LETO XXII. — številka 92 Jstanovitelji: obe. konference SZDL esenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka a Tržič. — Izdaja t? Gorenjski tisk £ranj. — Glavni urednik Igor Janhar • Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO ZVEZE W////a LJUDSTVA KRANJ, sobota, 6. 12. 1969 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, ix sicer ob sredah in s o b o t a k ZA GORENJSKO Šestdeset let glasbene šole V torek, 9. decembra, ob 19. uri bo v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju slavnostni koncert v počastitev 60-oblet-nice Glasbene šole v Kranju. Pokrovitelj nad proslavo tega visokega jubileja glasbene šole je predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar. Ob tej priložnosti bodo z deli iz domače in tuje glasbene literature nastopili violinistka Darja Velušček, pianista Leon Engelman in Arne Maučič, violonče-list Edi Majaron, klarinetist Alojz Ajdič, mezzosopranistka Sabira Hajdarovič in mladinski godalni orkester pod vodstvom ravnatelja šole Petra Liparja. ske pesmi, nastopil pa je tudi godalni kvartet. Po teh uspehih se je finančno stanje šole poslabšalo. Izostala je banovinska podpora, nastala je gospodarska kriza in število učencev je padlo na petintrideset. KončV no sta odšla še Albin in Nilka Fakin, ki sta bila zelo prizadevna učitelja. Ob koncu šolskega leta ni bilo niti javnega nastopa. (Nadalj. na 24. str.) Oktobra je minilo šestdeset let, odkar je bila v Kranju ustanovljena glasbena šola. Pobudo za njeno ustanovitev je dala takratna kranjska čitalnica. Na ustanovnem sestanku 21. septembra 1909. leta v gimnazijski telovadnici so sklenili, naj bo ustroj šole tak kot ga je imela šola Glasbene matice v Ljubljani. Pod imenom »Glasbena šola v Kranju« je že decembra stekel pouk. Zanimanje za učenje glasbe je bilo za takratne razmere ogromno, saj se je v šolo vpisalo čez sto učencev. Največ jih je hodilo k pevskemu zboru, precej se jih je učilo violino in klavir, obiskovali pa so tudi glasbeno teorijo. Ker šola ni imela svojih prostorov, je deški in dekliški zbor vadil v osnovni šoli, mladinski v gimnaziji, pouk violine in klavirja pa je bil v Kušlanovi hiši. Pri izpitih so bili poleg učitelja na- Kranj, 5. decembra — Povsod na Gorenjskem vztrajno sneži. V Kranju smo namerili 23 centimetrov snega, na Ljubelju so nam povedali, da je snežna odeja debela pol metra in da piha veter, medtem ko je na Zelenici 80 centimetrov snega. V Kranjski gori je snežna odeja debela skoraj pol metra itd. vzoči tudi starši in ravnatelj Glasbene matice v Ljubljani Matej Hubad. Po treh letih dela je bil ustanovljen godalni orkester, ki so mu pomagali tudi mladi glasbeniki, ki so se učili violončelo in kontrabas pri privatnih učiteljih. Orkester je tudi večkrat nastopil. Najboljši spored je izvajal mladinski zbor, medtem ko so učenci violine in klavirja nastopali z umetniško manj zahtevnimi deli. Ker v Kranju takrat ni bilo večjih glasbenih prireditev, so bili nastopi učencev glasbene šole edini, ki so se redno ponavljali in privabljali širok krog poslušalcev. Med prvo svetovno vojno je šola prenehala delati. Izgubila je prostore, vodstvo in profesorje. Pouk se je ponovno pričel leta 1925, vendar se je vpisalo manj učencev kot pred vojno. Glavni namen šole je bil prirejanje produkcij in koncertov. Poučevali so klavir, violino in glasbeno teorijo. Pevskega zbora niso imeli vse do leta 1931. Prvi večji nastop zunaj Kranja je bi! zabeležen leta 1934. Ob 25. obletnici delovanja se je šola z zborom in orkestrom predstavila ljubljanskemu občinstvu. Naslednje leto sta zbor in orkester ponovno nastopila v Ljubljani. Izvajali so Havdnovo Malo simfonijo in Beethovnov Largo. Troglasni zbor je izvajal sloven- V sredo, 3. decembra, so v Kranju ustanovili občinsko kul-turno skupnost. Na to pomembno odločitev — čeprav še nt izšel republiški zakon — so se pripravljali že tri leta. Pred dvema letoma so namreč že sprejeli program razvoja kulture v kranjski občini in le-ta je bil osnova za oblikovanje kulturne skupnosti. Zakaj ta novost? Kulturna skupnost naj M predvsem skrbela za usklajevanje in razvijanje kulture, in sicer vsebinsko in gmotno. 35 članska kulturna skupnost je v sredo sprejela statut in izvolila izvršni odbor. Za predsednika so izvolili Petra Ogrizka. — Foto: F. Perdan ^■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii.........um.....mi.....umili......minimum......m.....i......mmmimm.....imimimmmm.....immmmmiiimiimm......iiiimmiimimiiimimiiiiiiimiin I Enkratna priložnost! I metalne smuči SUPER G S L že od 13>ll din I BOGATA IZBIRA LESENIH, METALNIH IN FIBERGLAS SMUČI, SMUČARSKIH PALIC, SANK TER KVALITETNEGA OKOVJA IZ JAPONSKE IN NEMČIJE, ŠPORTNIH PLETENIN, VETROVK, SRAJC, NOGAVIC ITD. PO IZREDNO UGODNIH CENAH. Strokovna montaža okovja na se mu Pohištvo vseh vrst, pralni stroji, šte- na novoletnem sejmu dilniki, posebna prodaja TV sprejem- v kranju od 16. do 26. decembra ni kov v paviljonu murka lesce ^ailltKIGIlilZ'IIIiJItltlllliiliifiiliiiiaiiiiiiiiiiiifiiifiiiiifiifiliiiiililllillllllllliTilililiitllllElIlllIIlIillfllllllllllllllllllllllllllflllllilftllllllllllfff11I I IlIlItllltllTlflEIlIlflTII^IItllllEJIClIIIltlllllllflllllllllllllflllllllilllllllllllllllllllllllllllillllllllllEIIIIliiSIllltlSlIlIlEIlEllIU Mladina o družbeni diferenciaciji V Kranju je bilo v torek področno posvetovanje o problemih družbene diferenciacije, ki se naj bi ga udeležile vse občinske konference iz gorenjskih občin, vključno iz Domžal in Kamnika. Na žalost pa so se vabilu odzvali le predstavniki Kranja in Kamnika. Čeprav je bilo gradivo republiške konference poslano malo pozno, neudeležba ostalih občinskih konferenc mladine zaradi družbene pomembnosti problema skoraj ni opravičljiva. Na kranjskem posvetovanju je podal uvodne misli predsednik republiške konference zveze mladine Mitja Gorjup. Udeleženci so menili, da mladina sprejema le tako družbeno diferenciacijo (razločevanje, razlikovanje, razslojevanje), ki izhaja iz resnične delitve po delu, sposobnosti posameznika za delo in na dohodku, ki je resničen rezultat opravljenega dela. To ne bo odpravilo tako imenovanih slojev, ampak bo vsakemu omogočeno, da se bo uveljavil v tisti družbeni poklicni skupini, za katero je najbolj sposoben. Povedali so, da družbeno razločevanje ,ki je trenutno prisotno v naši družbi, ni rezultat teh kriterijev, ampak mnogih drugih, ki jih mladina odklanja. -jk Seje občinskih skupščin Na šesti skupni seji se bosta v torek sestala oba zbora jeseniške občinske skupščine, v sredo popoldne pa bo osma skupna seja obeh zborov radovljiške občinske skupščine. Odborniki obeh zborov kranjske občinske skupščine bodo v četrtek popoldne nadaljevali prekinjeno sejo. až Priprave na občinske konference ZK V četrtek je bila v Kranju seja komiteja občinske konference ZK, kjer so razpravljali o organizacijskih, vsebinskih in kadrovskih pripravah na bližnjo konferenco zveze komunistov. Podrobno so obravnavali predlog statutarnega sklepa o organiziranju zveze komunistov v kranjski občini. Hkrati je bila to zadnja razprava o tem dokumentu na komiteju, dokončno pa ga bodo sprejeli na konferenci. Posebna delovna skupina članov komiteja in konference bo še pred sojo pripravila predloge drugih dokumentov, ki jih bodo člani konference dobili še pred sejo. Člani komiteja so se na seji seznanili tudi o obisku delegacije federacije komunistične partije Italije iz Savone, ki je bila od 23. do 26. novembra v Kranju oziroma na Gorenjskem. Občni zbori sindikatov Radovljica — V četrtek in včeraj sta bila redna občna zbora občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti in industrije ter rudarstva. Na obeh občnih zborih so »cenili dosedanje delo in izvolili nove člane obeh odborov. A. 2. O obrambni vzgoji Kranj, 5. decembra — Dopoldne so se zbrali direktorji gorenjskih delavskih univerz. Razpravljali so o izvajanju programa o obrambni vzgoji prebivalcev in o nadaljnjih nalogah delavskih univerz na tem področju. až Važna vprašanja ZZB MOV Jesenice Plenuma organizacije ZZB NOV na Jesenicah, ki je bil 25. novembra, so se udeležili tudi predsedniki in tajniki krajevnih odborov te organizacije, referenta za stanovanjske zadeve borcev NOV pri občinski skupščini Anica Jeršin in Ponikvar Janez, dalje tudi poslanec Osredkar Slavko in vodja oddelka NOB pri tehničnem muzeju železarne Tušar Stane. Namen sklicanja plenuma je bil predvsem ta, da se razčistijo nekatera važna vprašanja, ki se nanašajo na člane organizacije in dejavnosti muzeja NOB. Razprava, ki je sledila na nekatera poročila, je načela marsikatero važno zadevo tako glede stanovanjskih razmer nekaterih borcev, kakor tudi socialno zdravstvene raamere, s katerimi se srečujejo nekdanji borci. Iz poročila referenta za stanovanjske zadeve je razvidno, da je še vedno večje število borcev, ki bi radi dobili primerna stanovanja. Izmed teh je seveda največ zaposlenih v železarni. Razprava je pokazala, da bi potrebovali okoli 624 milijonov starih dinarjev, da bi lahko rešili vse vložene prošnje. Kritičtno so ocenili delitev namenskih finančnih sredstev za stanovanja borcev po posameznih občinah in so menili, da 1,03 odstotka za Jesenice ni pravično. Ugotavljali so, da so bili le zelo redki borci, ki so bili letos na klimatskem zdravljenju, čeprav vemo, da jih je precej, ki bi bili tega res potrebni. V nekaj primerih so šli nekateri na svoje stroške in so potem dobili del stroškov povrnjenih iz sklada za borce NOV pri občinski skupščini. Stalnih priznavalnin je bilo v tem letu deležnih 72 borcev in enkratnih 12 borcev. Nekaj otrok padlih in tudi še živečih borcev pa je dobilo pomoč pri šolanju. Močan poudarek je bil dan dejavnosti muzeja NOB, ki je v sestavu tehničnega mu- zeja železarne. Zbirka slik, raznih eksponatov in drugega zgodovinskega gradiva s področja delavskega gibanja na Jesenicah in narodnoosvobodilnega gibanja je tako velika, da sedanji prostori ne ustrezajo več. Prisotni so menili, naj bi se ta dejavnost v doglednem času osamosvojila in dobila ustrezne prostore. Končno so se tudi vsi strinjali s sklepom, ki so ga sprejeli vsi krajevni odbori organizacije ZZB NOV, naj se ne prekopljejo grobišča padlih borcev na Jesenicah in na Koroški Beli ter prenesejo posmrtni ostanki na centralno pokopališče na Blejski Dobravi. Grobišča naj ostanejo kjer so, nujno pa je da se primerno uredijo. Za konference krajevnih organizacij so se domenili, da bodo decembra in deloma januarja 1970, tako da bi bila občinska konferenca ZZB NOV lahko v drugi polovici januarja. Za konference krajevnih organizacij kot tudi občinska bo zelo uporabno bogato gradivo s VI. kongresa ZZB NOV Jugoslavije. — srš Kako so Tržičani proslavili dan republike? Praznovanje dneva republike je v tržiški občini lepo uspelo. Prireditve, športna tekmovanja v šahu, kegljanju in streljanju, jubilejna republiška pionirska razstava Pionirski foto 1969, razstava slikarja Iva Šubica in kiparja Staneta Jarma, slavnostna akademija v Cankarjevem domu in tekmovanja, ki jih je organiziralo avlo-moto društvo, so bile dobro obiskane. Praznovali so tudi pionirji, saj so njihove vrstnike iz osmih razredov sprejeli v mladinsko organizacijo, za katere je občinska konferenca zveze mladine organizirala poseben sprejem. Iz pobratenega mesta Ste aux Mineš se je tudi vrnila delegacija občime, ki se je udeležila praznovanja 25. letnice osvoboditve tega francoskega mesta. " Najbolj množična so bila športna tekmovanja Avto-mo-to društva je organiziralo tekmovanje v ocenjevalni vožnji, moto krosu z mopedi, hitrostne dirke z mopedi in spretnostno vožnjo. Na ocenjevalni vožnji so bili najboljši Marjan Eigner, Milan Česen in Marjan Romih. V moto krosu je zmagal Dušan Nučič, v hitrostni vožnji Jože Mokorel, pri spretnostni pa so bili v posameznih kategorijah najboljši Franc Cvek, Milan Česen in Marjan Romih, Najboljše skupne rezultate je dosegel Marjan Eigner, med sindikalnimi ekipami pa je zmagala ekipa Peka pred tekmovalci iz BPT. jk Ponovno o konferenci Včeraj popoldne se je v Kranju sestalo predsedstvo občinske konference zveze mladine. Ponovno so pretresali priprave na konferenco, ki bi morala biti 7. decembra ter nekatere, za konferenco potrebne dodatne materiale. -jk Socialistična zveza danes V ponedeljek se bodo v Radovljici zbrali na rednem lvuio-nalncm posvetovanju predstavniki občinskih konferenc SZDL iz Gorenjske. Obravnavali bodo teze SZDL danes, predloge za spremembo statuta ter programe dela posameznih konferenc za 1970. leto. -jk Z varčevanjem pri Gorenjski kreditni banki — POSPEŠUJETE gorenjsko gospodarstvo in s tem $ — DOSEŽETE visoko obrestovanje hranilnih vlog in deviznih računov; # — STE ZAVAROVANI za primer nezgodne smrti in trajne invalidnosti (pogoj: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok nad eno leto); ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NAŠE VLAGATELJE! BLED • JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA — DVIGATE svoj življenjski standard TRŽIČ Poklicno iismerfasife že v petem razredu V četrtek je bila v Kranju 6. redna seja skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje. Na njej so pozdravili pozitivne premike v politiki zaposlovanja, saj se je letos nezaposlenost zmanjšala za 36 odstotkov. Razveseljiva je ugotovitev, da se ljudje brez zaposlitve vse bolj obračajo na zavod za zaposlovanje in da je vse manj zaposlitev mimo zavoda. Nezaposlenost je najbolj kočljiva pri ženski delovni sili. Delovnim organizacijam bodo priporočili, naj še enkrat preučijo prosta delovna mesta in pretehtajo možnost, da bi na njih zaposlili ženske. Nekatere organizacije imajo namreč še vedno precejšnje pomisleke pri zaposlovanju žensk. Vznemirja pa števillo samovoljnih prekinitev delovnega razmerja. Tretjina prekinitev razmerja je bila storjena samovolj.no, kar ima precejšnje posledice v delovnih organizacijah, ki so jih posamezniki samovolojno zapustili. Odstotek odhodov v tujino se je zmanjšal. Tisti, ki so se odločijo za ta korak, uporabijo redno pot, to je prek zavoda za zaposlovanje, žalostno pa je, da je potem, ko občan prestopi državno nicjo, stik z njimpretrgan. Potrebna je večja kontrola, 1 ali tuji delodajalci izpolnju- I jejo obveze do naših državljanov. Poklicno usmerjanje je pomembna strokovna naloga zavoda za zaposlovanje, posebno sedaj, ko se je usmerjanje začelo že v petem razredu in ne več v sedmem. Učence bodo spremljali tudi potem, ko so se že vključili v poklic. Na seji so povedali, da je trenutno več prostih učnih mest kot pa interesentov. Posebno pri tako imenovanih »deficitarnih poklicih« kot zidarji, dimnikarji itd. Menili so, da bi se za te po- klice lahko odločali učenci, ki so končali le sedem razredov osnovne ši'-:-, p i tudi vajeniške nagrade bi jim povečali, ker so nizki prejemki vajencev marsikoga motili in od\ racali. Kranjski zavod za zaposlovanje se je med prvimi v republiki odločil za nalizo oseb z omejeno delovno sposobnostjo. Člani skupščine in gostje so pohvalili analizo in pozdravili takšen ukrep, saj je ta kategorija občanov prikazana v realni luči. Lani je bilo na Gorenjskem 289 oseb z omejeno delovno sposobnostjo brez zaposlitve, od njih pa je samo 18,3 odstotka imelo stalne vire dohodkov. Letošnja slika verjetno ni dosti lepša! Enako stanje je pri podporah za nezaposlene, saj jih v Sloveniji le 6 odstotkov prejema denarne podpore. Da bi položaj popravili, so nekateri organi že predlagali povečano prispev-' no stopnjo v sklad za nezapo-j Sleme. Kranjski zbor se je s l tem strinjal. j J.-Košnjek O^afšave pri uvozu kmetijskih strojev Od 21. novembra dalje velja sprememba zveznega zakona o tarifah zveznega davka na promet. 8. členu tega zakona je dodana točka 17. po kateri so oproščeni plačila zveznega prometnega davka vsi uvozniki kmetijskih strojev in opreme pod pogojem, da bodo le-te uporabljali izključno v kmetijstvu. Pred sprejetjem te olajšave je znašal zvezni prometni davek 12,5 odstotka vsote carinske vrednosti stroja in višine carine. Primer: slamo-reznica z elektromotorjem in puhalnikom velja na listi carinske vrednosti 4000 dinarjev. Po starih predpisih so carinske dajatve uvoznika dosegle 1490 dinarjev, po novih predpisih pa le 880 dinar- Specializirana nova trgovina BALA v Kranfu CANKARJEVA ULICA 10 (bivša Gorenjska oblačila) NUDI zavese, preproge, posteljnino — prešite in volnene odeje, plimoje, blazine, prevleke, rjuhe, zimnice, prte — garniture v darilnih zavitkih, navadne in frotir brisače, kuhinjske prte, angleške zidne tapete PARAGON in ostalo tekstilno in dekorativno blago — vse za opremo vašega stanovanja. Pri večjih nakupih dostavljamo blago na dom! Odobravamo kredite na obročno odplačevanje brez porokov! Pričak ufe vas »FJ^ tff^J Kranj jev. S to olajšavo so torej carinske dajatve znižane za 610 dinarjev! Olajšave veljajo za traktorje do 35 KM ter naslednje kmetijske stroje in priključke: plugi, brane, traktorski kopalci, kultivatorji, sejalni-ki, trosilniki za gnoj, sadilci krompirja, kosilnice, vezalni-ki snopov, kombajni za žito, krompir in sladkorno peso, grabi je in obračalniki za seno, stroji za izruvanje krompirja in sladkorne pese, sla-moreznice, reporeznice, »šro-terji«, stiskalnice za seno in slamo, mlini za predelavo grozdja, robkalniki, mlekarski stroji, škropilnice in prašilniki. Podrobnejše informacije so na voljo v Carinski izpostavi v Kranju. —jk Založniško grafično podjetje MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Titova 3 vabi k sodelovanju za prosto delovno mesto POSLOVODJE Knjigarne in papirnice Mladinska knjiga v Kranju, Maistrov trg 1. Nastop dela s 1. januarjem 1970. r kva..,.ciran trgovski delavec z nekaj prakse na vodstvenih delovnih mestih, zmožen organiziranja in vodenja trgovine. Prednost imajo delavci knjigotrško-papirniške stroke. Podjetje ne razpolaga s stanovanjem. Razpis velja 15 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo izobrazbe in opisom dosedanjega dela ter zaposlitve oziroma se osebno zglasijo na naslov: Založniško grafično podjetje Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3/II — kadrovsko socialna služba. Mesarsko |e J senice Današnja podoba jeseniškega mesarskega podjetja se je izoblikovala po številnih združitvah. Najprej sta se spojili podjetji Rog in Mesnina, k njima je pristopil tudi Sanitarni zavod klavnice Jesenice, podjetje pa se je dokončno izoblikovalo po pripojitvi Klavnice in mesarije v Mojstrani ter Klavnice in mesarije v Kranjski gori. Podjetje je bilo torej dokončno združeno in registrirano 1961. leta. Temeljni obrati Mesarskega podjetja Jesenice so: klavnica, hladilnica, predelo-valnica in pakirnica. H klavnici spadajo tudi hlevi, kamor dajo živino za zakol. Podjetje proizvaja 36 mesnih proizvodov: salame, klobase in suhomesnate izdelke. Ima 16 lastnih prodajaln, največ na območju mesta. V zadnjih dveh letih so zgradili dve novi mesnici v Žirovnici in na Plavžu, dve pa so prenovili, in sicer v Kranjski gori in Ratečah. Prihodnje leto nameravajo zgraditi novo mesnico na Koroški Beli. V podjetju je zaposlenih 68 ljudi. V večini so to strokovni kadri. Da bi bila strokovnost zaposlenih še ugodnejša, so samoupravni organi podjetja sklenili dodeliti štipendijo vsakemu delavcu, ki bi se rad strokovno izpopolnjeval. Mladim, ki bi se odločali za mesarski poklic, pa so pripravljeni kriti vse stroške šolanja poleg pripadajoče nagrade. Omenimo naj, da gradi Mesarsko podjetje Jesenice novo moderno klavnico z vsemi potrebnimi pri-tiklinami, ki bo po predračunu veljala 4.500.000 dinarjev in bo gotova prihodnje leto. J. K. Otroci otrokom Kranjski šolarji zbrali nad 1200 kg oblačil za svoje prizadete banjaluške vrstnike Kot smo že poročali, je bila 23. in 24. novembra široka zbiralna akcija vseh kranjskih šol za pomoč prizadetim otrokom Banjaluke. Na iniciativo republiške m občinske organizacije RK se je v akcijo vključilo 14 šol v občini, in sicer vse osemletke in tudi srednje strokovne šole v Kranju. Organizatorji so bili nadvse presenečeni nad \e\i-ko pripravljenostjo naših otrok za to pomoč. Zbrano je bilo več kot 1200 kg blaga, največ oblačil, zlasti pletenin in plaščkov, pa tudi mnogo obutve, šolskih potrebščin in ce!o igrač. Ob organizacijskem vodstvu učnega osebja po šolah je bilo zbrano bla- go v večini primerov bla-zclo skrbno pripravljeno, čisto, zlikano in tudi sortirano po vsebini. Kranjskim šolarjem je bila, skupno z mariborskimi, zaupana pomoč bari jal uš ki in otrokom, ki so sedaj na Debelem Rtiču. Pokazalo se je, da ni bilo niti potrebno vse, kar so darovali kranjski šolarji in so del zbranega blaga zadržali za druge potrebe. Ko so pripeljali ta darila na Debeli rtič, so bili tam zelo presenečeni. Dekle 13 let je vzhičeno vzklikalo: »Kako dobri ljudje ste vi! Nikdar vas ne bomo pozabili! Le kako se vam bomo oddolžili!« O vzrokih alkoholizira / Danes ob devetih se bo v psihiatrični bolnišnici v Begunjah začelo enodnevno posvetovanje oziroma razgovor o alkoholizmu, ki spada v okvir akcij boja proti alkoholizmu. Organizator razgovora je delavska univerza iz Radovljice. Na današnjem posvetu bodo sodelovali priznani strokovnjaki s tega področja: dr. Zalokar Jurij, dr. Remi h Janez in dr. Jovan Aldo. Govorili bodo o socialnih in psiholoških koreninah alkoholizma, alkoholizmu kot bolezni in o vlogi kulture, prosvete In športa pri preprečevanju tega pojava. Zato so na ta posvet povabili kulturne in športne delavce. -jk ! V četrtek je bila v Tržiču razširjena seja strokovnega odbora sindikata delavcev družbenih služb. Razpravljali so o predlogu novega zakona o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poleg tega so sprejeti okvirni program dela za prihodnje leto, v katerega okvir sodijo tudi priprave na občni zbor strokovnega odbora. Dogovorili so se o tezah, ki naj bodo osnova uvodnega referata hi kadrovskih pripravah. Sprašujemo predsed. tržiške občinske skupščine tov. Marjana Bizjaka »Tovariš predsednik, sredi novembra Jo bil v Tržiču pogovor o sanaciji tovarne usnja Runo. (O tem smo pitali tudi v našem časniku). (Takrat je bilo dogovorjeno, da bodo udeleženci pogovora pripravili ustrezno rešitev za sanacijo izgub in za nadaljnje delo v tem podjetju. Ali so že znane konkretne rešitve?« I »Konkretne rešitve še niso enaue. Znano je, da smo do Redaj izdelali program sanacije, o tem smo se pogovarjali tudi s predstavniki Gorenjske kreditne banke, o vprašanju pa je razpravljal |udi že delavski svet Save v Kranju, če ocenjujem dose- | danje pogovore, moram ugotoviti, da so za sanacijo ozi- roma nadaljnje poslovanje Runa ugodni. Caka nas le še dogovor, kdo in kako bo zagotovil sredstva. Zdaj je znano, da bi predvidenih 800 milijonov starih dinarjev dobili iz treh virov: občinskega sklada skupnih rezerv, Go-iunjske kreditne bank« in republiškega rezervnega sklada. Vendar pa moram poudariti, da je celotna rešitev več a!i manj odvisna od pogovorov oziroma odločitve republiškega rezervnega sklada. Tako se bomo o tem s predstavniki sklada pogovarjali prihodnji četrtek. Po teh pogovorih o kreditnih pogojih pa bodo kenec prihodnjega tedna tudi znane že konkretne rešitve.« A. Zalar Jubilej zavoda za slepo iti slabovidno ml Pred dnevom republike je zaved za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani sklical tiskovno konferenco, na kateri so novinarje seznanili z dosežki rehabilitacije slepih in slabovidnih otrok. Tiskovna konferenca je bila sklicana v zvezi s proslavo 50-letniče delovanja zavoda. Od 19 povabljenih časopisnih podjetij, so svoje poročevalce poslala štiri podjetja. Je to nerazumevanje ali kaj drugega, ne morem reči, opazil pa sem, da so bili predstavniki zavoda razočarani nad tako skromnim obiskom. Po podatkih iz leta 1910. je bilo v slovenski pokrajini 700 slepih, od tega 100 otrok. Prav gotovo pa tu niso všteti vsi slepi, posebno ne tisti, ki so se šolali v italijanskih zavodih, šele žrtve prve svetovne vojne, ki je terjala okvare oči med slovenskimi vojaki, so slovensko javnost opozorile na nujnost osnovanja lastnega zavoda in na pomembnost dela s slepimi. Po letu 1913 so se vrnili v svojo domovino vsi slepi, ki so bili v avstrijskih zavodih. S prihodom slepih vojakov v domovino 22. novembra 1918. leta je bil podan temelj prvemu slovenskemu zavodu za slepe v Ljubljani. Slepe vojne invalide so sprejeli v vojaško bolnišnico belgijske kasarne, od tam pa so se preselili v prostore sedanje stare porodnišnice. V zavod so prihajali tudi odrasli slepi civilisti in otroci. V prvem zavodu za slepe so bili skupaj šoloobvezni otroci, slepa vajenska mladina in odrasli slepi. V prvem letu je bilo v zavodu 40 oskrbovancev, od tega dvajset šoloobveznih otrok. 1922. leta je takratna oblast zgradbo dodelila drugi ustanovi, zavod za slepe pa preselila v Kočevje. Prostori v Kočevju so bili majhni in temni in niso ustrezali potrebam zavoda, ki je bil obenem internat za otroke in dom za slepe vojaške in civilne invalide. Zavod jc z majhno udeležbo podpirala država, drugo pa so dobivali od zapuščin in raznih dobrih ljudi. Nekaj časa po prihodu v Kočevje so zavod upravljale nune. Med drugo svetovno vojno |e bil' zavod v Kočevju bombardiran. Porušen je bil del stavbe in uničen inventar, zato so se 1944. leta preselili v Ljubljano. Zavod se je po osvoboditvi hitro razvijal. Sola se je razvila v osemletko. 1964. leta so začeli graditi novo poslopje, ki funkcionalno ustreza svojemu namenu. Takoj po osvoboditvi jc bilo v zavodu čez 90 odstotkov slepih, zdaj pa je polovica slabovidnih. Zato so šolo opremili z neonsko razsvetljavo. Poleg močne razsvetljave imajo razsvetljene statične in premične povečalnike (lupe). V zavodu so tiskali berila s povečanim črnim tiskom, močneje obarvane zemljevide in druge učne pripomočke. Poleg šolskih beril pripravljajo tudi računice in ostala močneje tiskana čtiva. Močni kontrasti morajo biti pri li- kovnem pouku, napisih na tabli ipd. V zadnjem času je organiziran še oddelek za ambulantno obravnavo otrok, ki so še v oskrbi doma. Tako dajejo napotke staršem za predšolske otroke, staršem, učiteljem in skrbstvenim organski za otroke, ki iz različnih vzrokov niso v zavodu. Kot prvi zavod so uvedli Braillovo strojepisje od prvega do osmega razreda. Prav . te dni je bil napisan abecednik v Braillovi pisavi s sim- ! boliziranimi in ilustriranimi I dodatki za Braillove črke. j Slepi se igrajo z rollbal (ima- j jo zvočno žogo) in keglja- | njem. Pozimi tudi smučajo. V zavodu je trenutno 110 učencev, od tega 11 z Gorenjske. Zavod je pravi dom za slepo in slabovidno mladino. V njej se učijo in bivajo polnih osem let ali pa še dlje. Mladina se v zavodu uči brati, pisati in vsa druga šolska znanja, poleg tega pa še šivati, kuhati in gibati v prostoru, da so sposobni za življenje. Pisalni stroj za brail-lovo pisavo, ki ga dobi učenec v prvem razredu, ga uporablja v vseh razredih do osmega razreda, potem pa mu ga zavod pokloni, da ga lahko odnese domov oziroma v novo ustanovo za rehabilitacijo invalidov. V Sloveniji je še vedno okrog 60 otrok, ki so zunaj zavoda, a so potrebni pomoči. Predstavniki zavoda tudi na terenu obiskujejo slepo in slabovidno mladino in ji skušajo pomagati. J. Vidic Tokrat objavljamo izvlečke iz dveh pisem, ki sta nam jih poslala bralca Angela Caiiita iz Preddvora in Jože Skofic iz Mlake. Prva predlaga Turi-stično-prometnemu podjetju Creina Kranj: VOZNI RED JE TREBA SPREMENITI Bralka v svojem in v imenu drugih delavcev iz Preddvora, Tupalič, Olševka, Ho-teniaž, Visokega in Milj, ki so zaposleni v Kranju, opozarja, da nedeljski vozni red ni najbolje urejen. Niso ravno redki, ki morajo delati tudi ob nedelj ali. Večina leteli tudi ta dan dela do 14. ure. Prvi avtobus pa odpelje ob nedeljah popoldne proti Preddvoru šele ob 16.35. Tako morajo čakati dve uri in pol. Bralka predlaga, da bi pod-jetje odhod avtobusa, ki sedaj odpelje iz Kranja proti Preddvoru ob 12.55 premaknilo na 14.25. Ce pa to ni moč, pa meni, da bi podjetje za to uro namenilo še en (lokalni) avtobus. Meni, da podjetje s tem ne bi ustreglo le delavcem, ki so ob nedeljah »dežurni« v raznih službah, marveč tudi mnogim drugim (Ljubljančanom, Kranjčanom itd.), ki se ob nedeljah radi odpeljejo proti Preddvoru, ki je že močno znan kot ena bližnjih turističnih točk v kranjski občini. PROBLEM AVTOBUSNE POSTAJE Pismo bralca iz Mlake je precej dolgo. V njem navaja, da prebivalci zahodnega dela Kokricc in Mlake že dve loti na zborih volivcev zahtevajo, naj se uvede avtobusna postaja na cestnem križišču Kikiica—Naklo, Kranj—Golnik oziroma v neposredni bližini le-tega. Pravi, da pristojni organi na občini odgovarjajo, da na tem mestu ne sme prej ustavljati avtobus, dokler ne bo zgrajena postaja, ki bo ustrezala zahtevanim predpisom. To pa bi menda veljalo okrog 2,5 milijona starih dinarjev. Bralec se v pismu potem sprašuje, zakaj so vsa postajališča ob cesti Kranj—Gol-rjjk tako rekoč med hišami brez predpisanih izogibališč, strehe im podobno, pa je ustavljanje avtobusov prav tako dovoljeno. Prav tako navaja, da lokalni avtobus na progi Breg—Rupa lahko ustavlja na mestih (postajah), ki niso urejene v skladu z zahtcvaniimi predpisi. Zato v svojem im v imenu prebivalcev tega področja zahteva čimprejšnjo rešitev tega problema. Potrebo po tem postajališču pa med drugim utemeljuje tudi z vsakodnevno vožnjo otrok v osnovno šolo na Zlatem polju. GLAS * 5. STRAN Ponovno preučiti predvidevanja Četrtkovo sejo kranjske občinske skupščine so prekinili 2e na začetku četrtkove soje obeh zborov kranjske občinske skupščine je eden od odbornikov opozoril, da je dnevni red precej dolg. Obsegal je namreč kar 11 točk, vendar so kasneje razpravo o dopolnitvi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča preložili na prihodnjo sejo. Vseeno pa sta oba zbora nekaj pred osmo uro zvečer končala z razpravo šele prvih štirih točk. Zato so sejo prekinili in bodo odborniki preostale točke dnevnega reda obravnavali prihodnji četrtek. Se pred odhodom na dnevni red pa so nekateri odborniki postavili vprašanja. Tako je eden od odbornikov poprašal, kako je z olajšavami za prevoze šolske mladine na progi Cerklje—Brniki. Dobil je odgovor, da bodo glede na nekatere spremembe pri oddaljenosti otrok od šole razdalje na tem delu ponovno premerili. Odbornik Care je poprašal, kdaj bo stekel enosmerni promet na cesti od Tekstilindusa proti Savskemu mostu, odbornik Japelj pa jc opozoril, da je avtolusno postajališče pred kuiturnim domom v Straž šču treba popraviti. Sledilo je Vprašanje odbornika Grašiča, zakaj, na obdelovalnih površinah med Zlatim poljem in Polico (last K.2K) ni bilo po spravilu pšenice opravljeno globoko jesensko oranje. Odgovor na vprašanje pa sta dobi'a tudi odbornika, ki sta spraševala po spremembi zazida'nega načrta za Podbrez-je (do spremembe bo prišlo prihodnje leto) in po namestitvi cestnega ogledala v Trbojah (za to bo poskrbelo Cestno podjetje Kranj). Odborniškim vprašanjem je sledila rasprava o poročilu o tričetrtletnem gospodarjenju v kranjski občini. V tej prvi točki dnevnega reda jc uvodoma podal podrobno Poročilo načelnik oddelka za gospodarstvo Marjan Ropret, fci je v drugem delu tudi podrobno pojasnil in ocenil Prva predvidevanja delovnih organizacij o poslovanju za Prihodnje leto. Osnovna ugotovitev je, da letošnji program investicijskih vlaganj (12 milijard S din) ne bo do sežem, da se je v tretjem trimesečju zmanjšaj dobiček delovnih organizacij,, da so se poslabšali rezultati v kmetijskih organizacijah, da so se povečale cene oziroma življenjski stroški td. Glede predvidevanj za prihodnje leto pa je bilo tako uvodoma, kot v razpravi poudarjeno, da so v večini primerov predvidevanja nerealna in jih bMo treba zato še pred razpravo o resoluciji Ponovno preučiti. Nazadnje so sprejeli sklop, da bodo o ugotovitvah in priporočilih ji za prihodnje leto (ta bo sprejeta predvidoma konec januarja) pa bo o teh vpra-štnjih skupaj s predsedniki delavskih svetov delovnih organizacij razpravljal še zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Po tem sta oba zbora sprejela še stališča glede gospodarjenja z gozdovi, ki so se izoblikovala na javnih raz- pravah v občini in sklenila, da jih bosta posredovala republiški skupščini, ko bo le-tta razpravljala o novem zakonu o gospodarjenju z gozdovi. Nazadnje pa so odborniki razpravljali še o razmejitvi pristojnosti med občinsko skupščino in njenimi organi in o ureditvi predpisov občinske skupščine. A. žalar Povečana splošna potrošnja v Sloveniji Za splošno potrošnjo v Sloveniji bo v prihodnjem letu potrebno zagotoviti 4 milijarde 976 milijonov dinarjev. Takšne so prve ocene gospodarskega razvoja v prihodnjem, 1970. letu, enako število dinarjev pa predvidevajo tudi predračuni organov republiškega izvršnega sveta. Ce bo skupščina osvojila ta predlog, bodo sredstva za splošno potrošnjo, kamor je vključenih tudi 33.5 milijona dinarjev, namenjenih za posege v gospodarstvo, prihodnje leto za 24 odstotkov večja od letošnjih. Ce pa prištejemo še višek sredstev iz letošnjega leta (213^ milijona), se bo delež sredstev za splošno potrošnjo v republiškem proračunu povzpel na 22 odstotkov, medtem ko je letos znašal 20 odstotkov. Za invalidsko in pokojninsko zavarovanje bomo v prihodnjem letu po predračunih potrošili 641 milijonov dinarjev, kar je za 20,2 odstotka več kakor letos. Ta vsota pomeni obenem tudi tretjino vseh sredstev, namenjanih splošni potrošnji. Povečala se bodo tudi sredstva za izobraževanje, saj organi izvršnega sveta planirajo preko milijarde dinarjev. To pomeni 39 odstotkov več kakor letos. Prav tako se več denarja predvideva za občinske proračune — 719,2 milijona dinarjev ali 14,4 odstotka več kakor letos. Sredstva za zdravstveno zavarovanje delavcev bodo prihodnje leto dosegla 626.2 milijona dinarjev. Povedano drugače: 15-odstolno povečanje ali 12,5 odstotka vseh sredstev sploš-I ne potrošnje v republiki. Za i zdravstveno zavarovanje : kmetov bomo porabili 23,5 I milijona dinarjev, kar je prav toliko kakor letos, za otroško zaščito 215,6 milijona dinarjev in za zaposlovanje 26,5 milijona dinarjev (37-odstotno povečanje). odstotkov družbenega proizvoda, ki bo prihodnje leto znašal 22 milijard 833 milijonov dinarjev. Strokovni organi izvršnega sveta skupščine SRS menijo, da takšno predlagano povečanje splošne potrošnje lahko dosežemo brez dodatne obremenitve gospodarstva. Predvsem pa bomo morali preprečevati stihijo pri delitvi družbenega proizvoda v korist neproizvodne potrošnje. Omenjeni organi izvršnega sveta ne prediagajo dodatne obremenitve osebnih dohodkov. So pa za povečano stopnjo republiškega davka na promet, ki je letos znašal 3.5 odstotka, povečal pa naj bi se na 4 odstotke, za povečano obdavčitev honorarnega dela upokojencev ter nadurnega dela. S temi predlaganimi ukrepi bi republiški proračun pridobil nadaljnjih 2,8 milijona dinarjev. J. Košnjek Sodelovanje Alplesa s Slovenijalesom Minuli petek, 28. novembra, sta direktorja podjetij Alples Železniki in Slovenj j a-les Ljubljana Janez Ster in Anton Petkovšek podpisala listino o medsebojnem sodelovanju. Odločitev, da naj tovarna sklene pogodbo s Slovenija lesom je malo pred tem na podlagi referenduma v kolektivu sprejel tudi delavski svet Alplesa. S pogodbo se Slovenijales obvezuje, da bo prispeval 5 milijonov din za gradnjo no-ve, 16 tisoč kvadratnih metrov velike tovarne, ki jo Alples postavlja na Cešnjicl (Selška dolina). Ko bo gotov, nameravata podjetji ustanoviti poseben vodstveni odbor, sestavljen iz predstavnikov obeh podpisnic. Razen tega listina določa, da bosta podjetji sodelovali tudi pri nabavi surovin in prodaji izdelkov ter še na nekaterih drugih področjih poslovanja. Suša je pobrala milijarde Najbolj suha jesen v petdesetih letih pri nas je napravila ogromno škodo. Natančnejši podatki še niso znani, vendar pa gredo številke v milijarde. Samo v industriji, ki je morala omejiti porabo električne energije, je bilo do sredine novembra za okoli 90 novih milijonov izgube. Na škodi so tudi podjetja rečnega brodarstva, ker njihove ladje zaradi malo vode niso mogle pluti. Zaradi sušne jeseni se je zakasnila tudi jesenska setev. Zemlja je namreč zaradi dolgotrajne suše postala trda kot kamen in neprimerna za obdelovanje. Do 5. novembra je bik) na primer zasejanih s pšenico okoli milijon hektarjev zemlje, kar pa je za okoli 30 odstotkov manj kot lani v istem času. Skrb za pitno vodo Na zadnji seji je občinska skupščina v Škof j i Loki sprejela pomemben odlok o splošni prepovedi graditve na območju podtalnih zalog pitne vode na Sorskem polju. Ta prepoved naj bi veljala do sprejema republiškega regionalnega prostorskega plana. Vzrok za sprejeti ukrep je potreba po zaščiti zalog pitne vode. Za potrebe Škofje Loke, Kranja in Ljubljane bo pretežni del potrebnih količin vode mogoče dobiti na Sorskem polju. Tam so predvidena črpališča na levi strani ceste Ljubljana—Kranj. Na seji je bil poudarjen vedno večji pomen čiste vode, ki jo je treba zato varovati tudi pred škodljivimi odplakami. Za novogradnje na Sorskem polju jc potrebno sedaj posebno vodnogospodarsko soglasje. Dovoljenje za gradnjo bo dano le, če bo prosilec dokazal, da je opravil vsa potrebna dela za zaščito podtalnice. A. Igličar Ce bo programske zamisli in predloge organov izvršnega svata sprejela skupžčina, Oznanili delovne organizaci- j bomo prihodnje loto za je, pred razpravo o resoluci- splošno potrošnjo porabili 22 Ob cesti Skofja Loka—Trata gradi podjetje Jelovica okrog 6000 kvadratnih metrov veliko lo« po za vskladiščenje žaganega lesa. V lopi bodo uredili tudi sušilnice, brusilnice in kompresori sko postajo. Konstrukcijo, ki je na sliki lepo vidna, postavlja podjetje Metalna Iz MariboraJ gradbena dela izvaja Tehnik Skofja Loka, notranja opravila, napeljavo in podobno pa so] prevzela številna druga manjša slovenska podjetja (-ig) — Foto: F. Perdan V radovljiški občini je bilo največ turistov Tudi na Gorenjskem smo letos zabeležili turistični »boom«, seveda manjšega kot turistična središča ob jadranski obali Pred nami so podatki o gi- | banju turističnega prometa v j prvih letošnjih devetih me- j secih na Gorenjskem. Razveseljivi so. Turistov je bilo veliko več kot v enakem lanskem obdobju. Kar 322.772 domačih in tujih gostov se je v tem času zadrževalo na gorenjskem turističnem območju, kar je za 16,22 odstotka več kakor lani. Pri tem številu ima razumljivo naj- večji delež Radovljica, saj je lepote te gorenjske občine občudovalo 187389 gostov ali 58,05 odstotka vseh »gorenjskih turistov«. Na drugem mestu je jeseniška občina z 79.927 gosti ali 24,76 odstotka, tretji so Kranjčani z 39.622 gosti ali 12.27 odstotka, na četrtem mestu je trži-ška občina z 10.751 gosti (3,35 odstotka), na petem mestu je škofja Loka, kjer je bilo 5083 turistov, njena udeležba v gorenjskem turističnem prometu pa je 1,57-odstotna. Turistični promet se je t primerjavi z lanskim povečal v vseh občinah, le Ločani beležijo padec za 0,06 odstotka. Razmerje med domačimi in tujimi gosti je še vedno v prid domačim, vendar so se »tujci« močno približali »domačinom«. Le-teh je bilo NOVI VELIKI AUDI 100 KOMFORTNO POSLOVNO VOZILO sprednji pogon — majhna poraba — hitri pospeški — visoka potovalna hitrost — odlična lega na cesti AUDI 100 AUDI 100S AUDI 100 LS 1760 cem 80 KM 0-100 km/h v 13,5 sek potovalna hitrost' 156km;ti 8,9 I na 100 km navaden bencin serijska oprema 1760ccm 90 KM 0-100 km/h v 12,2 sek potovalna hitrost 165 km/h 8,9! na 100 km super bencin special oprema 1760ccm i 00 KM 0-100 km/h v 11,9 sek . potovalna hitrost 170 km/h '8,91 na 100 km super boncin luksuzna oprema varna in ekonomična vožnja INFORMACIJE IN PREIZKUSNE VOŽNJE PRI Generalni zastopnik za Jugoslavijo Audi, NSU Auto Union, AG za avtomobile AUDI LJUBLJANA, TRDINOVA 4 M pri predstavništvih Autocommerce: Beograd, Katanićeva 18 — Zagreb, Varšavska 4 — Sarajevo, Kralja Tornislava 19 — Novi Sad, Bul. M. Tita 9 — Skopje, Orce Nikolov 29 — Rfeki, Račkog 28 — Split, Ulica prvoboraca 101 — Koper, Verdijeva 2 DOBAVA 6 DNI PO VPLAČILU 163.969, tujih pa 158.803. Vse kaže, da je Radovljica za rdaj Še najbolj »turistična«. Napredek pa je viden tudi pri drugih občinah, saj se je število gostov povsod povečalo. Domačih za 11,93 odstotka, tujih pa za 18,12 odstotka! V mislih imamo vse gorenjske občine. Največ gostov se je zadrževalo v gostinskih organizacijah, na drugem mestu so zasebne turistične sobe, na tretjem kampi, četrti so planinski domovi, peti počitniški domovi. Udeležba zadnjih dveh je malenkostna posebno pri tujih gostih, saj v turističnih objektih takšne vrste še vedno krepko prevladujejo domači gostje. Pri ocenjevanju turistične sezone se kaj radi opiramo na število prenočitev. Krepak milijon jih je bilo v devetih mesecih na Gorenj- ; skem ali 11,5 odstotka več ! kakor lani. Največji skok be- 1 ležijo v tržiški občini, kjer j se je število prenočitev povečalo za 70,14 odstotka, številčno pa je seveda prva ra- I dovljišEca občina. Poprečno se je vsak gost zadrževal na Gorenjskem 3,17 dneva; tujci dalj kot domačim. Gostje so se najdalj zadrževali v radovljiški občini (3,61 dneva), najprej pa so odhajali iz Tržiča, in sicer po 1,37 dneva. Čeprav nas številke rade dolgočasijo, je zanimiva tudi primerjava med številom prenočitev in številom turističnih ležišč. Na Gorenjskem jih imamo 15.309, kar pomeni, da je bila v letošnjih devetih mesecih vsaka turistična postelja zasedena 66,91-krat. Slika o devetmesečnem turističnem prometu bi bila popolnejša, če bi imeli na voljo tudi podatke o prehodnih gostih, ki potujejo skozi našo deželo na Jadran ali v sosednjo Italijo in se mimogrede ustavijo na Gorenjskem, in tistih, ki prihajajo k nam na enodnevne izlete (izletniški turizem), saj smo glede na druga področja kar dobro povezani s sosednjimi kraji in središči. J. Košnjek Bo tudi zima Slabih štirinajst dni nas lo- j či od uradnega začetka zim- i ske turistične sezone. Za | preteklo pravijo, da je bila j ugodna. Decembra, januarja, februarja in marca je bilo na ; Gorenjskem 62.329 gostov, do j brih deset tisoč več kot leto j prej, predvsem na račun domačih gostov, čeprav se je tudi število tujih gostov so-razmerno povečalo. Letošnja sezona se nam bliža s hitrimi koraki. Zim- | ska središča, v katera največ upamo, so žc prekrita s snežno odejo. Turistični delavci si prizadevajo, da bi se kar se da dobro pripravili na zimsko sezono. Kar se da dobro pravimo zaradi tega, ker nam v turizmu še veliko veliko manjka. Precej stvari, ki bi pritegnile gosta, da bi dalj časa ostal pri nas in se prihodnje leto spet vrnil prepričan, da ga bomo toplo sprejeli in skrbeli zanj ter dali vsaj del tistega, kar si resnično želi. Ne samo sneg, žičnice in vlečnice, ampak še kaj drugega, predvsem zabavo. Stara, velikokrat zapeta pesem pravi, da jc to velika pomanjkljivost našega turizma. Občasni folklorni nastopi, redki nočni lokali in rcslavra cije, v katerih je le obča no glasba, niso dovolj. Gostje želijo zabavo, vendar ne 19-mo takšno, pri kateri bodo pasivni gledalci in poslušalci, temveč bi verjetno tudi sami radi pripomogli, da bi bila zabava res prisrčna in »zabavna«. Nočemo trditi, da našim turističnim delavcem to ni DO-znano. Dobro se zavedajo pomembnosti te plati turizma. Ne samo to, da bodo letos v naših zimskih središčih ste- kle nove ali prenovljene žičnice in vlečnice, da bodo urejene in stalno teptane smučarske proge, da bodo urejena drsališča, da bo nekaj kvalitetnih mednarodnih smučarskih prireditev, da bo v Kranjski gori spet vozil aero-taksi, da je v Bohinju že urejena ena najdaljših smučarskih prog z Vogla, dolga osem kilometrov in pol, turistični delavci tudi na pravkar grajeno drugo plat turizma niso pozabili. Turistični zabavni del bo veliko pestrejši, kvalitetnejši in prijetnejši. Več bo glasbe, plesa, iger, nastopov in podobnih prireditev. Posebno v dnevih okrog novega leta. Na prihajajočo turistično sezono gledamo z velikim optimizmom. Turistične agencije pravijo, da imajo žc podpisanih veliko pogodb z domačimi in tujimi partnerji. Po njihovih trditvah je že sedaj rezerviranih 70 odstotkov hotelskih in drugih zmogljivosti v gorenjskih zimskih središčih tja do konca februarja, za Silvestrovo in kasneje pa so skoraj povsod prostori razprodani. Prvič v zgodovini bodo zasedeni bohinjski hoteli v dolini! Pri Transturistu pravijo, da bo letošnjo rimo v Bohinju in na Pokljuki skoraj 38.000 gostov! Tujcev bo veliko več kot lani. Pripravljeni so »turistični paketi«, saj bodo imeli gostje po treh dneh penziona brezpUj" čen prevoz do žičnice, na vlečnicah itd. Podobne pakete pripravljajo tudi ostala turistična podjetja ... Lepo bi bilo, če bi se predvidevanja uresničila. Tudi zimska sezona bo potem rekordna. J. Košnjek Na šestih kvadratnih metrih se ne da živeti Prah, ki ga je med Radovljičani dvignila zadeva Višak—Dežman, je pregost, da bi jasno videli skozenj — Bodo odgovorni kos 'problemom obeh družin? V 84. številki Glasa, dne 5. novembra, smo objavili članek »Zakaj nemoč pred nasiljem?', ki govori o kaznivem dejanju Josipa Višaka iz Radovljice. Leta je namreč 28. oktobra s krampom razbil okna in vrata hiše, kjer stanujeta Ana Dežman in njen sin. Razumljivo, da smo nasilje obsodili, saj kam bi neki prišli, če bi vsi lastniki stanovanj, ki imajo težave z najemniki, razdejali stanovanja. Vendar moramo priznati, da nam ob pisanju omenjenega prispevka ni bilo znano ozadje spora, ki traja že več mesecev in ki mu trenutno še zmeraj ni videti konca. Zato smo pred dnevi obiskali vse prizadete strani, poprosili za mnenje pristojne organe in si skušali ustvariti pravo sliko zadeve Višak—Dežman. Februarja letos so Višakovi od ŽTP kupili hišo, pravzaprav čuvajnico, zraven proge Radovljica—Lesce. Novi lastnik jo jc nameraval kar najhitreje popraviti in usposobiti za bivanje, kajti dvosobno mansardno stanovanje, kjer je do takrat stanovala njegova štiričlanska družina, ne zasluži svojega imena. Toda v dokaj slabo ohranjeni stavbi že več let živi Ana Dežman, ki seveda ni hotela na cesto, saj zakon določa, da ji mora novi lastnik najti primerno bivališče. Višakovi so se znašli pred hudim problemom: Dežmanova in njen sin sta povsem upravičeno odklonila preselitev, kajti podstrešno stanovanje, kamor se pride po lestvi in katerega prostori so brez vodovodne napeljave, je zelo slabo, drugega bivališča pa ji lastnik nekdanje čuvajnice ni mogel ponuditi. Hodil jc sicer od enega občinskega organa do drugega, Prosil, moledoval, vendar brez uspeha. Odnosi med Dežnia-novo in Višakovimi so kajpak Postajali vse bolj napeti. Zlasti so se zaostrili potem, ko je Višak začel popravljati hišo in graditi prizidek, stanovalka pa ga jc — kot trdi prizadeti — na najrazličnejše načine ovirala. 28. oktobra sta z clektličarjem nameravala pregledati napeljavo v stavbi, da bi ugotovila, kako *>i sejo dalo podaljSati do novega prizidka. Dežmanova ji-ma Je menda pred nosom zaklenila vrata in odšla od doma. Tedaj so Josipu Viša-ku Popustili živci. Stekel je Po kramp in začel razbijati. Kot smo zvedeli kasneje, jc svoje početje kmalu obžaloval in se sam prijavil miličnikom. šele po tem incidentu so se odgovorni zganili. Posebna komisija si je ogledala po-škodoAano hišo, ki ni bila več primerna za bivanje — Dež-manovo so vzeli na stanovanje znanci — pa tudi zidano uto 3x2 metra, kamor se je zatekla Višakova družina (prejšnje »stanovanje« so zapustili zato, ker je Ana Višak v šestem mesecu nosečnosti in ne more laziti po lestvah ter vlačiti težkih bremen). Člani komisije so ugotovili, tako kot pred slabim tednom dni mi, da je položaj skrajno kritičen in da bo treba nemudoma ukrepati. Obe strani, zlasti družina Višak — Josip, njegova žena in štiri oziroma dve leti stari deklici — ki se drenja v prostoru, kjer moraj, če hočeš' odpreti vrata, najprej odmakniti posteljo, sta v obupnem položaju. Ana Dežman je spričo neprestane živčne napetosti vsa nervozna, Ani Višak pa se je zadnje tedne zdravje močno poslabšalo. Josipa Višaka so medtem obsodili na tri mesece zapora pogojno za dobo dveh let in mu določili rok, v katerem mora popraviti nastalo škodo. Hkrati je ZZB Radovljica Dežmanovi ponudilo dvosobno stanovanje v bloku, kjer naj bi bivala dokler ne bodo našli dokončne rešitve, vendar jc Dežmanova njih predlog odklo- nila. Prav tako je odklonila preseli Lev na Jesenice, v stanovanje, ki so ji ga priskrbeli pri Železnici, saj gre za dva pritlična prostora tik ob železniških progah, do katerih j je moč priti samo, če srečno ! prečkaš deset tirov. ! Sporu ni videti konca. Z ' njim si beli glavo zveza bor-■ cev, komisija za vloge in pri-j tožbe skupščine občine Radovljica, socialno zavarovanje, advokat Ane Dežman in I zadnje dni tudi urad za prošnje in pritožbe pri IS Slovenije. Predsednik slednjega tov. Ivanuš meni, da bi zadeva Višak—Dežman nikdar ne dobila tolikšnega obsega, če bi pristojni organi v Radovljici pravočasne ukrepali. »Nesmisel jc, da človek, delavec, ki dolga leta hrani denar, hoteč si kupiti hišo in omogočili svoji družini dostojno življenje, zaradi neodgovornega odnosa železnice, ki mu proda stavbo s stanovalcem vred, ter zaradi nesposobnosti občinskih služb I in drugih organizacij, zabre-I de v tolikšne težave. Komisi-j ja za prošnje in pritožbe pri občinski skupščini Radovljica bi se že zdavnaj morala sestati in sprejeti ustrezne sklepe, vendar tega ni storila. Še več. Ugotovili smo, da od spomladi sem, od dni, ko je bila ustanovljena, njeni člani niso imeli niti enega skupnega posveta. In vendar je problemov, ki bi jih morala obravnavati, v Radovljici več kot dovolj.« (Medtem — 27. novembra — sc je komisija na zahtevo urada za prošnje in pritožbe pri IS Slovenije vendarle sestala, toda ne vemo še, kakšne sklepe so sprejeli navzoči — op. p.). Tudi socialni delavec Jože Rcbec iz Radovljice, ki mu je zadeva Višak—Dežman dobro poznana ,sodi, da ni pametno zavirati pobudo ljudi, ki si hočejo postavili lastno hišo, zlasti če gre za delavca. Dobili smo občutek, da imajo vsi odgovorni, ki smo se z njimi pogovarjali, spor Dežman—Višak bolj za socialni in manj za pravni ali politični problem. Ce pa je neka stvar socialna, moramo prizadete stranke »vreči na tehtnico« in začeti presojati čisto s humanimi, človeškimi očmi. V našem primeru nobena od nasprotujočih si družin nima niti približno urejenih življenjskih razmer. A vendar so Višakovi na slabšem. Kar poglejmo: dva majhna, nepreskrbljena otroka, ki bi ne smela stanovati v tesnem, vlažnem, ptičnici podobnem bivališču; žena, spričo nosečnosti, vsakdanjih naporov in rahlega zdravja komajda sposobna za delo; in gospodar, ki so mu večmesečne ho-matije zrahljale živce in uničile dobršen del nekdanjega elana. Ana Dežman, čeprav je že vsa nervozna, in njen 23-letni sin vsekakor laže prenašata trenutne nemogoče razmere. Oba sta odrasla, zaposlena, torej neodvisna drug od drugega. Gledano s te plati se vsekakor ne bo težko odločiti. /. Guzelj P. s.: Pred dnevi smo se še enkrat obrnili na skup- ščino občine Radovljica in povprašali, kaj je v četrtek, 27. novembra, sklenila komisija za vloge in pritožbe. Zvedeli smo, da so prisotni prosili tov. Ivanuša, predsednika urada za prošnje in pritožbe izvršnega sveta SRS, ki je bil tudi navzoč, naj zahteva od ŽTP, da bo Dežmanovi — kljub njenemu nasprotovanju — izdal odločbo o vselitvi v ponujeno stanovanje na Jesenicah. Le tako bodo namreč pristojni organi — če bi Višak vložil tožbo — lahko sestavili strokovno komisijo In presodili, ali so prostori ob tirih zares neprimerni. Možno pa je seveda tudi, da so pri Železnici ta čas stanovanje že oddali dru. gemu kandidatu. V tem primeru naj bi tov. Ivanuš izposloval vsaj zagotovilo, da bo zadevo odslej reševal izključno ŽTP, kajti občinska skupščina in družbenopolitične organizacije Radovljica ne vedo več, kako razvozljati zagonetni problem, saj nimajo na voljo niti enega pri« mernega stanovanja. 1 ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zsms porffiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F.Severo it. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog. prtljažnikov itd.) Via Scvero št. 30, telefon 764287 in 764286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi, št 26/3, tel»fon 93-787 Obiščite v Beljaku ESPRESSO-CAFE ROSSIELLO A Villach — Beljak, Hauptplatz 19 PRODAJA ČOKOLADE, SLAŠČIC IN ŽGANIH PIJAČ GLAS * 8. STRAN SOBOTA — 6. decembra 1965 Godbenikov ne bo zmanfkalo Na področju glasbene vzgojno-izobraževalnc dejavnosti zavzema glasbena šola na Jesenicah nedvomno centralno mesto. Po eni strani v okviru svojih možnosti vzgaja bodoči glasbeni instrumentalni in vokalni kader, po drugi strani pa z individualnimi in skupinskimi nastopi na raznih koncertih in prireditvah mnogo pripomore h glasbeni reprodukciji v občini in s tem h kvalitetni rasti celotnega glasbenega življenja na področju jeseniške občine. V letošnjem šolskem letu se je v glasbeno šolo na Jesenicah, ki obstaja že od leta 1947, vpisalo 180 učencev, kar jc za 42 manj kot leto poprej. Manjši vpis gre predvsem na račun klasičnih instrumentov. Medlem ko je bilo npr. leta 1961 med drugim na šoli vpisanih 75 pianistov in 49 godalccv, je bilo lani le 30 pianistov in nekaj več godalccv, letos pa samo še 24 pianistov in 29 godalccv. Kljub slabšemu celotnemu vpisu, je struktura vpisa izredno zadovoljiva, saj je najboljša med gorenjskimi glasbenimi šolami in verjetno tudi daleč nad poprečjem glasbenih šol v Sloveniji. Najbolj seveda preseneča izredno močan oddelek za pihala in trobila (47 vpisanih), kar kaže na to, da jeseniški godbi ne bo zmanjkalo mladih moči. Po posameznih skupinah glasbil in instrumentih je struktura vpisanih učencev v letošnjem šolskem letu naslednja: na oddelku za pihala in trobila je Vpisanih 47 učencev (od tega se jih 12 uči kla- rinet, 18 blokflavto, 1 oboo in 16 trobila), na oddelku za godala 29 (26 violinistov in 3 čelisti), dalje ima šola 24 pianistov, 38 harmonikarjev, 14 kitaristov, 8 solopeveev, 6 učencev pa se uči tolkala. Razen tega jc 9 učencev v pripravnici, 5 pa jih obiskuje samo nauk o glasbi. Kot pravi ravnatelj šole prof. Ladislav Peteinel, ima šola največ težav s prostori, ki so zaradi slabe zvočne izolacije in propustnosti sten neprimerni za poučevanje glasbe, šola nima podružnic ali oddelkov in celotni pouk poteka V treh učilnicah in pisarni v poslopju gimnazije, kar je premalo, še zlasti, če vemo ,da je "pouk individualen. Težave pri organizaciji pouka na šoli povzroča še menjavanje pouka na matičnih osnovnih šolah. Na šoli poučujejo 3 profesorji, 2 strokovna učitelja, 3 učitelji in 4 zunanji sodelavci (od teh 3 za trobila in tolkala). Na šoli je bogata glasbena knjižnica, ki hrani okrog 6000 primerkov notnega materiala. Šola ima tudi pravo zakladnico instrumentov, ki jih sposoja: 40 violin, 10 violončelov, 4 viole, 3 kontrabase, 5 flavt, 5 klarinetov, 2 fagota, 3 trobente, 2 rogova, 2 trombona, 6 blokflavt, 2 kitari, harmoniko, pikolo, oboo in garnituro bobnov. Sposojevalnina za instrumente je nizka, saj znaša lc 5 din na leto. V okviru šole deluje21-član-ski mladinski orkester, 40-članski pevski zbor v pionirski in mladinski sestavi in komorne skupine v raznih zasedbah, kot npr. 2 violini, blokflavta in kitara ali kvartet v sestavi violina, flavta, violončelo in klavir. Prejšnja leta je obstajal tudi simfonični orkester, ki je bil izredno delaven. Viri finančnih sredstev za osnovno dejavnost šole so isti kot na drugih glasbenih šolah. Del prispeva temeljna izobraževalna skupnost, del pa starši v obliki šolnine. Mesečni prispevek staršev je odvisen od instrumenta, ki se ga učenec uči. Za godala, pihala in trobila znaša 27 din, za klavir in solopetje 31 din, za harmoniko in kitaro 35 din in za pripravnico 10 din. Osebni dohodki na šoli so nizki; osnova za izplačilo osebnih dohodkov profesorja je znašala lani 98 tisoč starih dinarjev, medtem ko so znašali poprečni izplačani mesečni osebni dohodki profesorja glasbe za enako razdobje 121 starih dinarjev. Za letošnje šolsko leto pripravlja šola pestro koncertno dejavnost. V mali dvorani glasbene šole bodo vsako zadnjo sredo v mesecu mali koncerti. Ti nastopi bodo javni prikaz znanja in sposobnosti solistov in glasbenih skupin, ki delujejo v okviru šole. Od decembra do konca aprila bo 30 razrednih produkcij, ki jih bodo učenci in glasbeni pedagogi pripravili za učenec iz prvih in drugih razredov osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov v občini. Dalje bo šola organizirala predavanja s področja glasbene ustvarjalnosti v preteklosti pod naslovom »Spoznavanje glasbene umetnosti«. S temi predavanji bi šola že pričela, če bi imela na razpolago primernega muzikologa. Sredi junija bo ob koncu šolskega leta zaključni koncert glasbene šole V programu dela za letošnje šolsko leto ima šola še snemanje za RTV Ljubljana, sodelovanje na republiških glasbenih revijah, raznih prireditvah in proslavah ter sodelovanje in pomoč pihalnemu orkestru jeseniških žclezai jev, zlasti v obliki vzgoje mladih kadrov. Nekaj najbolj nadarjenih učencev se vsako leto po končanem šolanju na nižji stopnji odloči za poklicni študij glasbo. Tako se trenutno 11 bivših učencev jeseniške glasbene šole izobražuje na zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani, dva sta na akademiji za glasbo in eden na pedagoški akademiji v Ljubljani. D. Stanjko Ob 20-letnici kulturnega doma v Mošnjah 110 premier v dvajsetih letih V Mošnjah pri Radovljici so minulo nedeljo počastili delovni jubilej tamkajšnjega kulturno-prosvetnega društva SVOBODA. Slovesnost ob 20-letnici mošenjske kulturne organizacije so združili s praznikom republike. Na svečani prireditvi so razvili nov društveni prapor, v slavnostnem sporedu pa so nastopili domači kulturniki, nadalje komorni moški pevski zbor iz Radovljice ter godba na pihala in folklorna skupina iz Gorij. Predstavniki ZKPO Radovljica so prizadevni ter uspešni kulturni organizaciji izrekli priznanje za njihovo 20-letno delovanje. Predsednik društva IVAN KOROŠEC in tajnik FRANC PAVLIN pa sta na svečanosti prejela spominska odličja za njuno dolgoletno vodenje kulturnega življenja v tem kraju. Dvasetletno obdobje kulturnega dela v Mošnjah dokazuje, kako bogata in nepretrgano povezana so bila prizadevanja posameznih aktivnih kulturnih delavcev: režiserjev, igralcev in organizatorjev, in kako neprecenljivo dragocen je bil njihov delež v ceJotni kulturni podobi kraja. Po zaslugi posameznikov in društva kot tudi delovnih skupin kot celote je občinstvo v tem obdobju lahko spoznalo dragocene vrednote odrske umetnosti in književnosti. V teh naporih mošenjskih kulturnikov je bilo še posebej uspešno dramsko amatersko delo, saj so v razdobju dvajsetih let naštudirali pod vodstvom domačih režiserjev 110 (sto-deset) premier. To pa je presenetljiv podatek, če pomislimo, da so jih pripravili za oder domači igralci v svojem prostem času brez kakršnega koli drugega plačila kot je to hvaležnost občinstva, ki je s svojim zanimanjem spodbujalo domače .ustvarjalce k delu. V tem času so zabeležili nad 380 različnih prireditev. Kolikšen je bil pri tem delež posameznikov, naj nam pove podatek, da je ena režiserka naštudirala z igralci kar 26 premier; ali drug primer, da je igralka nastopila na 70 predstavah v različnih vlogah. — Celotno delavnost društva v 20 letih zelo nazorno prikazuje posebna razstava, ki so jo pripravili ob praznovanju. Prebivalci Mošenj so največ z lastnima silami in sredstvi zgradili pred 20 leti tudi kulturni dom, v katerem imajo dovolj prostora vse dru žbenopol it i on e orga ni zaci-je ter kulturno in športno društvo. Lani pa so dom dokončno uredili in dogradili. J. Bohinc » Cena« Arthurja UliHerJa Mestno gledališče ljubljan- gledaliških predstav, zadnja sko bo v torek, 9. novembra, 1 v tem letu. gostovalo v Radovljici z de- i Zveza kulturno prosvetnih lom ameriškega dramatika 1 organizacij Radovljica že Arthurja Millerja CENA. To j pripravlja nov program gle- bo predstava v okviru redne- j daliških in drugih prireditev ga abonmajskega programa ' v letu 1970. J. B. TRŽIČ — Končan je jubilejni X. pionirski loto. razstava, ki jo je organizirala komisija pri folo-kino zvezi Slovenije in na kateri so prikazali 631 del pionirjev-lo'loamaterjev iz vse republike. Strokovna komisija je izbrala 138 najboljših posnetkov in avtorjem podelila nagrade. Pivo mesto in zlato plaketo Janeza Puharja za pos ime/no sliko je osvojil Zoran Hochtatter (Grafika), srebrno plaketo Boris Cerle (Smučarji), bronasto pa Polde Malči (Nemo opazovanje). Prvo nagrado za najboljšo celotno zbirko fotografij so prisodili Borisu Cer-letu, drugo Andreju Zmitku in tretjo Simonu Plailerju. JESENICE — V mali dvorani Delavskega doma na Jesenicah te dni razstavljajo svoja dela člani likovne sekcije Dolik. Razstavo so odprli ob dnevu republike. Obiskovalci si lahko Ogledajo 31 slik petnajstih avtorjev. Dela jc izmed kopice podobnih izbrala posebna žirija. To je letos tretja kolektivna razstava jeseniških amaterjev na domačih tleh, gostovali pa so tudi že v Šoštanju. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umelnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akad. kiparja Janeza Boljke. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v L nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Plan-šarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi razstavlja mojster — umetni kovač Joža Bertoncelj, v kleti pa slikar Gocc Kalajdžinski. S kitaro do denarja, z denarjem do barv in papirja Mladi grafik Nejc Slapar o sebi in svojih likovnih načrtih Tiho, skoraj neopazno so pred slabim mesecem v kletnih prostorih Prešernove hiše odprli razstavo desetih grafik mladega kranjskega slikarja Nejca Slaparja. Z njo se je 24-letni študent gradbeništva prvič predstavil javnosti. Kdo ve zakaj likovni poskusi »začetnikov«, ki včasih niso tako začetniški, med ljudmi — in celo med rednimi obiskovalci galerij — ne vzbujajo zadostne pozornosti. In vendar je vmes dostikrat marsikaj originalnega, smelega. To bi lahko rekli tudi o ciklusu Slaparjevih del. Samosvoja so, nekaj posebnega. Avtor, nagnjen k abstrakciji, gradi izključno le na barvnem efektu, na kombinacijah različnih ploskev, ki kot celota delujejo zelo skladno, urejeno. Vsebinska plat ni važna, očitno mu gre zgolj za vizualni vtis. Sam pravi, da zasleduje kompozicijo in ravnotežje. »Od kdaj se ukvarjam z likovno umetnostjo? Risati sem začel že v osnovni šoli, največ so mi dala dijaška leta oziroma akademski slikar Aladin Lanc iz Kamnika, kjer sem obiskoval gimnazijo.« Slaparju je slikarstvo, zlasti grafika, kaj kmalu postajo strast. Navduševali so ga vsi najnovejši poskusi na tem področju, budno je zasledoval razvoj in pota likovne umetnosti v svetu. Njegov vzor, kot trdi. sta surrealista Dali in Mireau. »Od domačinov mi je po-»*agal zlasti H. Marchel. Bil Je mentor te moje prve samostojne zbirke grafik.« Slapar bi rad razstavljal t^di drugje, v Škof ji Loki aH Tržiču, na primer. Morda se mu bo želja izpolnila. Na Upravi radovljiškega gradu, osrednjega likovnega paviljo- Jezik ni kar tako •V devetih mesecih letos je na Gorenjskem veliko Ve- nočitev kot v istem obdobju lani. .V letošnjih devetih mese-C]h je bilo na Gorenjskem Veliko več prenočitev kot v Enakem lanskem obdobju. Na lastne stroške je šel v Vpadno Nemčijo. Na svoje stroške je šeA v Zahodno Nemčijo. Zaprepaščen je bil zaradi takšnega odgovora. Takšen odgovor ga je zbegal. Prireditelji so bili pi-esenc- *e'u nad tako slabo udeležbo. Prireditelji so bili zaradi slabe udeležbe razočarani. To blago ni zanič. (V pomenu, da je slabo). To blago je zanič. Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke. na v mestu pod Jelovico, so slikarju že obljubili prostor. Radovljičani si bodo njegova dela lahko ogledali januarja prihodnje leto. Nejč, kot ga kličejo prijatelji in znanci, trenutno nima dovolj sredstev, da bi lahko intenzivno nadaljevaj s slikanjem. Barve in papir so drage, denarja pa študentom vedno primanjkuje. FILM Težko je sedaj po uspešnem predvajanju vabljivega GRAND PRIXA pridobivati gledalce za filme, ki najbrže ne bodo vzbudili večje pozornosti. Naj se še enkrat povrnemo k Grand Prixu. Ogledalo si ga je do sedaj prek pet tisoč pozornih obiskovalcev. Številka je za Kranj izredno visoka, prav tako je bil izdaten tudi finančni obračun. Kot kaže so ljudem v5eč tako imenovani »spektakli«, v katerih je privlačnih dogajanj na pretek. Tudi Jugoslovani smo izdelali podoben film — BITKO NA NERETVI, ki že vžiga pri gledalcih doma in v tujini. To se pravi, da so bleščeče narejeni filmi ob znamenitih obrazih še vedno n^/odobnejši. V Kranju si že lahko ogledamo barvne lepake o našem že sedaj legendarnem »spektaklu«. Po besedah direktorja kinematografskega podjetja ga bomo videli čez mesec dni. Tokrat bomo zagotovo vsi šli v vrsto za vstopnice. Samo, da ne bodo predrage! Dolgujemo še samo nekaj besed o prihodnjem sporedu. Po bežnem pregledu programa ne bo velikoodstotno mikaven. Vsi trije filmi so ameriški NEPREKOSLJIVI, DOLINA LUTK in CENA MAŠČEVANJA. Prvega je zrežiral znani italijanski režiser Alberto Latuada. Govori nam veselo in simpatično o vohunu, ki se spretno izmika vsem pastem hi nam nazorno pokaže, do kod sega neumna nezaupljivost med ljudmi. V Dolini lutk spoznavamo bolj i ali manj častihlepna ljudi. j Potegujejo se za gledališko veljavo, slavo in denar. V takih zgodbah je vedno mnogo iztirjencev. Tudi v tem fiimu je precej razočaranih in obupanih. Ustvarjalci tega posnetka so se potrudili in pokazali kar se da grobo sliko življenja, ki se mu mnogo ne morejo in ne smejo izogniti. Cena maščevanja je film o človeku, ki ga bogastvo ne osreči, nasprotno boriti se mora za svoj težko priborjeni denar. V tej napeti kavbojki se srečujemo z najtemnejšimi človeškimi strastmi. Po zvrsti so si filmi različni. Upajmo, da bodo tudi gledalci po svoje spoznali njihove slabosti hi vrline. B. C. »Igram kitaro pri ansamblu radia Tržič. Zadnje mesece gostujemo na Šmarjetni gori. Kar dobro zaslužim in upam, da si bom kmalu opomogel. Ne, študij ob tem prav nič ne trpi.« Slapar je poln novih načrtov. Zadnje mesece se nav- dušuje nad »pop« grafiko mladih ameriških umetnikov, ki si naglo utira pot v slikarske galerije po svetu. Rad bi pripravil samostojno razstavo in upa, da bo katera od gorenjskih likovnih hiš pokazala razumevanje ter mu odprla vrata. I. Guzelj V nedeljo, 7. decembra, bo ob 10. uri v prostorih kranjske gimnazije ustanovna skupščina literarnega kluba Kranj. Vabljeni so vsi, ki se ukvarjajo z literarnim ustvarjanjem in so pripravljeni sodelovati pri delovanju in oblikovanju literarnega kluba. V V So bil So bili bogovi astronavti ? Erich von Danfken BestsBllBP 1968/BS-cena 40 din, W Založba Mladinska knjiga Erich von Daniken je prepričan, da so naše prednike obiskala bitja z drugih planetov, iz drugih sončnih sistemov — in sicer ne enkrat! V svoji knjigi izziva strokovnjake, naj se vnovič, brez predsodkov lotijo egiptovskih piramid, starih ameriških kultur, jamskih slikarij, velikih epov, biblije in podobno. Vprašanja strokovnjakom so neposredna: Odkod v votlinah Ko-histana skice, ki kažejo položaj zvezd pred 13 000 leti? Odkod je bila Sibircem že zdavnaj znana tehnika zmrzovanja? Odkod galvanske baterije v Bibliji? itd. HINI NA pomenijo po Pasternakovem »Doktor Živagu« največji uspeh na mednarodnem knjižnem trgu. Knjigo lahko naročite v vseh knjigarnah, pri poverjenikih in zastopnikih založbe ali pa pri Oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga v Ljubljani, Titova 3 s priloženo naročilnico. NAROČILNICA o i Ime in priimek..............................................................................................................................._....................„ Natančen naslov............................................................................................................................................... Poklic ......................................i..............................................................................................„.......„........................_ Nepreklicno naročam knjigo SPOMINI NA PRIHODNOST. Ceno 40 dinarjev bom plačal (a) — naenkrat — v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 20 dinarjev — takoj po prejemu računa in položnic na tekoči račun Mladinske knjige v Ljubljani 501-1-30/1. (Neustrezno prečrtajte!) Datum Podpis 6437 Na Kanarske otoke Z uvedbo svobodnih luk na Kanarskih otokih je Španija v bližnji preteklosti naredila odlično gospodarsko in politično potezo. Prodaja pogonskih goriv pod najugodnejšimi pogoji in izvoz južnega sadja je poleg bliskovitega razmaha turizma prinesla španskim kolonijam nesluten gospodarski vzpon in naraščajočo strateško pomembnost. Izgradnja sodobnega cestnega omrežja in mnogoštevilnih hotelskih zgradb je pritegnila na otoke množico tujih investitorjev. Zanimiv je podatek, da je celotno pristanišče Santa Cruz zgrajeno z jugoslovanskim cementom. Za elastične gospodarstvenike z vseh kontinentov so in bodo še lep čas Kanarski otoki obljubljena dežela. Promet na velikih, sodobnih letališčih je iz dneva v dan gostejši. Jekleni ptiči najrazličnejših letalskih družb so samo v letu 1969 prepeljali preko 3.000.000 turistov z vsega sveta v deželo večne pomladi. Zaradi zdravilnega vpliva zraka in vode romajo sem bolniki z okvarami mišic in okostja in astmatiki. Razlika med najvišjo poprečno temperaturo ozračja znaša samo 7° C med najtoplejšim in najbolj hladnim dnem v letu, srednja temperatura morske vode pa ima zaradi vpliva morskih tokov poleti 22° C. Na vremenske razmere ne vpliva samo ugodna lega otokov in pasat-ni vetrovi, temveč tudi višinska razlika med dolinami in vrhovi. Kot darilo narave je na otoku tudi edinstveni vodni rezervoar. Se delno živi vulkan ima zvezo z morjem in morska voda se zaradi visoke temperature v notranjosti ognjonika destilira. Vodni hlapi se vsedajo na stene m ohlajeni pritekajo na dan kot najboljša pitna voda in voda za namakanje zemljišč. Kanarski otoki spričo vseh teh odlik upravičeno in s ponosom nosijo ime »Otoki sreče«. Zal pa strokovnjaki ugotavljajo, da atmosferske razmere niso več take kot nekoč. Atomski poskusi in vedno pogostejše izstrelitve raket v vesolje rušijo naravno ravnotežje v ozračju. Nekateri navali toplote poleti in močni vetrovi, ki nosijo pesek iz Afrike, pretijo uničiti harmonično ravnotežje, ki je vladalo v deželi večne pomladi. Koliko časa je »Otokom sreče« še odmerjenega, koliko usojenega drugim celinam, narodom, človeštvu, preden ga bodo dokončno uničile razdiralne sile, ki pretijo ugonobiti naš planet? A pustimo črne misli ob strani. Se dehti cvetje, še se košati jo lovor, pinije, palme. Še rodijo banane trikrat na leto in pomaranče vabijo, da jih morda prvič v življenju utrgate z drevesa. Zatopljeni vsak v svoje misli opazujemo lepo cvetoče velike kaktuse ob poti. Plantaže sladkornega trsa se menjavajo z nasadi paradižnika in njivami krompirja, o katerem trdijo, da ima izredno prijeten okus. Svojstven čar daje pokrajini tudi morje s peščinami, na severu črnimi od ogneniškega peska, na jugu zlato rjavimi. Z višine 3717 metrov kraljuje nad pokrajino Pico de Teide, katerega teme je pozimi pokrito s snegom. Lepe široke ceste vodijo skozi rodovitne doline, se vzpenjajo po pobočjih skozi dehteče, vlažne gozdove, vodijo na meglena sedla. Asfaltni trak se prebija skozi metrske sklade lave, prekrite z raznobarvnim pepelom, peskom in votlicem. Ta pokrajina se ne da primerjati z nobenim delom sveta na našem planetu. Iz rodovitnih dolin kipe v višino rdečkaste, robate kope ognjeniških žrel, od katerih so nekatera še delno živa. Otok Tenerife je miniaturni kontinent, edinstvena celina, ki so jo neznane sile vrgle z morskega dna pod modri nebesni svod. Kjer so dani pogoji, življenje kipi od energije, ki jo črpa iz rodovitnih ognjeniških tal, iz obilne vlage, polzeče iz slehernega vlakna bohotnega zelenja. Najzanimivejši je naravni park Las Canadas v bližini najvišjega vrha na otoku Pi-ca de Teide. 2e prod časom so začoH nanj graditi žičnico, vendar so delo iz nepojasnjenih vzrokov ustavili. Veliki kolobarji kabla in nekaj drugega materiala za gradnjo LAS PALMAS žičnice sameva ob vznožju ognjenika. Kameniti balvani čudnih, grozljivih oblik leže razmetani po pokrajini, ki je prej podobna lunini kot zemeljski površini. Tem bolj nas začudi, ko vidimo tu uniformirane kriminaliste, sodobno opremljene in posebno šolane za lov na kriminalce, ki bi si tu želeli poiskati zatočišča. Pripovedujejo, da se je lov na človeka doslej še vedno končal v dveh dneh v korist policije. Na otoku pa gojijo tudi lov na zajce, ki niso doma na otoku, ampak so »uvoženi«. V senci velikih pinij so postavljena velika kamenita ognjišča za peko jedil na žaru. Zraven so zajetja hladne pitne vode. še verjetneje pa vodo uporabljajo za hlajenje dobrega vinca, pridelanega v domačih vinogradih. Ko zapade sneg, cesto orjejo in tako omogočijo pristep do mrzle snežne odeje onim, ki so se naveličali večne pomladi. Ob povratku se ustavimo še v malem gostišču, da pojemo opoldanski obrok. Na kameniti vzpetinici ob cesti opazimo dva otovorjena oslička v družbi suhljatega psa, otvezenega z debelo vrvjo. Ta kuža je pravi lepotec v primeri s psi, ki smo jih videli v pristanišču in po dvoriščih blizu mesta. Ce pomislimo, da so Kanarski otoki dobili ime po psih in ne po kanarčkih, kot se zmotno misli, bi otočani res morali nekaj storiti za regeneracijo neprijaznih, trebušastih ne-stvorov s podganjim repom. Ce je šel kdo na otoke gledat kanarčke in namesto njih videl le grda ščeneta in nobenega kanarčka, je moral biti pošteno razočaran. Mod vožnjo v pristanišče nam je vodnik, rojak iz Zagreba, ki živi tukaj, pripovedoval o posnemanja vredni potezi Španske vlade. V letošnjem letu so na stroške države povabili na brezplačen štirinajstdnevni obisk izseljenec, ki so pred loti tru-moma zapuščali domovino. Ljudje, ki so po dvajsetih, tridesetih ali več letih zopet stopili na domačo zemljo, so v solzah poljubljali rodno grudo. Mnogo povratnikov se ni več vrnilo v tujino . Vodnik nas je opozoril tudi na številna šolska poslopja za pouk osnovnošolcev. Presenetile so nas mnoge posebne šole za pouk mentalno zaostalih otrok. Pretežno vsi otroci iz mešanih zakonov med črnci in domačini so defektni in postajajo breme in problem za drŽavo. V bližini pristanišča ležeče mesito La Laguna se ponaša z univerzo, katedralo, znamenito cerkvijo La Concepcion, dvema samostanoma in mnogimi palačami. Ani Bizjak KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA RAZPISUJE PROSTI DELOVNI MESTI 1. gozdarja - manipulanta 2. prodajalca v trgovini na Češnjici za 4 ure dnevno Pogoji pod 1. se zahteva srednja gozdarska šola ali nižja strokovna izobrazba z ustrezno prakso pod 2. se zahteva šola za prodajalce. Nastop dela na navedenih delovnih mestih je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema uprava zadruge do 16. decembra 1969. obogatite praznike 3 skodelico KAVE kadrovska komisija kžk obrata klavnice kranj razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1. komercialista obrata 2. referenta za obračun poslovalnic Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo se zahteva: pod 1. a) visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri — b) srednje strokovna izobrazba 8 5-letno prakso pod 2. popolna srednjo strokovna i/obrazba s 5 letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu. Kandidata bosta sprejeta na delo za nedoločen čas In bosta delo nastopila takoj. Ponudbe naj kandidati pošljejo čimprej na naslov K2K Kranj, obrat Klavnica, Maistrov trg 7. Razglas je veljaven do zasedbe delovnih mest. TAPETNIŠTVO RADOVLJICA vam strokovno in po konkurenčnih cenah obloži tla z naj Ionski mi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, podolit, tehnolit. Izdelujemo in montirano sobne in okenske zavese vseh vrst Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela. Lastna zaloga najlon tapisom preprog. SEMTA skladišč« Kranj Tavčarjev« 31, tel. Z2-W3 (bivši Exoterm) VAM NUDI: % najkvalitetnejšo moko vseh vrat % testenine »Bačvanka« # vse vrste živinskih krmil p« zelo ugodni ceni Tatjana Panjek NAJVEČJA ZALOGA zidnih tapet odlična kakovosti TRST Vla Mazzinl N. 7/5, telefon N. 37-636 »Ameriški vojaki so kratko in malo streljali s puškami M-16. Streljali so tudi na ljudi z minometi M—79. Kar naprej so streljali v Iju- I di. Živo se spominjam m o- | ža, ki je šel proti nam. V J eni roki je držal majhnega . otroka, v drugi pa še ene- ; ga otroka. Vsi trije so nas ! zagledali in prosili za mi-lost. Dekletce je dejalo po angleško: »Ne, ne.« J*otem j je nenadoma zaregljal rafal j in vsi trije so bili pokoše- j ni. Neki vojak je ustrelil žen- | sko in potem so vsi ciljali v ! njeno glavo in hkrati ustrelili. Drobci kosti so leteti po zraku . ..« To je samo eno izmed pričevanj o pokolu v vietnam- 1 ski vasi Song Mi (vojaški fotoreporter Ronald Haeber- j le). Pričevanja se nizajo, odkar je pred nekaj dnevi bivši vojak, ki je služil v eni izmed treh čet krivih za pokol v tej vasi poslal pi- i smo predsedniku Nixonu, senatorjem in urednikom ča- j sopisov. V teh pismih je natanko opisal, kako so tri ameriške čete pod poveljstvom kapetana Medine in poročnika VVilliama Calleva pobilo vse vaščane v tistem ! »gnezdu«, vasi Song Mi. Potem se je v ZDA in po svetu sprožil plaz resnice, ki je tako strašna, da je začel tudi zahodni svet pri- Song Mi merjati ameriško bojevanje v Vietnamu z nacistično prakso streljanja talcev in požiganja vasi in »likvidacije« celih naselij v drugi svetovni vojni. Za zdaj so napovedali obravnavo samo proti poročniku Callevu, čeprav je bil njegov predstojnik, kapetan Medina, takrat v vietnamski vasi in bi bil lahko preprečil pokol, če bi hotel. Fred tem velikim odkritjem so oblv-.ali v ZDA osem oficirjev in vojakov »zelenih baretk« (posebnih oddelkov za vojskovanje proti partizanom), da so hladnokrvno umorili domnevnega južno-vietnamskega dvojnega agenta. Postopek proti tem ljudem je osebno ustavil predse dnik Nbcon, da ne bi prišli na dan nekateri nečedni posli centralne obveščevalne agencije (CIA). V začetku novembra letos je revija »New Yorker« objavila v skrajšanem obsegu knjigo Daniela Langa, ki pripoveduje resničen dogodek. Pred trend leti je pet ameriških vojakov ugrabilo vietnamsko dekle, štirje so jo posilili in so jo potem, da ne bi prišel njihov zločin na dan, živinsko umorili. Toda v obeh primerih so bile žrtve posamezniki, med- tem ko je naslednje odkritje postavilo ameriško in svetovno javnost pred dejstvo, da so Američani v Vietnamu zmožni takšnih zločinov, kakršne so počenjali nacisti in kolonialni vojaki v najbolj črnih obdobjih kolonializma in v času, ko so si kolonialne sile z zad^iimi močmi prizadevalo, da bi obdržale svoje kolonialne posesti. Ameriška javnost je prepa-dena. Celo tisti, ki zagovarjajo ameriško »navzočnost« v Vietnamu (»Mar ne branimo tam svobode vietnamskega ljudstva in ves svobodni svet pred komunistično nevarnostjo?«), so morali pogledati dejstvom v obraz. Ameriški tisk in televizija v zadnjih dneh nenehno objavlja dodatne podatke in pričevanja o pokolih v Vietnamu. Nasprotniki vojne v Vietnamu so dobili v teh odkritjih močnega zaveznika v svojem boju. Predsednik Nixon je ukazal preiskavo. Pentagon, ki je najbolj prizadet, je nemudoma sporočil, da se je začela preiskava proti poročniku Callevu, a ne tudi proti kapetanu Medini in kakemu višjemu oficirju. Tisk je te povedal, da je poročnik Cal- Dnevno z letalom 100 prašičev za Nemčijo Jeseničan Albin Pibernik je že 21 let pilot. Bil je na vseh kontinentih razen Avstralije. Videl je veliko sveta in prepeljal precej potnikov z letalom. V pilotski karieri pa je novembra letos dosegel svojevrsten rekord. Z letališča Biniki je na letališče v Berlinu prepeljal prek 5090 plemenskih svinj in mekaj sto merjascev. Prašiče je prevažal z letalom INEX -ADRIA-AVIOPROMET znamke CARGO DC-6. Sicer to letalo lahko prevaža 100 potnikov, tokrat pa so ga preuredili za prevoz svinj v Berlin. Marsikdo je morda ta dogodek opazoval na televiziji. Za tiste, ki televizijske oddaje niso gledali, pa velja naslednje pojasnilo: Agrokombinat Emona je zgradil v Vzhodni Nemčiji veliko farmo za vzrejo prašičev. Po pogodbi bo Emona farmo napolnila z 9000 plemenskimi svinjami in z več sto plemenskimi merjasei. Večina svinj, ki so jih že prepeljali v Berlin, je bila že oplemenjena, druge svinje pa se bodo na novi farmi. Novembra letos so z letali na berlinsko letališče prepeljali 5300 plemenskih svinj, 4000 svinj pa bodo prepeljali marca prihodnjega leta. Vsak dan na letališče pripeljejo okrog 100 prašičev in jih vkrcajo v letalo. Delavci Agrokombinata so imeli v rokah električne aparate na baterije. Z električnimi sunki so prašiče usmerjali v letalo, kajti za prašiče je bil vstop v letalo neprijeten in »skrivnosten«. Na letališču sem srečal direktorja Agrokombinata Emona. »Zakaj ste se v podjetju odločili za prevoz prašičev z letalom?« je sledilo vprašanje. Direktor je pojasnil, da bi za 5300 prašičev potrebovali velik transport. Ce računamo stroške krme med potjo, skrbi za vodo in čistočo, bojazen za okužbo, stroški za spremstvo, potem je račun na dlani. Letalo s 100 prašiči je vsak dan okrog ene ure popoldne vzletelo z Brnikov, v letalu pa sta bila samo dva pilota in mehanik. Čez dve uri je bilo letalo na berlinskem letališču. Tam so s tovornjaki že čakali delavci Agrokombinata. ki delajo na farmi v Nemčiji. Farma je okrog 60km proč od Berlina. Do tja so jih prepeljali s tovornjaki. Tako je odpadla vsaka skrb za krmo, čistočo, spremstvo, vodo ipd. Letalo ki je popoldne vzletelo z Brnikov, se je zvečer že vrnilo. Nasilednji dan pa so spet vzleteli, vse dotlej, doljler niso prepeljali 5300 plemenskih svinj. Pibernik mi je povedal, da so se prašiči v letalu takoj ulegli, ko je vključil motor. Mirno so ležali vse do Berlina. In letala skoraj sploh niso onesnažili. Verjetno iz strahu. Povedal je tudi, da so prašiči občutljivi na višino in spremembo temperature, zato letalo, ki sicer normalno leti na 4 do 5 km višine, je s prašiči letelo le dva kilometra visoko. Do Berlina je letalo potrebovalo dve uri vožnje. V Agrokombinatu Emona letno vzredijo 50.000 prašičev, od tega 10.000 za pleme in 40.000 za klavnico. lev zelo »majhna riba«. Očitno je, da poskuša Pentagon zvaliti' vso odgovornost za pokol v vasi Song Mi na to »malo ribo«. Hkrati se je začela ofenziva tistih, ki bi radi to »zadevo« čimprej spravili s sve« ta. Ministri, senatorji, odvetniki, sodniki in drugi zdaj zahtevajo, da je treba nemudoma prenehati z navajanjem novih podatkov o ameriških zločinih v Vietnamu, češ da to zastruplja ozračje in moti priprave za objektivno in pravično obravnavo proti poročniku Callevu. Vendar teh strahot ni mogoče popačiti. Bruhnile so na dan kakor vulkan in pretresle Ameriko in svet. Postale so pretresljiv opomin za Ameriko in za svet, da vojna spreminja ljudi v pošasti. Ljudje in dogodki Pogodbo o prodaji plemenskih svinj Vzhodni Nemčiji so podpisali že pred dvema letoma, zato cene morda niso najbolj ugodne, ker so v sedanjih razmerah cene na svetovnem trgu višje. Kljub temu so v Agrokombinatu Emona zadovoljni. Za prašiče pod 80 kg je bila ne glede na težo (na težo pod 89 kf) določena enotna cena 103 dolarje. Za prašiče nad 80 kg je bila določena enotna cena 140 dolarjev, cena za merjasce pa je bila 240 dolarjev. Piloti pravijo, da v Evropi verjetno še nobeno podjetje ni z letali prepeljalo toliko prašičev v drugo džavo kot Emona. J. Vidic CGNSULTORIO WR|r10WfAL£ — Torej, gospa, kaj je narobe v vašem zakonu? VODORAVNO: 1. znamka hladilnikov, ki jih izdelujejo v Črni Gori, 7. obrok izdaje vrednostnih papirjev, 12. del podloge za obleko, 14. človek v zgodnji mladosti, 15. začetnici pred leti umrle slov. pesnice, 16. največja puščava na svetu, 18. podvodna skala, 19. pravo ime starejše slov. filmske igralke (Kravanja), 21. afriški ptič z okrnjenimi krili, 22. okrajšano ime za transformator, 24. drevored, 26. nekdanje prisilno delo za graščake, 27. neprijeten okus, 28. predujem, 29. velepodjetje za pridobivanje nafte v Jugoslaviji, 31. organ vida, 32. poudarek, naglas (slovnično), 35. 4 in 21. črka abecede, 36. žival naših gozdov, ki daje lepo kožuhovino, 38. ruski književnik in diplomat moldavskega porekla, pisal satire proti neumnosti in neznanju (Antioh Dimi tri jevič, 1708 do 1744), 40. kar se od sveče nakaplja, 41. lužice. KRVOSES 12 NAVPIČNO: 1. gorske ptice ujede, 2. veliki sovjetski filmski režiser in igralec, ki sodeluje v filmu Bitka na Neretvi, 3. ameriška kratica za »vse v redu«, 4. nemški spolnik, 5. vrsta jabolka in hruške, 6. manjši otok v Havajskem otočju, 7. himalajska koza, 8. latinski predlog, 9. sorodniki po bratili in sestrah, 10. najboljši gorenjski športnik za 1969 po anketi Glasa (Peter), 11. tovarna v Celju, 13. želelnik, 17. glavno mesto zvezne države ZDA Georgije, središče trgovine in industrije, 20. tovarna čevljev na Gorenjskem. 23. kem. znak za radij, 25. enaka soglasnika, 26. vodja pandurjev za časa Marije Terezije, 27. tovarna usnja v Domžalah, 28. srbsko moško ime, 30. mestece v Italiji ob Jadranski obali pri Pescari, 33. kratica najmračnejši organizacije v ZDA (tri enake črke), 34. kratica za »telefonski«, 37. ameriška časopisna agencija. 39. osebni zaimek. Mejni prehodi na Gorenjskem v številkah V letošnjih devetih mesecih je prešlo mejne prehode na Gorenjskem več kot 7 milijonov potnikov s potnimi listi, kar je za 28 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Povečal se je tudi maloobmejni promet, in sicer za 13 odstotkov. Mejo je prešlo 1 milijon 800 tisoč motornih vozil ali ikoraj 40 odstotkov več. Prav tako se je povečalo tudi število prehodov potniških vlakov. Zmanjšalo pa se je število potnikov, ki so potovali čez mejo z letali. Mejo jc prešlo 42.000 potnikov ali za II odstotkov manj kot lani. Domačih letal, ki so prileteli in odleteli z Brnikov, je bilo 452 ali 60 več kot lani, medlem ko se je Število tujih letal zmanjšalo od 794 lani na 728 letos. B. Blenkuš »Kaj pa imajo vaši osebni podatki opraviti z najdbo trupla? Povedali boste samo kraj, kjer leži. Za policijo je vendar truplo glavno. Za vse na svetu pa ne povejte svojega imena in pa točno si zapišite čas, kdaj ste telefonirali.« »In to, če zamolčim kdo sem, ali ni to ...?« »To bi bilo sporočilo, ki bi vas utegnilo spraviti v škripce. Svojega imena vam ni treba povedati niti če ste za pričo.« »Prav, ravnala se bom po vaših navodilih?« »Prosim, storite tako!« Ko je Elza Griffin zapustila pisarno, je Della Street pogledala Masona. »Zdi se mi, da bi zdajle močna kava ne škodila.« »Da, naročite, naj prinesejo kavo in klobasice z gorčico.« Della Street se je smehljala. »Drugače sva vedno lahko odšla v kak lokal in se mastila z zrezki, medtem ko jc moral Pavel Drake ob hrenovkah čepeti v pisarni. Tokrat pa sva se ujela tudi midva. Jed bom naročila po telefonu iz bifeja.« »Oh. Della, pojdite še po termovko v knjižnico in naj še njo napolnijo s kavo. Ostati bova morala pač vso noč pokonci.« 6. Okrog ene ponoči se je na vratih, ki so vodila iz veže v Masonovo pisarno, oglasilo značilno trkanje Pavla Dra-keja. Della Street mu jih je odprla in ga spustila noter. Drage se je vrgel v obširni naslonjač, namenjen klien-tom, zavzel svoj priljubljeni polo/aj tako, da je položil obe nogi prek naslonjala, in dejal: »Odslej naprej bom spet ostal v svoji pisarni, Perrv. Moji ljudje so na poti. Najbrž te že razganja radovednost, kajne?« »Proži že torej!« »Torej — urnorjenec jc Bln-ney Dcnham. Nihče menda nima niti pojma, kaj je bil njegov poklic. Skupno z nekim moškim, Harrvjem 1 .Isto-nom po imenu, je imel tresor pri neki banki, ki je noč in dan odprta. Včeraj zvečer, okrog tričetrt na deset je prišel Elston v banko In šel k tresorju. S seboj je imel aktovko. Nihče ne ve, ali jc kaj vložil v tresor ali je vzel kaj iz njega. Policija je zdaj tisto reč zapečatila, Jutri zjutraj pa jo bodo uradno dali odpreti. Toda nekaj grem staviti, da ne bodo v tresorju našli ničesar.« Mason je pokimal. »Razen tega pa Denham. kar jc zelo čudno, nI imel nobenega konta, v bančnih krogih popolnoma neznan in jc kljub temu živci zelo razsipno. Razpolagal jc z izdatnimi denarnimi sredstvi. Kakor hitro si bodo jutri zjutraj pobliže ogledali tresor od znotraj, bo policija takoj začela poizvedovati, Če je kdaj dal kako poročilo o svojih dohod- kih zaradi obdavčitve. — Zdaj pa k vozu: voz je last izposojevalnice. Skušal sem si ga izposoditi, toda policija je že imela v rokah njegovo številko in ga je zaplenila kar po telefonu.« »Kdo pa ga je imel v posojilu? Pavel?« »Neka temna eksistenca z vozniškim dovoljenjem, ki je bilo izstavljeno v Oklahomi. Številko tega vozniškega dovoljenja so bili zapisali na pogodbeni listič o izposojilu, vendar to ni bilo dosti vredno, ker je policija ugotovila, da sta tako ime kot tudi naslov njegovega lastnika izmišljena.« »Je to moški ali ženska?« »Neznaten možic. Nihče pa se menda točno ne spomni, kal.ršen je bil.« »In kaj veš še?« »V motelu je dobila policija zelo dobre opise oseb. Oči-vidno je v tistem dvojnem bungalovu prebival mož z ljubko, nočno miško. Možak je zatrjeval, da pričakuje še en parček. Najel je dvojni bungalov, oba apartmaja pa so povezovala vrata. Medtem ko je on izpolnjeval prijavni formular, je dekle sedelo v vozu. Lastnik hotela je sicer ni vide! natančno, meni pa. da je bila zelo čedno oblečena svetlolaska z naravnost bajno postavo. Možak je bil po vsej priliki nekoliko nervozen in bil tipičen poslovni človek. Oskrbel sem si o njem zelo dober opis.« »Kakšen pa je bil?« »Star petdeset do petinpet-deset let, v brezhibni sivi obleki, srednje velik, krepak, sivih oči, precej dolgega nosu in širokih ust. Nosil je tem-nosiv klobuk in je po vsem sodeč imel še vse lase, ki pa so bili na sencih že nekoliko osiveli.« Elza Griffin jc pri tem točnem opisu strahotna gledala Masona, rekla pa nI nič. ko je videla njegov neprodiren obraz. »AH je še kaj, Pavel?« je vprašal mirno. »Da. Trideset do petintrideset let stara ženska Je prišla v motel in najela bungalov št. 12. Bila je to čedno oblečena ženska, črnih las in vitke postave.« »No, ln?« »»Prijavila se je, čez nekaj časa je odšla in se doslej nI več vrnila.« »Kaj pa ima ona opraviti z vso zadevo?« »Lastnik hotela pravi, da je presenetil neznano žensko, ki Je vohljala okrog bungalova št. 12. Lastnik hotela jc prišel ravno mimo, ko je odhajala Iz bungalova. Ustavil jo jc in vprašal kaj išče Odvrnila mu Je, da se jc bila dogovorila s prijateljico za sestanek v njenem bungalovu. Ker pa sta se s prijateljico zgrešili ln vrata v bungalov niso bila zaprta, je sedla v sobi na stol in čakala na prijateljico skoro celo uro.« »Ali jc Imela voz?« »Tu pa se stvar zaplete. Svoj voz je gotovo pustila kje zunaj na cesti in je šla do bungalova nekaj časa peš. Najbližje avtobusno postajališče je oddaljeno cel kilometer. Obuta pa je bila v čevlje z zelo visoko peto in bila zelo okusno oblečena. »In ta je torej vohljala okrog bungalova 12?« »Da, tu pa tiči zajec v grmu. Bilo je okrog dvajsete ure. Ženska, ki se je naselila v bungalovu 12, se je prijavila šele pred dvema urama in se nato odpeljala. Lastnik hotela se je zadovoljil z izjavo druge obiskovalke in se mu dalje vse skupaj ni zdelo nič sumljivo. Ko pa je pozneje prišla policija in ga vprašala, če je opazil kaj posebnega, se je stvari spet domislil. Kaže pa, da se druga ženska policiji ne zdi posebno važna — vsaj zaenkrat ne. Lastnik motela se spominja, da je videl rumeni voz, ki se je odpeljal okrog dvajsete ure, in pravi, da sicer ne more zatrdno reči, vendar pa misli, da je v vozu sedela plavolaska sama. Policija meni, da je plavolaska morda zapustila bungalov še pred umorom. Ob kateri uri je počil strel, ne vedo še točno.« »Torej je bil ustreljen, praviš?« »Da, oddan je bil nanj strel iz revolverja, kalibra 38, in sicer v hrbet. Krogla je predrla srce. Nedvomno je bil takoj mrtev.« »»Od kod pa veš, da je morilec streljal v hrbet? Zdravniškega pregleda trupla vendar še ni bilo, ne?« »Našli so izstrelek. Prebil Je truplo in obtičal spredaj v plašču. Ko so truplo obračali, je padel iz plašča. Naboj jc pri revolverju 38 ravno toliko močan, da izstrelek Pre" bije telo, nato pa se dostikrat ustavi ob prvi stvari, ki mu še nudi odpor, včasih zadostuje že obleka sama,« »Izstrelek so torej našli?" »Da!« »Ali morda veš. Pavel, kakšen Je bil? AH Je «'° sploščen, aH pa . ..?« »Ne, kolikor vem, Je P°" vsem nepoškodovan. Policija jc prepričana, da je ohranil vse značilnosti, da bodo prav lahko indetificirali orožje, če ga seveda najdejo. Toda dovoli ml, Perrv, da ti poročam do kraja! Policija sluti, da se je plavolaska zalo odpeljala sama, ker je prišel tisti Denham in se začel prepirati t njenim ljubimcem. Ta sc If vpisal v prijavnico kot S. G. W. Wilfrcd in navedel kot svoj naslov San Diego. To pa ni res in zdi se. da Je tudi i"»c izmišljeno.« »Dalje! Kaj sc je torej zgodilo?« »No, policija je sklepala, da je tako imenovani VVilfrcd, ^ kleta ustrelil Dcnhama ln naje res v prepiru zaradi os-to brez voza obsedel v I""1' galovu, moral najbrž poskušati zapustiti kraj prek dvorišča. Začeli so tedaj stopinje ln točno našli B*" sto, kjer Jc prclezcl ograjo iz bodeče lice. Iz zapiskov pokojne Frančiške Krek (2) Zmaj je skočil iz zemlje »Ljudje so vsako reč pravilno označili. Nobeden ni djal, da ga otroci kruha prosijo, ampak, da za kruh žugajo. In tako je tudi bilo. Nobeden otrok ni rekel: Prosim, kruha! Ampak le: Dajte mi kruha. Žugal je: Kruha mi dajte!« Tako je zapisala Frančiška Krek na strani 13 svojega zvezka. Vse, kar je v narekovaju, objavljamo dobesedno po zapiskih. Škoda bi bilo namreč spreminj;»i in popravljati, ko pa je v teh zapiskih toliko lepih domačih besed, besednih zvez in fraz, ki jih ljudje danes skoraj ne poznajo več, predvsem ne tisti v mestih, pa tudi po vaseh jih vse manj uporabljajo. Primer takšnega lepega zapisa v starem jeziku in s starimi besedami je pripovedka o zmaju na svetu Brnožcve kmetije: »Na Brnoževem svetu, ko se pride od malna in se zavije Po dolini proti Črnivcu, je bila sredi brega, med preko-Po, ki je tekla voda na malin, m med ravnico spodaj neka vsajina, še ne zadelana in ne zaraščena. Svet je bil mo-cvirn, v več krajih jc lezla voda ven. Tam je pred leti skočil iz zemlje zmaj (lint-vern) in pustil za seboj vsa- jino. Potem se je potikal po ljuških vodah. Kovtarji so se bali, da bi tja gori ne zašel. Saj voda Jagodnica tudi že goni v Rov tu Potočnikov malin. Pa je zmaj nekam izginil in ga niso več videli.« No, prav gotovo ste sami ugotovili, da je »malin« mlin, da je »prekopa« prekop, jarek, seveda umetno narejen, prekopan, da je »vsaj ina« usad, udor; Rovtarji so prebivalci vasice Rovt kmalu za Lenartom. Med vražami, ki jih je Frančiška Krek precej zapisala, zapišimo tokrat tisto s 5. strani o tem, kako lepa dekla vpliva na gospodinjine-ga otroka. Prav nenavadna in zanimiva je! »Mlade žene imajo rade lepe dekle. Gospodinja deklo pogosto vidi in gleda. To pa vpliva na otroka. Otrok je vsaj barvo imel takratne dekle. — To so mati vedeli iz svoje izkušnje. — Tisti, ki to piše, je pravila neka ženska, da je poznala baronico, ki je ime!a zajčje oči. Njena mati, ko je bila noseča, se je na vrtu zagiedala v zajca.« Pa še nekaj rekov iz gospodarstva! »če režeš cepove za cepljenje sadja, vzemi od drevesa, ki je tisto leto sadje rodilo. Tako drevje rajši rodi.« Zanimivi so tile trije iz prašičereje: »Če je svinja breja ali ne, se spozna po tem: če sesci stojijo narazen, ven, je svinja breja. Če pa so sesci obrnjeni na znotraj, skupaj, pa ne bo imela pujskov.« »Prašiči morajo imeti tanke noge. Ne kupi svinje z debelimi nogami.« »Če je debeli prašič visok, kadar postrani leži, tisti bo težak.« OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIČ LIBERAN kjer vam bomo postregli * postrvmi in specialiteta mi na žaru. Lep pozdrav in nasvldenjc v Zg. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIČ LIBERAN i Že v prejšnji številki, na ' začetku teh zapisov Frančiške Krek iz Luše, smo videli, kako je veren kmet v še ne tako daljni preteklosti začel in končal vsako delo s križem, še danes marsikdo in marsikje tako počne, čeprav bolj na skrivaj, saj bi se mu utegnil kdo še smejati zavoljo j takšne vraževernosti. Vendar: Ljudje si niso znali razlagati j dobre ali slabe letine, uspeha ali neuspeha, pogina živine j itd., pa so se zato za vsako stvar priporočali bogu. Poglejmo, kaj jc o tem na straneh 19 in 20 v svojem zvezku j zapisala Frančiška Krek! j »Pred vsakim delom so re- i kli: Bog in sveti Božji križ. In ko so delo dokončali, so : spet rekli: Bog in sveti Božji i križ. Če so kuril; v gmajni aH na [ njivi, so nazadnje napravili iz I ogorkov križ na gorišču. Ko so prodali žival, so jo ! pokropili z blagoslovljeno vodo, ko je šla iz hleva. Ko so kakšno kupili, so jo j pokropili, ko je prišla v hlev. j Z blagoslovljeno vodo, ki jo blagoslove zoper hudo uro, smo ob sobotah pokropili vse njive. Vsaki sadež posebej. Ob hudi uri se je zažgalo nekaj blagoslovljene hoste (iz butare od cvetne nedelje) in se je kropilo z urno vodo (blagoslovljeno za hudo uro). Ko je šel gospodar od doma, je napravil pri vratih križ z blagoslovljeno vodo iz kropilnika, ki je tam visel. Tako so delali tudi drugi. Ko so luč naredili, so rekli: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Ko so luč ugasnili, so rekli: Br,g se usmili duš v vicah. Ko se vrnssi kruh, se napravi z roko križ čez testo in se pokrije, da vzhaja. Ko se kruh dene v peč (vsadi), se pred pečjo zmoli nekaj očenašev za duše v vicah. Ko se kruh, hlebec, načne, se naredi z nožem križ po hlebcu. če kruh pade na tla, se pobere in poljubi.« Za objavo priredil: A. Triler mEt Oorerjal in ljudje Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Pa ste rekli, da so se tudi tam odlikovali,« ga opozore dijaki. »Da, a samo nekateri oddelki, a še pri teh jc kmalu skopnel pogum. Morda je bil kriv prav Prezir s strani vrhovnega srbskega poveljstva, °a so te prepustili všečnosti. Ko so novembra zavzeli špilje in se proglasili za antantno vojsko, J'h srbska vlada ni podprla, čeprav bi to* podporo proti Avstrijcem potrebovali vsi — Beograd ,n nii Slovenci, prostovoljci, predvsem koroški Slovenci sami in Gorenjci, večinoma z Jesenic »n Pokorenske doline, Radovljice, Tržiča, Kranja, skoro sami delavci in sludentje,« poudari učitelj Žagar. »In to je bilo v času, ko smo še lahko Upali na vojaški uspeh na Koroškem. Le kot •ntantna vojska bi morali nastopiti.« »Mar niste?« sc čudijo dijaki. »Nas Dunaj ni priznaval za antantno vojsko m najbrž, tudi antanta ne, saj takrat niti naše nove države niso priznali. Morali bi se bojevati *«t srbska vojska, pod znaki srbske vojske, fato smo terjali, naj bi 26. polk bil v celoti Udeležen v bojih na Koroškem. Nas jc Dunaj ignoriral že od vsega začetka, še bolj pa potem, *P so nemške nacionalistične enote zajele v Grabšiajnu oddelek kapetana Milosavljcvica, ne da bi proti temu zajel ju m razorožitvi protestirala beograjska vlada.« »Zares nerazumljivo,« se oglasi Slavko, med-jem ko drugi dijaki le neradi poslušajo ucite-'jevo nezadovoljstvo / vlado v Beogradu. »Nerazumljivo in za naš vojaški poraz na 1 1 neodpustljivo, Vpraševali smo se, ';i,;u tako? Za] »j srh ka vlada ne da ukaza cestnemu 26. polku za pohod na Koroško in zakaj Pušča v revirjih in drugih industrijskih ',;'iili. To da človeku misliti, Se vedno misliti .« Kaj, učitelj Žagar ne pove, ker pogovor zmoti zvonec, velik kravji zvonec, ki oznanja dijakom večerjo. »Večerja!« odhite proti šotorom. »Bosta večerjala z nami?« »Bova, Andrej! Lačna sva, pa tudi počitek bi sc nama prilegel.« »Potem prenočita tu. Po večerji bi ti lahko povedal fantom kaj lepega,« pravi profesor Andrej, ki bi rad preprečil kritično razglabljanje 0 krivdi ali nekrivdi beograjske vlade v bojih za Slovensko Koroško. »A kaj naj jim povem?« »Kaj novega, kar morda pišeš.« »Potem te bom razočaral. Nič novega nimam v delu. Sholarja, trentarskega .sholarja pilim.« »Odlično! To bo kakor nalašč za fante,« jc profesor Andrej navdušen, nato pa se obrne k učitelju Žagarju. »Veliko smo govorili, rešili ne bomo ničesar. Reševali bodo drugi.« »Pa ne profesor Gruden?« bi rad pesnik Lovrenčič obvaroval prijatelja Žagarja pred mučnim vtisom in kljub resnim in za Slovence žalostnim časom obrnil pogovor v šalo. »Baje sedaj v Idriji govore, da nas je Gruden prodal 1 tali janom.« »Govore,« prizna profesor Andrej. »Ljudje so precenjevali njegovo vlogo v mirovni delegaciji SHS. Bil je vendar samo tolmač' »Vem. Sam mi je pravil, da se zdaj po pariški polomiji niti domov ne upa. Na Vojskom bi ga ubili, če bi ga ne pričakali že v Idriji.« »Mislim, da pretirava.« »Mogoče, a mu je hudo, v resnici hudo. Ko bi vedel, tako pravi, bi nikoli ne šel v Pariz. Razočaran je. Razočaran nad antanto. Razočaran nad VVilsonom, o katerem je mislil, da je pravičen kakor bog. Zdaj pa ta VVilsonova črta sredi Istre in Wilsonov predlog o ustanovitvi nekakšne svobodne reške države, ki naj bi obsegala tudi del naše dežele vključno s Postojno in Idrijo.« »Mislim, da bi to ne bilo tako hudo. Vsekakor bolje, kakor da bi nas vladali i/. Italije. Ogrel bi se za lako državo, ko bi bila v njenem okviru združena vsa Slovenija. Tako pa smo kakor na natezalnici in čakamo, kdaj nas bodo razče-tvcrili.« »Treba bo vztrajati in kljubovati, dokler ne izterjamo pravice do svoje svobode in obstoja,« meni učitelj Žagar. »Prav gotovo: vztrajati in kljubovati!« O tem so si vsi trije edini, čeprav se bodo na ra/cest ju do iskanja slovenske svobode njihove poti kmalu razšle . .. 2 »Toliko opravkov, toliko sestankov . . . Človek nima zase nobenega časa več. Se sreča, da užha Slavko počitnice na Krnu. Drugače bi morda celo mislil, da sem si nalašč naprtila delo v kobariški socialistični organizaciji . . .« Tako jadikuje Štefi Jakobu, ki se ie pred tedni samo nekaj dni za Antonom vrnil iz italijanskih zaporov, v resnici pa s svojim jadiko-. vanjem duši v sebi slabo vest, ki ji očita, da se Slav Rovih počitnic ne veseli zaradi Slavko-vega uživanja planinskih lepot in zraka, marveč zaradi sebe, da je lahko sama in brez strahu, da bi sinu prišlo v roke kako Lehmannovo pismo in da bi je ne nadlegoval z vprašanji, če še poizveduje za očetom, za Francem, ki zanjo ne obstaja več, četudi je morda še živ in se je že vrnil iz francoskega ujetništva. Že tako se ji misel nanj vsiljuje vse prevečkrat, vsiljuje s strahom, da bi morda nekega dne res treščil v Borjano kakor strela z jasnega in reven in beden, morda celo invalid, terjal od nje, naj zanj skrbi in ga neguje, saj je vendar njegova zakonska žena in zato dolžna, da ga prenaša in seveda tudi zanj skrbi, ker si sam ne more pomagati. Ni še dolgo, bila je noč pred Slavkovim prihodom, se ji je sanjalo o tem in ji ni odleglo niti potem, ko se je zbudila. Ves dan so jo zasledovale te sanje in jih Se vedno ne more pozabiti. Prebujajo se ji v mislih, četudi beži pred njimi prav tako kakor pred Slavkovimi vprašanji in odgovori, ki bi jih morala Slavku dati in pri tem seveda lagati, da še vedno poizveduje pri Rdečem križu, a jc vse zaman. No, to poletje bo varna pred tem. »V Kobarid moram. Sleherni teden najmanj enkrat ali celo dvakrat,« govori Jakobu. sA je treba. Ja, tudi to je treba. Ti boš razumel. Ti si bil boljševik.« Toda Jakob molči, ne da bi pokazal, kaj misli. »Upam, da se boš včlanil tudi ti. Zdaj nas je na Kobariškem že blizu dvesto in nas bo kmalu še več. Lahko bi nam pomagal. Izkušen si in veliko veš.« Jakob pa ne odgovori, marveč jo samo posluša, dokler naposled ne vstane in se pretegne Roparski zaklad JULIUS MADER SS-sturmbannfiihrer Fritz, sedaj Federico Schvvend, ki le svoj čas dal Lbhdeju napotila za akcijo ob Topliškem jezeru, je stvar nekoliko pojasnil: »Lohdeja sta podkupila Spitz in Lenz. On je s svojim poročilom in podatki, ki jih je bil dobil od mene, zaslužil s Topliškim jezerom mnogo denarja.« Nacistična zarotniška družba pa ni bila zadovoljna samo s prekinitvijo raziskovanja, ampak je celo za omiljeno poročanje Sterna zahtevala glavo. Zato je bil odpuščen sestavljalec Sternovih poročil, novinar Michael Horbach. Vodji ekspedicije, Lbhdeju, pa so s posebnimi honorarji, ki jih je sprejel od tiska, filma in radia, zamašili usta, ali pa je imel vplivne zaščitnike. Vsekakor si je kmalu potem kupil nekaj krasnih parcel ob Grundlseeju, ki leži komaj dva kilometra od Topli-škega jezera. Zanimiv je tudi odnos redakcije Sterna do svojega glavnega informatorja Fritza Schuenda, enega izmed redkih zločincev SD, ki jih je imenovala s pravim imenom. Kakor smo že povedali, je bil Schvvend takoj po vojni v Italiji v odsotnosti obsojen zaradi dokazanih umorov na 20 let ječe. S pomočjo ameriške obveščevalne službe in bavarske policije pa se mu je leta 1940 posrečilo pobegniti prek Španije v Peru. Hamburški Stern je storil vse, da bi dosegel razveljavitev obsodbe. Sprožil je kampanjo za obnovitev procesa. Pri tem je z besedo in sliko v članku z naslovom Rekonstrukcija dejanja skušal naprtiti njegovo krivdo njegovemu adjutantu Glavami, ki je medtem izginil. Mobiliziran je bil tudi zahodnonemški generalni konzulat v Milanu, ki je sprožil pri sodišču v Bolzanu revizijo procesa. Tako se je Bonn zavzel za tega zločinca, ki kot dobro situiran Frederico Schvvend zastopa v Limi mnoga velika zahodno-nemška podjetja, med njimi tudi Volksvvagen-VVerke. Pri tem pa prodaja volksvvagnov ni njegova edina zaposlitev, temveč se peča tudi z obsežnim tihotapstvom orožja v kontrarevolu-cionarne namene in s podtalnimi akcijami proti južnoameriškim sindikatom. Toda italijanska javnost ni dopustila, da bi bonska vlada in Stern dosegla svoj namen. 16. maja 1961 je porota v Bolzanu po ponovnem pretresu vseh okoliš' n znova obsodila Schuenda kot morilca na 21 let ječe. Zahodnonemški časnik Abendpost je cinično poročal, kako je Schvvend reagiral na to sodbo: »Nekdanji SS-sturmbannfiihrer Fritz Schvvend živi kakih 16 km od peruanskega glavnega mesta Lime. Njegovo posestvo Santa Clara je obdano z visokimi zidovi. Na vratih je napis: .Popadljivi psi!' Schvvend sc je smejal, ko so mu novinarji sporočili novico o sodbi bolzanskega sodišča.« Že nekaj tednov po koncu vojne so domačini opazili več sumljivih ljudi, ki so z motikami in lopatami pa tudi s potapljaškimi pripravami iskali ob Topliškem in Grundelskem jezeru skrite zaklade. Ko je ameriška CIC, ki je bila na to opozorjena, prišla na sam kraj, so te osebe že izginile. Februarja 1946, manj kot leto dni po brezpogojni kapitulaciji Hitlerjeve Nemčije, so v stenah Rauchfanghogla, ki se dviga strmo iz Topliškega jezera, našli dve trupli. To sta bila inženirja Maver in Pichler iz L in/a. Pichlerjcvo truplo je bilo videti nepoškodovano, le na konicah prstov je bila strjena kri, medtem ko je imel Maver grozno preparan trebuh in želodec — prav tako, kakor bi bil nekdo iskal nekaj, kar je Maver pogoltnil — morda skico okolja. Ta smrt Jc dobila takoj visoko politično ozadje, ko so odkrili 80 metrov od bivaka, kjer so našli trupli, še nepoškodovano, z gorivom napolnjeno letalo tipa fieseler storch, ki jc do maja 1945 služilo pri transportu zakladov od Hitlerjevega glavne stana do Aus-seeja. Domačini so spoznali v Pichlerju nekdanjega pilota tega letala. Pichler in Maver sta proti koncu vojne pripadala mornariški raziskovalni postaji ob Topliškem jezeru. Več o tej stvari niso mogli nikoli izvedeti. Dognali so le, da je bila pri tem udeležena še neka tretja oseba. Leta 1949 Je šest ljudi, oblečenih v monterske obleke — kakor so pozneje ugotovili, so bili to nacisti iz fašistične podtalne organizacije — po deseturnem delu s pomočjo potapljaških naprav izvleklo pred očmi avstrijske žandarmerije in zastopnikov ameriških zasedbenih oblasti iz Altausseeškcga jezera štiri zaboje. Naložili so jih na tovornjak in odpeljali. Leta 1950 je bližina roparskega zaklada primamila dva bivša pripadnika Hitlerjeve poslednje kovnice »čudežnega orožja«. To sta bila dr. ing. Keller in Gert Gchreni, oba iz Hamburga. Ko sta plezala na grundlseeški Rcichcnstcln, jc malo pred izstopom iz stene iz nepojasnjenih razlogov strmoglavil tehnik Gcgrens, potem ko ga Jc dr. Keller spustil z vrvi. Njegovo truplo so našli popolnoma razbito 600 m niže. Dr. Kcl-lerja so morali sicer izpustiti i/, preiskovalnega zapora, ker mu niso mogli ničesar dokazati, značilno pa jc, da se je prav ta Keller ob Sternovi akciji 1959 znova pojavil ob Topliškem jezeru in se baje večkrat pogovarjal z reporterjem Lohdcjcm. Luize Pesjakove žaloigra »Prešerin« Za letošnji pesnikov rojstni | dan sem pripravil bralcem te j prešernovske Glasove strani J posebno vezilo: iz literarne zapuščine Luize Pesjakove (1828—1898), hčerke doktorja Blaža Crobatha, Prešernovega dolgoletnega predstojnika, sem dobil v roke štiri drobne sešitke, popisane z nežno ka-ligrafično žensko pisavo. To je rokopis žaloigre »Prešerin«, napisan 1. 1870. Prihodnje leto bo torej stoletnica nastanka tega dela, ki pa doslej ni bilo ne objavljeno, ne uprizorjeno. Predlagam zato, da bi v počastitev slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega smrtnega dne 8. februarja 1970. v Kranju uprizorili to pozabljeno delce. Morda le v obliki komornega recitala, če bi že bila odrska predstavitev nemogoča. Seveda naj ta čast pripada Prešernovemu gledališču. Vsekakor pa je treba takoj | reči, da ne bi bilo prav, če bi Luize Pesjakove rokopis presajali v sodobno slovenščino — naj ostane čar stare jezikovne patine nedotaknjen. Dolžni smo spoštovat' arhaično slovenščino iz pred stotih let! ŠTIRI DEJANJA Vsebina prvega dejanja je na kratko takale: Pesnik premišlja v svoji ljubljanski sobici o ljubljenem dekletu. Prijatelj Andrej Smole pride priganjat, češ da bi šla na obisk k Dolenčevi Zaliki. še prej pa že izkušeni Andrej prijatelja posvari naj se ne zanaša na srečo v ljubezni, kajti ta sreča je na moč goljufiva. — Prijatelja se nato napotita v Dolenčevo krčmo pod Samassovo zvona rno. Spremenjena scena predstavlja notranjščino gostilne, kjer streže devetnajstletna Zalika. Tolaži očeta-vdovca, ki sc boji, da bi jo kak snubec odpeljal. »Poznati bi ga hotela« — pravi — »njega, zaradi katerega bi zapustila dobrega očeta in kateremu bi izročila svojo prostost in srečo.« — Tedaj vstopita Prešeren in Smole. Brez uvodnih besedi pravi pesnik Dolencu: »Oče, dajte mi Zaliko! Ljubim jo in njena sreča mi bode sveta naloga do smrti. — Ničesar drugega mi ne manjka kot ljube soproge, ko nebeške sreče. Zaliko imenovati svojo!« Očetu Dolencu je ponudba všeč, a le pravi, naj sc Zalika sama odloči. Ko Zalika prinese pijačo, ji pesnik izroči šopek in jo zasnubi. Dekle pa ga zavrne: »Ne zamerite, ljubiti vas ne morem! V drugem dejanju, ki sc dogaja v kabinetu ilicealne knjižnice, Cop in Prešeren sedita za mizo in vneto debatirata o abecedni vojski, ki jc prav tedaj razvnemala ves slovenski literarni svet. Prešeren pripoveduje, kako je dal pred leti svoje prve pesmi prebrati Kopitarju. Zaradi neugodne sodbe, jih je potem sežgal .namesto da bi jih opi-lil ,kot mu je nasvet oval učeni, a zajedljivi jezikoslovec. Urednik čbelice Kastelic prihiti na sceno z vestjo, da je dunajski cenzor močno pristrigel peruti četrti Čbeli-ci, češ da so v njej pohujšljive pesmi. Čop odhiti v sosednjo sobo, da bi takoj napisal pismo, ki zavrača Kopitarjeva podtikanja. Potem Prešeren in Kastelic | do konca dejanja razpravlja- ! ta o romantično-liričui trage- j diji ,ki naj bi jo pesnik brž j brž spisal. V tem pa zaglc- j data skozi okno deklico, ki v : materinem spremstvu hiti po ulici. Prešeren zahrepeni: »Ju- j lija. . .« V tretjem dejanju srno spet j v pesnikovem ljubljanskem I stanovanju. V sobi je Prešernova sestra Katarina, pogo-varja se z revno ženico, ki I sta ji pravkar umrli dve hčer- ! ki. Vstopi pesnik, ženica pa I ga poprosi za napis, ki bi ga j nesrečna mati rada dala vkle- j sati v križ na grobku svojih otrok. I Pesnik ženici takoj ugodi. I Čopu, ki je pravkar vstopil, da napis prebrati. »Ali boš . tudi meni zložil grobni napis, I če umrem pred teboj?« po- i vpraša Cop Prešerna. A čopu se iznenada močno mudi, da bi se odpeljal v Tomačevo in se tamkaj okopal v Savi. četrto dejanje, ob nespremenjeni sceni, predočuje razgovor med pesnikom in Smo-letom. Prešeren pojasnjuje prijatelju ,kaj vidi v Juliji, da jo prav obožuje. Trezni Andrej skuša pesniku dopovedati, da Julija ni zanj, da jc njej in njeni materi le za bogate snubače. Ko pa pesnik le še naprej sanjari o Juliji, ki mu pomenja poosebljen ideal, sc utrga iz Smoleta: »Le kdaj bo konec tega bogoslužja?« Potem odhiti Smole za čopom v Tomačevo — še prej pa se s pesnikom dogovori za večerni sestanek vseh treh v Ložarjevi krčmi. četrto dejanje, še vedno na isti sceni, je najbolj tragično. Kastelic prihiti k Prešernu Z novico, da je čop pravkar utonil v Savi. Živo je predstavljen obup, ki prevzema pesnika ob tej nesrečni vesti. Naposled vstopi ves zadihan še Smole. Prešeren se ga oklene in v solzah vzklikne: »Andrej, sedaj na zemlji nemam druzega, kot tebe!« NEDOKONČANO DELO Peto dejanje v rokopisu manjka. Iz pripombe na prvi strani pa vemo, da se peto dejanje žaloigre »Prešerin« dogaja v Kranju: »Igrališče, prvo, drugo, tretje in četrto dejanje v Ljubljani, peto v Kranji. Prvo dejanje 1829. drugo 1833., tretje in četrto 1835. in peto 1849. leta.« Kaj zdaj? Žaloigra brez zaključka petega dejanja, ki ga je pisateljica sama predvidevala, bi bila le torzo Torej ne kaže drugega, kot storiti prav to ,kar je storil Janko Kersnik, ko je napisal zadnja poglavja Jurčičevim »Rokovnja-čem«, ki jih pisatelj sam ni mogel dokončati, ker mu je smrt prej iztrgala pero & rok. Seveda bo treba peto dejanje pripisati z vso rahločutnostjo v duhu in slogu prejšnjih štirih dejanj. Pa tudi v istem starem jeziku, kar bo morda najteže. A poizkusiti velja! O pisateljici Luizi Pesjako-vi, ki je Prešerna osebno dobro poznala, saj ji je bilo ob pesnikovem odhodu iz Ljubljane žc devetnajst let, smo pisali v Glasu dne 21. decembra 1966. Morda bo treba kdaj obnoviti tudi njene avtentične Spomine na Prešerna? LUČKA NA GROBU Vpoznem mraku letošnjega tretjega decembra sem šel mimo Prešernovega gaja. Glej, na pesnikovem grobu gori lučka. Drobna otroška ročico je prižgala svečko — Prešernu za rojstni dan. Na grobu pesnikove hčerke Ernestine ,ki jc umrla dne 3. decembra 1917 — po naključju prav na obletnico očetovega rojstnega dne — pa, žal, ni svetita nobena lučka ... A k 1967. smo prenesli Ernestini-ne koščice z ljubljanskih žal v Kranj prav zato, da ne bi bila tako pozabljena! In še pojasnilo: Zakaj sc v Glasu šele danes, tri dni prepozno, spominjamo pesnikovega rojstnega dne? Zalo, ker imamo le v sobotni številki odmerjen prostor za naše zapise. Črtomir Zorcc CU1S TBTSTfcAN Otrok in cigareta Zdravnik svetuje Hrbtenica je sestavljena lz vretenc ln zvita v obliki dvojne črke S. Lahko se prelomi aH Izpahne pri padcu na glavo, hrbet aH zadnjico aH ob hudem udarcu s težjim predmetom, (traverza, hlod).Tež jo poškodbo hrbtenice spoznamo po treh znamenjih: močna bolečina na mestu preloma, spremenjena oblika (grba) in ohromelost trupa in okončin od preloma ali Izpaha navzdol. Ohromelega telesa poškodovani r>2 čuti in j'e negibljiv, zato ne more vstati niti hoditi. Vedno pa se vsa našteta znamenja ne pojavijo, zato moramo že Prt enem od naštetih posumiti na poškodbo hrbtenice in ustrezno ukrepati. Ponesrečencu, ki ima poškodovano hrbtenico, morate nuditi prvo pomoč zelo previdno. Ne smete ga obračati, upogibati, posedati ali mu ukazati, naj poskusi vstati in hoditi. Poiščite trdo ravno podlago, na primer sneta vrata, mizo, široko desko, klop, itd. in položite nanjo ponesrečenca. Ce je nemiren, ga privežite na podlago s pasom, trikotnimi rutami ali kosi obleke. Ležati mora na hrbtu, ped ledja pa mu podložite zvito odejo aH obleko. Odenite ga, da ga ne bo zeblo. Na ta na-ein lahko ponesrečenec mirno dočaka strokovni Prevoz. Prenašanje je dovoljeno samo tedaj, če rešilni avto ne more do kraja nesreče. Ponesrečenca se sme premikati aH Prenašati vedno le skupaj ■ podlago, da se ne bi poškodovano vretence premaknilo In pritisnilo na občutljivi hrbtni mozeg, kar bi lahVo povzročilo nepopravljive ohromitve, če Pa je poškodovana vratna hrbtenica pa celo smrt. Največjo napako boste zapravili, če boste ponesrečenca, ki ima poškodovano hrbtenico, strpali sključenega v osebni avto. Nikoli ne smete pozabiti, jja Je prav pri poškodbi hrbtenice često uspeh zdravljenja odvisen prav Prve pomoči in nikakor hitrega prevoza v bol-o- dr. Košir Tone Čeprav se sHši neverjetno, I vendarle je res, da je kaje- j nje med otroki razširjeno, tako da se morajo pedagogi resneje ukvarjati s tem. Strokovnjaki trdijo, pa tudi naša praktična opažanja nam ! to potrjujejo, da otroci že | kar zgodaj povlečejo »prvi dim«. Prav gotovo smo že sa- i mi videli v parku aH kje da- j leč od šole skupino fantičev, | ki so kadiU. Pri tem pa so izzivalno pogledali odraslega, ki je šel mimo. Strokovnjaki menijo, da začno najpogosteje fantje kaditi skrivaj že v osnovni šoli, kasneje v srednji šoli pa začne resno kaditi približno tretjina dijakov, škodljivi dim začno torej vdihavati redno že s petnajstim letom. Prve clgatere zagori j o na- vadno na počitnicah, na raz- j nih zabavah doma ali v šoli, ' povsod tam, kjer otroci niso pod nadzorstvom. Vzrokov za kajenje je več: navadno so to vzorniki — starši in učitelji, ki sami kade. Pogosteje pa hočejo otroci biti podobni svojim le malo starejšim vrstnikom in se tako s cigareto v ustih čutijo bolj zrele, možate in podobno. S kajenjem v zvezi so tudi majhne kraje, ko otrok začne Jemati ali cigarete iz očetove-ga žepa aH pa denar, da bi si jih kupi!.. Zgodilo se je že, da je otrok porabil ves denar, ki ga je zaslužil z lnstrukci-Jami, samo za cigarete. Sama prepoved brez obrazložitve navadno ne zaleže. Marija Z. iz Kranja — Redno prebiram vašo stran I posebno nasvete o oblačenju. Tokrat se vam oglašam s , prošnjo na nasvet. Za silve- j strovanje bi rada novo oble- ] ko. Kupila sem blago rdeče j barve, ki je sedaj — mislim j — zelo v modi. Kakšnega kroja pa naj bi bila obleka? To prepuščam vam. Razen te- I ga pa prosim še za nasvet, j kakšna naj bo pletena obleka, i za katero sem tudi že kupila volno. Stara sem 21 let, imam črne lase in modre oči. Visoka sem 168 cm in tehtam 60 kg. Marta odgovarja — Izbrali ste barvo, ki vam odlično pristoja. Obleka naj bo krojena tako kot sem narisala i na prvem levem modelu. Na- ] risani so tudi šivi, da se bo vaša šivilja bolje znašla. Ob- j Starši bi morali otroku, ki Je I začel kaditi, lepo razložiti; zakaj so cigarete škodljive. Seveda pa Je to težko, če so starši sami kadilci. Dorašča-jočemu otroku Je treba dopovedati, da s kajenjem ne dokazuje svoje odraslosti, pač pa nasprotno svojo slabost in navidezno nervozo. Povedati Jim je tudi treba, da velika In razkošna reklama za cigarete ni humano usmerjena, pač pa se zadaj skrivajo samo zaslužki. Otrok naj daje svoj denar v koristnejše namene: nalaga naj ga na hranilno knjižico, kupuje naj knjige, znamke, star denar, značke aH kar pač zbirajo otroci in za kar je tudi potrebno nekaj denarja. L. M. leka je lahko poljubno široka, rezana močno v zvon. širina je pač odvisna od tega^ koliko blaga ste kupili. Ker ste vitki, je lahko obleka brez rokavov. Mislim, da boste v njej všeč vsem. Okoli izreza je okrašena s trakovi priš i tirni v zobčke. Srednji model je obleka princes kroja, nosita z bleščečimi dodatki. Na ramenih je zelo izrezana. Bleščice so lahko v črni ali beli barvi. Narisala sem vam tudi svoj predlog za vašo pleteno obleko. Rokavi so lahko poljubno dolgi, jaz sem narisala kratke. Na pravi strani je pletena z levimi zankami, le v patentnih robovih, ki učinkujejo kot črte, to je od žepkov navzdol, so desne zanke. To vrste obleke so zadnje čase zelo moderne. Kotiček za ljubitelje cvetja Sobne rastline pozimi SVETUJE INŽ. ANKA BERNARD V času, ko se vrt pripravlja na zimsko spanje, se bolj posvetimo sobnim rastlinam. Za uspevanje sobnih rastlin v stanovanju, ki zanje ni naj idealne j še mesto, je važno, da razporedimo lončnice po njihovih zahtevah po temperaturi, vlažnosti zraka in osvetlitvi. Največ toplote zahtevajo: fikusi, monstere, begonije, hova, scindapsus, maranta, tropske praproti, uzambardska vijolica, kalanehoe in še nekatere manj razširjene lončnice. Gojimo jih le v ogrevanih prostorih s stalno temperaturo od 15 do 25 stopinj Celzija. Vse navedene lončnice pa ne prenesejo suhega zraka in velike toplote s centralno kurjavo ogrevanih prostorov. Zanje so najprimernejše: aspidistra bilbergia, clorophvtum, cis-sus, cvperus, euphorbia splendeus, gumijevec-ficus elastica in pumila, bršljani, hova, kakteje, monstera, sansevieria, suku-lenti, tradeskancija in cvetoče čebulnice. Veliko toplote in veliko zračno vlažnost zahtevajo vse tropske rastline, na primer orhideje, tropske praproti in uzam-barska vijolica. V prostorih z nizko zračno temperaturo od 5 do 10 stopinj se najbolje počutijo: azaleje, kamelije, ciklame, sobne smrečnice ali azankarije, nekaj višjo temperaturo pa želita asparagus in fatsia (aralia) — 8 do 12 stopinj). Tudi kaktusi ne prenesejo dobro visoke temperature ogrevanih prostorov, ker se s tem ne prekine rast in prihodnje leto le slabo ali sploh ne cveto. Zato jih prezimujemo prav tako pri temperaturi okoli 5 stopinj kot vse rastline z oken in balkonov. Sončno lego v stanovanju ljubijo: arancaria, asparagus, aspidistra, listnate begonije, fikusi praproti, filodendron, pri-mule, sanseireria, tradescantia in zimzelen. Ce rastlinam ne moremo nuditi najugodnejših pogojev preko zime, prilagodimo temu primerno zalivanje. Preobilno zalivani fikusi na hladnem mestu reagirajo z rumenenjem listja, zato zalivajmo rastlinam na hladnejšem mestu manj, na toplejšem pa bolj kot normalno. Sobe zračimo le tako, da mrzel zrak ne poškoduje rastlin, ki so za velike spremembe temperature zelo občutljive. Razen letos zelo cenjenih karirastih vzorcev za plašče so še vedno v modni milosti plašči v klasičnem vzorcu ribje kosti. Oba modela na sliki imata usnjene obrobe, krojena pa sta zelo enostavno. Prvega nosimo k dolgim hlačam, drugi model pa je prevezan s pasom. Marta odgovarja Zgodba treh partizanov i \ Sneg je. Vedno težja bo pot v šoio. Čakam Od tega je že skoraj pet let. Mamica je bila v bolnišnici v Šiški. i Nekega popoldneva se vrnem iz šole. Najprej po- j vprašam po mamici. Atek mi žalostno pove, da so jo morali nemudoma odpeljati v bolnišnico. Moje prvo vprašanje je bilo: Kdaj se vrne? Obljubil mi je, da kmalu. Brez mamice je bil dom pust in prazen. Morala sem gospodinjiti in pospravljati. Toda želja, vroča želja, da bi Se vrnila, se ni in ni hotela 1 uresničiti. Večeri so bili samotni in večkrat ml je pritekla solza na lice. Pogrešala 8em tiste skrbne roke, ki smo jo bili navajeni. Ko sem odhajala spat, sem mamici želela lahko noč, čeprav je njeno ležišče samevalo. Dnovi so tekli počasi. Konč- no je le napočila težko pričakovana nedelja, ko sva jo z očkom odšla obiskat. Nesla sva ji lep šopek jesenskega cvetja. Mamica je ležala v beli postelji, imela je vročične oči in bleda lica, iz katerih se je videlo, da trpi. Toda ni sc bala zase, bala se je za naju in spraševala, kako je doma. Ko jc prišel čas slovesa, sva imela solzne oči ln srce polno želje, da bi kmalu ozdravela, da bi se vrnila domov. Dnevi so bili potem še daljši. A nekega dopoldneva, ko Je sijalo toplo sonce sc Je mamica končno le vrnila. V našo hišo je spet prinesla srečo in vaselje. Tadeja Prestor, 5. razred os. š. Stanka Mlakarja, Šenčur Pogled skozi okno Sedim ob topli peči in zrem skozi okno v noč, ki se počasi Zgošća. Delne kaplje padajo čez veje sliv. Njihovo enakomerno jtitnenje jc tiho in pomirjujoče. Od nekod po zraku prihajajo 'prijetni zvoki zvonenja. Potrkavanje zvonov in šum delnih kapelj se zlivata v čudovito nelno harmonijo jeseni. S to harmonijo se skladajo tudi kozolci za slivami. V poltemi so kot najbolj veličastne palače iz vseh mogočih pravljic. Predmeti naokrog tvorijo Čarobno podobo, le mogočen hrast ne sodi semkaj. Mogočen je, vendar pa v svoji veličini nekako osamljen. Gole veje lalujejo za zlatorumeno listnato obleko. Izgubljajo se v temi, kakor da bi s svojim begom v nič hotele prikriti nekaj, kar visi v zraku pod sivim nebom. To nekaj jc strah, strah pred vsem, kar še bo. Jiti Prav tak občutek se kdaj pa kdaj zbudi tudi v človekovi notranjosti. Vse je lepo m mirno* te misli na prihodnost kot gole hrastove veje tipajo po temi. i Mihaela Smolkovič, t. razred as. š. Sune Žagar, Kisnj Nekega zimskega večera sva s staro mamo sedeli na topli peči. Čez nekaj časa sem jo prosila: »Mama, prosim povej mi kaj iz dni, ko je še vihrala vojna!« »Ali si že videla spomenik ob poti na Milje?« me je pobarala. »Seveda, učili smo se o njem,« ji odgovorim. In stara mama je začela pripovedovati. »Nekega večera je narahlo potrkalo na vrata. Prestrašeno sem vprašala, kdo da je. Tedaj pa se od zunaj oglasi: Mi smo, partizani. Takoj sem jim odprla. Na pragu sta stala dva brata iz Pristave, ki sem ju dobro poznala. Njuna mama še vedno živi. Tretjega partizana nisem videla še nikoli. Vprašali so me, kje bi lahko prenočili. Povedala sem jim, da je pri nas na skednju več ko dovolj prostora in jih peljala do lestve. čeprav so po vasi neprestano krožile nemške patrulje, sem fantom vsak dan nosila hrano v košu. Nemci so bili prepričani, da hodim po pleve za živino. Tako je minil Zemlfa, zemljica, mati! Če nimaš kruha, dajj mi kamen, še ob kamnu bom prepeval (Cankar) Prišli so! Tudi on je prišel, stisnjen med množico ljudi, ki se je vrnila v domovino. Bil je suh, na upadlih licih ni bilo znamenj življenja. Bled in izmozgan kot je bil, je spominjal na smrt. V njegovih velikih, izboklih očeh je tičalo upanje, upanje, da ne bo doma našel nikogar, ki bi mu moral pripovedovati o tujini. Kajti od tamkaj ni prinesel bogastva, kot so vsi pričakovali, prinesel je le spoznanje, da Amerika ni Indija Koromandija, da so ljudje v zmoti. Čez morje jc odšel rdečih lic, polnih zdravja in sreče, odšel je poln prepričanja, da bo nekoč bogat in da mu ne bo treba garati za vsako skorjo kruha. Vrnil se je razočaran. Tujina ga je opeharila, mu vzela moč in mladost, za nameček pa včasih ni dobil niti drobtinice. Težko se mu je bilo vrniti, toda dopotoval je, pripravljen na vse, tudi na najhujše. Prišel je do mesta, kjer je nekoč stala njegova hiša. Ni je bilo več. Le kamen je še ostal od nje in še ob kamnu je prepeval. Ivan Ravnik, 8. razred osn. šole Heroja Bračiča, Tržič Jesenski izlet Jesenski dnevi so vsak dan krajši. Sonce se umika že zgodaj popoldne in na njegovo mesto kmalu stopi srebrna luna, ki pase svetlikajoče zvezdice na nebu. Ampak jesenska nedelja je vseeno lepa, zato jo često preživimo na prostem. Z znanci smo se zmenili, da bomo šli v nedeljo na Kriško goro. Zgodaj zjutraj nas jc rezek glas zvonca opozoril, da zunaj že čakajo prijatelji. Hitro smo stekli na dvorišče. Čeprav je kotlino še pokrivala meglena tančica, mi je bilo prijetno, ko sem zajela svež jutranji zrak. Nekaj časa smo stopali po prašni cesti, potem pa zavili v gozd. Povzpeli smo se po razriti gozdni stezi, posuli z raznobarvnim jesenskim listjem, ki je šumelo pod nogami. Megla se jc kmalu umaknila m prikazalo se je vzhajajoče sonce, ki je s svojimi žarki obarvalo nebo nad goro. Gozdno rastje je še pokrivala jutranja rosa, vendar so kapljice počasi hlapele. Prameni svetlobe so prodirali skozi vrhove dreves, se ustavljali na vlažnem listu in vpijali vlago. Čas je hitro mineval. T/, vati Gozd je pot vodila po ostrem kamenju in se na vrhu izgubljala v smrekovem in borovem gozdiču. Neugnani vetrič se je lovil v krošnje dreves. Ko smo se vračali, smo za nekaj časa ostali v Gozdu. Na jasi, obsijani s soncem, smo sedli v mehko travo. Nenadoma se je v : grmovju nekaj zganilo in glej j — dve majhni, beli ovčici sta plašno stopili iz varnega za- j vetja. Spremljala ju je stara ženica. Zdela se mi je lepa kot gorska vila, ki je prišla iz skalne pečine, da nam odkrije gozdne skrivnosti. Zgrnili smo se okrog starke , kakor včasih okrog babice. Ko smo jo poprosili, naj nam pove vsaj delček tistega, kar je doživela v svojem dolgem življenju, je začela praviti o življenju mod NOB v njihovi vasi. »Da le ne bi bilo več vojne! Toliko strahu in bede prinese s seboj,« je dejala na koncu. Te/ko smo se ločili od nje. Ko smo se vračali, je sonce pošiljalo zadnje žarke na zemljo in zlatilo bogate krošnje dreves. Kako čudovit je bil gozd, ki se je kopal v zlatih barvah! Se dolgo smo bili ped vtisom lepega izleta. Jadranka Božinovič, 7. razred os I, Simon Jenko, Kranj teden. Tisti večer, ko so se partizani odpravljali, sem slonela pri oknu in oprezala. 2c so stali na lestvi, kar nenadoma pride mimo nemška patrulja. Glavo sem stisnila med dlani in čakala, kdaj bo zapokalo. Toda Nemci partizanov na srečo sploh niso opazili. Kakor slepi so šli mimo. Trojica se mi je potem lepo zahvalila in jo ubrala skozi gozd proti Miljam. Ko so mislili, da so že na varnem, so se zlekniii pod majhne, goste smreke in sladko zaspali. Toda opazila jih je neka ženska in to sporočila prvemu Nemcu. Le-ta je iz Šenčurja poklical patruljo. Priplazila se je v gozd in v hipu pobila spečo trojko. Fantom, padlim za svobodo, so po vojni postavili spomenik in nanj z zlatimi črkami vrezali njihova imena.« Skoraj jokaje je stara mama končala pripovedovanje. Nemo sva obsedeli na peči. Majda Prestor, 6. razred, os. š. Stanko Mlakar Šenčur Poslovili smo se od naše snažilke V četrtek smo se poslovili od naše snažilke. Pisala se je Dolenc. Konec oktobra je odšla v pokoj. Za nami je morala čistiti, pobirati papirčke in odnašati smeti, čeprav je bila že stara in je to težko delala. Nikoli nas ni tepla ali se nad nami hudovala. Huda je bila le kadar se nismo sezuli ali če smo v copatah hodili po dvorišču. Zadnji dan njenega službovanja je prijatelj Vili stekel k vrtnarju. Prinesel je šopek nageljnov. Po odmoru smo odšli v 3. a razred. Neki učenec je poklical snažilko. Mojca in Darko sta se postavila pred tablo. Mojca je držala v rokah nageljne. Bil je lep šopek. Ko je prišla snažilka, smo vsi zaploskali. Nato ji je dala Mojca šopek in se zahvalila za trud, ki ga je imela z nami. Slavijenka je solznih oči vzela nageljne in se zahvalila. Nato jc tiho odšla. Tat jeioa Robida, 3. razred os. š. Lucijan Seljak, Kranj VELETRGOVINA IVI L-A • PRIČAKUJEMO VAS V NAŠIH PRODAJALNAH IN GOSTINSKIH ENOTAH PO VSEJ GORENJSKI 9 VABIMO VAS NA NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 16. do 26. 12. 1969 KRANJ Priporočamo se za nakup na noveletnem sejmu v Ljubljani; ki bo na Gospodarskem razstavišču cd 18. do 28. 12. 1969 KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ BO V PREDOSLJAH V PONEDELJEK, 15.12.1969 OB 9. URI na javni dražbi prodajala 1 traktor ferguson 65 1 enoosno kiper prikolico 2 traktorski prevozni škropilnici 1 transporter 1 osebni avto fiat 1100 orodje mehanične delavnice in nekaj manjših stvari »Aerodrom Ljubljana Pulj« Letališko in turistično podjetje KRANJ, p. p. 33 vabi k sodelovanju 1. 1 KV avioelektričar avtoelektričar ali električar šibkega toka 2. 4 KV — aviomehanik ali avtomehanik z vozniškim dovoljenjem za »C« kategorijo 3. VEČ delavcev za delo pri sprejemu in odpravi letal 4. 2 DELAVKI za čiščenje notranjosti letal 5. 1 KV — šofer avtomehanik z vozniškim dovoljenjem za »D« kategorijo 6. 1 KV — avtomehanik ALI KV STRUGAR Vsi sprejeti kandidati morajo opraviti strokovni izpit iz Gasilske službe v podjetju! Pri izbiri Imajo prednost kandidati, ki imajo opravljen Jzpit »B« ali »C« kategorije. Pod točko 5. obvezno stalno bivališče v Ljubljani. Prijave z overjenimi dokumenti in dokazila o praksi in 8Posobnosti sprejema sekretariat podjetja do 20. decembra Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave Lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152- — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 %, popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Tradicionalni rally avnoj 1969 V organizaciji AMD Kamnik je bil na dan republike v zgodovinskem mestu Jajcu drugi tradicionalni rally AVNOJ 1969. Sodelovalo je več kot 130 tekmovalcev iz Sarajeva, Jajca, Travnika, Brčka, Slovenske Bistrice, Siska in Kamnika. V kategoriji do 850 cem je bil najboljši domačin Osim Avgan, v kategoriji nad 850 cem pa Sarajevčan Had-žimuratović. T. Smolnikar Sava : Dijaški dom 3 : 2 V počastitev dneva republike je namiznoteniška ekipa tovarne Sava premagala ekipo Dijaškega do ma s 3:2. V ekipi Save je bil najboljši Novak, v ekipi Dijaškega doma pa Klander. A. Novak Vpis v SK Triglav Kranj Zaradi velikega zanimanja Kranjčanov za vpis v smučarski klub Triglav se je upravni odbor kluba odločil, da bo vpisoval nove člane vsak četrtek od 19.—20. ure v avli skupščine občine Kranj. POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranih avtomobilov 1. OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1963, prevoženih 63.000 kilometrov, začetna cena 3.500,00 din 2. OSEBNI AVTO ZASTAVA 124, letnik 1968, prevoženfh 24.000 kilometrov, začetna cena 18.000,00 din Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8.—12. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe s 10°/o pologom od izklicne cene sprejemamo do srede 10. 12. 1969 do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TEHNIK ŠKOFJA LOKA ponovno razglaša prosto delovno mesto strojepiske s polnim delovnim časom Pogoji: — nižja strokovna izobrazba in znanje strojepisja — nastop dela takoj ali po dogovoru — delovno razmerje je za nedoločen čas — stanovanje ni zagotovljeno Interesenti naj se zglase najkasneje do 31. 12- 1969 v kadrovski službi podjetja, kjer bodo opravili preizkus znanja iz strojepisja. Tomaž Moschitz zlatarna — urarna Tarvisio — Trbiž VIA VITTORIO VENEIO 12 (300 m od tržnice) Na zalogi imamo švicarske ure, IMEVOIS po tovarniški ceni, zlato za zobe in ostali izdelki iz zlata. Zagotovljena kakovost. Priporočamo sc. PENEŠ ALOJZ Elektro servis Kranj, Tavčarjeva 18 tel. 22-159 Popravljamo vse pralne stroje in druge gospodinjske aparate, inštalacije Takoj, solidtio, poceni! ERNEST BIV1C zlatar Kranj, Cankarjeva 5 Izdelujem in popravljam vse vrste zlatega nakita. — Za cenjeni obisk se priporočam JANEZ JALEN elektroinštalater Kranj, Huje št. 23 se priporoča JOŽE KNAP avtoservisna delavnica Nartnikova 9 Labore, Kranj Opravljam vse storitve na vozilih Zastava in se priporočam Gostilna BENEDIK KRANJ Stražišče tel. 22-888 Avtomatsko kegljišče, pristna vina, domače specialitete — se priporočamo FRANCKA SEVER cvetličarna Kranj, Vodopivčeva 3 Najceneje vam nudim vse vrste cvetlic, vence, trajnice itd. ALOJZ OSELI RTV servis Koroška 33, Kranj Popravila TV aparatov na domu in vseh akustičnih aparatov v delavnici — Se priporoča NOVO! 9 kosov na m2 UGODNOSTI: krije do 23 % — 9 kosov na m2 — v različnih barvah — najcenejše kritje — hitra dobava vam nudi LIKOZAR MARJAN CEMENTNI IZDELKI Benedikova 18 (Stražišče) — Kranj Zlata poroka Brnkarjeve mame in ata iz Krnice pri Gorjah Delavni škofjeloški planinci Prejšnji mesec je minilo petdeset let, odkar sta BRN-KARJEVA mama in ata iz Krnice pri Gorjah drug drugemu izrekla svoj zvesti »da«. Kakor sta tiho in skromno živela skupaj vseh 50 let, tako sta tudi v krogu svojih otrok, vnukov, prijateljev in znancev pred kratkim ponovno prisegla nadaljnjo zvestobo s primerno proslavitvijo. MATEVŽA BERGANTA sem dobil samega doma, ko je v drvarnici pripravljal trske za kurjavo, mama Marija je prišla kasneje domov. Malo začuden in z nezuapa-njem me ;e ogledoval, ko sem mu povedu namen svojega obiska. Sprva se je mal-de branil, da bi ga »djali v časopis«. Povabil me je v kuhinjo, si prižgal pipo in mi začel pripovedovati svojo življenjsko pot. Rodil se je 15. 9. 1887 na Blejski Dobravi pri COK-VARJU, očetu krojaču, ki je stalno hodil delat okrog »po šterah«. Ko je bil star štiri leta, mu je umrla mati. Ostali so trije sinovi, prepuščeni samemu sebi, kajti očeta ni bilo dosti doma in vzrejo otrok so prevzele dobre tete. Ko je Matevž dopolnil sedem let, ga je oče dal v jeseniške rovte za pastirja in je pasti-roval vse do štirinajstega leta. Nato se je leta 1902 zaposlil v jeseniški železarni (a-krat KID) in je bil tam do leta 1907. In kot mnogo naših kranjskih Janezov je tudi Matevž odpotoval na delo v Nemčijo, kjer se je takrat tam dobro zaslužilo. Odšel je v Westfalijo in delal v rudniku od 1907 do 1912. leta. Šest dni je bil zaposlen tudi v Ju-denburgu. Tu je dobil pošto od brata iz Amerike tor odšel za njim v CIcveland. Bii je tam sedem let in trjko ga prva svetovna vojna ni prizadela. Leta 1919 sc je vrnil v rodni kraj. Ni pa nameraval ostali v domaćom kraju, njegov cilj je bila zopet pot v svet, pa mu je usoda drugače obrnila krmijo življenja. Ko sta šla nekoč s prijateljem na obisk v Krnico (na Zobrczino) mimo Okna BRNKARJEVE HIŠE, je prijatelj zaklical: »MINCA, ženina sem ti pripeljal!« »Prav je, prav, kar notri stopita« je dejala (hmaSnja BRNKARJEVA mama. Nastalo je poznanstvo, prijateljstvo, ljubezen in poroka. Mama Marija ali takrat MINCA se je rodila i. 1895 v Bohinju na Poleh in je tudi že zgodaj izgubila svojo mamo, oče pa jc bil zaposlen v jeseniški železarni. Na svoj prvi dan upokojitve pa je umrl. V Bohinju so vse prodali in tudi novo hišo, ki jo je gradil oče na Jesenicah, tako da je Mine a imela takrat okoli 18.000 goldinarjev, | dvor izročili skromna darila. A kar je bilo za tiste čase veliko premoženje. Preselila se je iz Bohinja v Krnico k teti in dedovala njeno skromno domačijo, denar pa, ki ga je imela, je med vojno in po razsulu Avslro-Ogrske izgubil vrednost, tako da od tega ni imeli skoraj nič. Matevž je mislil, takrat ko se je ženil, da je ZABREZ-NO samostojna vas (je le deset hiš). Spada pa k vasi Krnica in po starem običaju so prišli fantje iz Krnice prodajat nevesto. Matevž pa jim ni hotel odšteti odškodnine takrat, šele kasneje, po poroki, je prišel na čisto, kako je s to stvarjo. Oddolžil seje fantom in so to v vaški gostilni pri »KONAVCU« krepko zalili, saj zakon še danes drži. Rodili so se jima trije otroci; dve hčerki in sin, ki pa so danes že odrasli in skrbijo za svoja ognjišča. V življenju jima ni bilo z rožicami posuto, marsikdaj ni bilo kruha, pravi ata, posebno v letih gospodarske krize. BRNKARJEVA hiša je bila vedno gostoljubna, fantje in celo možje so se zbirali ob sobotah in nedeljah ter plesali. Bmkarjev rod je imel vedno dobre glasbenike. Posebno nadarjen je bil stric Miha, ki je bil popolnoma slep, pa je odlično igral vse inštrumente. BRNKARJEV ata jc dslal po prvi vojni na cesti vse do upokojitve. Pokojnine ima 600 N din. Imata malo posestva, redita dve kravici. »Toda,« pravi ata, »če ne bodo otroci in vnuki popri jeli, sama ne bova zmogla več dolgo.« Sicer jima pomagajo že sedaj. Še na mnoga zdrava leta v krogu svojih domačih, sosedov in prijateljev. J. Ambrožlc Na rednem letnem občnem zboru so člani planinskega društva pregledali svoje delo ter si zastavili naloge za prihodnje leto. V minulem letu so člani opravili prek tisoč prostovoljnih delovnih ur, pri čemer so se izkazali tudi mladinci. Društvo ima sedaj 881 članov. 130 mladincev in 56 pionirjev. Predavanja, ki so jih pripravili letos so zelo dobro uspela. Popravili so tudi svojo planinsko postojanko na Lubniku in jo opremili s sodobnimi gospodinjskimi pripomočki. Pohvaljeni so bili za svoje akcije tudi člani odseka gorske straže. Program za bodoče delo plamnskega društva v Škofji Loki predvideva gradnjo planinske postojanke na Blegošu ter obnovo ceste na Blegoš. Pomoč pri tem jim je obljubila tudi občina. R. Carman Turnir v go^u na Bleda GO zveza Slovenije je od 28. novembra do 1. decembra v počastitev dneva republike v Golf hotelu na Bledu pripravila I. mednarodni turnir GO mojstrov. Srečali so se najboljši jugoslovanski in avstrijski igralci; med njimi tudi evropski prvak Manfred VVimmer z Dunaja. Častni predsednik te mednarodne prireditve pa je bil predsed- nik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž. Po končanem tekmovanju je zmagal evropski prvak VVimmer, ki je skupaj z rojakom \Viltschekom dosegel 3,5 točke. Jugoslovanski prvak Zoran Mutažbija i° Edvard Ekart sta imela P° 3 točke, inž. Gaspari Peter je bil z dvema točkama peti, šesti pa je bil šturm, ki je ostal brez točke. O delu planinskih društev V Gorjah pri Bledu se bodo danes (sobota) zbrali predstavniki gorenjskih planinskih društev in mladinskih odsekov. Pogovorili se bodo o društveni dejavnosti, praznovanju dneva planincev, letošnjem poslovanju, o delu društev in planinskih postojank pozimi itd. Posvetovanje sta sklicala odbor za Gorenjsko in planinsko društvo Gorje. -an V NEKAJ STAVKIH Cerklje — Lokacija za bencinsko črpalko v Cerkljah jc že določena. Bencinska črpalka, ki bo predvidoma začela delovati v prvi polovici prihodnjega leta, bo stala na koncu vasi v smeri proti Brniku. Potem ko je bila pred nedavnim odp'*ta v Cerkljah blagovnica, \?>e kaže da prebivalcem tega predejo Kranja nc bo treba nakupovati v oddaljenih krajih. — an. Šcnturska gora — Krajevna organizacija SZDL Senturska gora pripravlja za soboto, 6. decembra, skromnejšo slovesnost ob sprejemu 20 mladink in mladincev v svojo organizacij0-Za to priložnost bodo pripravili kulturno zabavni progi'-1'11 v šoli na Senlurski gori. —an. Moste — Znano je, da ob deževju Pšata narasle in pogosto poplavi Moste. Pred leti so jugozahodno od naselja sicer sk°* pali kanal, vendar pa cevi pod cesto Brnik—Mengeš vode kljub temu niso mogle požirati. Zato so pred kratkim delavk komunalnega podjetja Kamnik na omenjenem mestu zgra" dili betonski most. — B. B. Praznovanje v Domu oskrbovancev |0" To- Tudi letos so V domu oskrbovancev v Preddvoru proslavili prazdnik republike. Tokrat so obiskali člani kulturno-umetniškega društva Trstenlk in predstavniki delavske univerze mo Brejc iz Kranja. Razen tega so Jim ob tej priliki predstavniki organizacije SZDL P»"c WOBvorje 23. Cerklje 5584 Prodam KRAVO, dobro mlekarico in eno leto starega BIKCA. Šmartno 27, Cerklje • 5585 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 61, P. Cerklje 5586 Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA. Pšenična Polica H, Cerklje 5587 Prodam šest PRAŠIČKOV, starih 6 tednov. Vrhovnik Prane, Sp. Brnik 14, Cerklje 5583 Prodam KRAVO, ki bo konec meseca teletila. Trboje «, Smlednik 5589 Prodam mlado KRAVO s teličkom. Trboje 53, Smlednik 5590 Prodam lahke vprežne SANI, »KIMPEZ« in moško črno SUKNJO. Strahinj 25, Naklo 5591 Poceni prodam PEC NA ULJE preporod in električni Kuhalnik na dve plošči. Pepo-Vle, Šorlijeva 27, Kranj 5592 Prodam mlado KRAVO, ki °° čez tri mesece teletila. Ko-*rica 34, Kranj 5593 Prodam zazidljivo PARCE-lO- Kurirska 8, Kranj 5594 Prodam dva PRAŠIČA, tež-«140 kg. Šenčur 136 5595 Prodam KONJA po izbiri zamenjam za govejo živino. Sp. Bela 5, Preddvor 5596 Prodam novo PEC kiiper-ouseh. Pintar Filip, Straži-Sk£ 30, Kranj 5597 Prodam KRAVI s prvim in jrugim teletom, po izbiri, ainčič. Lancovo 11, Radov- Jjiea 5598 Slr-A am 160 k£ težkega PRA-ČiM 23 zakoi- Vogljc 49, šen-7 5599 Nlrnad' Selitve Prodam SPAL-kab maha8oni, ŠTEDILNIK st,..,"1,0.1' Pomivalno mizo, dve iUS OMARICI za posodo n TELEVIZIJO. Informacije dvrJ'iUlcclJnu na Jelenovem Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Petrič Franc, Vašca 11, Cerklje 5606 Prodam lepa obrana zimska JABOLKA. Glinje 3, Cerklje 5607 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Podbrezje 75, p. Duplje 5608 Prodam dobro ohranjeno PEC na olje. Lesjak, Kranj, Cesta 1. maja 1 5609 Prodam KRAVO po izbiri. Mlaka 21, Kranj 5610 Prodam STISKALNICO za furniranje z železnimi vijaki. Kranj, Jezerska cesta 8 5611 Prodam novo trivrstno HARMONIKO. Zg. Bitnje 182, Zabnica 5612 Prodam novo italijansko PEČ na olje. Žemažar Jože, Skokova 14, Kranj (Stražišče) 5613 Prodam KRAVO, ki bo čez en mesec teletila. Lahovče 21, Cerklje 5614 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 200 kg. Zalog 39, Cerklje 5615 Prodam debelega PRAŠIČA. Lahovče 65, Cerklje 5616 Prodam KRAVO, ki bo v nekaj dneh teletila, ali po izbiri s teletom. Pristava 2, Tržič 5617 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Suha 14, Kranj 5618 Zaradi selitve prodam sko raj novo PEČ na olje zoppas (8000 kal.). Meja 2, Kranj 5619 Ugodno prodam lep rjav KRZNEN PLAŠČ za srednjo postavo (avstralska ovčka). Stanovšek, Kidričeva 30, Kranj 5620 Prodam rabljeno POHIŠTVO, okna, vrata, radiatorje in podobno. Zbilje 47, Medvode 5621 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. Podviz Janez, Zbilje 8, Medvode 5622 Prodam ali zamenjam LAHKEGA KONJA za lahkega vo-liča in pečico ŠTEDILNIK. Jernej Marinčič, Črnivec, p. Brezje 5649 Motoma yozila Prodam suho GARAŽO 10 x X 4m, primerno tudi za skladišče. Kranj, Jezerska cesta 48 5623 Prodam FORD TAUNUS M-15, prevoženih 28.000 km, STROJ za rahljanje in odvijanje žime ter dve ZIMSKI GUMI z obroči 12 x 560. Gorice 44, p. Golnik 5624 Kjerkoli na Gorenjskem potrebujem ogrevano GARAŽO. Telefon 23-113, Kranj 5628 Kupim PRIKOLICO za zastavo 750. Naslov v oglasnem oddelku 5629 Prodam dve ZIMSKI GUMI za kombi VVV. Kern Ivan, Lahovče 66, Cerklje 5630 Poceni prodam zelo dobro ohranjene: dve AVTOGUMI 560 x 13 (zimski profil), dve LUTZ PEČI, okrog 125 cm visoki, PEČ za ogrevanje vode v kopalnici — na premog in na elektriko in zelo poceni klavirsko HARMONIKO hoh-ner, 80 basov. Dr. Hribernik Ivan, Kranj, Stražiška ulica 6 5650 Stanoi :■■..- .•- ■ ■ /anja ! torišču r ta 5600 2a 'odam KOBILO, sposobno »Mam kmcCka dela, ali zamejen Za govejo živino. Senič-p,.3',n- Lr/.ie 5601 M 'Klani PRAŠIČA za zakol. P1*11' Kr™i 5602 MOTrm nov 11 I K IRK \l fcr ,akost 5-5 kW- Tirin-Sti-v-.?-koficloŠka cesta 22, 'u'-,s&. Kranj 5603 B . Klan, PRAŠIČA /a zakol. £°f 52, Kranj 5604 Klatn0da,n Su«a bukova DRVA. J' Smledniška 78 b 5605 Gasilsko društvo Železniki proda 20-sedežni gasilski avtobus znamke TAM pionir v voznem stanju — cena ugodna. Ugodna prilika! Prodam popolnoma nove italijanske PREVLEKE za opel kadet. Gašpcršič Hcrmina, Jezersko št. 63 5625 Prodam štiri GUME je/ov-ke 5,50 x 12. Bedina, Kranj, Ješetova 30 5626 Ugodno prodam FIAT 1300, popolnoma opremljen, »iz prve roke«. Naslov v oglasnem oddelku ali na telefon 21-601 in 22-460, Kranj 5627 Kupim Kupim ZEMLJIŠČE za vikend. Ponudbe oddati pod »smer Bohinj« 5645 Izgubljeno Izgubil se je majhen črn pes, spodaj svetlo rjav, ima kratek rep, pod vratom belo liso. Vrnite ga prosim proti veliki nagradi. Bjegovič, Kidričeva 27, Kranj 5646 POLAGAM vse vrste PODOV, tapisome kakor tudi vse plastične mase. Oblagam tudi vse vrste stopnic. Novak Mirko, Kranj, Krašnova 3 5471 Inozemski strokovnjak išče v Kranju DVOSOBNO STANOVANJE. Višina najemnine ni odločilna. Ponudbe poslati na delavsko univerzo Tomo Brejc Kranj 5631 Kupim KMEČKO HIŠO, staro, prazno, v dobrem stanju, zunaj vasi na sončnem hribovitem kraju ali dolini Gorenjske, z nekaj zemlje, v bližini prevozne ceste. Ponudbe oddati pod »razgled na planine« 5632 Oddam SOBI dekletom in fantom. Kranj, Gorenjesav-ska 58 5633 Mirna šivilja, delni invalid, išče ogrevano in opremljeno SOBO v centru Kranja. Ponudbe oddati pod »kmalu« 5634 Medicinska sestra, samska, iščem OPREMLJENO SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Zupan Rajka, Golnik 40 5635 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE v okolici Kranja. Ponudbe oddati pod »Kranj« 5636 Poštenemu dekletu nudim SOBO. Ostalo po dogovoru. Ihan, Stritarjeva 2, Kranj 5637 Prodam NEDOGRAJENO HIŠO (prva plošča) na Trati pri školji Loki. Mesec Nikolaj, Cesta talcev 2, Škofja Loka 5638 Zakonca brez otrok iščeta SOBO v Kranju. Ponudbe oddati pod »solidna« 5639 Oddam dve SOBI sostanovalcu in študentoma. Kokrški breg 2, Kranj 5640 Takoj kupim novejšo ENO-STANOVANJSKO HIŠO v Kranju ali Radovljici. Ponudbe oddati pod »14 milijonov« 5641 Zaposlitve Na domu bi VAROVALA v dopoldanskem času dva dojenčka ali mlajša otroka. Naslov v oglasnem oddelku 5642 GOSPODINJSKO POMOČNICO nujno potrebujem k dvema odraslima osebama. Pogoji zelo ugodni. Ponudbe oddati pod »Ljubljana« 5643 Sprejmem starejšo žensko za VARSTVO dveh ŠOLENE-OBVEZNIH otrok. Nudim opremljeno sobo in hrano, drugo po dogovoru. Ponudbe oddati pod »varstvo« 5644 Gostišče pri JANČETU iz Srednje vasi priredi v soboto ZABAVO s plesom. Za ples je poskrbljeno. Vabljeni! 5647 Ostalo TRGOVSKO PODJETJE MURKA LESCE POTREBUJE SKLADIŠČE za cement in gradbeni material v Kranju ali okolici Izjavljam, da so žaljive besede, ki sem jih izrekel dne 16. oktobra 1969 o Frjanu Jožetu iz Sp. Laz 4, neresnične. Ambrožič Martin, Sp. Laze 7 5648 Dežurni veterinarji v decembru 1969 od 5. 12. do 12. 12. Vehovec Srečko, Kranj, Stošičeva 3, tel. 21-070; od 12. 12. do 19. 12. Bedina Anton, Kranj, Ješetova, tel. 21-207; od 19. 12. do 26. 12. Rus Jože, Cerklje, tel. 73-115; od 26. 12. do 31. 12, Bedina Anton, Kranj, Ješetova, tel. 21-207; od 31. 12. do 9. 1. 1970 Vehovec Srečko, Kranj, Stošičeva 3, tel. 21-070 Na Polici bo Elektro podjetje Kranj podrlo staro razdelilno postajo. Desetletja je prebivalce in podjetja na Gorenjskem preskrbovala z električno energijo. Z naraščanjem potreb po električni energiji pa je podjetje Elektro zgradilo razdelilne postaje na Laborah, Zlatem polju in v Naklem. Tako je stara postaja »odslužila«, zemljišče pa je odkupilo Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj, ki ima v bližini gramoznico. (A. Ž.) — Foto: F. Perdan Klopca na avtobusnem postajališču na Polici že nekaj mesecev ni mogla rabiti namenu. Kaže, da bo do prihodnje pomladi vse skupaj ostalo pod snegom, škoda je, da bodo prihodnje leto stroški za popravilo zaradi slabega vzdrževanja precej večji. — Foto: F. Perdan Nesreče zadnjih dni V torek, 2. decembra, ob 17.10 je na cesti II. reda v vasi Godešič zaradi neprimerne hitrosti zavozil s ceste, se prevrnil na streho in obstal na travniku voznik osebnega avtomobila Boris Kurner iz Ljubljane. Kurner ni bil ranjen, škoda pa znaša 20.000 dinarjev. V četrtek, 4. decembra, je prišlo na gaštejskem klancu v Kranju do verižnega trčenja, v katerem so bili udeleženi: veznik osebnega avtomobila Henrik Dolžan iz Ljubljane, voznik osebnega avtomobila Anton Draksler iz Kranja, voznik osebnega avtomobila Vinko Kurent iz Kranja, voznik osebnega avtomobila Jadran Zadnik iz Kranja ter voznik tovornega avtomobila Franc Repinc iz Polja pri Bohinjski Bistrici. Dolžan je vozil proti Kranju. Na gaštejskem klancu je zaradi kolone pred njim ustavil. Za njim je pripeljal Draksler, ki se je zaradi neprimerne hitrosti zaletel v Dolžanov avtomobil. Pripeljal je Kurent m vozilo ustavil. Nato je pripeljal Zadnik in zaradi neprimerne hitrosti trčil v Kurentovo vozilo. Privozil je še Repinc s tovornim avtomobilom in zaradi neprimerne hitrosti trčil v Zadnika tako močno, da je vsa vozila porinil naprej. Ranjen ni bil nihče, materialno škodo pa cenijo na 12.000 dinarjev. Isti dan ob 13.55 se je zgodila prometna nesreča tudi na cesti II. reda Železniki—Zali log. Na delno zasneženi cesti sta se srečavala tovornjaka, voznika Danilo Meglic iz Srednje vasi pri Šenčurju in Jože Sašek iz Domžal. Sašek je pri srečavanju zapeljal s ceste in se prevrnil. Ranjen ni bil nihče, škoda na tovornjaku in tovoru pa znaša 10.500 dinarjev. V četrtek ob 14.35 je voznik osebnega avtomobila ljubljanske registracije Štefan Trebeč iz Kresniške poljane na cesti 11 Rateče—Podkoren podrl cestnega delavca Jožeta Zimo iz Podkorena. Zima je bil na cesti, zato ga je Trebeč nameraval obvoziti. Pri tem ga je zadel s prednjim delom avtomobila. Jožeta Zimo so prepeljali v jeseniško bolnišnico, na avtomobilu pa ni bilo Škode. -jk Vlomi V sredo ponoči je neznanec vlomil v bife v Stražišču pri Kranju, od koder je odnesel nekaj zavitkov cigaret filter morava, filter 57 in ibar, nekaj steklenic fruško-gorskega in radgonskega biserja ter 150 dinarjev gotovine. Isti večer ob pol enajstih je na postaji milice na Jesenicah prijavil vlom v svoje stanovanje Stjepan Špe-1 jarić. Delavci milice so ugotovili, da je storilec z lestvijo vrtne ograje razbil steklo na vhodnih vratih, iz omare v predsobi vzel ključ od sobe ter iz nje odnesel 8 bankovcev po 100 dinarjev in enega za 53 dinarjev. Po dejanju je sobna vrata zaklenil in ključ vrnil tja kjer ga je vzel. V noči med 3. in 4. decembrom je neznani storilec vlomil v hotel Garni na Ljubelju. Nasilno je odprl predal točilne mize na avtomatskem kegljišču. Ker je bil uslužbenec točilnice odsoten, komisija ni mogla ugotoviti vrste in količino pokradenega blaga. -jk Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z zvesto mislijo in s cvetjem pospremili na zadnji poti našo ljubo mamo Julijano Boštjančič se prisrčno zahvaljujemo. Še posebno smo hvaležni dr. Juliju Maverju in zdravstvenemu osebju bolnišnice na Golniku. Prisrčna hvala tudi tov. Edvardu Resmanu in Ivanu Križnarju za tople besede ob grobu ter kranjskemu pihalnemu orkestru in pevcem Enakosti za čutečo pesem, s katero so se poslovili od nepozabne pokojnice. Žalujoča družina Boštjančič Kranj, dne 6. decembra 1969 Zahvala Ob nenadni izgubi našega dragega moža, ata in starega ata Pavla Gabriča sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z. nami ter nam ustno in pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, godbenikom za prelepo spremljavo in za poslovilne besede pri odprtem grobu, kakor tudi častitemu g. duhovniku za spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena in otroka z družinama Kranj, dne 22. novembra 1969 Sporočamo žalostno vest, da nas jc nenadoma zapustila v 72 letu starosti naša dobra žena in /lata mama, stara mama, sestra in teta Angela Lukane roj. Rakove Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 6. decembra, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Križah. žalujoči: mož, sin Franc, hčerke Mari, Tilka in Ivanka z družinami, sestri Kristina in Doroteja ter drugo sorod stvo zibanja VB3, dne 3. decembra 1969 m Mladinska H knjiga Kranj Pripravili smo pestro izbiro za darila svojcem in prij'ateljem • igrače, slikanice • okras za novoletno jelko, voščilnice • razna praktična darila PRIPOROČAMO SE — OBIŠČITE NAS! Nesreča pri delu V Kranjski gori se je v sredo popoldne ob pol petih hudo ranil 74-letni Jože Tar-man. Z motorno slamorezni-co je na skednju rezal slamo, vendar mu je takoj na začetku dela desno roko potegnilo v stroj in mu jo v zapestju odrezalo. Delavci milice iz Kranjske gore so ugotovili, da je bil pod vplivom alkohola, saj je tik pred nesrečo popil dva deci žganja. Ponesrečenca so prepeljali v jeseniško bolnico. -jk Požar V četrtek, 4. decembra, ob osmih zvečer je izbruhnil požar v drvarnici Antona Lebana iz Selc nad Skofjo Loko. Zgorelo je ostrešje drvarnice in več kurjave. Požar so omejili domači gasilci. Skoda znaša približno 5000 dinarjev. jk Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče Franc Grašič iz Kokrice 120, Kranj Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, 7. decembra, ob 14.30 izpred hiše žalosti na krajevno pokopališče. Žalujoči: žena Marija, sin Marjan, hčerka Amalija z družinama in drugo sorodstvo Kokrica, dne 5. decembra 1969 Dotrpel je dragi brat, oče in stric Peter Šušteršič uslužbenec PTT Kranj Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 6. decembra, ob 14.30 izpred križišča. Do pogreba leži pokojnik na svojem domu v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 28. V imenu sorodstva sestra Mlml por. Trebeč Kranj, Krško, Podreča. Mojstrana, Šenčur, 4. decembra 1969 V 96 letu starosti jc umrla Kovarjcva mama, stara mama in prababica Marjana Rezek, roj. Kočar Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 6. decembra, ob 10. uri v Šenčurju. Žalujoči: hčerki Julka in Meta, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo Vogljc, Trboje, Kranj, dne 4. decembra 1969 Smučarski koledar za novo sezono v skokih Datum Kraj Organizator Naziv tekmovanja Disciplina Grupa Oznaka december 2L Planica 28- Scbcnje januar 1970 2. 11. H. 24. 24. 24. 25. 30. FEBRUAR 1 15. 15. 22. 22. marec 22- Planica 29- Planica april 5- Pokljuka SZS planiška šola Storžič meddruštveno medel ruštveno 90 m, 60 m 45 m CI, MI CI,MI,PI Planica SZS meddruštveno 60 m MI K Duplje TVD Duplje 30 m PI Feldkirchen SK Maribor koi oško-slov. 70 m CI, MI Maribor turneja Beljak Kropa TVD Kropa Pi stezah part. 35 m CI, MI Jelovice Poljane planiška šola Po stezah part. 20 m PI Poljane Jelovice Ihan, Dol, SK Ihan kamniško-zas. 45 m CI, MI, PI K Kamnik turneja Žiri SK Alpina meddruštveno 60 m MI Mengeš SD Mengeš meddruštveno 30 m MI, PI K Scbenje planiška šola prven. plan. 20 m PI K Storžič šol Logatec TVD Logatec prvenstvo SRS 50 m MI K Bcsnica SK Triglav odprto prvenstvo 25 m PI K Kranja Velenje SK Rudar prvenstvo SRS 30 m PI K Delnice SK Goranin prvenstvo SFRJ 60 m CI, SMI K Mirna TVD Mirna prvenstvo SFRJ 40 m MMI K Žiri SK Alpina prvenstvo SRS 60 m CI K kraj in organiz. con. pionirske PI še nista določena igre Poljane planiška šola Poljane meddruštveno 30 m PI K kraj in organiz. rep. finale PI K še nista določena zim. pio. iger S K Jesenice SK Enotnost SK Triglav Poldov mem. Adlešičev mem. medn. prv. Kranja 90 m 60 m 45 m CI CI, MI CI,MI FIS K K Brzoturnir kranjskih šahistov Minuli torek je šahovski «Ub Borec iz Kranja izvedel mesečni brzoturnir kranjskih sahistov za mesec december. rvo mesto je osvojil Janez Krek z 8,5 točke pred Murov- | JLA, kjer bodo nastopile cki- cem 7, Morkatom 6 itd. j pe kranjskega Borca, JLA in V nedeljo, 14. decembra, pa mladinskih organizacij v pc- bo v Kranju šahovsko brzo- j častitcv dneva republike in položno tekmovanje v Domu dneva JLA. F. Štagar športne komisije AMD Kamnik Jože Burja Izroča pokal predstavniku najboljše e AMD Sarajevo. Desno — predsednik AMD Kamnik Jože Kcrin. Prvenstvo SRS v namiznem tenisu Lep napredek pionirjev Triglava Na letošnjem republiškem prvenstvu v namiznem tenisu za mladince in pionirje, ki je bilo med prazniki t telovadnici v Stražišču, je nastopilo okoli 160 igralcev iz 16 slovenskih klubov. Za lepo presenečenje je pripravil pionir kranjskega Triglava Ramovš, ki je zasedel prvo mesto. Nasprotno pa je razočaral Stare, ki je bil favorit pri mladincih in je osvojil šele tretje mesto. Največji napredek pri pionirjih so nedvomno prikazali člani kranjskega Triglava, saj so se med osmerico najboljših uvrstili kar štirje zastopniki kranjskega Triglava. V naslednjem navajamo zmagovalce v posameznih kategorijah in najboljše uvrstitve predstavnikov gorenjskih klubov. Posamezno — mladinci: 1. Savnik (Maribor), 3. Stare (Triglav); mladinke — 1. Duren (Ilirija), 4. T. Novak (Triglav); pionirji: 1. Ramovš (Triglav), 4. Prislan (Triglav); pionirke: 1. Vrstovšek (Olimpija), 4. L. Novak (Triglav); dvojice — mladinci: 1. Simonka — Rak (Olimpija); mladinke: 1. Jeler — Verstovšek (Olimpija); pionirji: 1. Orešnik — Šabjanič (Murska Sobota), 2. Novak — Švabič (Triglav) 3. Ramovš — Prislan (Triglav); pionirke: 1. Bjedov — Kramberger (Murska Sobota), 3. Zakojič — L. Novak (Triglav), 4. Ožek — Za-vašnik (Kranj); mešano — 1. Jeler — Rak (Olimpija), 2. Jakopin — Stare (Triglav). A. Novak Občinska osnovnošolska rokometna liga Golnik : Žabnica 5:1 V tretjem in četrtem kolu je prišlo do nekaterih presenečenj v občinski namizno-teniški ligi med katerimi predstavlja vsekakor največje zmaga Golnika s 5:1 nad favorizirano Žabnico. Zaradi tega poraza je vodstvo prevzela ekipa Nakla, ki je še edina neporažena ekipa v prvem razredu. Rezultati: tretje kolo: 1. razred — Golnik : žabnica I 5:1, Triglav I : Duplje I 5:3, Sava : Voklo I 5:1, Dijaški dom 1 : Naklo I 2:5; drugi razred — Kranj I : Voklo II 5:0, Duplje II : Triglav II 2:5, žabnica II : Visoko I 3:5, Naklo II : Proleter 5:1; tretji razred — Visoko II : Naklo III 5:2, Triglav III : Žabnica III 5:1, Olševck : Cerklje 5.0, Kranj II : Dijaški dom II 0:5. Četrto kolo — 1. razred — Žabnica I : Triglav I 5:2, Duplje I : Golnik 1:5, Voklo I : Dijaški dom I 1:5, Naklo I : S?.\a 5:3; 2. razred — »%ok"» I : Naklo II 5:0, Proleter : Žabnica II 3:5, 3. razred — Naklo II : Olševck 3:5, Žabnica III : Visoko II 5:2, Dijaški dom : Šenčur 5:2. A. Novak Občinska namiznoteniška liga OS Simon Jenko in ian i Pionirji in pionirke osnovnih šol kranjske občine so pred dnevi končali z jesenskim delom prvenstva v rokometu. V ligi je sodelovalo šest šol. Zal se tekmovanja nista udeležili osnovni šoli iz Cerkelj in Stane Žagar iz Kranja Najboljšo igro so pri pionirjih pokazali učenci osnovne šole Simon Jenko, ki so premagali vse nasprotnike in so zasluženo na prvem mestu. Pri dekletih pa je naslov jesenskega prvaka osvojila ekipa osnove šole Lucijan Seljak iz Stražišča, ki pa je edini poraz doživela v Preddvoru. Lestvica — PIONIRJI: OS Simon Jenko 5 5 OS Preddvor 5 4 OS F. Prešeren 5 3 0 OS L. Seljak 5 2 0 Oš Predoslje 5 1 0 OS Šenčur 5 0 0 PIONIRKE: OŠ L. Seljak 5 4 OŠ Predi \ r 5 4 Oš Predoslje 5 3 0 OS S.Jenko 5 2 0 OS Šenčur 5 2 0 OŠ F. Prešeren 5 0 0 0 0 70:30 10 0 l 77:59 8 0 2 80:50 6 0 3 65:70 4 46:84 2 31:76 0 0 1 48:13 0 1 31:18 40:23 20:32 15:27 11:52 Najboljši strelci — pionirji: Kramar (Preddvor) 34 zadetkov, Glamočanin (F. Prešeren) 28. Lotrič (S. Jenko), Be-lančič (L. Seljak) 21 itd.; pionirke: Knc (Predoslje), Pangrič (L. Seljak) po 17, Frclih (Preddvor) 15 itd. F. Torenta Sneg je nekatere razveselil, za šoferje pa je prava nadloga, posebno za tiste, ki upravljajo težke tovornjake. Tudi temu na sliki sneg in poledica nista prizanesla. Obtičal je pod klancem na cesti proti Oljarici v Britofu pri Kranju. Iz težav ga je izvlekla tatra z dvigalom, last kranjskih poklicnih gasilcev, (jk) — Foto: F. Perdan 60 let glasbene šole (Nadalj. s 1. strani) V tem kritičnem času sta nastopila službo sedanji ravnatelj Peter Lipar in prof. Jožica Avguštin. Na šoli so začeli študirati sodobnejše skladbe in s tem popestrili sporede nastopov ter seznanili občinstvo z dosežki sodobnih skladateljev, zlasti Slavka Osterca. Ko se je začela druga svetovna vojna, je kranjska glasbena šola prenehala delati. Okupator je preuredil sedanje poslopje za glasbeno šolo in ustanovil leta 1943 šolo, ki se je imenovala »Musikschule fiir Jugend und Volk«. V istem poslopju je delovala tudi podružnica celovškega kon-servatorija. Po osvoboditvi se je ljudska oblast zavedala, kakšen pomen ima glasba pri oblikovanju mlade osebnosti, zato so postale glasbene šole državne. Najbolj delaven je bil mladinski zbor, ki je prirejal samostojne koncerte. Harmo-nikarski zbor se je 8. maja 1948 udeležil tekmovanja v Ljubljani in osvojil prvo mesto. Istega leta jc zbor glasbene šole dosegel lepo priznanje na tekmovanju pionirskih zborov v Ljubljani. Instrumentalne skupine so prirejale koncerte za graditelje proge Samac—Sarajevo ter dvakrat po deset dni gostovale pri graditeljih avto ceste Zagreb— Beograd. Leta 1950 je bila na glasbenih Šolah v Sloveniji ukinje na šolnina, pouk ljudskih instrumentov pa je prevzelo DŠD Svoboda v Kranju. Na glasbeni šoli so poučevali klavir, violino, violončelo, kontrabas, solopetje, pihala in trobila. Nastalo je več komornih ansamblov, ker je bilo dovolj učencev višjih letnikov. Sola, ki je bila včasih le štirirazredna, se je začela razvijati v desetrazredno. Leta 1955 je bil ukinjen zbor, namesto njega pa je šola ustanovila šolski orkester, katerega vodstvo je leta 1958 prevzel ravnatelj Peter Lipar. Zelo uspelo je bilo dvakratno gostovanje godalnega orkestra v bratskem mestu La Ciotat v Franciji, prav tako tudi v Ljubljani, Zemunu, v Trbovljah, na Reki, v Varaždinu, Slavonskem Brodu in v Prištini. Med uspešnejše gostovanje sodi nastop godalnega orkestra in solistov v Trstu marca 1961. Leta 1962 je šola uvedla pouk ljudskih instrumentov. Ze po dveh letih je bil ustanovljen harmonikarski orkester, ki ga vodi Josip Stepic. Vsako leto nastopa na mnogih prireditvah v kranjski občini. Istega leta je šola postala članica skupnosti glasbenih šol in se s tem vsebinsko tesno povezala z drugimi glasbenimi šolami v Sloveniji. Intenzivno delo pedagogov in napredna programska politika sta obrodili vidne sadove. Večje število učencev se je usmerilo v glasbeni poklic. Sedaj uspešno delujejo kot glasbeni pedagogi, reproduktivni umetniki ali pa so člani poklicnih orkestrov in pevskih zborov. Mnogi bivši učenci solopevskega oddelka delujejo tudi kot solisti v amaterskih pevskih zborih in kot pevci zabavne glasbe. V šolskem letu 1968-69 je šola ustanovila glasbeni oddelek v Predvoru. Januarja letos je šola odprla oddelek v Cerkljah, septembra istega leta pa v Šenčurju. Največ zanimanja med mladimi je za pouk klavirja, klavirske harmonike in kitare, žal pa upada zanimanje za godala, pihala in trobila. Letos obiskuje glasbeno šolo 320 učencev, trenutno pa nadaljuje šolanje na srednjih in visokih glasbenih šolah 15 bivših učencev šole. Učenci šole so v preteklem šolskem letu izvedli 5 koncertov v Kranju, 3 koncerte zunaj mesta in 4 snemanja za RTV Ljubljana. Godalni orkester je imel 13 nastopov, harmonikarski pa šest. Na proslavah delovnih kolektivov in družbenih organizacij so gojenci šole izvedli 22 koncertnih nastopov. Poleg teh nastopov je bilo še 14 internih nastopov, na katerih so naslo-pali vsi učenci šole. Glasbena šola v Kranju je v vseh teh letih, še zlasti pa zadnjih, pokazala lep napredek v svojem razvoju, ki pa ne bi bil mogoč brez vsestranske podpore družbe, posebno v prvi vrsti skupščine občine Kranj, ki je vedno našla razumevanje za dejavnost glasbene šole. D. Stanjko Obvestilo delovnim organizacijam in občanom Obveščamo delovne organizacije in občane, da cepljenja proti gripi pred januarjem 1970 ne bo, ker dobavitelj cepiva ni dobavil (izpad v proizvodnji zaradi redukcije električne energije). Ko bo ce- pivo dobavljeno in če bo cepivo za to sezono potrebno, bomo cepili po razporedu, ki bo interesentom pravočasno javljen. Zdravstveni dom Kranj Kriva sta pilota, ne letališče 21. novembra zvečer so bile stavbe, kontrolni stolp, betona ska steza in sploh vsa okolica letališča Brnik zavite v gosto meglo. Ob 20,20 bi se morala na pisto spustiti Jatova caravella, ki je prihajala iz Beograda. Toda potniki, varno privezani k sedežem, so zaman čakali, kdaj bodo kolesa jeklenega ptiča zadela ob tla. Namesto rahlega tresljaja, ki spremlja vsak pristanek, so zaznali močan sunek. Caravella je zadrhtela, se strmo dvignila in odletela proti jugovzhodu. Nihče od ljudi v letalu — razen posadke — ni vedel za razlog nenapovedane spremembe voznega reda. Sele kasneje so spoznali, da bi skoraj postali žrtve hude nesreče. Caravella je namreč krepko zašla iz smeri, zdrsnila na višino petnajstih metrov in s krili oplazila vrhove smrek. Precej poškodovan aparat sta pilota* kljub nemajhnemu tveganju, uspela srečno pripeljati do Zagreba. Dva dni zatem, 23. novembra, so o dogodku poročali tudi jugoslovanski časopisi. Večina prispevkov je bila napisana zelo objektivno, ne da bi kogarkoli obtoževala — preiskave o vzrokih in krivcih nezgode so se komaj začele — le beograjski dnevnik Politika je v članku »Karavela okrašena z vejevjem« napadel Aerodrom Ljubljana— Pulj in mu očital, da dežurno osebje in kontrola leta — slednja tako ali tako sodi pod nadzorstvo SUCV (Zvezni urad za civilno letalstvo) — nista delovala kot je treba, da ima letališče pokvarjene ILS usmerjevalne naprave in da na Brniku ni varno pristajati. Zaključki preiskovalne komisije, razvidni iz pisma direktorja SUCV Batriča Jo-vanoviča, objavljenega v Politiki kot odgovor na klevet-niško pisanje, in iz uradne Tanjugove vesti, ki so jo povzeli skoraj vsi naši dnevni listi, sicer potrjujejo uvodna sumničenja da sta za nizki let caravella kriva zgolj pilota, vendar ne morejo odpraviti škode, storjene Aerodromu Ljubljana—Pulj. Med tiskovno konferenco, ki jo je minulo sredo dopoldan organizirala uprava podjetja, smo namreč zvedeli, da so nekatere inozemske letalske družbe že začele spraševali direkcijo, kako je pravzaprav z letališčem in če na njem res m priporočljivo pristajati. Spričo tega odgovorni upravičeno domnevajo, da se jim utegne zmanjšati premet in da se ponoči, v megli in v zimskem , času tuji piloti ne bodo upali I spustiti. In vendar je brniško zračno pristanišče opremljeno tako, da lahko sprejme j letala ob vsakem vremenu. ! Primer Politike znova kaže, , kako hude posledice ima sen-zacionalistiono poročanje. Ae-i rodrom Ljubljana—Pulj seveda terja zadoščenje, sicer bo ; uporabi] pravno pot. »Javna, ' splošna kritika je vse pohva-I le vredna,« so poudarili nje-j govi predstavniki, »vendar to ne zadošča. Z neobjektivnim obveščanjem je bila letališča j pa tudi celotni republiki storjenega velika gospodarska škoda.« I. Guzelj 515 obiščite «v > nas v lOO trgovinah gorenjski IVIUA X. novoletni v Kranju 16. — 26 .XII. 1969