svetovnih jezikov mu je omogočalo, da je neprestano pisal vloge in spomenice ter jih pošiljal na najvišja zavezniška vojaška mesta. Iz Švice se je začel redno oglašati tudi Svobodni Sloveniji ter ji je začel pošilja¬ ti zanimive politične in vojaške novice. V Švici je napisal tudi več knjig s svo¬ jega vojaškega življenja, zlasti o vseh dogodkih, ki jih je doživel kot jug. vo¬ jaški ataše v Berlinu ter pozneje med vojno. V teh delih ,je postavil jugoslo¬ vanske komuniste na pravo mesto, ki jim pripada kot borepm za komunistično revolucijo ter zmago sovjetskega komu¬ nizma v Jugoslaviji. V IZSELJENSTVU Pok. Vauhnik se je vedno smatral za živ ud slovenskega naroda. Zato je stal na stališču, da je njegovo mesto tam, kjer bo narod. Odločil se je tudi sam za emigracijo v Argentino, kamor je odšla večina slovenskih protikomunističnih beguncev. V Buenos Aires je prispel dne 11. januarja 1948. Takoj se je pridru¬ žil tistim, ki so ustaljevali temelje Društvu Slovencev. Svoje plemenite sr¬ ce in veliko ljubezen do slovenskega človeka je tu pokazal tako kot malokdo. Ni ga bilo dneva, da ne bi dopoldne in popoldne zahajal v emigrantski hotel ter ljudem iskal službe in stanovanja in jim lajšal začetne trdote vživljanja v nove razmere. V prvih letih izseljenstva je bil gotovo redno vsako nedeljo in praznik na Mar¬ tincu, kjer se je pri ted. predsedniku Društva Slovencev g. Milošu Staretu zanimal za vsa vprašanja, ki so bila v zvezi z našo emigracijo. Vedno je bil pripravljen pomagati. Vauhnik je v ted. stanovanjski stiski za naše ljudi pre¬ skrbel garanta, da je bilo mogoče naje¬ ti veliko hišo v Ramos Mejia, v kateri so dobile stanovanja številne družine. Tako je marsikateremu slovenskemu člo¬ veku prav pok. Vauhnik pomagal, da se je hitro znašel v novem svetu. Društvo Slovencev je pok. Vauhnik ostal zvest do zadnjega. Da je pa bil Vauhnik tudi mož moč¬ nih moralnih načel, je dokazal z nači¬ nom svojega življenja. Marsikdo na nje¬ govem mestu, z njegovo preteklostjo, z njegovimi zvezami med ameriškimi, an¬ gleškimi, francoskimi ter nemškimi vo¬ jaškimi osebnostmi, bi lahko živel raz¬ košno in brezskrbno življenje. Vauhnik ni bil tak. Skromen, kot je vedno bil na- pram sebi, je ostal tudi v emigraciji. Sam se je preživljal kot uradnik v raz¬ nih industrijskih podjetjih in stanoval v skromni sobici pod stopnicami. Tak je bil Vladimir Vauhnik, mož, ki bi bil lah¬ ko razpolagal s premoženjem, če bi ne imel takih načel. Zanj sta bili najvažnej¬ ši poštenje in čist obraz. Dobro delo, ki ga je sam napravil svojemu rojaku v stiski, pa je smatral za dolžnost. Po prihodu, v Argentino se je takoj odzval tudi povabilu Svobodne Slovenije ter je za njene bralce ob raznih prilikah pisal zanimiva vojaško-politična poroči¬ la, ki so prav tako odkrivala moža z iz¬ redno vojaško naobrazbo ter so vzbuja¬ la pozornost tudi v drugih emigrantskih skupinah. Bil je tudi sodelavec Zbornika-, Koledarja Svobodne Slovenije. Zlasti sta vzbudili pozornost njegovi zanimivi vojaško-politični študiji “Grožnje in spletke proti obstoju Slovenije” v letni¬ ku 1953. in “Današnji vojaško strateški položaj Slovenije” v letniku 1954. Udeleževal se je tudi redno vseh slo¬ venskih prireditev in z vsemi silami po¬ vsod podpiral prizadevanje slovenske or¬ ganizirane protikomunistične skupnosti. SMRT IN POGREB Pred leti je' dobil hudo bolezen Par¬ kinson. Lani je bil operiran, a operacija ni uspela. Silno je trpel pri njej. Sam je pravil, da si nikdar ni mogel pred¬ stavljati, da tako hude bolečine sploh obstojajo. V njegovo sobico v tovarno, v kateri je bil nazadnje v službi, so ga hodili obiskovat prijatelji in znanci. Za¬ pustil jo je v petek, 1. aprila, ko so ga prepeljali v bolnico Bosch, kjer je umrl. Sveto poslednje olje mu je v omenjeni bolnici podelil č. g. A. Orehar. Pogreb pok. Vladimirja Vauhnika je bil v soboto 2. aprila ob enajstih dopol¬ dne na glavno buenosaireško pokopališče Chacarita. K zadnjemu počitku so ga spremljali njegovi osebni prijatelji in znanci ter člani vodstva podjetij, v kate¬ rih je bil pok. Vauhnik v službi. Društvo Slovencev sta zastopala predsednik ing. Albin Mozetič in tajnik France Perni- šek, Svobodno Slovenijo pa gg. Miloš Stare in Joško Krošelj. Ko se je pogrebni sprevod ustavil pred odprtim grobom, so gg. ing. Goli, August Westen, dr. Vinko Zorc, dr. Jože Er- menc, Tugomer Prekoršek in Franc Per- nišek dvignili krsto in jo prenesli do groba. Pogrebne molitve je opravil di¬ rektor slovenskih dušnih pastirjev v Ar¬ gentini č. g. Anton Orehar. V imenu pokojnikovih osebnih prija¬ teljev in znancev je Vladimirju Vauhni¬ ku govoril v slovo ginljive besede g. dr. Vinko Zorc, v imenu Društva Slovencev pa se mu je predsednik g. ing. Albin Mozetič zahvalil za vse njegove velike usluge našim ljudem v Argentini ter za njegovo vestno službo narodu in domo¬ vini. Grob, ki je sprejel vase izmučeno telo pok. Vauhnika so pokrivali lepi venci iz jesenskega cvetja: njegovi prijatelji in znanci so pa še dolgo stali ob njem in mislili na svojega dragega prijatelja, ki jih je zapustil. Počivajte v miru, gospod polkovnik! Naj Vam bo lahka argentinska zemlja. Slovenci Vas bodo vedno ohranili v naj¬ lepšem spominu. ARGENTINA V zunanjem ministrstvu je bila podpisana nova trgovinska pogodba med Argentino in Anglijo za dobo dveh let. Vrednost med obema drža¬ vama izmenjanega blaga bo dosegla višino 170 milijonov funtov šterlin- gov. Liga Esudiantil Argentina je pri¬ redila veliko slavnost v Luna Parku. Na njej je predsednik republike ge¬ neral Peron najboljšim dijakom in dijakinjam razdelil več avtomobilov ter 50 motocikljev Siam Lambretta in 40 motocikljev znamke Paperino. V provinci Bs. Aires so z novim letom nastavili 1000 novih učiteljev. Industrijska banka v Bs. Airesu v svojem letnem poročilu navaja, da je v letu 1954 odobrila raznih poso¬ jil v višini 5.334.500.000 pesov. Prosvetni min. je izdal odredbo, s katero je prilagodil šolski koledar zadnji vladni odredbi, po kateri so narodni prazniki v Argentini: 1. maj, 25. maj, 9. julij, 26. julij in 17. okto¬ ber ter 6 dni, ko državni uradi ne delajo. Ti pa so: 1. januar, pustni po¬ nedeljek ter pustni torek, veliki pe¬ tek, 17. avgust in 25. december. V salonu 17 de Octubre Tajništva za tisk in radio je odprta razstava “Antartida Argentina”. V Buenos Airesu bodo začeli gra¬ diti v središču mesta veliko koncert¬ no palačo. V palači bo sedež tudi drž. loterije. Notranje ministrstvo prejema vedno več predlogov naj bi vlada proglasila za provinci tudi sedanja nac. teritorija Formosa in Rio Ne- gro. Po informacijah min. za poljedel¬ stvo in kmetijstvo so argentinske ladje kitolovke vlovile v razdobju 1953-1954 1.075 kitov različne veliko¬ sti. Športniki, ki so ne udeležili velikih športnih prireditev ameriških držav v Mehiki in Čilu in so v obeh državah dosegli odlične uspehe in zmage, so včeraj priredili slavnost v pozdrav predsedniku republike generalu Pe¬ ronu. Ob tej priliki so se mu zahva¬ lili za vso podporo, ki jo izkazuje športu. Kontraadmiral Teisaire je kot taj¬ nik za politične, zadeve pri vladi ob¬ javil, da bo Buenos Aires sedaj raz¬ deljen v 44 okrajev, od katerih bo imel vsak svojega zastopnika v ob¬ činskem svetu. Finančno ministrstvo je izdalo let¬ no poročilo Centralne banke. Iz nje¬ ga je razvidno, da so ob koncu leta 1954 znašale denarne rezerve 3.013 milijonov pesov. Nacionalni zavod kontinentalnega ledu v Patagoniji objavlja poročilo o svojem zadnjem raziskovanju pod¬ ročja kontinentalnega ledu v Pata¬ goniji, V njem navaja, da ima Argen¬ tina dosedaj največje področje konti¬ nentalnega ledu in to ledenik Upsala, ki se razteza na področju 80 km. Prometno ministrstvo se je odloči¬ lo, da bo elektrificiralo transandin- sko železnico, ki veže Argentino s Čilom. V Buenos Airesu je v letu 1954 v raznin športnih stadionih prisostvo¬ valo nogometnim tekmam 2,109.000 ljudi, gledaliških predstav se je ude¬ ležilo 4,858.500 ljudi, filmskim pred¬ stavam v kinih je pa prisostvovalo 67,534.200 ljudi. V Mar del Plati se je v času od 9. do 30. marca t. 1. vršil 18. medna¬ rodni šahovski turnir, katerega se je udeležilo 16 šahistov in 8 držav. Zma¬ gal je Jugoslovan Borislav Ivkov. ki je bil pred leti prvi juniorski svetov¬ ni šahovski prvak. Priboril se je 11% točke od dosegljivih 15 točk. Drugi je bil Argentinec Najdorf (11 točk), 3 Jugoslovan Svetozar Gligorič (10 t.), nakar sledita čehoslovak Pachman in Madžar Szabo (vsak 9V 2 t.), 6. je bil Argentinec Panno, sedanji juniorski svetovni prvak (9 t.), nakar slede: Argentinec Pilnik (8M» t.), Španec Toran (8 t.), Argentinec Wexler, ki je edini premagal zmagovalca Ivko- va (7% t.), Argentinec Rossetto (7 t.), Čilenca Flores (6 t.) in Letelier (5 t.), Argentinca Idigoras, ki je e- dini premagal Gligoriča, in Dodero ter Uruguajec Bauza (vsak 4 % t.) ter Kolombijanec De Greiff (4 t.). Turnirju, ki se je vršil v Hotelu Pro- vincial, je prisostvovalo- vedno precej ljubiteljev šaha. Največ gledalcev so imeli igralci Ivkov, Najdorf in Pan¬ no, zlasti ko so ti 3 igrali med se¬ boj. Panno je premagal Najdorf a, Iv¬ kov Panno-ta, med tem ko sta Ivkov in Najdorf v zadnjem kolu remizi¬ rala. Buenos Aires, 7. IV. 1955 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice iz SCovetišje^ V Ljubljani so pred nedavnim predva¬ jali nov slov. film Tri zgodbe, in sicer: Na valovih Mure — po noveli Miška Kranjca. Režiral Igor Pretnar. Koplji pod brezo, po Vorančevi noveli Vodnjak. Režiral France Kosmač, Slovo Andreja Vitužnika — po Ingoličevi zgodbi reži¬ ral Jane Kavčič. Vsi trije filmi, poveza¬ ni v en sam celovečerni film, so po ča¬ sopisnih poročilih presenetili zaradi svo¬ je umetniške in tehnične izdelanosti. V Helsinkih se udejstvuje kot dirigent tamkajšnje drž. opere slov. rojak Leon Funtek, sin pesnika Antona Funtka. V proračunu LRS za 1955 so predvi¬ deni skupni izdatki v višini 9 milijard 470 milijonov. Za prosveto, zdravstvo, ceste, sodstvo, državno upravo in rezer¬ vo je predvidenih 5 milijard 800 milijo¬ nov, za dotacije ljudskim odborom 310 milijonov in za proračunske investicije 3 milijarde 360 milijonov. V proračun je vključen tudi sklad Borisa Kidriča v Višini 20 milijonov dinarjev. Skupni zne¬ sek negospodarskih investicij znaša VRAČANJE PREBEŽNIKOV IZ JUGO¬ SLAVIJE PRED RIMSKIM PARLAMENTOM Poslanca De Marsanich in Romualdi sta postavila vladi tole vprašanje kot ga prinaša “II Messagero Veneto’’ dne 8. marca: “Podpisana zahtevava, da mi¬ nistrski predsednik in min. zunanjih zadev povesta ali jima je znano ali je resnična vest, ki so jo objavili listi, n. pr. “Tempo” v Rimu dne 5. marca, da so štirje dalmatinski mladeniči, ki so pribežali v našo državo, bili takoj zopet •vrnjeni jugoslovanskim oblastem, čeprav se vsakdo mora zavedati njihovega ža¬ lostnega konca in bi tisti, ki bi kaj ta¬ kega storil, bil nečloveško ravnodušen. Podpisana hočeta tudi vedeti ali je vsaj deloma resnična druga vest, ki kro¬ ži po celi Julijski Krajini, da je namreč v veljavi tajni dogovor med italijansko in jugoslovansko vlado in da morajo •italijanske oblasti po tem dogovoru ta¬ koj izročiti jugoslovanskim oblastem vse jugoslovanske državljane, tudi tiste, ki so italijanske narodnosti, če se zatečejo v Italijo in tu prosijo za politično pri¬ bežališče. S tem seveda naša policija krši našo ustavo, ki sankcionira načelo . političnega zatočišča in gladko prezira ■osnovne človeške pravice.” Tako interpelacija. Ali bo kaj poma¬ gala ali ne, ne vemo. Verjetno bo to odvisno od novih političnih kupčij. Pa vsaj postavila je vprašanje v pravo luč in zadeva je javno prišla na mizo italijanske vlade, da ne bo mogoč noben izgovor. 1.700.000.000 din. Od tega je določenih 300 milijonov za novo skupščinsko pala¬ čo in za dovršitev del v sed. skupščin¬ skih prostorih v Kazini. Izvršni svet bo razpolagal z vsoto 130 milijonov za za¬ četek gradnje stanovanjske hiše za uslužbence sveta, državni sekretariat za gospodarstvo bo imel 15 milijonov za nadaljevanje geoloških raziskav na Do¬ lenjskem, Notranjskem in Primorskem. Državni sekretariat za notranje zadeve tudi hoče imeti novo palače in ima v ta namen zagotovljenih 2.100.000 din. Subvencija za Slovensko narodno gleda¬ lišče v Ljubljani znaša 30 milijonov din. V glavnem za modernizacijo naprav v obeh gledališčih. Univerza z vsemi fa¬ kultetami ima zagotovljen kredit 358.200.000 din. Skupni znesek investi¬ cij za prosveto znaša 510 milijonov din, za ljudsko zdravje in socialno politiko je pa določen kredit 670 milijonov din. Od tega zneska je za ljubljansko bolni¬ šnico namenjenih 186 milijonov din. Skupščina LRS je imenovala za sod¬ nike pri Okrožnem sodišču v Ljubljani Alojza Juvanca in Savo Šifrerja, pri Okrožnem sodišču v Mariboru Milka Go¬ loba in Franca Miklavčiča, pri Okrož¬ nem sodišču v Novem mestu Antona Bo¬ leta in Stanislava Modica ter pri Okrož¬ nem gospodarskem sodišču v Ljubljani Adolfa Doboviška in Bogdana Salber- gerja. V Ljubljani so imeli večer francoske Mateti os Aires Poravnajte naročnino za 1954! Naročnina za leto 1954 je bila pri enkratnem vplačilu za vse leto $ 70. Pri plačevanju v obrokih je bila za pol leta $ 38. — in za za četrt leta $ 20.— ter $ 10 za tisk. sklad. OSEBNE NOVICE t Marija Dobravc. Dne 13. marca 1955 je v Celju umrla mati našega rojaka g. Miloša Dobravca iz Villa Čerini ga Ma¬ rija Dobravc, roj. Grifič. Pokojna je bi¬ la že nad dve leti težko bolna. Pogreb je bil 15. marca na Celjsko mesto poko¬ pališče. Doma zapušča moža Mihaela Dobravca, sina Brankota ter hčerke Ma¬ rijo, Milko in Silvo. V Buenos Airesu pa žaluje zanjo g. Miloš Dobravc, kate¬ remu izrekamo naše globoko sožalje. Mariloehe Število slovenskih turistov iz prestol¬ nice, ki so letos obiskali Bariloče, pome¬ ni za zdaj letni “rekord”. Ker je priča¬ kovati, da si bo v bodoče vedno večje moderne skladateljice Geimaine Taille- ferre in baritonista Bernarda Leforta. Skladateljica Tailleferre spada v isto skupino modernih. francoskih skladatel¬ jev kot Arthur Honneger. V slovenskih mestih in industrijskih središčih primanjkuje okoli 23.400 sta¬ novanj. To je ugotovljal dr. Brecelj v proračunski razpravi v Ljubljani. Ome¬ nil je tudi, da bodo letos zgradili okoli 2000 stanovanj in da se bo v ta namen iz raznih virov nabralo v sklad okoli 4.5 milijard din. Umrli so. V Ljubljani: Jurij Hude, preglednik fin. kontrole v p., Ana Ver¬ bič, roj. Weinberger, Ana Sever, roj. Japelj, žena žel. strojevodje v p., Mar¬ janca Race - Štofova, Fanči Fajdiga, vdova po poštnem uradniku, Peter Go¬ bec, biv. trgovec, Jože Markič, Marija Pfeifer, roj. Roner, vdova po deželnem tajniku, Lucija Kunej, Marija Horvat, roj. Jelovšek, žena žel. upok. Pavlina de Comelli, roj. Kregar, uslužbenka pod¬ jetja “Les Ljubljana”, Terezija Blaj, roj. Vrenka, Barbara Redenšek, upok, dr. Frida Bitenc-žnidaršič in Fran Božič v Gornji Radgoni, Marija Tomšič, roj. Rojina, upok. Tob. tovarne v Dravljah, Pepca Majcen v Novem mestu, Franc Beber, sodni uslužbenec v Šentjanžu, Franc Muhvič, upokojenec v Dravljah, Marija Florič, vdova, roj. Ratajc, upo- kojenja v Celju, Ivona Bojt, roj. Janko¬ vič v Dobrovi pri Ljubljani, Ivan Ratej, pos. v Vinarjih pri Slov. Bistrici, Fran¬ čiška Čebulj, roj. Krupala v Kamniku, Dušan Ukmar, rezervni major v Novi Gorici in Anton Okrogar-Nestl, “narod¬ ni heroj” v Zagorju. število naših ljudi želelo počitnic v gor¬ skem zraku, se mi zdi potrebno pove¬ dati nekaj besed vsem onim, ki jih mi¬ ka “dežela jezer”. Vemo, da je za vse, ki žive v subtro- pični velemestni klimi sprememba zra¬ ka vsaj za 14 dni v letu izredno koristna. Človek naj samo ne gara in dela, pri¬ voščiti si mora tudi nekaj dopusta. Za soparico, nasičeno z vlago, ki je v Bs. Airesu včasih prava mora, je suho, vi¬ šinsko bariloško podnebje najprikladnej- ša sprememba. Večina naših ljudi se tega zaveda, a na poti jim stojita dv$ veliki oviri: dal¬ java in stroški. Kar se daljave tiče, jo je pač treba vzeti v zakup. Na tem dejstvu ni moči dosti spremeniti. Vožnja z vlakom traja dva dni in tisti ki mu žep. ne dovoljuje letala, se mora pač sprijazniti z dolgo¬ časno patagonsko puščavo, v kateri pa bo človek, ki ima smisel za naravo in oči na pravem mestu slednjič tudi našel svojske zanimivosti. A glede stroškov zadeva ni tako huda. Predvsem je jako enostavno vprašanje, če gre za mlade ljudi, ki si žele gora, jezer in gozdov ter se požvižgajo na hotelske udobnosti. Taborenje tu doli je najcenejši način življenja. Poznam pri¬ jatelja iz Bs. Airesa, ki je v naših kra¬ jih preživel izredno prijeten mesec s svojo gospo, obhodil bariloški svet kri¬ žem kražem in pri tem izhajal prav z istimi izdatki kot bi jih imel v prestol¬ nici. Pripeljal se je seveda v drugem razredu in vožnja z vlakom je bila edi¬ na izredna postavka v proračunu eno¬ mesečnih počitnic. Slovensko planinsko društvo si zdaj prizadeva, da zgradi za planinske ljubi¬ telje nekaj skromnih zavetišč. Bivak “Pod Skalco” je dokončan in verjetno bo za prihodnjo sezono že urejeno zaveti¬ šče v Bariločah samih. Jasno je, da bo¬ do ta zavetišča prikrojena potrebam planincev, brez vsake udobnosti. To ne le, ker so iz razumljivih razlogov finan¬ čna sredstva dokaj skromna, temveč tudi ker mora planinsko društvo skrbe¬ ti za gorniški duh med svojim članstvom in ne gre da bi se ukvarjalo s hotelir¬ stvom in podobnimi posli. Obstoja pa tudi možnost, da se na¬ mestijo gostje, ki si žele gotovih udobno¬ sti za ne prehudo ceno po manjših pen- zijonih in zasebnih sobah. Stanovanje velja 15-20 pesov dnevno, po navadi je težko najti sobo za enega samega člo¬ veka. Hrana stane letos: v “Veneti” (enostavna, a dobra hrana) $ 8.— na obrok in v boljših restavracijah več. Vožnja v spalnem vozu je ca 700 pe¬ sov tja in nazaj. Ker se med obiskovalci iz prestolni¬ ce vsako leto pojavi kak razočaranec, ki je v mojih člankih čital nekaj, česar nisem napisal, hočem enkrat za vselej pribiti tri dejstva: 1) Bariloče in okolica so prelep kraj v naravnem pogledu. To naravo sem o- pisoval, samo njo sem hvalil in po¬ vzdigoval. Kar se letovišča tiče, je Pa¬ tagonija precej daleč za Evropo, razen v hotelskih cenah. Ako si kdo želi luksu- sa in ga je pripravljen plačati, ga ven¬ dar lahko brez težav najde. 2) Patagonija ni Slovenija. — Svet je drugačen, naravni pogoji, klima, zemlja, rastlinstvo so različni od naših. Nepri¬ jetni spremljevalci gorkih dni so prah in brenclji po gozdovih. V neposredni okolici mesteca pogreša človek trave in trat, ki jih je pa dovolj okrog Tre- bola, Llao-Llao, Angosture in Trafula. Lepota “dežele jezer” je v njenih pra¬ gozdovih, v neštetih jezerih, v drznih gorskih grebenih, v belih samotah le¬ denikov in zimskih snegov. To je ti¬ sto, česar se ne da kupiti, kar turistič¬ ne agencije komaj pokažejo in česar tu¬ di vsakdo ne vidi. Komur za take reči ni, naj mirno ostane v velemestu. Za nas te dobrine bogato odtehtajo prah, prosluli patagonski veter in dolgotrajno jesensko in zimsko deževje. VELIKA NOČ Danica svetila je v mirno še noč, kar skalo odkrila je angelska moč. In Jezus, naš Kralj, iz groba je vstal, premagal je smrt in pekel je strt! Aleluja, aleluja, raduj se, Marija, aleluja! Blešče se mu rane, obraz mu žari, iz duše udane zapojmo mu vsi: Presveti Gospod, delivec dobrot, pokaži v nebo rešilno nam pot! Aleluja, aleluja, ‘ v raduj se, Marija, aleluja! Pred tvojo zastavo se klanjemo vsi, za tvojo postavo vsak rad se bori. O dobri Gospod, varuj nas nezgod, po smrti pa daj nebeški nam raj! Aleluja, aleluja, raduj, se, Marija, aleluja! 3) Bariloče niso noben raj za zaslu¬ žek. še vedno se kdo najde, ki pride sem doli z zmotnimi nazori o cenah in plačah. V gospodarske)^ oziru je pač treba delati kot povsod, 'plače so razme¬ roma nekaj nižje in življenski , stroški nekaj višji kot v Bs. Airesu. Dela po¬ sebno pozimi manjka. Nihče še ni, 6d la¬ kote umrl, a od novih naseljencev tudi milijonar do zdaj ni nihče postal. Ogromna večina naših izletnikov vse to ve. Obiskujejo gore, vozijo se po je¬ zerih, vračajo se v velemesto spočiti, polni zadovoljstva in dobrega zraka. Da pa se ne bi slučajno tisti neznat¬ ni procent nujno potrebnih nergačev v bodočnosti kaj povečal, zato sem napi¬ sal teh par vrstic v opozorilo. V. Arko Mendoza Slovenski dekliški krožek v Mendozi je imel redni letni občni zbor v nedeljo 28.11. t. 1. Dekleta v Mendozi beležijo aktivnost in lepa napredovanja v svoji organizaciji. Prisrčna povezanost med njimi se opaža predvsem na rednih se¬ stankih, kjer poleg resnega programa ne manjka tudi veselega razpoloženja in dekliške pesmi. V svoj novi odbor so si izvolile pred¬ sednico gdč. Marijo Božnarjevo, tajnico gdč. Anico Baljdovo in blagajničarko gdč. Kristino Zarnikovo. Kot doslej že¬ limo tudi v novem poslovnem letu or¬ ganizaciji veliko uspehov in veselja do krožka. V družini g. Mihe Grošlja in njegove žene ge Marije, roj. Grilc sta se dne 27.11. t. 1. rodila sinčka-dvojčka, katerih enega je Stvarnik poklical po treh dneh med nebeške krilatce. Preostali pa je krepak dečko, ki so mu pri krstu dali ime Jožek. Družini g. Staneta Greben¬ ca in njegove žene ge Marije, roj. Baj¬ da pa se je 20. III. t. 1. rodila hčerka Marija. Srečnim družinam čestitamo. Slovenci v Argentini NA BELO NEDELJO 17. aprila 19 5 5 POPOLDNE na Slovesi skl Pristavi v Moranu velika družabna prireditev Pester program, vesela zabava, dobra pijača in jed. - Ne izostanite, ker tudi Vas iskreno vabi DRUŠTVO SLOVENCEV NARTE VELIKONJA (10) ViSarska polena Nenadoma je utihnil. “Čemu mislim na vrv!” se je karal. “Kaj je meni mar?” “Prav na kratko se je utrgal!” je de¬ jala Franca. “To je dobro!” “Deteljo je pulil iz koša!” se je sme¬ jala, “in prav neumno gledal!” “Deteljo? Ali ste že pri detelji?” “Začeli smo!” “Pri detelji sem se lani urezal s ko¬ so. Kri sem zanjo prelil!” se je smejal. “Da bi vedel teliček, da sem kri zanj prelil!” Franca je razmišljala te besede. “Kri je prelil in zdaj skoraj življenje pustil! Za teh par grošev umazanih. Tak mlad fant — živjenje za dobro žlico zabelje¬ nih žgancev in slabe hlače! In zdaj ce¬ lo hoče, naj se iz njegovih bolniških pri¬ spevkov najame njegov namestnik. Ka¬ ko je resnično dober!” “Pa bi res najeli še koga!” je povzel besedo. “Nič ne skrbi, Tine, bomo že! Saj boš itak sam kmalu na nogah!” “Da hi le bil!” Franca ga je spet položila na posteljo, ga odela ter mu popravila blazino pod glavo. “Ali je dovolj toplo v sobi?” je vpra¬ šala na vratih. “Dovolj!” je potrdil. “Čemu bi trati¬ la drva!” “Par polen bomo že še utrpeli.” In je prinesla večerjo ter mu privzdi¬ gnila blazino, da je srebal iz sklede. “Da se ne poliješ!” mu je zapela sraj¬ co na prsih, čuden trepet je pretresel njene roke. “Kakor otroku mi strežete!” se je za¬ hvaljeval Tine. “Kakor otroku”, ji je trepetal glas od neznane omotice v glavi. Popravila mu je spet zglavje in ko mu je potegnila odejo prav do brade, jo je prijel za roko. “Ne tako! Prevroče bo!” Čutila je pritisk v zapestju in kri ji je udarila v lice. “Oče spet nekaj godrnjajo!” si je po¬ magala iz zadrege ter prisluhnila v ku¬ hinjo. “Kaj pa hočejo?” je vprašal. “Da nismo gnoja vozili na pravo nji- j vo. Andrejevega je vozil Matijec.” “Če ste ukazali! Sami ste gospo¬ dinja!” “Sitnari pa le!” je dejal,a. Ko se je razpravljala po večerji, je ne¬ nadoma ostala sredi misli. Preden se je zavedela, je primerjala Tineta z M.atij- cem: “Matijec počasen, potuhnjenec in hinavec, pa ne svetnik. — Da sem se ta¬ ko motila! Tine pa skrben, odkrit in mo¬ žat. Odločen. Sami ste gospodinja! Oni b.nranta z njivo za vdovo in grunt, ta ponuja svojo bolniško podporo za hlap¬ ca tujemu gruntu!” In je razmišljala: “In Matijec je gruntarjev sin in Tine je hlapec, pa kakšna razlika! Kaj pa je, če je hlapec! Pošten je!” Strmela je v temo. Pokrižala se je, da bi molila. Toda sredi molitve in vse- navzkrižnih misli je začutil^ pekočo bo¬ lečino v zapestju. Čudno ji je vzplalo, ko se je spomnila, kako jo je Tine prijel za zapestje. Planila je v postelji kvišku: “Moj Bog, kaj je to? Saj to nima nobenega smisla!” “Gospodinja si!” ji je prišepet.aval neznan glas. “Sama ukazuješ!” “Jaz sem gospodinja!” je spet pono¬ vila. “Da, jaz sem gospodinja!” In je vstala, prižgala luč ter poiska¬ la v skrinji pod židanimi rutami zavoj papirjev. Okoli enega je bil prevezan rdeč svilen trak. Razgrnila je papir. I “Tu notri stoji! Jaz sem gospodinj^! In moja dota je že v gruntu in delo je v njem! Pa še to bi radi!” Kljubovalnost se je oglasila v njenem srcu. “Pa ne boste!” Spravila je nazaj, upihnila luč ter za¬ spala sredi vrtinca misli, ki so se ji po¬ dile po glavi. Farni zvon je vabil k prvi maši, ko se je zbudila. Planila je na noge, in ka¬ kor da jo neznana sila žene nazaj, se je vrnila s praga, že namenjena v cerkev, ter stopila v čumnato. Tine je spal, prsi so se mu enakomer¬ no in močno dvigale, zdravo roko je imel pod glavo. Zavedela se je, da se to skoro ne spo¬ dobi, in po prstih je šla iz čumnate. Pri srcu ji je bilo čudno, tako čudno, da bi jokala od strašnega občutka osa¬ melosti in neznane bolečine; roke so jo v zapestju trpkosladko pekle, kakor da jo nekdo tesno drži zanje. “Moj Bog!” je hitela v mrzlo jutro. “Kaj je to, kaj je to?” 11 . Franca je sedela sama v kuhinji na ognjišču ter šla za svojimi mislimi. Ogenj je plapolaje lizal kotel, v katerem je kuhala za prašiče. Zunaj je plal dež v curkih na šipe. “Kakcj da mi gledajo v srce. Kako je rekla Koamačka? Da je najbolje, če ga vzamem. Da ne bodo ljudje stegali je¬ zikov. Strežeš mu. In če mu na bi stregla, bi rekli, da mu ne strežem. In da bi ga vzela. Ali naj mu jaz rečem?” SceJi misli jo je zmotil Matijec. Pri¬ šel je z naročjem polen v rokah, ki jih je rahlo, da niso zaropotala, stresel pod ognjišče. “Prihuljenec, hodi kakor mačka!” je šinilo Franci skozi možgane. “Ali je to mož?” “Psu je nekdo vrgel nekaj na nogo!” je počasi dejal, odkašljaje si, “Pred lo¬ po cvili ter si jo liže”. “Padlo mu je kaj nanjo,” je odvrnila Franca. “Z arniko mu bom pomazal in zave¬ zal.” “Si jo bo že sam izlizal,” je osorno dejala. Matijec je stopil v izbo, vzel arnike, odtrgal kos cunje za pečjo, stisnil vse v žep ter skrivoma šel psu zdravit nogo, ki ni bila udarjena, temveč vrezana na steklu. “Ali te’ boli, ali te boli, živalca ubo¬ ga?” je izpiral nogo. Ko je pomočil cun- jieo v arniko ter jo pritisnil na rano, je Sultan šavsnil po njegovi desnici, da mu je posnel kožo na palcu. “Živalca neum¬ na,” se je jezil Matijec, “ko pa ne veš, kaj je dobro.” Franca je stala na pragu ter se sko¬ raj na glas zasmejala, ko si je Mati¬ jec brisal roko ob hlače. “Neroda, nerodna!” je z gnevom sik¬ nila skozi zobe. “Žival se mu smili, o- trok se mu smili, samo za grunt bi ba¬ rantal z vdovo; ta se mu ne smili. Samo jaz, samo jaz se mu nič se smilim. Ka¬ kor tiste pene, sam videz ga je!” Dež je plal iz žlebov, da so se delali zbir¬ ki in pene. “Kakor tiste pene! Zablesti se, zabeli se in če dregneš vanje, je pra¬ zen nič. Da, prazen nič,” je sunila z no¬ go v mlako. “Kaj boš z Matijcem?” ji je bila dejala Kosmačka. “Ali ni ško¬ da, da je tak bahat nič? Samo bahat nič. In star je že. Kaj pa ima? Nič ni¬ ma. Tvojo doto ima. Zdaj pa veš, koliko ima!” (Nadaljevanje sledi) St.au, 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 7. IV. 1955 SLOVENCI P O SVETU ŠPANIJA Zveza slovenskih katoliških visokošol- cev želi uredništvu “Svobodne Sloveni¬ je” in vsem Slovencem blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja. Naj nam vsakoletno praznovanje Zveličarje- vega zmagoslavnega vstajenja poživlja našo vero in nam daje novega upanja v zmago božje Pravice in Dobrote. Za predsednika: Marijan Magister, tajnik: Slavko Kranjec. KANADA Slovenska hranilnica in posojilnica v Torontu je imela občni zbor. Ponovno sta bila izvoljena dva člana ravnatelj¬ stva, en član iz kreditnega in eden iz nadzornega odbora. Razvoj Hranilnice in posojilnice J. E. Kreka je pa razvi¬ den iz naslednjih podatkov: Dne 30. VI. 1953 je imela 90 članov. Hranilnih vlog je bilo za $ 8,614.17, posojila so izkazo¬ vala 8 3,060.00. Dne Sl. XII. 1953 je bi¬ lo stanje: članov 140, hranilne vloge so dosegle višino $ 24,339.70, posojila pa $ 11,348.50. Stanje hranilnice dne 31.XII. 1954 je pa bilo tako: članov je bilo 228, hranilne vloge so se povzpele na $ 51,574.10, posojil je pa bilo odobrenih v višini $' 44,002.54. Na občnem zboru slovenske Caritas je bil izvoljen nov odbor s Stanetom Lev¬ stikom na čelu. NORVEŠKA Z velikim veseljem smo prejeli pred dobrim mesecem Vaš Zbornik-Koledar. Zelo radi ga beremo, če le imamo čas. Čestitamo Vam in se Vam zahvalimo za to res lepo in zanimivo knjigo. Prepri¬ čani smo, da bo Vaš Zbornik-Koledar vsakemu Slovencu, ki ga bo imel priliko brati, gotovo všeč. Lepo Vas pozdravljamo in Vam želi¬ mo obilo uspeha pri Vašem delu. Ured¬ nikom Svobodne Slovenije in vsem nje¬ nim bralcem voščimo blagoslovljene ve¬ likonočne praznike. Družina Ficko. NEKA SZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA Za novo avtomobilsko podjetje Kaiser — IMlM — IAME so v Cordobi naku¬ pili že 74 ha zemlje, od katere bo okrog 30 ha zazidane. Poslopje za nameščen¬ ce oc: imelo prostora za 2.500 oseb. Ce¬ le ,.,i stroški vseh naprav bodo znašali okrog 404 milj. Pesov. Od tega odpade 111 milj. na vrednost strojev, ki jih bo družba Kaiser dostavila v zameno za pripadajoče ji delnice, 42 milj. na stroje ki jih bo Kaiser USA prodal družbi Kaiser Argentina, 76 milj. na stroje, dostavljene v zameno za delnice od stra¬ ni IAME, itd. Podjetje namerava izde¬ lati leta 1956 11.000 vozil, leta 1957 29.000, leta 1958 38.000 in od leta 1959 dalje 40.000 vozil letno. General Olano, ki je v svojstvu pred¬ sednika Soc. Mixta Siderurgica Argen¬ tina, pred nedavnim dobil 80 milj. do¬ larjev posojila v USA, se je od tamkaj podal preko Nemčije in Francije, v Ita¬ lijo, iščoč v vseh treh državah strojne naprave za popolrio usposobljenje meta- lurgičnih objektov v San Nicolasu. V okviru investicij tujega kapitala, je arg. vlada odobrila postavitev tovarne za fenol. Tovarno bosta postavili podjet¬ ji Bayer A. G. iz Nemčije ter Bunge & Born. Stala bo v San Nicolasu. Letna produkcija, ki mora biti dosežena v 30 mesecih, bo 1.800 ton fenola. Severno ameriška družba Food Che¬ mical Company bo v Argentini vložila 1 milj. dolarjev v svrho postavitve ke¬ mične tovarne za izdelovanje “Solvay- sode” in drugih sorodnih produktov, s katerimi misli zadostiti potrebam ju¬ žnoameriškega trga. Argentinsko uradno zastopstvo se v Washingtonu dogovarja o nakupu jedil¬ nega olja. USA naj bi ji dobavile zaradi izredno slabe letine v Argentini jedil- tev pogodbe izpred vojne, to se pravi, dostave izdelanega avtomobila proti e- ventuelnemu doplačilu razlike med te¬ danjo in sedanjo ceno. Anglija je lani tudi zgradila največ ladij, 253 v skupni tonaži 1.408.874 ton. Od tega bo 1 milijon vozil pod angleško zastavo, ostalo pa so bila naročila za različne države. Nemške ladjedelnice so lani zgradile 268 ladij — 963.114 ton, od tega polovica naročil iz tujine. Sledi ji švedska — 61 ladij, 59.689 ton, od tega polovica na račun Norveške. USA so lani zgradile doma 46 ladij, večino¬ ma petrolejskih skupno 476.984 ton. no olje iz svojih odvisnih zalog. Turčija bo sklenila z različnimi nem¬ škimi družbami dogovor o zgraditvi o- gromnega mostu preko Bosporja, ki naj bi združeval Evropo in Malo Azijo. Radio Beograd je objavil, da bo Jug. trg. zbornica odprla podružnico v Cara¬ casu — Venezuela. Po poročilih listov so angleške hla¬ dilnice tako preobložene z mesom, da so avstralskim in novozelandskim dobavi¬ teljem trenutno ustavili uvoz sleherne¬ ga mesa. USA podpredsednik Nixon je po svo¬ ji vrnitvi iz srednje Amerike zahteval od svoje vlade, naj stavi več denarja na razpolago tem državam, češ da si¬ cer zasebni kapital precej pomaga pri izboljšanju življenskih razmer, vendar ne v zadosti meri. Poleg državnih po¬ sojil naj bi USA tudi zmanjšale carino na uvoz iz teh dežel. Finska petrolejska ladja Aruba, ki je vozila 13.000 ton goriva za rdečo kitaj¬ sko aviacijo, je zaradi velikega pritiska iz vsega zahodnega sveta v Indijskem oceanu obrnila smer in bo Kitajcem do¬ stavila gorivo do enega izmed sovjetskih pristanišč v Črnem morju. Tik pred drugo svetovno vojno je precej Nemcev začelo plačevati vnaprej redne mesečne obroke na račun avtomo¬ bila Volkswagen, ki naj bi ga jim to¬ varne dostavile takoj, ko bi bile dovolj usposobljene za masovno produkcijo. Prišla pa je vojna in avtomobilske to¬ varne so delale za armado. Kupci avto¬ mobila še do danes niso prejeli. Začela se je tožba med predstavniki kupcev in tovarno. Končno je neko sodišče odlo¬ čilo, da se kupcem vrne 6,5% vloženega denarja. Kupci pa s tem niso bili zado¬ voljni in še naprej zahtevajo izpolni- Srečne in vesele velikonočne praznike želi vsem Slovencem §an£eria y Fapeleria “Sasata .ffiiSia** Victor Martinez 39, Buenos Aires Blagoslovljene in srečne velikonočne praznike želi vsem Slovencem ZLATARNA MOTU s%\%%s\s\swx%ws\%%%w%s\-wwsss\\\sss\%w\\y»\\w%\s\\%% Vsem cenjenim gostom in obiskovalcem želi prav vesele in srečne valikonočne praznike Restavracija Sas bar Ilirija Alvarado 350 - T. E. G58-0827 - Ramos Mejia Marsikdo še ne ve ..» ...da, ima trenutno največjo naklado Le Parisien Lih ere — 675.000, kateremu sledi Le Figaro — 4.58.000, temu pa Aurore — 420 . 000 . .. .da se je egiptovskemu pred-_ .sedniku vlade Nasserju rodil peti otrok. Tako ima sedaj tri frante in dve dekleti. .. .da poprečno umre na leto 1.519.000 oseb, od tega zaradi srčnih bolezni okrog 545.000, za rakom 215.000.; Lahko imate še tako dober spomin, vendar z leti, ki so že šla mimo in še bodo, bo marsikateri dogodek odšel v pozabo. Ne bi pa smeli pozabiti nikdar tistih naših žrtev, ki so padle v teku re¬ volucije. Nekaterim izmed njih je msgr. Škerbec postavil v svoji knjigi Krivda rdeče fronte spomenik, — Kupite to knjigo in preberite jo. Ne z maščeval¬ nimi mislimi, pač pa z dostojnim spomi¬ nom na naše mrtve. — Knjigo dobite v Dušnopastirski pisarni za 17 pesov. NOVICE IZ TRSTA Iz Trsta je nedavno emigriral v Av¬ stralijo g. dr. Zvone Hribar z , družino. V Trstu je bil najprej v službi pri IRO, nato pa pri CIME. V Trstu sta se dne 19.III. t. 1. poročila g. dr. Oton Berce in gdč. Uča Gašper¬ šič .Čestitamo. Iščem služkinjo za vsa gospodinj¬ ska dela. Sra. VITTORI, Las Heras 1868 pKo 4, dl) «*. 3, Capital — T. E. 42-7405. PAKETE ZA EVROPO vsake vrste, kakor tudi zdravila, najbolje in najceneje pošilja Zdenka Kaieeak Monte 2049 - dvorišče - Bs. Aires višina Rivadavia 6400 - Omnibus 132 dnevno od 14. — 19. ure, ob sobotah od 9. — 12. ure. Pismena naročila, kakor tudi denar pošiljajte po giro postal ali z banč¬ nim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340, Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani. —■ Paketi prispejo v roku 20 dni — BLAGOSLOVLJENE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SLOVENCEM DELIKATESNA TRGOVINA VESTEM- MATEK Rivadavia 11576 Liniers Mercado San Esteban Puesto 34 - 35 ‘Že čriček prepeva, ne more več spat, v trgatev veleva, spet pojdemo brat’ SLOVENSKO DRUŠTVO “EDINOST” V BUENOS AIRES vabi na VINSKO TRGATEV s plesom, srečolovom itd., v soboto 16. aprila 1955 ob 21.30 DVORANA DEKLEVA, calle Jorge Newbery 3568 ORKESTER: DRAGO CIMPERŠEK Vstopnina $ 5, uri Blagoslovljene velikonočne prdznike želi vsem svojim cenjenim strankam ter se jim priporoča tudi v bodoče Fotoatelje Lojze Erjavce ALVARADO 350 — T. E. 658 - 0827 Ramos Mejia Opozarjam vse Slovence na lepe po¬ krajinske slike iz Slovenije v na¬ ravni izdelavi in v barvah. Dr. doze Erni en e Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital Tel. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬ to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬ lezni in kirurgijo, druge dneve pa po predhodnem telefonskem sporazumu. METALURŠKE DELAVCE: strugarje, ajustadorje, mehanične kovače in monterje išče VALMARCO S. R. L. Visoke dnevnice, trajno zagotov¬ ljeno delo in druge ugodnosti. Mesto dela je 9 kvader od posta¬ je s štirimi linijami kolektivov na oglu tovarne. Zglasiti se: Mitre y Copacabana (Parque Bello Horizonte) San Miguel, FCNGSM DRUŠTVENI OGLASNIK V spomin blagopokojnega Vladimirja Vauhnika sta ga Julija in g. Celestin Jelenec naklonila Društvu Slovencev $ 50.—. S smrtjo g. Vladimirja Vauhnika je zapadel v plačilo 27. smrtni primer. S tem je izčrpanih 50.— pesov posmrtnin- skega prispevka, ki so ga doslej mora¬ li vplačati člani Društva Slovencev. Le¬ po prosimo vse člane, da takoj znova vplačajo 9.— pesov za kritje posmrtnin za nove tri smrtne primere. Vse člane in članice, ki so v zaostanku s članarino in posmrtninskim prispevkom lepo prosi¬ mo, da zaostanek takoj poravnajo. CERKVENI OGLASNIK Pobožnost za Slovence v Buenos Aire¬ su v salezijanski kapeli na Belgrano: Veliki petek ob sedmih zvečer sv. kri¬ žev pot, pridiga č. g. župnika Franca Novaka. Pevski zbor Gallus bo pel post¬ ne pesmi. Velika sobota istotam vstajenska pro¬ cesija. Ob pol šestih popoldne pete ju- tranjice, nato procesija po dvorišču za¬ voda, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. Po procesiji tudi blagoslov jedil. Velika nedelja na Belgrano ob 10.15 slovesna peta sv. maša. ESLOVEM LIBRE Redaccion y Administracion: Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentina '•••••••••••••••••••• S ** 1 OBVESTILA SFZ organizira ping pong turnir za prvenstvo SFZ. Nagrada je medalja, dar SDO. Prijaviti se je najkasneje do 24. aprila t. 1. športnemu referentu g. To¬ mazinu Lovretu. Odbor SKAS-a lepo vabi svoje člane, da se udeleže procesije Vstajenja, ki bo na veliko soboto popoldne na Belgranu. Pridružijo naj se članom odbora, da na¬ stopimo skupno. SLIKARSKO IN PLESKARSKO PODJETJE Antonic-Lipar-Vombergar želi vsem Slovencem srečne in vesele velikonočne praznike T. E. 64 - 7743 Jose L. Suarez 1194 Grecia 3540 Liniers Nunez VESELO in BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ ŽELI VSEM ROJAKOM JOŽE RUS Mayor Pedro Castelli Villa Sarmiento T. E. 658-6233 126 Prodam novo klavirsko harmoniko. Vprašati na: FRANC ZORKO, San Martin 478, Martin Coronado, Prov. Buenos Aires. Dobrourejena in uvedena re¬ stavracija in pizerija. pod ugod¬ nimi pogoji na prodaj. Informacije Miroslav Šimenc, Manuel Estevez 1031, Dock Sud, Buenos Aires. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je dne 15. marca t. 1. v starosti 68. let odšel po plačilo k Pravičnemu naš dragi mož, oče in ded gospod JOŽE HROVAT Poleg- bolezni, ki ga je mučila že dalj časa, ga je pred 2 mesecema pretresla še novica o nenadni smrti najstarejšega sina Jožeta. Oba pripo¬ ročamo v moliteVza pokoj njunih duš. Žalujoči ostali: žena: Antonija, roj. Knez; otroci: Tončka, por. Grum z možem Albinom, Stane, Julij, Lojze, Edi, Tone in Vili; vnukinji: Sonja in Veronika. Tržišče, Trbovlje, Buenos Aires. Dne 13. marca 1955 mi je v Celju v 74. letu starosti po dolgem in tež¬ kem trpljenju umrla moja dobra in ljubljena mama gospa MARIJA ROMRAVU, roj . GRIFIV. Pokopali so jo 15. marca popoldne na celjskem mestnem pokopališču. Maša zadušnica bo 11. aprila 1955 ob 6.45 zjutraj na Eamon Falcon 1551. Vsem, ki so jo poznali, jo priporočam v molitev in blag spomin! žalujoči sin Miloš Dobravc Buenos Aires, Celje, dne 6. aprila 1955. Dne 1. aprila 1955 je po dolgotrajnem in težkem trpljenju preminul član Društva Slovencev Vladimir Vauhnik bivši polkovnik Bil je odličen oficir, zaveden in iskren slovenski narodnjak, odločen protikomunističen borec in ljubeznjiv tovariš med sode¬ lavci in prijatelji. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Buenos Aires, dne 6. aprila 1955. Društvo Slovencev fmprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires E E II © F A K Cangalla 439, I. nadstropje, urad štev. 119. Tel. 30-5224. Bs. Aires Vašim v domovino pošiljamo iz svojega skladišča v Trstu vse vrste živil, šivalne stroje, kolesa, radio-aparate in slično. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših carinskih predpisih oproščeni cari¬ ne; pošiljamo vse vrste zdravil z letalsko pošto, iz Republike Argentine pa odpošiljamo pakete z hrano, novimi in starimi oblekami, ki nam jih stranke same prinesejo. Uradne ure od 9.30 do 19. ure, razen ob sobotah od 9. do 12.30 Navajamo za primer nekaj paketov iz našega velikega cenika: Paket štev. 9 . $ 122.- 1 kg kave, 2 kg riža in lVz kg sladkorja Paket štev. 22 . $ 214.- 3 kg kave in 1% kg sladkorja Paket štev. 16 . $ 169.— 2 kg kave, 1% kg riža in 1 kg sladkorja Paket štev. 28 . $ 280.— 3 kg kave, 3 kg riža in 3 kg sladkorja Paketi prispejo od dneva naročitve v približno 25 dneh in so zavarovani. Naročila in denarna nakazila pošiljajte na EUROPAK CangaUo 439, Buenos Aires