PHIHOHSKi DHEVKIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje VI • Štev. 73 (176n Poštnina plačana v gotovini ^Spedizione in abbon. post. 1. gr. MAREG Jutri ob 17. uri KOMEMORACIJA žrtev v Ulici Massimo cTAzeglio Cena 15 lir je na ^nS“m*7Ietl se Slovani ,• , ?7- marca JUS°-®oročni ° •)Udstvo u'Prlo vse- Snim nacističnim Hitler- tom t ®eneralom in diploma- cVe'tWi-Va n,"'- Prei 'e vlada tj T)un .c " Maeek podpisala »slavi'aj^ Pakt ° prist°Pu Ju' iTkin 3Te-k°si Rim - Berlin -C»J"dstvo Pa Je pod ge- 'Bo ie or K r3t "eg0 Pakt>> in hztrL ° neg0 r0b!” ta Pakt in pred vsem svetom *azalo svojo svobodoljubje trS? val° primer. koko se ^°riti P^oti nadutim y®ievalcem, te6a 3 80 deseto obletnico ^znovtv6"11683 dne svečano todgraisv v„vse3 Jugoslaviji. Uvodn- k>a <(®0rba» ie objavila Zjr: 1 članek ministra Svetovom ,,„ukman°viča pod naslo-ska - ■marec — naša ljud-Poud= -V° Cija>i' V članku se Vios,- tla3° bistva o vodilni S0sWw raUnUtične Part‘je Ju- k° je ljudska Ihcbii kapitulantstvu ne- Mv ,.e vladavine in razpoloženi r,.Tsti;a do brani svobodo 'frhuni isnost dežele dosegla Drw„j,®c' f7- marca je ljudstvo r»m^al1° trot-'o silo, ki ga bo Ooue } bo izraz tudi nje- ciloč^ }n njegove borbene in njegove vere v »amer, °? ' Ta SR® je izšla iz Ottih? }udstva, bila je Komu-Jugoslavije. Ta «ke ?e. bil predhodnik Ijud-^ignie-’ 31 kateri je Partija ttejj 1 “ ljudstvo v Srbiji in v H jj. tajili Jugoslavije, vsta-'k L?.e spremenila v sptoš- Vso .iln° in revolucio-W V-banje, ki je vedel, za- — ker ga je vodila ,Vfn'^Ska Pravica« objavlja fe< ,1 Članek Ivana Bratka it^j^s^cvon »Na zoeAtkr: -re-.?lacije», v katerem pra-«0,-‘drugim: Vjj Jt let po 27. marcu so ,|bjeJlrod,i v borbi, ki je po re«olucionamem karak-podobna takratni, po po-kiUctu]!1 p0 globini pa jo še 'T'~ mmrnmtm nam to ditve Beograda 20. oktobra kakor tudi več važnih datumov v zgodovini jugoslovanskih narodov kot je balkanska vojna in svetovna vojna. V toku teh svečanosti, ki bodo trajale devet mesecev, bodo jugoslovanski narodi tekmovali v izgradnji socializma za povečanje proizvodnje v tvornicah in rudnikih in za obdržanje visoke tradicije, ki je bila skovana v revoluciji. Zveza borcev, katere člani so vsi udeleženci narodnosvobodilne vojne, športne in množične organizacije bodo obiskale vse tiste kraje, po katerih so se borile enote jugoslovanske vojske, zlasti pa tiste kraje, kjer so se vršili najhujši napadi proti fašistom. Posamezne svečanosti. Na posameznih svečanostih bodo odkrili spomenike padlim junakom odprli bodo nova šolska poslopja, gledališča, čitalnice in druge kulturne ustanove. Predvideno je tudi objavljanje novih knjig, zbirk dokumentov, ki se nanašajo na osvobodilno vojno pa bodisi na političnem ali vojaškem področju. Tudi tržaški Slovenci in demokratični Italijani se pridružujemo proslavi desete obletnice slavnega 27. marca in jo [ proslavljamo v okviru obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, ki je osvobodila večji dei Primorske izpod večdeset-letnega fašističnega jarma. In prav 27. marec leta 1941 nam je bilo prvo sigurno jamstvo za našo dokončno svobodo. DEMOKRATIČNA FRONTA SLOVENCEV V ITALIJI L. EIHAUDIJU, PREDSEDNIKU REPUBLIKE ITALIJE Slovenci morajo biti zastopani t gnriškin in videmska iiokrajinsliem sieiu Zato ne sme obveljati sedanji predlog rimskega notranjega ministrstva o razdelitvi na volivna okrožja, ki je sestavljen z očitnim namenom, da Slovenci nebi mogli biti zastopani v pokrajinskih svetih GORICA, 27. — V zvezi s krivično razdelitvijo volilnih okrožij za bližnje pokrajinske volitve ie delegacija DEMOKRATIČNE FRONTE SLOVENCEV v Italiji odšla v današnjih popoldanskih urah h goriškemu prefektu. Ob tej priliki je delegacija pojasnila vladnim predstavnikom v naši pokrajini, da je sedanja razdelitev na volilna okrožja v nasprotju z najosnovnejšimi državljanskimi pravicami slovenskega prebivalstva, predvsem pa da predstavlja ta razdelitev, ki ne upošteva obstoja slovenskega prebivalstva, najbolj grob način kršitve narodnostnih pravic slovenskega ljudstva v Italiji. Predstavniki DFS s0 goriškemu prefektu vročili tudi Protestno resolucijo predsedniku italijanske republike g. L. 'Einauddja, da bi preprečil do-, končno uveljavljanje predložene razdelitve. * * * ((EKSCELENCI PREDSEDNIKU REPUBLIKE GOSPODU L, EINAUDI-JU RIM Kvirinal Parlamentarna komisija, ki je izdelala osnutek zakona o pokrajinskih svetih, je med drugim izjavila, da hoče doseči predvsem dvoje: 1.) zagotoviti vsem krajem v pokrajini svoje zastopstvo tako, da lahko pokrajinski svet vrii svojo nalogo, t. j. varovati koristi posameznih krajev; 2.) zagotoviti vsaki stranki ali skupini, ki ima v kraju pomembnejšo vlogo, možnost zastopstva v pokrajinskem odboru. Iz osnutka notranjega ministrstva za volivna okrožja v goriški in videmski pokrajini pa je razvidno, da ne more biti dosežen nobeden obeh gornjih namenov, vsaj kolikor se tiče slovenskega zastopstva v svetih omenjenih pokrajin. Nesporno je, da v obeh pokrajinah živi autohtono slovensko ljudstvo, ki predstavlja znaten del celotnega prebivalstva. To je bil tudi vzrok, da je ustava s posebnim statutom poskrbela za samoupravo v pokrajini Furlanija - Julijska krajina, katere glavna značilnost je prav ta, da ima močne slovenske manjšine. Jasno je, da imajo te manjšine svoje lastne politične, kulturne in gospodarske težnje ter imajo tudi pravico, da se jim zaščitijo njihove koristi potom lastnih za-stopnikov v pokrajinskih svetih. V Goriški pokrajini Slovenci gcriške pokrajine žive v sledečih volivnih o- kr ožjih: ■mesto Gorica (S okrožij), Tržič (3 okrožja), Krmin, Foljan. - Ravnopolje, Ronki, Skoči jan, Gradiška in Kopriva. Slovenci v goriški pokrajini so torej razdeljeni na H volilnih okrožij, tako da ne morejo imeti v nobenem večine. Naravno je, da je malo ali skoro nobene možnosti, da bi bil izvoljen slovenski zastopnik v enotnem volilnem o-krožju, ker bodo italijanske politične stranke uporabljale take volilne •povezave, da bi pl eprečile izvAitev slovenskega svetovalca. Izvršilni odbor JJemokra- Fred novo angleško iniciativo za ureditev korejskega vprašanja Zdi se, da bo Anglija objavila nou poziv LR Kitajski ■ Izjave Marshalla o Koreji - Nezadovoljstvo zaradi Mac Arthurjevih izjav na Zahodu - V Tokiu so optimisti - Na fronti delovanje izvidnic •in r*a' Ta agresija \hfr°zi z vzhoda. V njeni 1«*°. rnn°goštevilne tradi-ce ?0 e imperialistične teden-tr. ity r našo neodvisnost, na in madžarski re-kio daj?' 9a to Pot riapihu-tVre razn<; sovjetske agen- T1*RakoiV. ^ y doniO);ina danes ni sa-liniji borbe proti ^ *>‘rnj!n tendencam sovjet-Gotske kaste, ki pred-tednji povampirjeni e-ft^k^ščeoalskih. siste- za mednarodni v.^slert 0 domovina je hkrati Kir' ta .borbi za mednarodni - a,, rimsko rekonstruk- *s " 2*1 HŽSi* dežel na temelju iu T°u pnosti itd- ln ne samo - sCoje'- ih Inr t So osnovne ka- »L^ornkt s°dob nega bttk? U" C*"**2 birokratskega «so- VIl2m’ 0nomski faktorji tS° v usem svetu že V”- Zn 30 P°stali domi- \i •odoKCbno il° ljudsteo je bi- Partij? 130(1 uod' J? "sfce n„, lzVfdlo take zgo-bfn^rca v-06 ie bila ona Ul “ taka i,! dvoma, da bo j.- f. 0 Pričakovanja nucf'1 pred ntega p°- <*=; Pa Z* ^devinski tre- d,ynJre za vprašanja *kr,_ ekonn‘ le' mlru> no- p°Utičn Skeaa’ driav' VVst<1zpoja» ter 'deolo- ^ so se včeraj 22 >"a in Tte *5eCcembra- "odi, . fMi! hodo trajale dneva, lci je .Ustvar j"eni jugoslovnr‘J*i novi ovL\borbi p,°-S,, bto rrlea ,PatorJem. v Su^osiov^ datuipoma sVeC!‘nabodi P™- g vojnega Sga VST »J«ni dar- ? le K 2a"®tka ‘ Ja to ob- Bo!*0113® Pori odn°osvobo- Nbiti^znih Vodstvom KPJ obie(U?°slovanskih Phletnico osvobo- PARIZ, 27. — Danes je bil sestanek delegatov raznih francoskih. sindikalnih združenj ter pariškega transportnega urada. Na sestanku pa ni prišlo do ni-kakega sporazuma in je bilo zato sklenjeno, da se bo v Parizu tudi jutri nadaljevala stavka avtobusov in podzemske železnice. Jutri bo torej trinajsti dan stavke. Danes, na dvajnasti dan stavke uslužbencev prevozne službe v pariški pokrajini, sindikalne organizacije še niso sprejele predlogov za prilagoditev plač. Promet se je sicer nekoliko obnovil, vendar oskrbujejo prometno službo «e nadalje vojaški avtomobili. Položaj pa je postal že normalen na železnici, v proizvodnji plina in električne energije, kakor tudj na podioč-ju kovinske industrije, kjer ie prišlo do sporazuma med delodajalci in delavci. Glede uiad-nikov bodo odločila pogajanja med vladnimi in sindikalnimi predstavniki. Vsekakor pa je opaziti močno gibanje med uslužbenci mnogih občin okTog Pariza. V petih izmed teh občin, ki jih vodijo komunisti, je bila razglašena svarilna stavka 24 ur. Državni tajnik za državno u-pravo Metayer je danes sprejel predstavnike raznih sindikatov javnih uslužbencev ter jim sporočil vladne predloge za prilagoditev plač. Po izjavah, ki jih je bilo mogoče dobiti po sestan. ku, so sindikalne organizacije s pridržkom sprejele od vlade predložena števila: za dokončni sporazum bodo potrebna še nadaljnja pogajanja. V rudnikih severne Francije se še čuti gibanje, ki se je pričelo pred veliko nočjo. Tako javljajo iz Lilla. da je pričelo stavkati kakih 19 tisoč rudarjev v premogovnih bazenih na severu ln pri Calaisu. V Mont-ceau Les Mmes se več kot polovica delavcev ni javila na delo. Predsednik vlade Henri Que-Uille pa je danes s tistimi ministri, ki se jih stvar tiče, nadaljeval proučevanje ukrepov glede mezd in cen, o čemer _se bo razpravljalo na prihodnjih sej>h ministrskega' sveta. Čeprav so danes iz uradnih krogov zatrjevali, da se je danes poslužilo podzemske železnice čez dva milijona potnikov, pa so predstavniki stavkovnega odbera na tiskovni konferenci ponovno poudarili, da je r jiho-va volja nadaljevati stavko, dokler ne bo popolnoma zadoščeno njihovim zahtevam. Pozno zvečer so bilj predstavniki stav. kovnega odbora sprejeti pri ministru za javna dela in, trans, perte ter so Po razgovorih, ki so trajali poldrugo uio, da ni nastopila nikakšna sprememba .1 da se bo stavkovni odbor sc-shl jutri dopoldne. Splošno mnenje tukajšnjih političnih opazovalcev je, da bo delovanje vlade šlo za tem, -da doseže čimprej v parlamentu glasovasje o volivnem zakonu, sporazum o datumu volitev, proračunski zakon ki naj zajamči uravnovešenost javnih ražunov v zadnjih mesecih vladne funkcije in končno omejitev parlamentarnega dela. Piedstavnikom večinskih skupki, ki jih bo Queuille sklical za prve dni aprila, bo verjetno predložil kot datum za volitve 10. junij (torej pred počitnicami), kar bi pomenilo, da St bo volivna kampanja pričele 10. maja ln bi torej parlament imel le približno mesec čtsa za zadnje popravke svojega dela na zakonodajnem področju. Ni nikakega dvoma, da bo zamisel zgodnjih volitev naletela tudi v večinskih skupinah na večje število napsrot- nikov, ki jih vlada skuša prepričati z raznimi argumenti gospodarskega, socialnega in finančnega značaja. Ukrepi y korist uslužbencev bodo stali okrog 40 milijard: z vsemi ostalimi dodatnimi bremeni pa bo skupen deficit na-rastel na 2 do 300 milijard. Za uravnovešenje tega poviška javsih stroškov se bo verjetno vlada odločila za povišanje tarif za javne služnosti. Tako bi se stroški za električni tok povišali za 17 odst, za premog 15 in za plin 5 odst. Predsednik vlade je zaradi vsega tega prepričam da bo po treh, štirih mesecih vendar nastopil čas za odločila posvetovanja. nadaljevanje razprave proti madžarskim vohunom Zaman sta iskala gverilce... Mrdjenovič in Kopic sta se trudile deset dni brez uspeh a, a sedaj priznavata, da sta kriva * Oficir Njezič, imenovan „tovariš Stalinpripoveduje o svojem vohunskem delu Kratke vesti TOULOUSE, 27. — Neka kmetica V St. Lys je danes porodila četverčke. Vsi štirje dečki so obe. nem z materjo pri najboljšem zdravju. NEVV VORK, 27. — Trumanova hčerka Margaret je podpisala z neko radijsko družbo pogodbo. Družba bo imela pravico razširjati njen glas po radijskih in te levizijskih aparatih. Menijo, da bo imela miss Truman večjo plačo od svojega očeta. DJAKARTA, 27. — Predsednik indonezijskega parlamenta Sartono bo seatavil novo indonezijsko vlado. Kot znano je indonezijska vlada odstopila v torek zaradi nesoglasja med nio in parlamentom glede vprašanja ukinitve pokrajinskih svetov. Sartano bo sestavil zelo široki osnovi. vlado na ZAGREB, 27. — Z zasliševanjem drugega obtoženca Ante Kopiča, bivšega nameščenca, se je nadaljeval danes proces prod vojnim sodiščem v Zagrebu proti petim osebam, ki so delale v korist madžarske obveščevalne službe. V pričetku današnje razprave je Kopič izjavil, da se čuti krivega in da je zavestno delal v korist madžarske obveščevalne službe. Kakor je izjavil na zasliševanju, je Kopič maja 1949 leta preplaval reko Dravo in ilegalno pobegnil na Madžarsko. Na Madžarskem so ga zaprli. V zaporu so ga zasliševali organi madžarske obveščevalne službe, ki so od njega zahtevali podatke o vojnih enotah in tovarnah v Jugoslaviji. Kasneje je sprejel .nalogo madžarske obveščevalne službe, da se ilegalno vrne v Jugoslavijo, da bi tam razširjal ko- minformistični tisk in poiskal simpatizerje Kominformg, ki bi skrbeli za razširjenje tega materiala. Obtoženi Kopič je prvič prišel v Jugoslavijo skupno z beguncem Ilijem Krgomom. Bil je oborožen iin je nosil s seboj propagandni material, ki so ga mu dali organi madžarske obveščevalne službe. Tedaj je ostal v Jugoslaviji štiri dni in ob svoji vrnitvi na Madžarsko dal tamkajšnjim organom obveščevalne službe poročilo o izvršitvi svoje naloge, Drugič je ilegalno prišel v Jugoslavijo skupno z glavnim obtoženim Mrdjenovičem, ki je bil zaslišan včeraj. Imela sta nalogo, da najdeta ((skupino gverilcev« na planini Papuk na Hrvaškem in se s poveljnikom te skupine dogovorita o nadaljnji protijugoslovanski aktivnosti. Ko-pič in Mrdjenovič te naloge nista mogla izvršiti, ker po desetih dnevih iskanja na področju Papuka nista našla nikakršne sledi o kakšnih gverilcih. Navodila za tretji prehod v Jugoslavijo je dobil Kopič v poslopju madžarske obveščevalne službe. Prva navodila mu je dal neki general, druga pa kapetan obveščevalne službe Tibor Garaj. Tedaj bi moral skupno z obtoženim Mrdjenovičem postaviti v Jugoslaviji vohunsko središče. Zaradi tega je Kopič tedaj prinesel s seboj radiooddajno postajo. S pomočjo organov madžarske obveščevalne službe je, skupno z drugimi obtoženimi prešel preko meje, kjer so jih kmalu aretirali, tako da niso mogli najti nobenega sodelavca. .Po zaslišanju Kopiča je pričelo sodišče zasliševati obtoženega Stojana Njeziča, bivšega kapetana JA. Njega je obtoženi Mrdjenovič pridobil za delo v korist madžarske obveščevalne službe, ker ga je poznal kot pristaša resolucije Informacijskega urada. Njezič se je izjavil za krivega. Sprejel je obvezo, da bo dajal vohunske podatke madžarski obveščevalni službi po nekem kurirju. Z njim se je sestal osem krat Kurir mu je prinašal pisma madžarske obveščevalne službe, ki je zahtevala podatke o učbenikih v JA, pehotnih borbenih pravilih, razmestitvi vojaških enot, številkah vojnih pošt, kakor tudi o topniškem orožju. Prav tako so zahtevali od njega podatke, koliko korpusov in divizij ima Jugoslovanska armada. Njezič je še izjavil, da je poslal zelo revna poročila in se je v glavnem omejeval na enoto v kateri je služil. Za svoje vohunsko delo je dobil radiooddajno postajo in majhen radijski aparat, ki mu nista nikoli služila. Kapetana Njeziča je poznala madžarska obveščevalna služba pod psevdonimom »Tovariš Stalin«. Popoldne sta bila zaslišana še Julka Hvatalič, gospodinja in kmet Stojan Drača. Izjavila sta, da sta delovala v dobri veri. Proces se bo nadaljeval jutri zjutraj. Proces se nadaljuje. laiaemoKraii zi volitve glede vprašanja nemške vojake BONN, 27. — V Hstu, ki ga v angleščini izdaja socialdemokratska stranka, trdijo Schumacherjevi predstavniki, da med njihovo stranko in vlado v*Bonnu obstoje velike razlike glede obnovitve ske. nemške voj- List trdi. da je Adenauer v glavnem sporazumen s tem, da bi rekrutirali prostovoljce, čemur so socialdemokrati nasprotni. Mogoča je samo nemška vojska v demokratični državi, ki bi imela vse pravice. Socialdemokrati bodo še naprej zahtevali volitve, na katerih Paj se odloči ali želi ljudstvo zahodne Nemčije oborožitev, ali pa ne. Ce bi hotel Adenauer dobit; odobritev od sedanjega bonnskega parlamenta glede vprašanja oborožitve, bi prišlo do velike notranje napetosti. ker je bil sedanji parlament izvoljen na podlagi volivnih programov, ki so precej različni pd sedanjih stališč strank. Danes je izjavil bivši predsednik «Reich banke« Halmar Schacht, da sta sedanjemu polomu nemške gospodarske politike vzrok servilnost in strah odgovornih predstavnikov zvezne vlade, ki hočejo vzporedi-ti svoja stališča z načrti zavezniških birokratov. Po njegovem mnenju bi se morala zvezna republika boriti predvsem za gospodarsko svobodo prej kot se trudi, da dobi košček suve-resnosti, ki se ji smejejo predstavniki drugih vlad. JERUZALEM, 27. — Acheso-nov strokovnjak za vprašanje srednjega Vzhoda Mac Ghee Je danes obiskal izraelskega zunanjega ministra Sareta. Sprejel. ga je tudi predsednik vlade Ben Gurianom, odreče zahtevi po vključevanju tržaškega vprašanja kot posebnega vprašanja dnevnega reda v dnevni red štirih zunanjih ministrov. Ameriški delegat Filip Jes-sup je izjavil, da je laž, da bi Z D A — kot pravi Gromiko — hotele ponovno oborožiti Nem-čijo in da bi hotele tekmovati v oboroževanju. Dnevni red, ki ga predlagajo zapadni delegati, je sestavljen na tak način, ki dovoljuje vsakemu udeležencu razpravljati razna vprašanja. Toda če Gromiko želi da mora biti vsako vprašanje posebna točka dnevnega reda, tedaj bodo morali zapadni delegati analogno zahtevati posebne točke za vprašanja, za katera želijo, da ,bi.la Postavljena v diskusijo štirim zunanjim ministrom na podlagi tega, je Jessup zahteval vključitev v dnevni red vprašanje mirovnih pogodb z Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko, Izjavil je, da predstavlja kršitev teh pogodb enega izmed glavnih vzrokov mednarodne napetosti. Te pogodb? so ostale mrtva črka, je dejal Jessup — zaradi kršitev, ki so jih povzročili Sovjeti in zaradi njihovega 'nenehnega odklanjanja sodelovanja z zapadni-mi silami v cilju izvajanja določb. Nato je obtožil bolgarsko, madžarsko in romunsko vlado, da sistematično kršijo človeške pravice ker med drugim ne spoštujejo versko svo-bodo in preganjajo cerkvene oblasti kar je bilo ugotovljeno ze pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Glede vojaških določb ki omejujejo vojaške sile teh'treh dežel, je Jessup izjavil. da so se Sovjeti stalno upirali predvidenemu nadzorstvu in da so praktično v vseh treh državah oborožene sile okrepili daleč pr*5°. tisteSa. kar pogodb; dopuščajo. Tudi to je eden izmeti vzrokov sedanje napetosti — Ce dejai Jessuo — in zaradi tega predlagajo trije zapadni namestniki, naj se dnevnemu redu doda vprašanje mirovnih pogrodb z omenjenimi tremi balkanskimi državami kot posebno vprašanje ker Gromiko noče, da bi bilo raapravljano v splošnem okviru, Nato je zapab-iim deleg-itom odgovoril Gromiko. Na Davie-sove izjave je dejal, da ni povedal točnih številk glede številčnega stanja ruske in zapad-ne oborožitve. «Davies izjavlja — je dejal Gromiko — da se ne more odreči kriterijev, ki morejo po njegovem mnenju veljati za »sestavo dnevnega reda. Toda ti kriterji za ZSSR niso ukaz. Ali se hoče morda zahtevati, da če bodlo odklonjeni. ne bo dnčvntga reda? Gromiko je nato na dolgo dokazoval zlo voljo, ki so jo po njegovem mnenju pokazali zapadni delegati. Glede avstrijskega vprašanja je hotel odgovoriti Parodiju. toda Davies ja vljudno pripomnil, da je ura že 21, nakar se je tudi Grom i-ko strinjal, naj bi ge nadaljevanje seje preneslo na jutri ob 16 uti, PRIMORSKI DNEVNIK -3- 88. marca 1951 PROSVETNO DRUŠTVO Obsedno sfanie v iranski pokrajini Kliorassan TEHERAN, '27. — Včeraj je izjavil iranski ministrski predsednik Hossein Ala na zasedanju vladnega sveta, da je proglasil obsedno stanje v pokraj-ni Khorassan zaradi stavke tamkajšnjih delavcev. S tem ukrepom naj bi preprečili morebitne nemire strank, ki so naklonjene ZSSR v južnem Iranu. Predstavniki »Anglo - Iranian Oil Co.» pa so izjavili, da je ta stavka posledica mezdnega gibanja. Sovjetski list «Literatumeja ga zeta« je danes v članku na prvi strani hudo napadla ameriškega poslanika v Iranu, Grandya. Angleške vojne ladje so Vrgle sidra v pristanišču Aba-dan v Perzijskem zalivu. V "Abadanu je največja rafinerija «Anglo - Iranian Oil Co.». Kakor je izjavil danes zvečer v Londonu predstavnik angleške admiralitete, ta dogodek nima posebnega pomena. V pristanišču naj bi pristali samo dve angleški fregatj in ena pomožna ladja. Zatrdil je. da je to povsem normalen dogodek, ki nima nobene zveze s perzijsko krizo. «Naše pomorske enote stalno križarijo no tem področju# in dejal, da niso poslali teh ladij v Abadan. da bi odpeljale družine Angležev, k; so zaposleni pri «Angl0 . Iranian#. Achesonov govor na panameriški konferenci WASHlNGTON, 27. — Na današnjem zasedanju zunanjih ministrov 21 ameriških držav so izvolili Achesona za stalnega predsednika na sedanjih razpravljanjih. Potem je imel A-cheson dolg govor. «Naš dnevni red je realističen#. je dejal Acheson, «vanj smo vključili vprašanja, katerim morajo vse ameriške države najti rešitev. To rešitev pa bomo našli v duhu sodelovanja, ki je temeii naše vseameriške tradicije. Eno najvažnejših vprašani hašega dnevnega reda se glasi: «Kako bi mogla vsaka od naših držav kar najuspešnejše razviti svojo obrambno moč, tako. da bi se lahko na najbolj učinkovit način zoperstavila sama aU v zvezi z drugimi državami ameriške celine oboroženemu napadu? Glede na povezanost naše varnosti z varnostjo drugih delov sveta, moramo rešiti tudi vprašanje, kako bi lahko ameriške republike na najboljši način podprle Združene narode, in sicer tako, da bi okrepile njih obrambno silo za primer napada. Vem, da se vaše dežele bore tudi z vprašanji, kako povečati proizvodnjo, ki naj okrepi obrambo našega kontinenta, proizvodnjo, od katere je odvisna svoboda vsakogar izmed nas. V glavnem je ravno v tem glavno vprašanje, ki ga morate reševati, vprašanje, kako čimprej povečat: proizvodnjo glavnih dobrin, ne da bi istočasno ustvarjali pogoje za gospodarske krize, če se povrnejo normalne razmere. Združene države razumejo ta problem, zato ga ne podcenjujejo. Presoditi moramo, kakšna praktična sredstva so nam na razpolago, da zmanjšamo ta ri-ziko. Nič manj važno ni vprašanje inflacije, ki prav tako zadeva vsako od naših držav. Upam, da bomo še nadalje po svojih močeh podpirali ukrepe, kj bodo našim narodom omogočili, da bodo izboljšali svoje življenjske razmere. Pozneje so postavili tri odbore in sicer politično - vojaškega, odbor za notranjo varnost in za takojšnje gospodarsko sodelovanje. Brazilski zunanji minister Fontuora je predložil resolucijo, ki vabi dr. žave Amerike, naj mobilizirajo vse svoje gospodarske vire za -skupno obrambo in predložil predloge v tem smislu. Resolucija predvideva enoten gospodarski sistem za vse države Amerike. Pred novo angleško iniciativo SODIŠČ A Kava prinaša nesrečo... Bajr so na svetu dragulji, nekakšni črni diamanti ali kaj, ki prinašajo nesrečo vsakomur, kdor pride z njimi v dotiko. Nekaj podobnega bi tu pri nas lahko trdili o kavi. Številni ljudje so zaradi nje že zašli v stiske in nemalo jih sedi v zaporu, zgolj zato, ker so se na tak ali drugačen način ukvarjali s ten: dragocenim zrnjem. Med zadnjimi je kava, in surova, pokopala 32-letnega težaka Francesca Vesnaverja in 29-let-nega mehanika Or sta Marsel-Irja, ki pred dobrim mesecem prav gotovo nista računala, da se bo njuna zamisel zaključila tako ponesrečeno. 24. februarja sta se namreč znašla v prosti luki ter dokaj spretno potegnila dve vreči kave iz polnega vagona, ki je bil v vrs^i. z drugimi namenjen v inozemstvo. S polnima vrečama kajpada ni bilo lahko. Človek ju ne more prenašati sem in tja ne da bi postal sumljiv, zato 'se je bilo treba pobrigati za primerno skrivališče. In tako sta eno vtaknila pod veliko železno ploščo poleg nekega skladišča orodja, drugo pa sta skrila pod veliko pleteno ko- Vse se draži a plače tržaškega delavstva ostajajo neizpremeniene Ukrep o povišanju cen tramvajskim tarifam, kot tudi električni energiji (ki ni namenjena domači uporabi) je zelo razburil vse tržaško prebivalstvo, še prav posebno pa ves delavski razred, ki že tako ne more izhajati s sedanjimi plačami. Po določbah novega u-krepa bodo delavci sicer deležni posebnih izkaznic, ki jim bodo dovoljevale večkratno vožnjo za znižano ceno; -fcndar bo tudi cena teh izkaznic višja, kot je bila do sedaj. Prav tako so povišani mesečni abonmaji za šolarje, državne uradnike in druge kategorije delavcev. Kot smo že omenili se bo podražila tudi električna energija, ki ne služi domačim potrebam; to razliko bodo čutili predvsem manjši trgovci in obrtniki, ki morajo že sedaj plačevati zelo visoke davke. Da bodo glede na to' povišali cene tudi svojim izdelkom, je povsem razumljivo. Državni uslužbenci, ki že od leta 1949 dalje vedno zahtevajo povišanje plač. so sklenili, da se bodo ukrepu o povišanju tramvajskih tarif z vso odločnostjo uprli. Njihovemu vzgledu bodo sledili prav gotovo tudi vsi ostali delavci in uradniki našega ozemlja, ki zaman zahtevajo že toliko časa prilagoditev plač sedanjim življenjskim prilikam. Pomislimo samo, da so se že v kratkem času povišale cene skoraj vsem življenjskim potrebščinam; tako se je zelo povišala cena olju, masti, slanini itd.; nato je sledilo še povišanje najemnin in končno sedaj tudi povišanje tramvajskih tarif, ki bo veljavno že s prvim aprilom. Za koliko pa so bile medtem časom povišane plače tržaških delavcev in uradnikov? Lahko rečemo, da so bila ta povišanja (če jih sploh lahko imenujemo povišanja) naravnost minimalna. Danes prejema tržaški delavec, prav kot. še pred letom dni. okrog 30.000 mesečne plače, ki ne more zadoščati za kritje niti najnujnejših življenjskih stroškov. Koliko pa je na našem ozemlju tudi takih delavcev, ki so svoje delo izgubili ter se morajo zadovoljiti s skromno podporo, Kako bodo ysi ti krili s svojimi plačami še povišane življenjske stroške? Ko so na eni izmed občinskih sej razpravljali o yprašanju povišanja tramvajskih tarif, so predstavniki krščanske demokracije 'izjavili, da je moralo priti do tega ukrepa, že se hoče rešiti vprašanje nadaljnjega poslovanja podjetja Acegat. Predstavnik Ljudske fronte je tedaj upravičeno izjavil, da smatra, da bi se lahko vprašanje bodečega proračuna podjetja ACEGAT rešilo še na drug način, ne s povišanjem tarif, ki bo imelo za nujno posledico povišanje. še drugih Življenjskih potrebščin. Tega mnenja smo tudi mi ter se zato z vso odločnostjo pridružujemo upravičenim protestom pri' zadetega tržaškega šaro v bližini Doma pristaniških delavcev. Naslednji dan sta nameravala ukradeno blago spraviti v še varnejše skrivališče, od koder bi potem tihotapila kavo iz proste luke v mesto. . Teda nesreča je hotela, da sta bili vroči najdeni že naslednji dan, in sicer kmalu potem, ko je bilo-ugotovljeno, da manjka na vagonu št. 1145917 carinska plomba in z njo vred dve polni vreči. Oni, ki mu je bila poverjena preiskava, je bil poleg tega še toliko prem'te n, da se najdenega plena ni dotaknil. marveč je costavil v zasedo nekaj policijskih stražnikov. In res: ‘26. februarja zgodaj zjutraj je eden -izmed sodelavcev pri braji že prišel po «=vo. jo» vrečo. Kakor je kazalo, mu je- pripadala ona. skrita nedaleč od Doma pristaniških delavcev. zakaj previdno se je približal pleteni košari, potegnil tovor izpod n je skušal stlačiti Vrečo v ploe&vlnasto posodo,'-M služi za zbiranje smeti. Vse ostalo se je izteklo kakor po navadi v takih primerih: prvi aretiranec, to je, Oreste Marselli, je izdal še svojega pajdaša Francesca Vesnaverja. Pred sodiščem sta se skušala razbremeniti s tem, da sta valila krivdo drug na drugega. Toda obtožnica jima ni očitala le krajo, marveč tudi nameravano tihotapstvo ter zlorabo carinskih plomb in zato je padla dokaj ostra sodba, Ves-naver, ki je bil že kaznovan, bo moral sedeti 2 liSti in plačati 76.000 lir kazni, Marselli-ju Pa so naložili 16 mesecev zapora in 72.000 lir globe. Poleg tega bosta m-c rala seveda nositi vse stroške razprave. Predsednik Picciola, tožilec Grubissi, zapisnikar Pivk. Zagovornika Kezich in Uglessieh. Tafovi in tatiči na detu Predsnočnjim so neznane; s silo odprli vrata avtomobila, ki ga je ameriški narednik pustil brez varstva v Ulici Geppa. Iz vozila so ukradli usnjeno torbo z različnimi predmeti v vrednosti 5.000 lir. Isti dan je ameriški državljan Antony Vactor javil poli-prebival-1 ciji, da so mu iz avtomobila v stva, ki zahteva najprej rešitev Ulici Ghega odnesli neznani ta-povišanja plač, ki nikakor ne t,6vi dragoceno lečo fotograf-odgovarjajo današnjim življenj- skega aparata, štiri pare naočnikov, površnik in 20 zavitkov ameriških cigaret v skupni vrednosti 85.625 lir. V nekem baru na Istrski cesti pri Sv. Jakobu je predrzni žepar izmaknil listnico 43 letnemu Ivanu Urbaniču iz Ulice Moreri 88. Urbanič je imel v denarnici poleg osebnih listin 6500 lir gotovine in 200 peset. Se občutneje pa so neznani tatovi oškodovali Itala Moscar-dija stanujočega v Ulici Car-ducci 24. Med njegovo , odsotnostjo so se namreč vtihotapili v spalnico in mu odnesli iz nekega predala 29.500 lir gotovine. Ko se je Moscardi vrnil domov, je našel vrata odklenjena, vendar ni bil gotov, ali jih je sploh zaklenil, ko je šel z doma. Kerini ijeteensM pomeniti Včeraj takoj po polnoči so stanovalci hiše št. 10 v Ulici Diaz poklicali policijske stražnike, da bi pomirili 23. letnega Giovannija Perosso in 19 letno Lidio Kermac, ki stanujeta oba na omenjenem naslovu. Zaljubljenca sta se namreč spi la in se zatem še udarila, pri čemer je bil vsekakor na boljšem Peros-sa, ki je do krvi pretepel Kermačevo. S policijskim avtomobilom so jo odpeljali v bolnico. kjer sp ji obvezali rano na čelu, zaradi katere pa se bo morala zdraviti še kakih sedem dni. Zatem so oba povabili na policijo, da se ugotovi zakaj in kako je prišlo do spora. Dokaj slabše se je podoben prepir zaključil v Ulici S. Mar-co 45, kjer se je 43 letni Luigi Furlan v navalu ljubosumnosti navsezgodaj zjutraj lotil svoje 40 letne žene Silvije. Po trdih besedah je razbil nekaj posode, zatem pa pograbil kuhinjski nož in z njim grozil zakonski polovici. Ko pa se mu je ta izmuznil iz rok se j,e oborožil ljubosumni mož s kladivom. Čeprav že nekajkrat ranjena, se je žena uspešno upirala napadalnemu zakoncu, mu v ugodnem trenutku iztrgala kladivo in mu skušala z njim vrniti milo za drago. Poklicani stražniki ' so bili mnenja, da bi bilo mnogo pametneje obrniti se najprej na Rdeči križ, zakaj oba zakonca sta obilno krvavela. Prepeljali so ju zato v splošno bolnico, kjer je bilo ugotovljeno, da se bo moral zaradi prask in bunk možakar zdraviti osem dni. žena pa najmanj deset. OF V sredo 28. t. m. bo ob 20. uri seja izvršilnega odbora OF za II. okraj na stadionu «Prvi maj#. V petek 30. t. m. bo ob 20. uri seja kemisije za proslavo 10. obletnice OF za II. okraj na stadionu «Prvi maj#. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo Vojka S m u c vabi vse člane in prijatelje na zdravniško predavanje, ki ga bo imel dr. Daneu. Predavanje bo v' petek 30. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Pevsko društvo « T r ž a š k i zvon# vabi vse pevke in pevce, da se zaradi nedeljskega nastopa gotovo udeležijo pevske vaje v četrtek 29. t. m. SINDIKALNE VESTI Glavni odbor ERS pekovskih delavcev se bo sestal v četrtek 29. marca ob 18. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov bo imela dar.es ob 17.30 na se dežu sindikata redno odborovo sejo DAROVI IN PRISPEVKI V spomin pok. očeta VOLK MIHAELA daruje sin Repi za Dijaško Matico 5000 lir. STRELSKE VAJE Do 31. marca 1951 bodo vsak dan od 8 do 17. ure strelske vaje na streliščih v Bazovici, na Opčinah in v Malem Repnu. NOVE ZNAMKE Od 27. marca dalje so v prodaji komemorativne znamke po 20 ir.- 25 lir ob stoletnici prvih toskanskih znamk. Navedene znamka so veljavne do 31. decembra 1951, medtem ko bodo veljale za izmenjavo do 30 junija 1952. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda, Ul. dellTstria 7; de Leilenburg, Trg S. Giovanni 5; dott. Praxmarer, Trg Unita 4: Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. 0 čefrfi božji zapovedi... Šestindvajsetletni Dario o tej zapovedi bržkone nima pojma, zakaj včeraj ponoči se je vrnil domov pijan in naravnost nečloveško premlatil svojega 51 letnega očeta Jakoba Batistuto. Batistuta je bil prepeljan v bolnico, kjer so ugotovili, da ima številne poškodbe po vsem telesu poleg ran na obrazu, zaradi česar se bo moral zdraviti najmanj 25 dni. skim prilikam. tiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiimminiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiinmmniiiiminiiinnnniiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiniiiiniiiniiiiiniiiiiiiiiimiiiniimiiiinmiiiimiiimriTniniHiinimnaiiiimiinnnmmimiiiiiiimiiniiimiiiimminiiiiTnimniiinnimmnnmmiiiiriiiiiiniiiiiHiiiiiini Jutri bodo v Skednju imeli proslavo 10. obletnice ustanovitve Osvobo. dilne fronte. Za to priloi-nost nam je čitatelj našega lista iz Skednja poslal nekaj spominov na dneve tik pred osvoboditvi jo, ki jih v nekoliko skrajšani obliki obiaplja. mo. Skedenj je spadal pod poveljstvo IV. vojnega sektorja, ki je obsegal sektor Kolonko-vec z Rovtami. Sv. Ano ter predel od Riva degli Zingari do Dacja in Domia. Za oborožen nastop je bilo že vse dobro pripravljeno; sanitetna služba je bila dobro organizirana, ambulante pa pripravljene v več hišah. Saniteta je imela že tudi več vozil, med njimi tudi pravi avto Rdečega križa. Lekarna je bila 27. aprila obveščena, da ne sme razen v izrednih primerih izdajati sanitetnega materiala in medikalij, ki so nujne za prvo pomoč. Ze 26. aprila 1945 je bilo ozračje napeto. Vse je pričakovalo konca. Zvečer so po vasi patrulirale posamezne skupine. Približno isti videz, je nudil tudi naslednji dan. Upor sam pa se je začel 28. aprila ob 14. uri ko je skupina tovarišev vzela iz bunkerja 12 pušk in dve brzostrelki in nekaj orožja. Nek drugi tovariš pa ie mimogrede na poti od doma proti poveljstvu usta- Iz dni vstaje, aprila 1945, v Skednju vil težek tovorni avto s prikolico, na katerem sta bila dva «masovca». Omenjeni tovariš je obadva razorožil in kamion rekviriral. Približno ob 16. uri istega dne je bilo razoroženih 17 vojakov «guardia civica#. Zvečer je bilo oboroženih že 70 do 80 mož, ki so v izmenah blokirali vse dohode v Skedenj in sicer za Škofijo, Ronchetto in most pri Sv. Ani. Nemci so bili še povsod, razen v Ul. Giardini, odkoder so se že pred časom umaknili. V Rižarni so Nemci v noči od 28. na 29. aprila razrušili peč ter se še v temi umaknili. Ko so okoli 4. ali 5. ure zjutraj lovci bataljona ILVA in za njimi še škedenjski borci vdrli v Rižarno, so jih Nemci, ki so bili še v bližini, opazili in začeli streljati-. Nemci so se povrnili v Rižarno, naši pa so se umaknili. Tovariš, ki je bil na straži na tračnicah, ki vodijo v ILVA, je med tem streljanjem padel. Nemci pa so se zopet umaknili iz Rižarne, borci pa so začeli nositi orožje od tam v škedenjski otroški vrtec. 2e zgodaj zjutraj 29. aprila so se pojavili v Skednju neki poslanci CLN, ki So se hoteli pogajati s poveljstvom mesta. Tovariš, ki je z njimi razprav- ljal, jih je takoj poslal na delo, češ naj pokažejo voljo do dela Poslal jih je namreč v Rižarno P° orožje, nakar naj bi šli v bataljon, da bi se borili z ostalimi. Seveda so kmalu izginili. Prav ob koncu teh razgovo v Skednju bo v četrtek, 29. t. m- ob 19 v dvorani Kulturnega doma proslava deseto uliletnice ustanovitve 0F Na sporedu so govori, nastop pevskega zbora, deklamacije in nastop domače dramske družine. rov, okoli 8. do 9. ure dopoldne je prišel pred Rižarno tovorni avto, kateremu je bil pripet majhen top. Na avtomobilu so bili «nxasovci», pripadniki aguardia civica# oficirji bivše italijanske vojske, vsi s trakovi CLN na rokavih. Ko so ti CLN-dvci. ki so se pripeljali v Rižarno, prejeli v imenu poveljstva IX. korpusa ukaz, naj se takoj umaknejo, so se otipe- | šču, kjer so bili pripadniki X. 1 ja 1 i. Zanimivo pa je P*i tem Mas in SS- Posadka iz te po- naslednje: CLN-ovci* so prišli po Ulici aeiristria; pri Sv. Ani so imeli Nemci (bilo jih je (krog 700) zasedeno tovarno in skladišče CRDA. Ob začetku Istrske ulice na Trgu Sv. Ane ob robu dvorišča gostilne pri Kajonu je bil nemški bunker — in kljub vsemu temu so CLN-ovci prišli po vsem trgu do remize in v Rižarno ter se po isti poti vrnili, ne da bi en sam Nemec sprožil proti njim ali za njimi strel. Nemška topniška baterija na Pantalonu bi stopila v akcijo, temveč je 29. aprila zjutraj pred neko našo patrolo zbežala. Ze prej istega dne Pa je neki 20-letni Prus porezal žice telefonske zveze ter prebežal k nam. V tovami-rafineriji pri Sv Soboti so bili italijanski vojaki —* «guardia civica#, — ki jih je i«zorožilo delavstvo. «Guardia civica# v bivši karabinjerski vojašnici v Skednju Pa je, kot omenjeno, ((zaključila# svoj obstoj že prejšnji dan ob 16. uri, ko je bila razoro-žena. Ostali sta torej še dve sovražni postojanki: Nemci v tovarni žarnic pri Sv. Ani ter Zelena hiša v lesnem pristani- lednje postojanke se je 39, a-prila popoldne umaknila, če. prav je skupina 20 SS-esovcev prodrla po Škedenjski ulici izza Škofije vse db lekarne; vendar se je marala umakniti. Prav tako 29. aprila zjutraj so na vlačilcih pribežali Nemci in ustaši iz Pule v Trst. U-staši so prišli v vojašnico «Du-ca d’Aosta# (na via Flavia), a so se kmalu umaknili. Del jih je odšel skozi predor pod Skednjem v mesto, del pa v tovarno žarnic pri Sv. Ani. Skeden j sam je bij ves ta čas popolnoma svoboden. Oborožene patrole pa so hodile po vasi, kot da sovražnika nikjer več ni. Ozračje je motila le nemška artilerija, ki je streljala z miljskega hriba na Opčine ter na cesto nad Dolino, koder se je bližala jugoslovanska armada. Dne 30. aprila je bil še edini vojaški objekt v nemških-oku-patorskih rokah tovarna žarnic pri Sv. Ani, Tu so bili Nemci (Wehrmacht SS in Fcld-gendarmerie), fašisti in ustaši. Vsega skupaj je bilo 700 mož, ki pa so bili že prejšnji dan zjutraj popolnoma blokirani in si niso več upali ven. Vendar tudi borci niso mogli y bližino, ker niso imeli primernega o-rožja (možnarjev in topništva). Toda 30. aprila popoldne so sovražniki napravili izpad. Prodrli so globoko v Skedenj in sicer do vrat zavetišča (ricrea-torio); do tu so prodrli štirje ustaši in sicer z lahko strojnico ter dva z 'brzostrelko. Druga majhna skupina je dospela do skedenj skega pokopališča. V protinapadu so bili napadalci odbiti; na bojišču so pustili dva mrtva in enega ranjenega, kt je na poti v bolnico umrl. Vsi trije so bili ustaši, eden med njimi kapetan Karakorič z otoka Hvara. Nemci in sploh vsa sovražnikova vojska se je umaknila v tovarno žarnic. Vse postojanke in vsi dohodi v Skedenj go bili močno zastraženi. Zvečer ob približno 19. uri (30. aprila) je prispela v Sledenj prva patrola jugoslovanske armade; bili so trije oficirji in nekaj partizanov. Predstavnikom jugoslovanske armade so naši borci pokazali vse podo-jamke in straže. Ko so nato Cedile ostale čete jugoslovanske armade, so tovarno žarnic popolnoma obkolile. I. maja, §e pre Solar: »Fabula kraljev-modrt- ■ cev# Zorzija in Scalfaraja. > Jutri prva predstava Mareg Franka «Znati pluti# na Nina. Besozz.ija. KINO Rossetti. 15.30: »Saga o Errol Flynn. Green Garso' Excelsior. «V vrtincu#, ble, Vivien Leign. ..n,n(|)ls-P_r^ta,vi,°b !«5lwi GaierU* )>• URADNE OBJAVE Ukaz Zavezniške vojaške uprave štev. 49 določa višino prispevkov ((Podjetju za celulozo in papir# (Ente Nazionale per la cetlu-losa e la carta) na računih, ki se nanašajo na prodajo papirja in celuloze, ki sta bila uvožena ali izdelana na anglo-amerlškem področju STO. Celotno besedilo tega ukaza bo objavljeno v prihodnji številki Uradnega lista 1, aprila 1951. Ukaz Zavezniške vojaške uprave štev. 51 določa, da znaša dodatek za cenitvene stroške za leto 1951, ki ga je treba plačati poleg zneska enotnih prispevkov za poljedelstvo v tem letu 4.50% omenjenih prispevkov. 500 lir, parter 400 lir. Nazionale 16.00: «Harvey , rr.es Stewart. .. ,$», Arcobaleno. 14.30: «Zlati ^ Gary Cooper, Lauren himep Fenice. 16.30: »Veliki lju*>ime Bob Hope. ■ .-..-i, p Filodrammatico. 15.30. «Ot kladov#. Walt Dis_ney. je Alabarda. 16.00: ((Na otoku 5 boju, Ester VVilliams. ^o]0vn Armonia. 15.30: ((Napad sok« E. O’ Brien. Al"*’ Garibaldi. 15.00: «Ukrocena conka#, Joan Leslie. , yfi-Ideale. 15.30: «Zgodba Pt»u te». V barvah. ~._„pvevi i" Impero. 16.00: Walt Disneye drugi zabavni filmi... S. Italia. 15.30: ((Neulovljiva Pampanini. rv>kuiiien' Kino ob morju.. 16.00. Do tarni sovjetski poljudno-' stveni filmi. , -„„rtona»' Savona. 15.00: »Zlata. p Viale. 15.30: ((Neapelj, ve« sem»- -p a- „j,meriS" Vittorio Veneto. 15.45. v Etonu#. „ , ... oanecf Azzurro. 16.00: »Sokoli na». -_.m. D Belvedere. 16.00: «Sin r.eurj«»' Andrevvs, Romeo. „..stolov5čin3 poPtV" prr Marconi. 15.30: «PU. pride z morja#. Masssmo. 16.00: ((Poulične ke». Poje Luciano Taiom Novo Cine. 16.00: «Suzenj teklesti# R. Colman. jp Odeon. 15'.30: »Vulkan#, »' gnani. Radio. 15.30: ((Mulatu. ftf. Vittoria. 16.00: ((Izgubljene Venezia. »Leteče rakete#- ROJSTVA, SMRTI IN P Dne 25.. • 26. in 27• ^ 1» 1951 se je v Trstu rod«d,? otrok tl mrtvorojen), uf2]e 3-30 oseb. poroke pa gj0t. Civilne poroke: miz®r gio Trami in gospodinja Contento. . j> Cerkvene poroke: milio Morgan in 3°*» giij-Paola Rožanc: mebal\J!nia L' seppe Mosetti in gospod'1 via Brassam. fe Umrli so: 63-letni -^lbl»jercv šari; 67-letni Agostino ' (!e. lin; 6’1-letn.i Adolfe £S» [-letna Sonja Gollia; , p-Vinicio Tamburlini: 78-* . teff.j beralt Padcan; 84-letna ipffT na Cappellari, por. Cag. 59-letni Franeesco Co®. ffl letni Giuseppe CaSnaZ#?! jfi letna Olga Žvokelj, P0## locco: 72-letni Mazzin° ,etn* 80-letni Mihael Volk; »"j F Anna Lonzair. vd. Pun„r' P \ letna Agnese Sernel. i.hovi5i zar; 66-letni Avgust c?‘ f» 38-letni Tullio Petrom gjeb1 letni Franc Godnik; ' Sergio Zetto: 57-letm p-D’Angelo: 85-letni Loren®^« mondo Malusa; 68-letm jjjir Moschini: 60-letmi Etto' deili; 61-letna Caterina^ P ni, por. Gasperutti; 78-1Utjelie reza Bon, v d. Burba; peteF* Francesca Karis, por. .el!*< 69-letna Francesca Mav® pr vd. Neglia; 65-letni fr' čič: 61-letna Ana ^rž. j/ Krpan: Lortdama Germ ^3n rotič, stara 2 mesec41' Grazia De Rossi, stara bo odsotna od 26. marca do vključno 10. aprila t. !• ADEX- IZLtJI . wti 15. aprila t. 1. bodo 11 | lllllllllllllllllilllllllllllllH11111111 . Ilirsko Bistrit Union (cniM^.1 utsnian (Uistonan Buzot (Pinguoki? poreč (Paren* ■ in Bovec iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiioi11111111111 u t Vpisovanje do 2. aP1’il fs"’0 pri «Adria-Express», Severo 5b . tel. 29243 Dne 25. t. m. nas je za vedno zapustil v 81- lc . aie rosti naš dragi oče. soprog, brat, stric im 343n VOLK MIHAEL Žalostno vest javljamo po opravljenem vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalui0^ proga Frančiška, Marija (odsotna), Ferdih3' in Vladimir (odsoten) - otroci, snah; Cvetka in ter vnuki. Prosimo tihega sožafja. Trat - Nevv York, 28. marca 1991. p<*r^ 5«- pep' nd. Ufa' rrii3 gatOH3Ri Dnevnik ■an?-« i PU Jli§F> mrmiM as. marca 1931 K 1» O It T podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellioo Ijll. nadst. - lelefon 11-32 j^HODNA B ENGSKA SLOVENIJA UlVALSTVO IIAIBAMI IDI BRICA jleia odcepite« od občine Gorjani ^zadostnih življenj-^ s katerimi bi se to p”®?'1110 Prebivalstvo ob-Forjani v zahodni Bene-y. °Ven'-ii samo preživljati Ji pred časom morali to 0b-ukanti. Prebivalstvo je tie • . V1^> ifir tako reVno, t, SUČeno’ da b> se mog. bLt h uspeš- 8^aikarait0hkimi težavami in Sl; Predvsem zaradi Kil; . alnih teženj razpu. k *pad fašizmom. vendar torno p? koncu vojne pošlje ^o^avili- Od takrat ^ §ovori drugega, taSu Jo b0(io v najkrajšem ^S°?° razP«stili in jo Vi. drugi občinski upra- občine Gorjani NjtoJ0 °ve slovenski vasi Sne oj* ker so od ob-*> w rwni precej oddaljeni Hes 6 S pf živalstvom ob-Sredižža ne razumejo Vas g t-ij & K že vložila prošti v iycePitev in priključi-Brd°’ medtem ko ^9tsh, k napravilo pre- a’ ,Plajbana že pre- ^ai0 J ,r v prošnji za-Venj Pnključitev k občini knini „Se se zdi, da so bile * ni bil €Uslišane. ker nanje 2^. 9 Ogovora, k. KVo Prebivalstva vasi N ksvnji'f ^Klonili občinski .. *SWm°, Sine Gorjani, kar je fr,. razumljivo. Tudi bistvu J ?na ni bil postopek A, p- s drugačen, pridru- N», kj6-0111 te še najhna ne. ^ zamisel Flajbancev umri Br?d časom je nam-jAfe jn p°bornik te ljudske J 5ašeiV Va_si se trenutno še 'nji ae’ ki bi zahtevo h - do postavil pred cepTav je v vasi to in-. e dvočno občuteno. V bo je j . J^u« > ua ie omenjeno ob- te >n, 4iy1* kot lov‘l kler. Baje jo u. v *-uv ga je volja. Uprav. "Mudi * Pod nobenim po- tV>*£ fkdo dovolili, da bi jS tevd razšel. Da je Je ze*° verjetno, Tul lvalstvo je revno in %, JH zaradj tega nespo. lahko doumelo "igro, ki jo nekateri ■ k račun ' preprostih občine imajo 1 h, v. "*afcu zivme * 1 Stand -.aprila ob 11. uri ^gled 6ZU živinozdravni-Vse živine, ki jo \ ‘n obdrfPoi'abljaio 2a Pre' HUjk drj. dV° p,olja 113 001 V’ ki g”Vne meje. Vsem .^boti - ^Ibžujejo za pre-M °VOz°v čez leta- —hiio, da je prehod poteh strogo pre. t.Jj^iški*6 °b 8- U1'i bo živino-v tudj ®reš*ecl omenjene v Steverjanu. ^šel ključavnice se je 54-letrii N ^iOfto iz Ul. Sile 22 t v'bjet)f' pon°či domov pre-Pred hiinimi vrati, , ^ za klj.učavnico. so 'fc'ldd<3nia odpovedale vž lito ie na tleh- Ko ^ M* i, V° °b cestni tlak. se ■\\ ®rla ^vil krik, ki je' ^ '»tegove domače. Pri Plece3 ranil v glavo Sso moral; v bliž. %V Bri§ata Pavia, kjer 6zali. zato popoln interes, da do razpustitve občine in odcepitve nekaterih slovenskih vasi ne pride. To spremembo skušajo preprečiti tudi iz razloga, ker bi sedanje središče, kjer se bohoti njihova oblast, postalo sa. mo privesek kmetijskega in industrijskega centra .v Artenu. Prebivalstvo vasi Breg in Flajbana Pa je prepričano, da ne gre samo za prestiž. Tudi sami sedanji upravitelji Občine Gorjani bodo morali slej ali prej spoznati svoje zgrešeno stališče. Vse do takrat pa bodo upravl-jan občino p0 svoji volji in se z njo okoriščali. Marsikdo se bo vprašal, kar ko je mogoče, da si gospodje iz obqine Gorjani nabirajo denar na računi vasi. Breg in Fla-jbar na, ki sta med najbolj revnima. To ni nič čudnega in prebivalstvo je v to prepričano, ker ve, da je bilo vedno v zgo. dovini zatirano m izkoriščano. Niti napeljava ceste, vodovoda in elektrike v vas ne predstav, lja največje pridobitve. Prebivalci pravijo, da ni vse zlato kar se sveti. In to drži. Prvo javno delo, ki je bilo tod napravljeno, je bila gradnja ceste leta 1880. Za današnje čase ta cesta ni več primerna, ker je široka samo dva metra. Cesto bi že ob pričetku lahko napravili veliko širšo, vendar se jim j.e tožilo po de- narjih, ker so bili takratni oblastniki mnenja, da bi bil s tem denar preslabo izkoriščen. Za čase pred šestdesetimi leti je bila cesta komaj primerna za uporabo, danes pa jo v najboljšem primeru lahko imenujemo vojaško pot mulatiero. Vožnja z avtomobilom je po njej nemogoča, kar močno vpliva na gospodarsko življenje Elipana. Prebivalstvo mora vsa bremena prenašati na lastnih hrbtih. Zato prebivalstvo upravičeno trdi: «Ce bi mi imeli dejanske koristi od ceste, tedaj bi se to poznalo tudi na vsem našem gospodarskem življenju«. Po njejbilahko izvažali svojegozd-no bogastvo, kostanj ter bi z lahkoto lahko pripeljali v vas moko m ostale življenjske potrebščine. Z javnimi deli s0 zgradili tu. di vodovod. Dograjen je bil leta 1905 na stroške prebivalstva. Zob časa je tudi na njem opravil svoje delo in zato že dolgo časa čaka na temeljito popravilo. Sele leta 1934 pa so v vas napeljali tudi elektriko. «Tudi to delo ie bilo napravljeno z našim denarjem«, pravijo ljud. je. Za nabavo žic in ostalega električnega materiala so iz kostanja izdelali električne dro. gove in jih razprodali. (Nadaljevanje) M. A. 3. Poleg številnih prestopnikov državne meje je prišla včeraj pred sodne oblasti na kazenskem sodišču 39-letna hišna pomočnica Ceccon Angela iz Tie-visa, ki je pred meseoi dalj časa služila y našemi mestu: Bila je zaposlena kot gospodinjska pomočnica pri družini Bulla Milki in Gaierju Silvanu ter nato še pri Gambero Justini. PTi obeh je Cecconova zagrešila tatvino. Pri Bulli, kjer - je poleg gospodinjskih del pomagala tudi v Gaierjevi tovarni pri izdelovanju slaščic. Pri delu je bila marljiva in gospodinja je bila z njo zadovoljna in ji lanskega avgusta, ko je šla v hribe, zaupala stanovanje. Cim pa se je po nekaj tednih vrnila, je najprej opazila, da ji je iz torbice, kjer je pustila 30.000 lir izginil bankovec za 10.000. Ker v njeni odsotnosti ni bilo nikogar v njenem stanovanju, je takoj zasumila, da je denar iztaknila Cecconijeva in se ga polastila. Takoj po tem odkritju je dolgo molčala in pregledala, če je Doleg denarja zmanjkalo še kaj. Kaj kmalu je opazila, da so, prav tako izginili trije pari ženskih nogavic, 2 majici i» druge drobnarije. Nato je pričela svojo pomočnico skrbno opazovati in kaj kmalu se je prepričala, da izmika iz slaščičarne vsak dan po nekaj jajc. Zato ji je odpovedala službo in jo prijavila policiji. Medtem ko je policija preiskovala in hotela utemeljiti prijavo Bullove, si je Cecconijeva poiskala drugo službo in prišla je k družini Gambero, kjer je že v prvem mesecu izmaknila 10 žlic, srebrno zapestnico in obesek .ter 250 lir. Ko je tudi druga gospodinja opazila, da ni Cecoonijeva poštena, IZPRED SODlSČA Nepoštenosti dolgo ni mogoče prikrivati jo je prav tako prijavila policiji in žena je morala v zapor. Pri zasliševanju je kot spretna tatica vedno trdovratno zanikala, da bi kdaj segla po tujem blagu, toda organi javne varnosti so s potrpežljivostjo le izsilili iz nje, da je priznala svojo krivdo. Včeraj so jo zaradi tega obsodilj na 5 mesecev in 11 dni zapora, plačilo 16.000 lir globe ter poravnavo sodnih stroškov. Mlada tatinska tiča Zaradi tatvine sta nato prišla pred sodnike še 20-letni Gratton Vinici j in 23-1 etni Ver-zegnassi Marij, oba doma iz Šempetra ob Soči- Oba sta bila obtožena, da sta letošnjega februarja v Šempetru cb Soči ukradla več železnih drogov z zidane ograje tamkajšnjega posestva Buchlender. Pri tatvini ?u ju zasačili orožniki. Na delo sta se mladeniča spravila ponoči, ko je bilo o-krog omenjenega posestva, ki je nekoliko izven vasi, vse mirno. Pod zid sta prišla s triciklom in nanj naložila železne droge. Ko sta z delom končala pa se nenadoma izza zida prikažeta orožnika in ju pri priči aretirata. Zaradi tega so Grat-tona in Verzegnassija včeraj obsodili vsakega na 3 mesece in 10 dmii zapora ter plačilo 5661 {lir globe. Upoštevajoč, da nista Iše nikoli kršila zakona so za kazen: odredili pogojnosi. Zavrnjeni prizivi Nadalje so sodniki pregledali tri prizive. Prvega od teh je vložil 21-letni Latino Vincenc iz Vittorie pri Ragusi, ki so ga preteklega februarja na kazen- ski sodniji obsodili na. 4 mesece. zapora in plačilo 21.333 lir globe zaradi nezakonitega prestopa državne meje Z Jugoslavijo. Latino je v prizivu prosil, naj mu kazen zrrižajo in pri tem upoštevajo, da ga je čez mejo pognala brezposelnost in beda. Toda sodišče je-njegov priziv zavrnilo in .ga obsodilo na plačilo stroškov prizivne razprave. Prav tako so zavrnili tudi priziv, kj sta ga vložila proti obsodbi na 4 mesece zapora in' 21.333 lir globe, na ka teie so ju kaznovali zaradi prestopa državne meje v Jugoslavijo tudi 25-letrij Santucci Alojz iz Montalta ter 20-letni Samson Gianfranco iz Vidma. Mladinci z Oslavja pri delu SKUPINA MLADINCEV Z OSLAVJA OBREZUJE TRTE IN JIH VEZE K OPORNICAM. JUVENTINA-RONKE 3:2 (2:1) V nedeljo sta se na sovodenj- j skem igrišču pomerili enaj.-to-rici iz Ronk in Standreža, Po nedeljski zmagi Juventine proti Libertas so številni igralci z nestrpnostjo čakali na to tekmo, ker so Ronke na prvih mestih lestvice za prvenstvo prve divizije. Igralci iz Ronk so bili prepričani, da jim bo uspelo poraziti tisto Juventino, k; je zadnje čase zelo slabo igrala. Toda pošteno so se zmotili. Ze takoj v začetku igre je Juventina zabila prvi gol, kateremu je takoj nato sledilo izenačenje. Igra je bila vseh 90 minut zelo napeta, hitra in ostra. Se v prvem polčasu so se igralci Juventine skozi močno sovražnikovo obrambo še enkrat prebili in v drugo potresli mrežo nasprotnikovega gola. Polčas se je zaključil z zmago Juventine. V drugem polčasu je Juventina nadaljevala z močnimi napadi ter s hitrimi akcijam} še nekajkrat spravila y nevarnost nasprotnega vratarja. Slednjič so Standrežci po naporni borbi vendarle uspeli realizirati še tretji gol v svojo korist. Enaj-storica iz Ronk pa je z golom razliko v točkah zmanjšala. Vsa njena prizadevanja, da bi še z enim golom dosegla neodločen rezultat, so se izjalovila. Obramba Juventine je bila brezhibna ter odločilno primogla, da so Standrežci zapustili igrišče kot zmagovalci. Juventina je v nedeljo s svojo lepo igro navdušila številne gledalce. Njeno moštvo se ni izkazalo dobro samo y obrambi in srednji črti, ampak je tudu napadalna vrsta pripomogla s svojimi lepilni kombinacijami, da je sleherni gledalec imel vtis, da igra pred' njim dobro in vigrano moštvo. Nedelj-ka tekma z zmago nad Libertas dokazuje, da je moštvo prebolelo krizo, ki je "trajala precej časa, ter da bo. tudi v bodoče predstavljala trd oreh slehernemu nasprotniku. Tudi Ronke so dobro zaigra^ le. Nekateri igralci pa so se d napadu pokazali premalo o-kretni. Nešportno je tudi brcanje nasprotnikovih igralcev, katero je sodnik redno prezrl. Prihodnjo nedeljo bo Juventina igrala V Manzanu proti tamkajšnjemu moštvu. Vozni red negoriškem kolodvoru Odhodi: Proti TRSTU: 6.23, 7.25. 8.39, 10.20, 14.07, 15.52, 16,40 (delavski), 19.30. 22.32 (brzovlak), 23.30 (brzovlak). Protj VIDMU: 5.07, 5.45, 6.37 (brzovlak), 8.11, 10.59, 13.48, 17.26, 18.54, 20.05, 22.50. Prihodi: Iz TRSTA: 5.48, 6.36, 8.09. 8.25, 10.56, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz VIDMA: 5.01, 6.19, 7.23. 8.37, 10.16, 14.04, 15,49, 19128; 22.31, 23.29. KINO VERDI, 15: «Trgovci z ljudmi«; R. Montalbar.-. VITTORIA, 15: «Zlati listi«, El Bacall. CENTRALE: 15: «Sredi sevej ra«, G. Dickson. MODERNO. 15: «Ljubimo se«; A. Bragaglia. EDEN, 15: «Firati iz Montre-ya», M. Montez in R. Came-ron. ISTRSKO GOSPODARSTVO Zanimivi poskusi strokovnjaka dr* Kovačiča Nedavno je dr. Stanko KoVa. Čič, gospodarski strokovnjak, z enostavnim postopkom poizkusil izpirati z vodo ribje odpadke, da bi tako zmanjšal slanost na minimum, kajti znano je, da perutnine ne smemo pitati s slano krmo. S tem je pri krmljenju perutnine nadomestil tiste beljakovine, ki so za nor. malno rast piščancev potrebne in za katere je v našem okrožju postalo pereče vprašanje, kajti za ribjo moko, ki je potrebna perutnini za njeno normalno rast, smo morali dajati dragocene devize. Tako je dr. Kovačič -s t«m poizkusom pri-štedil dragocene devize našemu gospodarstvu, obenem pa dokazal, da se da izkoristiti tudi ribje odpadke, ki jih je doslej naša predelovalna industri. ja uničila letno nad 100 vagonov. Koristi, ki jih je pri tem dosegel dr. Kovačič, so tud} te, da je rast piščancev, krmljenih z eno tretjino krme od ribjih odpadkov neprimerno boljša. Tudi pogin pri priščancih, ki po navadi doseže 12 odstotkov, je s pitanjem s to krm0 znatno manjši. V Ankaranu, kjer je delal dr. Kovačič ta poizkus, je po štirih tednih poginilo le 3,8 odstotka piščancev od vseh, ki so se umetno izvalili. (Iz ulstrskega tednika») S semenskim krompirjem lahko prenašemo slinavko in parkljevko Mednarodni urad za kužne bolezni v Parizu obvešča, da je bila s semenskim krompirjem iz Holandije zanesena slinavka ir. parkljevka v Švico in Francijo. Ker je tudi naše ozemlje dobilo semenski krompir iz Ho-la'ndijei obstaja nevarnost, da se ta 'bolezen pojavi tud} pri nas. Zato je nujno, da se ravnamo po predpisih, ki jih je izdaj pristojni urad. Vsi. ki imajo opravka s Pre- vozom holandskega krompirja iz skladišč v določene ifcraje ali iz skladišč na njive* morajo paziti tla sledeče; Prevoz krompirja naj se o-pravlja le s konjško vprego ali s kamioni, ker je uporaba goveje vprege nevarna za prfnos bolezni. Vsa embalaža (vreče, slama, zaboji in podobno) naj se strogo toči od vseh prostorov, kjer se giblje goveja živina, ovce, prašiči. Embalaža, ki ne predstavlja vrednosti (slama in podobno) naj se takoj po uporabi sežge. Ostalo embalažo (vreče, zaboje) je po izpraznitvi treba takoj razkužiti z 2 odst. lužno raztopino, ki st dobi pri vseh nabavno - prodajnih zadrugah ali pri okrajnem kmetijskem servisu v Kopru. Nevarno je krmiti živino s surovim krompirjem ali z odpadki, ki je prišel s to pošiljko. Krmi se lahko le z dobro prekuhanim krompirjem oz. odpadki. Ljudje, ki imajo opravka s Km krompirjem, naj si po delu dobro umijejo roke in jih razkužijo z eno odst. lužno raztopino. Tudi delovno obleko je treba razkužiti. Četudi je krompir le zača.-no vskladiščSn, je treba tiste prostore nujno razkužiti z dvoodstotno lužno raztopino. Enako je treba razikužiti vsa vozila, kamione in ostala sredstva, s katerimi s« je krompir raž-važaL Nadalje opozarjamo kmetovalce in kmetijske delovne zadrug?, da prijavijo v najkrajšem času pristojnemu veterinarju vsak pojav bolezni, .ki bi bil sumljiv za slinavko in parkljevko. Veterinar mora takoj ugotoviti bolezen, kajti znano je kakšne , so posledice te bolezni ki bi lahko povzročila veliko škodo med živino, posebno v tem času, ko, živino nujno potrebujemo pri izpolnjevanju Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - lelefon 70 Z LETNIH OBČNIH ZBOROV KMEČKIH DELOVNIH ZADRUG Zadruga mora poslali žarišče živiloma na vasi Te čfoi je imelo sedem kmečkih delovnih zadrug v koprskem okraju svoje letne občne zbore. Vse te zadruge imajo urejeno knjigovodstvo, pred polaganjem letnega obračuna pa so končale tudi z inventuro. Zaradi tega ni bilo težko zadrugam napraviti finančnega obračuna, zračunati dotacije raznim skladom, in določiti višino plačila za delovni dan. Pravočasno so predložile zadružnikom v pretres in odobritev bilanco dohodkov in izdatkov ter izkaz premoženja. Bilance so pokazale, da zadruge niso slabo gospodarile in da se je zadružno imetje pomnožilo. Na splošno so bili lani doseže-iy prav lepi uspehi, ki bi bili lahko še večji, če bi se zadruge odločneje borile proti nekaterim napakam, ki so preprečevale večji napredek. Zato se ne smemo zadovoljiti samo z ugotovitvami občnih zborov, ki so probleme siceh obravnavali, vendar jih niso natančno proučili. Eno izmed temeljnih vprašanj, o katerem so razpravljali zadružniki na občnih zborih, je vprašanje proizvodnih planov in proizvodnje sploh. Lansko leto niso posvečali dovolj pozornosti proizvodnim planom, ki so jih zadružniki imeli za formalnost, kajti takrat niso še imeli izkušnje in so začeli načrtno gospodariti pravzaprav šele lani. Letos je pomen planov zadružnikom že bolj jasen, čeprav še ne zadostno. Tako so letos pri sestavljanju osnutkov proizvodnih planov nekatere zadruge hotele predlagati nizke hektarske donose, druge pa take, ki bi jih bilo mogoče do- setvenega plana, '?^'''»iMiiiiiHiiii.i.'nn.'..iuii;mmiir?iHim)miiiiiMninmifn»nHii.eiiiwiltiii'iiMii)iMiTiiiiri'iVč'aiiiifTitfmii se izmazal in priznali so mojo nedolžnost ter me poslali k regimentsraportu in ustavili pri divizijskem sodišču preiskavo. V polkovni pisarni sem bil nekaj minut, ko je prišel gospod polkovnik, me nekoliko ozmerjal in rekel, naj se takoj javim pri vas, gospod obrlajtnant, kot ordonanc; naročil mi je tudi, naj vam povem, da vas prosi, da pridite nemudoma k njemu zaradi marškompanije. Od takrat je že več ko pol ure, toda gospod obrst ni vedel, da me bodo vlekli še v drugo pisarno in da bom tam sedel še četrt ure, ker ves ta čas nisem dobil nič mezde, ki bi mi bila morala biti izplačana pri polku, ne pri stotniji, ker sem bil vpisan kot regimentsarestant. Sploh imajo tam vse zmešano, tako da bi človek znorel od tega ...» Nadporočnik Lukas se je naglo oblačil, ko je slišal, da bi bil moral biti že pred pol ure pri polkovniku Schroderju, in rekel: «Spet ste mi pomagali na noge, Svejlc.» To je rekel s tako obupanim glasom, da ga je Svejk poskusil potolažiti: «Gospod obrst bo že počakal, saj tako nima kaj delaj,!.« Kmalu po nadporočnlkovem odhodu je stopil v pisarno računski narednik Vanjek. Svejk je sedel na stolu in metal v malo železno peč koščke premoga. Pečica se je kadila in je smrdela, Svejk pa se je naprej zabaval ne menč se za Vanjka, ki je nekaj časa Svejka opazoval, potem pa je brcnil v vratoa peči in rekel Svejku, naj se pobere od tod. «Gospod rechnugsfeldwebel,» je spodobno rekel Sve-jk, «dovo. ljujem si vam izjaviti, da pri najboljši volji ne morem ustreči vašemu povelju, ker me veže višji ukaz« «jaz sem namreč tukaj ordonanc.« je rekel ponosno kot dodatek; «gospod obrst Schroder me je pridelil enajsti marš-kompaniji h gospodu nadporočniku Lukašu, pri katerem sem seči z najmanjšim delom. Taki načrti bi prav gotovo ae bili v spodbudo zadružnikom in bi jih ne vezali, da bi za povečanje proizvodnje do skrajnih možnostih napeli vse sile. Tak plan odvaja zadrugo s poti napredka, zadružnike pa zavaja v mlačnost in r;eborbenost. Drugi vzrok, ki je preprečil boljše uspehe, tiči v slabi delovni organizaciji. Do sedaj se še v nobeni zadrugi ni uveljavil normiran način dela. Res je, da so zadružniki pri delu razdeljeni v brigade in skupine, toda to še ne pomeni, da se z brigadnim načinom dela dosežejo taki uspehi, kakršne bi lahko dosegli, če bi delali po normah. Nekatere zadruge 50 v lanskem letu skušale uvesti norme, vendar so pri tem naletele na številne zapreke in so zaradi tega norme zavrgle in pričele delati zopet po starem. Na občnih zborih so o tem razpravljali, toda do konkretnih zaključkov niso prišli. Na to bo treba resno pomisliti in z odločnostjo premostiti težave. Z uvedbo norm pri delu, delu* bomo odstranili lenuhe in v dobršni meri rešili vprašanje delovne sile, ki postaja v nekaterih zadrugah skorajda pereče. Poglavje zase je vprašanje investicije, mehanizacije in proizvodnje blaga za široko potrošnjo. Zadruge bodo morale letos pridelovati tiste pridelke, ki največ nesejo: povrtnina, sadjarstvo in vinogradništvo so panoge, s katerimi moramo kriti potrebe našega prebivalstva in ki morajo ostajati za izvoz. Lani je biio več primerov, da so privatni kmetje navijali oe- me pridelkov po mili volji, ker niso imeli konkurenta. Letos bodo morali na tržiščih prevladovati pridelki zadrug, tako da bo privatni sektor nujno podrejen zadružnemu. Letošnji proizvodni plan je omejil pridelovanje žita na potrebe zadrug ali še manj, ker za to nas niso povsod dobri pogoji. Zaradi tega je določeno več površine za pridelovanje zelenjave. Lani je pridelala največ povrtnin zadruga v Vanganelu, ki je imela pri po-vrtninah 1,292.000 din dohodka, sledijo ji zadruge v Cežarjih -Pobegih (1 milijon), Ankaranu in Bertokih. Po letošnjem načrtu bodo naše zadruge povečale pridelovanje zelenjave in sadja, tako da bodo lahko dale na trg okoli 105 vagonov teh pridelkov. Več pažnje bodo mo. rale zadruge posvetiti perutninarstvu, ki donaša prav lepe dohodke. Za razširitev vinogradov bodo zadruge posadile 120.000 novih trt, medtem ko jih bodo nad 100.000 cepili. Tudi za sadno drevje bo treba storita vse, da bo negovano in zavarovano pred raznimi škodljivcih. Letošnji plan gradenj kmečkih objektov v kmečkih delovnih zadrugah koprskega okraja izkazuje, da bodo zadruge dokončno zgradile štiri objekte, ki so jih pričeli graditi že lansko leto. Ce bodo znale zadruge pravilno gospodariti, ne bo težav za delovno silo in je načrt v celoti izvedljiv. Casa in dela bo dovolj tudi za popravilo raznih poslopij itd., vendar se bo treba že sedaj zavzeti in pomisliti na kasnejše delo. Zaradi neurejenih razmer, kajti v nekaterih zadrugah prevladujejo interesi posameznih zadružnikov nad interesi zadružne skupnosti, tudi skupni zadružni dohodki ne dosegajo tiste višine, ki bi bila v skladu z resnično zmogljivostjo zadružnega gospodarstva. Z drugimi besedami: vrednost delovnega dne je tam nizka. Tako znašajo dohodki v delovnih zadrugah, ki so že imele letne občne zbore na delovni dan posameznika: v Pučah 115 din, v Marezigah 176 din, v Babičih 140 din, v Cežarjih-Pobegih 154 din, v Bertokih predvidevajo nad 200 din, v Vanganelu 130 din, v Šmarjah 140 din. y Kam-pel-Salari 83 din, za zadrugo v Pomjanu pa predvidevajo 70 do 80 din. Nizki dohodki delovnega dne so morda nekatere zadružnike poparili, toda zavedati se moramo, da "bodo letos razni skladi, ki bodo namenjeni krepitvam zadrug, rezerva V primeru nujne potrebe. Napak pri delitvi letošnjih "dohodkov so se zadruge izognile. Zato bodo letos skrbele, da vložijo čim več v rezervni sklad. Tudi volitvam novih vodstev zadrug so zadružniki posvetili več pozornosti kakor lani. Marsikje je bito slabo vodstvo krivo nezdravih razmer v zadrugah. Zadružniki so letos sami predlagali kandidate in jih vo-lili tudi kot delegate v okrajni zadružni svet. O vseh teh vprašanjih so na občnih zborih zadružniki živahno razpravljali. Sklenili so, da se bodo napakam izognili in delali tako, da bo zadruga postala vzor naprednega go- rave razmere v pir ICI Bolniki in nameščenci piranske bolnišnice se že del} časa pritožujejo "nad upravo bolnišnice, ki ničesar ne ukreiu«, da bi se odnos nun, ki so tam zaposlene, do bolnikov in nameščencev izpremenil. Vse kaže, da uprava bolnišnice ščiti nune, čeprav te ne postopajo z bolniki tako. kot j€ potrebno: posebno je to vidno v odnosu do bolnikov slovenske narodnosti in do slovenskega osebja bolnišnice. Odsek za zdravstvo pri Okrožnem ljudskem odboru je poslal v bolnišnico komisijo, ki je u-gotovila mnoge nepravilnosti v postopanju nun. Tako je neka [ nuna udarila strežnico . Slovenko, ker je slučajno nepravilno prijela za skodelico v kuhinji. Mladinki, zaposleni v bolnišnici ni nuna dovolila, da se udeleži mladinskega sestanka. Nune so tudi prisilile čistilke slovenske narodnosti, da so poleg bolnišnice čistile tudi cerkev. Ko je neka Slovenka prišla proti večeru na zdravljenje, ji nune niso dovolile dati večerje. Tudi je n. pr. ena izmed njih odbila, da bi prenesla v bolniško porodnišnico neko bolnico, čeprav je bilo to nujno. Pri vsakem svojem koraku kažejo nune svojo šovinistično mržnjo do Slovencev, uprava spodarstva. v kateri bodo videli tudi privatni kmetje pot, ki pelje v lepšo in srečnejšo bodočnost. Ker smo že pri zadrugah, naj še omenimo, da bo v Portorožu kmalu ustanovljena nova kmečka delovna zadruga, ki se bo ukvarjala z vrtnarstvom in sadjarstvom. Tako bo imel koprski okraj skupno 14 delovnih zadrug. bolnišnice pa gre mimo njihovih dejanj, kakor da bi ničesar ne zakrivile. Prav gotovo tudi ni prav. da posvečajo nune posebno ..skrb nekaterim osebam v bolnišnici, jim dajejo boljšo hrano na račun drugih. Tudi ni prav, da silijo bolnice vsako jutro k maši, čeprav vsem ni do tega. Vsako jutro glasno molijo pred vrati vseh sob m ko je neka bolnica, ki potrebuje mir. zaprosila nune, naj ne molijo glasno pred njeno sobo. ji je ena izmed njih odgovorila: «Potemtakem pa izvolite jZ bolnišnice«. Komisija je ugotovila še druge take nepravilnosti v piranski bolnišnici. Jasno je, da bi uprava lahko sama napravila red, če bi ji bilo do tega, vendar je postopanje nun tolerirala, kar je vsekakor obsojanja vredno. Zatp bi bilo prav, da bi ljudska oblast poklicala na odgovor upravo bolnišnice, kakor tudi da bi nunam jasno povedala, da ljudstvo ceni njihovo delo, dokler je to v skladu s potrebami in zahtevami ljudstva samega in njim koristno, da pa obsoja yse, kar je šovinistično in daleč od strpnosti. Podobno kot z bolnišnico v Piranu je tudi z otroškim vrtcem, kjer vladajo tudi podobne neznosne razmere. Ljudska oblast naj takoj podvzame primerne ukrepe, saj je mnenje vseh, da ih skrajni čas. da se ti dve vprašanji razčistita in rešita. Občni zbor KZ v Šmarjah Kmetijska zadruga v Šmarjah bo imela v nedeljo l. aprila ob 9 svoj redni letni občni zbor. Priporoča se točnost in gotova udeležba. ka I PBOt', Uit. » BAN BBiDAČ ^ ^ K A I, p k. Jt U II E »t T H b A X A TV ,m°eel premagati in je z vso silo udaril po mizi, Jt««. atl je n intnik in je tinta brizgnila na Svejkove papirje. ^ vJ,°Vel nan°Sko'"^ hadporotnik Lukas, stopil tik pred Svejka J1 °krat „ < (1:0. Lokomotiva j Zagreb 1:1 (0:0). Hajduk : Kvarner 2:0, Partizan : rčpr. Antvverpma 3:2, Partizan je zmagal v podaljšku po neodločeni tekmi 2:2. V Gradcu: Sturm : Bo,rac 0:0. Crvena zvezda : Racing (Nimes) 5:3 (2:3). Dinamo : Racing (Bruselj) 7:2. • * • RIO DE JANEIRO, 27. . Nogometna enajstorica San Paula, ki bo odigrala v Evropi številne tekme, je danes odpotovala z letalom iz domovine. V moštvu San Paula bodo nastopili tudi nekateri igž&lci «Ban-gu footbail clOba*. Zadnje športne vesti LONDON. 27. —- Anglež Jack Gardner je nocoj premagal Avstrijca Jo Weidina po točkah in tako postal prvak Evrope v težki kategoriji. MONTECARLO, 27. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Montecarlu je Pallada (FLRJ) premagal Bergamo (I-talija) s 2:6, 8:3, 7:5; Cucelli (L) Weissa 7:9, 6:0, 3:0; Berge-lin Axelssona 6:2, 5:7, 6:4; De-strenau:Doveroe 6:4, 6:4; M. del RelloGardini 7:5. 6:1; David-son:Blandei 6:3, 7:5; Abdeselam: Peten 6:4, 6:3; Kiwalevsky: De-del 6:2, 6:0; Remy:Cemik 3:6, 6:3, 6:2; Patty:Schwenla*>| mtrnega letališča. Tu je.poslala ZVU p» nico, v kateri obravn* . vprašanje. Na osnovi tl p niče se je sestala ^ misija, sestavljena iz ^ ^ -zn-. ___B fc nikov občine, centra 28 , # . . . i- is#* ■ diarski razvoj, ki j® m jF zelo pozitivnega skleP® tovila, da bi bili redna letalska proga sko zelo potrebni, dandanes že ne zamisliti modernega vel** kot je Trst, brez hitrih manj pa si lahko zamt liko trgovsko Pristal'l!ff0, IIP igra čas zelo važno v f mo, da ne bo tudi metna in potrebna ^ spala po predalih ** v. , V industrijskem pristanišču s.o pričeli žT Vo tovarno vžigalic. $ lem tednu so preds sorzio industrie liaH 'V prevzeli stavbišče obrat. Tovarna bo „ vžigalice predvsem fpj v kar je v redu, ni r,aIT'' Jf, * • .— 1a * M všeč, da bo na! potrebnih surovin v * smo vendar tranzit'1®^ skozi katero gre rovin potrebnih za 11 pr’ vžigalic švedsikega le®. Jasno je, d® žvCP j^jjji-re priti drugod kot ti J V Krajih, Kjer bo teKla mladinsKa pro# Poboj-Banja LuK^ Malo meslece Doboj ima pred seboj sijajno bodočnosh poslalo bo eno najvažnejših železniških 2. Kamioni neprestano dovažajo nov gradibani material. Težko gre od rok, ker so ceste slabe in uničene. Todla ko bo delo v teku, bo n® cestah dnevno okoli 80 kamionov. Ljudje iz bližnjih vasi so radi priskočili na pomoč, najbolj seveda mla-dttna, Srečavali s®0 stotine mladincev in frontovcev, ki so popravljali ceste. Sami so organizirali ((udarniški dan» s tekmovanjem, katera vas bo več naredila. Dobro vedo, kaj jim ho prog® pomenila! Leskove Vode -največji objekt Pot Od Snjegotina dalje, kjer se proga izvije iz predora, je veliko težja od one, po kateri smo hodili doslej. Gričevje postaja vedno višje in vse bolj poraslo z gozdovi. Tudi tukaj bo treba zgraditi vrsto prepu-stov im manjših mostov. Od čar sa do, časa srečavamo skupine delavcev, ki gradijo barake in dovažajo material. Prebivalci Ukrine, V.iečana, Prisoja, Stanova in drugih va- si, koder bo tekla proga, so bili že odi nekdaj gozdarji. Težko delo je bilo prevažati v teh neprehodnih krajih ogromna debla. Nova proga, ki bo šla skozi njihove vasi in gozdove, ki jih sekajo, jim bo delo olajšala. Vedto že, da bedo po novi progi lahko letno izvozili preko 500.000 kubičnih metrov lesa. Dela ho dovolj za vse pa tudj zaslužek bo večji. Zato z veseljem pcmagajo, kjerkoli morejo: stotine kmetov z vpregami dovaža material za novo naselje mladinskim delovnim 'brigadam. Samo d'a bo njih proga kar najhitreje zgrajena. Za vasjo Stanovo doseže trasa neprehodne griče Leskove Vodt. Tukaj bo treba graditi največji objekt na progi 1784 m dolg predor. «Tq bo najdaljši predbr, kar srno jih gradili po osvoboditvi.* nam je razlagal direktor gradi-benega podjetja tega odseka. «Ne le najdaljši, tudi najtežji bo», je nadaljeval, «ker je zemlja pomešana s peskom.* Vsakih nekaj deset centimetrov bo treba zavarovati, d® se ne bo rušilo. Dnevno bomo lahko napredovali največ za pol metra. V Vrandluku, v najtrših stčneih, so mladi minerji pretoi- I bi končali ta predor. Zato bo li dnevno tudi dp dva metra. I treba poskušati n® drug način Eno leto ne bi bdlo dovolj, da | prebijati nevarno pot. Na naj- OCJEK KUKOVA* NOVSKA VINKOVO vaoout ŽUPANJA < »AČKO DOBOJ KREK ruZLA iukaVacj-\^ BAKOVIČI IVORNIK ' I JAOCt JENICA 50 nižjih mestih bon*1 ve kakor v rudnikih smo našli skupino kov ki st beviin s P .n vrtanjem; najti rrkCja1,i(f bolj primemo mesto, mo kopan rove. - reu bomo lahko kop«11 gd1’10-šest do osem naestin- ja . ko bomo lahko k«11 ■-* dbr in celo prog0 ti Na J t»J* #rJ Deset kilomStrov^j,,^ darom, že blizu u','~ jsPJ trasa zopet do v«. ge tej do Bosne. Preko nje m°st i* b° n° njal najdaljši V Doboju se -priključila pirogi - ya jevo. V Novem 'radrijt pričel rasti ob § &orno . Samac—Sarajevo, dili tri postaje: P ^j0vi no in premika1110' git- majhno bosansko postalo mesto, ker ptre' Žel« modem0 tej.-PV b°d° e V, gatih kfekanSKi" - j^e kov, iz zeniške koksarne v V boj bo tako nejSih železniških kons