Posamezna Številka 10 dinarjev Poštnina platana v Gotovim mlaja Okrajni odtun Socialisiiint rveit delovat« .tud' * Trbovljah — Urejuje ta odgovarja uredntsk: odbor ^ Sdgovorat urednik: Stane Suiiat Tiska Mariborska Mariboru Naslov uredništva ta mr a ve: jf S»i vestnik' Trbovlje i uprava rudnika — ** v:on st 4 — Raeur nrt p-ojiružmci Narodne banke rbovtjab S14-T-146 - ■ tri Letna naroinina 400 din Kletna 20fl din fetrttetna uhaja vsako sredo — 100 din. meseina 34 din Rokorisi morajo biti v oetek donotdne Posamezna itevtlka 10 din uredništvu najkasnete *sa> in se ne vraTain TRBOVLJE, 14. JULIJA 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA .*.f SI mm ,>•<..#.♦14. Zaprla so se šolska vrata Spet so se zaprla šolska vrata in bodo ostala zaprta skozi vse poletje. Utihnil je vriše po na. ših šolah in velik del mladine se bo razkropil na vse strani naše domovine. Prvi srečneži so že na počitnicah, kmaln za njimi bodo odšli drugi in to se bo ponavljalo do jeseni, do začetka novega šolskega leta. Mncgj pa so se to pot tudi poslovili od naših šol in vsega, kar jih je skozi dolga leta šolanja mučilo in vznemirjalo, jim pa seveda tudi pripravljalo veselje in zadoščenje- Iz šole so odšli z zavestjo, da so se v njej res nekaj naučili, kar jim bo v življenju koristilo in kar jim ne more nihče odvzeti. Suhoparno in dolgočasno bi bilo navajati uspehe posameznih šol v okraju, številke, odstotke in ne vem še kaj. Iz bežnega pregleda rezultatov po osnovnih in strokovnih šolah ter gimnazijah Pa vidimo, da so se učni uspehi izboljšali, ponekod bi jih bilo mogoče Se dosti popraviti. Marsikje bi lahko te uspehe izboljšali s preskrbo ustreznejših učnih prostorov. Včasih pa bi bili rezultati v učenju drugačni, če bj bil; učene« bolj disciplinirani, bolj resni- To še zlasti, če bi prav vsi starši navezali še tesnejše stike s šolo kot doslej. Treba bo večjega sodelovanja med šolskimi sveti in starši, posebno še, če hočemo Vzgojiti iz mladine ljudi, ki bodo v.polni meri kos naši socialistični stvarnosti. Iz mladine moramo vzgojiti in izoblikovati ljudi, ki bodo znali delati in voditi naše socialistično gospodarstvo, politiko in ostalo. V tem smo res že marsikaj storili in smo z uspehi za sedaj lahko še kar nekako zadovoljni. Na drugi strani pa smo spet letos opazili, da so skoraj vse šole, tako osnovne kot strokovne ali Pa tudi srednje šole poredile razstavo del, ki so jih učenci pripravili med šolskim letom. Prav je, da se prirejajo take razstave in želimo, da bi jih tudi v bodoče- Želeti pa bi vendar bilo, da bi se naša javnost v večji meri zanimala te razstave ln z obiskom nagradila marljivo ln požrtvovalno delo pionirjev in pionirk ter mladincev ln mladink, hkrati pa seveda Izreklo tudi priznanje učiteljem in predavateljem za njihov trud in prizadevanje. Se posebno pa so zaželene razstave naših učencev v gospodarstvu. Iz teh bomo razvidell. kako napredu«ejo učenci v izbranem si poklicu, na drugi strani Pa nam bo mogoče ugotoviti, v katerih poklicih nam manjka podmladek. Take razstave bodo spodbudne za mladince in mladinke, za kakšen poklic naj se odločijo po svojih sposobnostih ln zanimanju. Nadalje opažamo, da je v naših društvih In organizacijah premalo mladine. Ce preletimo sezname članov teh organizacij ln društev, bomo videli, da smo vse premalo storili z« vključitev mladine v naše kulturne. telcsnovzgojne, športne in druge organizacije. Ob pri. tegnitvl mladine v naša društva pa seveda ne gre toliko za to, da bi naša mladina dosegala na primer v naših telesnovzgoj-nih in športnih društvih vrhunske uspehe, pač pa predvsem za to, da v teh društvih, ki je njih naloga, da vzgajajo mladino telesno In duševno, dosežemo čim večjo množičnost. Saj Je ravno v množičnost) zagotovljen društvom obstoj. Množičnost pa bomo dosegli, če home znali z mladino pravilno ravnati, če bomo mladim Hudem Iskreni tovariši, če se bodo Počutili med nami kot doma-Seveda pa ne smemo misliti samo na naša športna ln tcles-novzgpina društva, tud| v ostalih organizacijah, društvih in ustanovah Je potreben podmladek. Vse premalo je še danes Pdadine v naših »Svobodah«. Dejavnost teli društev je vred-Oa vse pohvale, Je pa vendar Vf»e preozka. Morala bo iti prej °li slej v vse večjo širino. Ne zadostuje, da imamo samo do-hre pevce, igralce in godbenike, ‘reba bo, da mladino vzgajamo J" Politično :razgledane ljudi, v ki bodo imeli vse večjo "Plošno in strokovno izobrazbo, r*^l 'e s široko razgledanimi, izobraženimi ter strokovno usposobljenimi ljudmi bomo lahko pospešili izgradnjo socializma, z njo pa dosegli višjo materialno in duševno raven, kar je cilj vsega našega prizadevanja. V TVD »Partizanu« Je premalo šolske mladine od 10 let starosti dalje, osnovnošolske pa je dovolj. Prav tako je treba vključiti v ta društva čim več ženske mladine. S takimi in podobnimi mislimi hi vprašanji se bomo morali ukvarjati že preko poletja, če hočemo, da bomo ob koncu prihodnjega šolskega leta z doseženimi uspehi res zadovoljni-Predvsem pa je potrebno, da te probleme proučujejo upravni odbori naših društev in organizacij in najdejo najprimernejšo rešitev za najbližjo prihodnost. Na trboveljski gimnaziji so ** letos za vedno zaprla šolska vrata za osmošolce — drugi po vrstnem redu, ki so po osvoboditvi začeli in končali študij na tej šolL Zaprla so se šolska vrata, čeprav ne za vse enako. Lahko pa rečemo, da je iz te ustanove odšlo v življenje 17 mladih izšolanih ljudi, ki bodo s pridobljenim znanjem že v prihodnjih letih koristili naši veliki socialistični skupnosti Treba bo iskati in najti nova torišča dela — takšna, da bo mladina res z Interesom pri delu in ustvarjanju. Ko gradimo novo družbeno stvarnost, moramo žal ugotoviti, koliko naše mladine stoji križem rok ob strani koliko dragocenega časa gre v izgubo, vendar pa bi mladina lahko z uspehom delala in koristila. O tem vpraša- nju bomo morali vsi neprimerno več razmišljati Da, koliko dragocenega časa naše mladine gre v nič, mogla bi ga pa Izkoristiti sebi in naši družbeni skupnosti v prid. To bi bilo nekaj bežnih misli ob sklepu letošnjega šolskega leta- Premnogo jih je, če bi hoteli spraviti vse na papir. NI jih niti mogoče spraviti v neki red, ker so preštevilne ln pre-različne. Prav pa bo, če razmišljamo o najbližjem, najnujnejšem in uresničljivem, pa naj si bo to naš prosvetni delavec in vzgojitelj ali pa kdor koli drugi. Res pa je, da bomo le s tesnim sodelovanjem naših šol, naših staršev, naših društev in organizacij ter vseh ostalih dosegli večje in boljše uspehe. To Pa je prav gotovo iskrena želja nas vseh. R- Dobili bomo več zdravnikov Čeprav smo po naši osvoboditvi dosegli z vzgajanjem zdravstvenega kadra, zlasti zdravnikov, lepe uspehe je pomanjkanje tega osebja na našem podeželju vendar še vedno pereče. Posebno zaostaja preventivna zdravstvena služba, ki je prvenstvene važnosti, saj je — kot pravi pregovor: »Bolje preprečiti kot lečiti.« Po opustitvi centralistične kadrovske politike se je skrb za zdravniški personal prenesla v pristojnost okrajev, zdravstvenih ustanov in domov in celo v podjetja. Pa pogleimo. kako je danes s porazdelitvijo tega kadra na našem podeželju. Lahko rečemo, da smo v tem pogledu v, zadnjih dveh letih kar dobro napredovali. Danes nimamo okraja, k« ne bi imel vsaj tri zdravnike. Vendar je to, četudi je po vojni doštudiralo 515 mladih zdravnikov, še vedno premalo. Vse preveč je tega novega kadra ostalo po bolnišnicah in na specializaciji, kar je nedvomno tudi potrebno, vendar je nesorazmerje med deželo in mestom le preočitno, ki ga težko zagovarjamo, ako-ravno je resnica, da so specialisti v manjših okrajih čestokrat premalo izkoriščeni. Značilno za nepravilno porazdelitev tega kadra je, da 15 okrajev — če izvzamemo bolnišnice — sploh nima nobenega specialista in da jih imamo v ostalih šestih okrajih (mestih) v ambulantno poliklinični službi le 35, od katerih pa jih je kar v Ljubljani 23. Tu se jasno opazi izrazit,, diskrepanca ambulantno poliklinične specialistične službe na deželi v primeri z mestom. Nič čudnega ni, če je pritisk bolnikov s podeželja v mesto tako velik, kar seveda znatno obremenjuje proračune okrajnih zavodov in podružnic za soc. zavarovanje. Nakazovanje in analiza te zlasti poizkušnja boljše Organi- zdravniki zanimajo tu omahuje med njimi :n politiko mirnega sodelovanja, kot jo terja dejanski položaj v svetu. ★ Bonnska vlada upa. da bo Nemčija dobila popolno suverenost to jesen, ko bo londonski sporazum med Veliko Britanijo in ZDA odobrila še francoska vlada. P0 nekaterih trdih in zelo nespretnih Adenauerjevih besedah, ki jih je izrekel prav v nepravem času, se je oglasil šef zahodnonemških' socialnih demokratov, ki je postavil nasprotno tezo, katera je Francozom, pa tudi tistim na Vzhodu, mnogo bolj simpatična in sprejemljiva. Dejal je, da socialni demokrati ne bodo sprejeli in priznali nobenega sklepa o nemškem vojaškem prispevku k obrambi Zahodne Evrope brez privolitve Francije ali celo proti njeni volji. Meni, da je temelj resničnega evropskega »delovanja sodelovanje med Francozi In Nemčijo, istočasno pa Je opozoril, da Francije z nesmiselnimi grožnjami ni mogoče prisiliti k takemu sodelovanju. V nadaljevanju svojih izjav je izrazil svoje razumevanje za francoske derbi v Indo-kini in dejal, da je mir v In-doklni tudi v interesu Nemcev, kajt-: likvidacija indoki tajske afere bo olajšala tudi rešitev nemškega vprašanja. • * V Hanoju pa vlada svinčena atmosfera. Čeprav je umiku francoskih čet iz južnega dela delte Rdeče reke sledilo relativno zatišje v severnem Vietnamu in trenutno ni nobene nevarnosti ozir. verjetnosti za večjo Ho Si Minhovo ofenzivo, preživlja Hanoi težke dneve; 20. julij, skrajni rok za sklenitev premirja, se bliža in Hanoi ima pred seboj samo dve perspektivi ali bo prišel pod Ho Si Minhovo upravo, če pa premirje ne bo sklenjeno, bodo za mesto voditi hude borbe. V Hanoju je prebivalstvo razdeljeno na tri enake dele. En del čaka mirno na razvoj dogodkov, drn- čen nasprotnik in mislijo, da bo prav ta zadnja tretjina izredno nevarna, če b= prišlo do premirja in umika Francozov, ker bi utegnili Ho Si Minhovi nasprotniki sami nadaljevati borbo v Hanoju, ali pa vsaj izzvati resne incidente. ★ Iredentisti v Trstu nadaljujejo gonjo, katere cilj je preprečitev rešitve tržaškega vprašanja. Tudi tokrat jo vodita de-mokrščanski predsednik tržaške občine Bartoli in voditelj tržaških informbirojevcev Vidali. Bartoli je na kongresu italijan- skih inženirjev dejal, da bi s tem, če bi en pomol v tržaškem pristanišču prepustili Jugoslaviji, »dobili v Trstu trojanskega konja«. Vidali pa je takoj po tej izjavi naročil informbiro-jevsk-: »Zvezi dela«, naj organizira v tržaškem pristanišču stavko v zvezi z istim vprašanjem’ Korist tržaškega delovnega ljudstva pa predstavlja zahteva ugoonosti v tržaškem pristanišču ne samo na enem, temveč na vseh šestih pomolih in na vseh tistih, ki bodo še zgrajen-; in to Za vse tržaške zaledne države z Jugoslavijo na čelu. Sanitetne ekipe so najbolj aktivne pri vajah PLZ rudnika Trbovlje-Hrastnik V razdobju šestih mesecev so bile pri Protiletalski zaščiti praktične vaje, pri katerih je sodelovalo 70 odst. članstva. Praktične vaje so se meseca maja zaključile. Uspeh vaj je bil zadovoljiv, saj so se člani te ustanove praktično žel0 izpopolnili v delu tehničnih enot, v kemičarski službi kakor tudi v nudenju prve pomoči. Posebno zanimanje je vladalo med člani za kemično zaščito in sanitetno službo. Pri vajah je bilo največ zanimanja za prehod skozi zaplinjen prostor, kjer so istočasno preizkusili uporabnost starih plinskih r—<- t-i„ udeležen- ci ugotovili, da so stare maske še vedno uporabne. To vajo je vodil inž. Franc Jenčič z zadovoljivim uspehom. — Največje zanimanje pa so člani pokazali za praktične vaje sanitetne službe, ki so bile tudi najbolj obiskane. Na teh vajah so sl posamezniki pridobili znanje v prvi pomoči, kar jim bo v živ^ ljenju lahko mnogo koristilo in to v službi kot v zasebnem življenju. Poleg organizacije PLZ pa deluje v njenem okviru še stalna sanitetna ekipa z 20 člani, ki redno vsak teden prihajajo v svoje prostore in se tamkaj teoretično in praktična i-7—o^'nuiieiO Na'bolisi razstavljale; so dobili diplome it I* # ir & ~ * % m' M*0 " * : '4 # " * Kakor smo poročali že v prejšnji številki našega lista, so v Zagorju uspešno končali svojo lokalno razstavo industrije in obrti. V sredo. 7. julija, zvečer pa je bil zaključek te odlične gospodarske prireditve. Na topliški gimnaziji v Zagorju so se zbrali vsi razstavljale!, organizatorji te prireditve ter člani ocenjevalne komisije razstave, med katerimi sta bila tudi predsednik zagorske mestne občine tov. Alojz Lukač in sekretar MK ZK Zagorje tov. Franc Ludoviko. Vsi razstav-Ualci, ki jih je bilo skupaj 38, so dobili za prizadevanje in uspehe v svoji stroki priznalne listine. - Predsednik ocenjevalne komisije tov. Alojz Lukač je nato Poročal, da je komisija, v kateri so bili poleg njega še tov. Franc Ludoviko. načelnik prireditvenega odbora razstave tov. inž. Ivo Pust, ravnatelj zagorske gimnazije tov. Vinko Kumer, tehniški upravnik zagorskega rudnik« tov. inž. Franc Malovrh ter zastopnik »Zasavskega vestnika« tov. Franc Lavrini, natanko pregledala vse razstavne prostore in po izčrpnem posvetovanju prišla do enoglasnega sklepa, da se prizna 1. mesto na razstavi drž mojstru mizarju Maksu Škrinjarju, 2. mesto pa mirzarskemu mojstru Cirilu Zaletelu in tapetniškemu mojstru Vinku Baj-carju, ki sta razstavila svoje izdelke skupno. Tretje mesto na razstavi je komisija prisodila Lesnemu predelovalnemu podjetja v Zagorju, četrto pa kovaškemu mojstru Jožetu Turku Na peto mesto je ocenjevalna komisija uvrstila izdelke mladine Rudarsko-kovinarske šole v Zagorju, na šesto pa pečar-skega mojstra Franca Arbija iz Zagorja. Vseh teh šest razstav-Ualcev je dobilo za svoje razstavljene Izdelke diplomo, ostali razstavljale!, med katerimi jih mnogo ne zaostaja dosti za prvonavedenimi šestimi razstavljale!. pa priznalne listine. Predsednik mestne občine Zagorje tov. Alojz Lukač je vsem razstavljalcem in organizatorjem te izvrstne gospodarske prireditve čestital k lepemu uspehu v imenu ljudske oblasti ter izrekel željo, da bi bila II. gospodarska razstava, ki‘bo predvideno spet čez dve leti v Zagorju, še boljša in številne je zastopana od vseh obrti domačega kraja ♦ _ - - - - & ' ! , a mm -1 - - Sanitetna ekipa PLZ rudnika Trbovlje-Hrastnik Žnidarjev Janez: Obtožujemo! Leta 1934. Rudnik »Nekje« v Makedoniji. Svinčena in cinkova ruda. Pravico izkoriščanja ima tuja družba. Za zdaj samo raziskovalna in pripravljalna dela. Dolgi rovi v smeri rudne žile, pravokotno nanje prekopi, ki vežejo posamezne rove. Ventila-cija slaba. Delavci, večinoma Makedonci in nekaj Slovencev, delajo pod neugodnimi pogoji. So pod stalnim nadzorstvom. Skrajno Izkoriščanje njihove delovne zmogljivosti. Enolično, dolgočasno brnijo vrtalni stroji. Prah iz vrtin vdira v pljuča. Strupen prah galenita, rhodokro-zlta in andezita. Kopaška plača 40 din na uro, za kopače v jaških 100 din. Noč in dan rijejo rudarji pod zemljo in so vsak dan bolj bledi in Izčrpani’. Sta. nujejo v nehigienskih stanovanjih. Kolonije ni. Tuji delavci najdejo uteho po trudapolnem delu v vaški krčmi. Utapljajo se v alkoholu. V njem pozabljajo na težko stvarnost. Z zavistjo gledajo upravnlka-tujca, ki Ima lep donr — vilo. Vsak dan se kopa, vsak dan ima bogato pogrnjeno mizo. Popoldne Pine o’ klook tea —čaj ob peti uri. Caj z mlekom. Tudi whiskry s sodo ne manjka. — To je samo me. glena slika rudnika. Rezko je zazvonil telefon. »Tukaj upravnik. Pojdite takoj v rov A, jašek 1. Štirje rudarji so se smrtno ponesrečili. Napravite skico kraja nesreče, da bomo priložili poročilu Ministrstvu za rudarstvo.« Na kraju nesreče preplah. Ru- darji z bližnjih delovišč prihajajo, da bi videli nesrečo, ki ča. ka morda tudj njih. Razžene jih nadzornik: »Kaj zijate, pojdite delat, tukaj se ne sme nič premakniti, dokler ne pride komisija.« Zagledam se v grozno sliko razdejanja, ki ga je povzročil prerano eksplodirani dinamit. Zmečkana in razmesarjeno trupla, odtrgane roke In noge in tu — glejl — odtrgano glavo! Čeprav je polna ran, jasno vidim široko odprte očj in v njih izraz, ki ga ne bom nikoli pozabil. »Obtožujemo/« — pravijo te oil. Ne morem jih več gledati. Globoko pretresen nadaljujem svoje delo. Skica je skončana. Dgotovil sem, da način dela v jašku ne ustreza predpisom in da se je zaradi tega zgodila nesreča. Sploh v rudniku niso upoštevali varnostnih predpisov. Glavna je bila storitev. Zato so bile večje ali manjše nesreče na dnevnem redu. Upravnik ni bi/ z mojo skico prav nič zadovoljen. Iz razumljivih razlogov. Saj je bila risba dokaz krivde uprave za to in za številne ostale nesreče. »Napravite samo situacijo rova, zaznamujte novi jašek in ne delajte nobenih detajlov. * »Ali mislite, gospod upravnik, da komisija ne bo opazila nepravilnega načina dela v jašku? Hoteli bodo imeti podrobnosti I o kraju nesreče. « I »Ne vznemirjajte se zaradi te- ga in prepustite to meni. Inšpek■ torju P., ki bo prišel iz ministr- pomagala, stva, bomo dali 5000 din in stvar ' ~ bo v redu. Kar se pa tiče delavcev, jih imamo dovolj za 40 din na dan. Ne bodite sentimentalni! — Good-byel« Potrlo me je takšno vrednotenje življenja naših delavcev. Ali smo res kolonija? Ali tujci res smejo delati z nami, kar hočejo? Ali ne ubijajo naših delavcev v rudniku, ker se jim zdi škoda izdatkov za varnostne naprave? Ne, tako ne more biti! Se bolj se moramo boriti za boljši jutrišnji dan! Iztrgati naše rudnike iz rok tujih kapitalistov, vzeti jim vso industrijo in jo dati o upravljanje našim delav-cem! — Da, toda to so bile ia-i>arnoštnImtkrat sanie Toda ideja je tlela in živela in se širila, se razvijala in dozorevala v srcih tisočev naših delovnih ljudi. In uresničilo se jel Po težki in krvavj narodnoosvobodilni borbi je zasijalo sonce svobode. Prave svobode! Ni več kapitalistov, ne tujih, ne naših. Vsa proizvajalna sredstva so last skupnosti, ki jih daje v upravljanje in izkoriščanje v roke delovnih kolektivov. Danes delavci sami odločajo o varnostnih merah v rudniku in drugih podjetjih. Delo zahteva vedno manj žrtev. Kolika je pač razlika med življenjem rudarja pred dvajsetimi leti in danes! In to življenje bo še lepše. Na nas je, ali bomo znali pravilno vrednotiti sadove narodnoosvobodilne vojne in skrbno čuvati pridobljeno svobodo Ko sem jih obiskal, da jih malo povprašam, so ravno proučevali sanitetno literaturo. Prenehali so s študijem in začeli smo se pogovarjati o njihovem delu. Komandir Lojze jo dejal našemu dopisniku, da vsi prihajajo z velikim veseljem na tedenske vaje, kjer si bogatijo znanje o prvi pomoči. Se več veselja pa bi imeli člani do učenja in dela, če bi jim rudnik in oblastveni forumi šli pri nakupu rekvizitov na roko. Med pogovorom je naš dopisnik od njih zvedel, da se je ob jubilejni proslavi občine Trbovlje razdelil določen znesek za pomoč raznim kulturnim in športnim društvom, sanitetna ekipa pa te pomoči ni bila deležna. Ker je bila ta sanitetna četa klicana k vsem akcijam v mestnem ali pa republiškem merilu m v njih tudi sodeluje menimo, da se bo v bodoče ta ali oni forum spomnil tudi prostovoljne sanitetne čete in ji nudil potrebno pomoč. Marsikateri član PLZ bi se vključil v to delovno ekipo — tako je dejal komandir ob tej priložnosti našemu dopisniku — vendar to ni mogoče, ker četa nima zadosti delovnih oblek in ostale oprave, če bi pa četa razpolagala s potrebnimi rekviziti, bi imela lahko takoj 50 aktivnih članov. Z izurjenjem takšnega števila sanitejcev bi pa izdatho koristili vsem podjetjem našega mesta v danem primeru in morda tudi v republiškem merilu. Pogovor sc je nadalje razvijal, kako naj bi si sanitetska četa morda sama da poveča število članov in jih opremi z vsem potrebnim. Izrečeno je bilo mnenje, da bi še letos organizirali prosto zabavo, združeno s srečolovom. glede katerega bi zaprosili pri podjetjih za dobitke, kolikor bodo naleteli pri njih na razumevanje za dvig izpopolnjevanja dobrega sanitetnega kadra v našem revirju. Pri vseh akcijah v republiškem merilu, kjer je ta kader sodeloval. ie naletel en veliko rve-senečenje zdravniškega osebja, ki je izreklo svoje začudenje, da je v Trbovljah tako izvrstno izurjena sanitetna ekipa. Vse priznanje za organizacijo te ekipe pa gre njenemu komandirju Lojzetu Knezu, ki ji nudi vse svoje sposobnosti, saj skrbi za njeno materialno opravo ter za praktično in teoretično znanje članstva. Usposobil je polovico članov tako, da morejo sami izpopolnjevati praktično tn teoretično ostale člane sanitetnih ekip PLZ rudnika Trbovlje-Hrastnik. Vsekakor bo treba posvetiti večjo pazljivost tej koristni prostovoljni sanitetni ekipi, ki bo v bodoče vzgajala kar največ članov ekip PLZ v vseh podjetjih mesta Trbovlje, kar bo velikega pomena za dajanje prve pomoči v samih podjetjih, naša dražba pa bo imela številni sanitetni kader, ki bo na razpolago v danih primerih L. S. mm^m^azmerje sodobnega člove-š J ka proti opojnim sred-šivom je še danes ravno-**" ^ tako nelogično, kol je bilo v srednjem veku. Na eni strani uživajo ljudje vsemogoče, da se opijanijo, na drugi strani pa imamo spet ljudi, ki vidijo v vsakem kozarcu vina hud strup, v vsakem poljubu mladega dekleta silllldo. Treznemu kulturnemu človeku je vsak opijanjeni mož zoprn, požtvinjen, medtem ko primitivna ljudstva vidijo o njem neko božanstvo, ki govori »* njega. Poteg alkoholnih pijač so bile že v davnih časih poznane nekatere droge, ki so človeka napravljale omamljenega, vtnemirjenega ali celo zmešanega. V prvi vrsti So vse le snovi Igrale zelo važno vlogo v rokah čarovnikov, svečenikov in zdravnikov, so pa sčasoma postale dostopne vsakemu, kar pa se je do seda) ie vedno izrabljalo. Nevarnost vseh teh drog je v njihovi privlačnosti, ki jim daje moč, da v človeku odpravijo ali pa ublažijo telesne bolečine ter vzbude v njem Izredno prijetno duševno stanje. V dotiku z živčnim sistemom so ustvarjale v človeku občutek posebnega ugodja In iluzijo bla-ienstva. V tej čudežni lastnosti opojnih drog je Iskati tajnost njihove priljubljenosti. Ljudje so ie od najstarejših časov iskali rasna razvedrila v raznih grobih sredstvih In so iznašli celo vrsto mamil, kot n. pr. alkoholne pijače, tobak, pejotl, olollkvi roža-marija, opitim, hašiš in podobno. Zelo zanimivo je nadalje, da o deželah. Iz katerih izvirajo opojne droge, ni največjega števila žrleo teh strupov. Kitajci n. pr. kadijo opium in postanejo kljub njegovemu uživanju stari, tako da včasih niti pri devetdeset letnikih ne zasledimo patoloških simptomov, medtem ko Evropejca ti strupi v nekaj letih popol- noma uničijo. Indijanci o Južni Ameriki brez skrbi dnevno žvečijo koka liste ln nimajo prav nobenih motenj kot eoropski koka/n/sti. Arabci prenesejo velikanske množine prave kave, so pa takoj pijani, če použljejo čašo slabega piva. Mehikansko žganje tekuila ali meskal je za tujce izraziti strup za jetra in ledvice, medtem ko domačinom škodijo le toliko kot nam slivovka. Opojne droge so našle posebno širok vstop v ljudske množi, ce po končani prvi svetovni vojni, zlasti v Nemčiji, Franciji, Angliji in Ameriki. V Orientu se je istočasno s povečano uporabo alkohola si/no dvignila uporaba in uživanje opijskih preparatov. Na celem svetu je bilo pred letom 1941 54 tovarn mamil, od katerih jih je bilo v Evropi 50, v ZDA pa samo štiri. Pretežna večina evropskih tovarn Je v rokah Angležev. Vseh teh štiriinpetdeset tovarn Izdeluje samo na opijskih derivatih več kot 1 milijon kilogramov, medtem ko jih je zq medicinsko uporabo za celi svet treba le 3000 kilogramov. Švica na primer, kt bi potrebovala za lastno uporabo okrog 1000 gramov, izdela letno 23.000 kg strupov. Vse te velikanske množine opijskih alkaloidov, ki za medicino niso po. trehne, dela/o v svetu strahotno škodo med vsemi narodi, medtem ko je samo nekaj brezvestnih špekulantov in lumpov udeleženo pri velikih zaslužkih teh najbolj umazanih postih na celem svetu. Med lemi brezvestneži naj omenim samo Američana Eghise, ki je skozi leta prodajal heroin, kokain in mori!j v Mehiki in več ljudi napravil nesrečnih kol eno leto svetovne vojne. Ko so ga aretirali, je bil objavljen sa mo začetek procesa, nato pa je vse utihnilo. Mož najbrž še danes nadaljuje svoje življenje v razkošnih vilah. Resnica pa je, da je ravno Amerika tista država, ki se najbolj pošteno bori proti razširjenju mamil, medtem ko jih Anglija, ki je Izdala zakone proti uvozu opija o Kitajsko. Iz teh razlogov je bilo tudi Pa. geju njegovo delovanje otežko-čeno, zaradi česar je uradno Izstopil iz službe in po drugi poti iskal zvezo z mističnim in ne-prlfemljivim Kitajcem Chlnom. Dobil je zvezo z vsem/ agenti in vodji cele tihotapske bande, vendar sta bili potrebni celi dve leti trdih preizkušenj in pasti, da Mirko Grešak: Opojna sredstva in magični strupi ■ ''o sama tjakaj največ Izvaža. Leta 1934 )e bilo ob vzpostavitvi mednarodne komisije ugotovljeno, da uvažajo ZDA v prvi vrsti Iz Hondurasa in Mehike zase potrebne množine strupov. Obe ti dve deželi pa ne samo, da sami sploh nimata nobenih tovarn za mamila, marveč tudi nista zmožni preskrbeti doma surovin zanje Tu torel nekaj ni bilo v redu, zato je ameriški »Intelll. gence-Servis« s svojim detektivom Pagejem poskusil celo stvar razčistiti. Vse njegovo delovanje se bere kot najbolj napeti kriminalni roman, je pa vendar resnično. Page je po dolgem času dognal, da je na malih otokih med Kubo, Mehiko ln ZDA nastala tajna, dobro organizirana zveza, ki je ZDA zalagala z mamili iz Evrope. Njen pdglavar je bil neki Kitajec, Chin po imenu, za njim pa so stale višje osebnosti, ki jih celo v Beli hiši niso radi omenjali, da bi se izognili raznim diplomatskim težavam. je dobil toliko zaupanja, da /t spoznal tega skrivnostnega Kitajca. V aprilu J935. mu je Chln zaupal pošiljko za ZDA v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Blago je bilo naloženo na celi llotilji motornih čolnov, izmed katerih je bil eden celo obložen z oklopnimi ploščami In oborožen s strojnicami. Medtem ko je ta motorni čoln napadel pristaniško policijo, naj bi drugi čolni naložili mamila na avtomobile, ki so že čakali na tihotapsko blago. Ob tej priložnosti se je — kot dogovorjeno — pustil ujeli detektiv Page ter je z njim vred padel policiji v roke tudi Kitajec Chin najet drugih najvažnejših vodij tihotapske družbe. Priznali so, da so mesečno pritihotapili za sto milijonov dinarjev blaga. Izdali so pa tudi Inozemske državnike In nekatere zelo znane evrop udušiti in prikriti in so najbrž vsi aretiranci ušli z nizko denarno kaznijo. V Šanghaju je Se danes družba s kapitalom pol milijarde predvojnih dinarjev, ki je že pred desetimi leti imela za svoj posel letala ter tako velike motorno čolne, da so lahko brez. nevarnosti vozili med Šanghajem in St. Franciscom. Tej družbi niso nikdar prišli do živega, ker so si vsi agenti, ki so zanjo delali, vzeli življenje, če so jih prijeli. Mogoče se kdo spominja lepe kitajske filmske igralke Moly Weng, ki je tudi tihotapila za to družbo, si pa seveda ni prerezala žil, marveč /e ceh družbo Izdala. Priznala je, da le s svojo jahto vsake tri mesece napravila potovanje v Ameriko, od koder je običajno prinesla za 250' milijonov dinarjev Izkupička. Od lega le njej ostalo samo okrog 10 odstotkov. Takih primerov bi lahko navedel še na stotine, žal pa se ne moremo vanje spuščati podrobneje, temveč sl bomo ob naf-bllž/i priložnosti ogledali učinke in posledice najbolj zanimivih ln- nevarnih strupov. Velika nevarnost opija leži v njegovi lastnosti, da vzbuja v človeku neobičajne, v znanosti doslej še nepojasnjene pojave toksikomanlje, t. j. potrebo po strupu. Pod vplivom opija ali njegovih alkaloidov nastane v živčevju človeka stalno napelo ter dva- I slonje, ki se ublaži samo z novo dozo sirupa, ki pa mora bili vedno večja, dokler končno ne nastane v telesu akutno zastrupljen je, Fizično ln moralno bilje človeka, ki je zapadel temu strupu, se postopno pripravlja na omračite v uma la ske tovarne, ki so bile zaple- j revščino, tene v to umazano afero. Da pa j smrt. ne bi Izbruhnil v svetu prevelik | Največ opija porabijo seveda škandal, so seveda Iz diplomat- Kitajci, ki so ga tudi zanesli v iških ozirov morali celo stvar vse dele sveta, koder so se na. selili. Ze v opoldanskih urah pokadi Kitajec običajno nekaj dimov, kot se Izražajo kadilci. Tr,- do štiri Inhalacije iz opijske cigarete In že se mu glava nasloni nazaj. Ze zaspi. Včasih zleze malo vase, ker se mu ranja, da so mu prsti odpadli. Bila pa je samo cigareta, ki mu je zdrknila Iz rok. Zvečer sl seveda privošči več, pol ali pa celo pipo, prelezi vso noč v sladkih sanjah — ali če je ie strupa navajen, vsaj o miru brez naduhe, ki je vedno posledica uživanja opija. — Kitajci v Mehiki so pa na slabšem kol drugod po svetu. Njim je sajenje maka, ki vsebuje morlij, prepovedano pod tako ostrimi kaznimi, da tega nihče ne tvega. Raste pa tamkaj divji mak, bodičasti, ki nima v sebi nobenega moril ja, čigar sajenje j* pa seveda dovoljeno. Kar pa ne vedo kemiki in botaniki, je poznano Kitajcem. Bodičasti mak, nasajen po poljih, kjer je samo nekaj makov, ki vsebujejo morfij, prevzame Iz slednjih Iste lastnosti. Iz semena teh rastlin se pridobiva enak produkt, k‘ prav tako kot opij ustvarja človeku enako slan je blaženosti-Kitajci oo razumljivo zadovoljni. oblasti pa tudi, saj Iz bodi- častega maka pridobljeni opij ni opij. Kitajci pridelujejo tak opil Ie za lastno uporabo, ako ra Pa \ prodajajo, tedaj nosi škatlica napis »Dolgo življenje«, 7a svo-j je žene Izdelujejo kratke palčice, debele kot svinčnik, ki lin le.le ližejo, sami pa kadilo cigarete in jih o za«oičklh, P°~ dohnlm Camel cigaretam, Pr°' daiajo 18 kosov za 1 dolar M,ars!kdo. ki je te cigarete kupil kot kurlozlleto, jim je podlegel In padel pozneje v roke mednarodnim prekupčevalcem. ki ro ga nočasl, a zanesljiv0 gnali v stracije so sc vršile pred ob- f--činskim uradom, kjer so seveda tudi žandarji odigrali svojo vlogo. Odmev teh demonstracij lahko knjižimo kot uspeh, čeprav niso bile pridobljene materialne koristi. Vendar je Partija s političnega stališča zelo veliko pridobila na terenu v vrstah celotnega prebivalstva. Povod za to akcijo so dala pogajanja med TPD in delavskimi zaupniki II. rudarske skupine. Tedaj je TPD zvišala plače za 2 din, medtem ko se je draginja dvignila za 10 odstotkov. Materialnih uspehov ni bilo nobenih, mnogo pa je Partija s svojo aktivnostjo pridobila na ugledu. Medtem ko smo se na eni strani borili proti draginji, smo istočasno zahtevali, da se je posvetil posebno pozornost juti neodvisnost male dežele šolstvu, vzgoji mladine in ljud- in da so bile bolj popustljive skemu zdravju. nasproti fašističnemu agresorju, Vse to njegovo prizadevanje, kar Je imelo pozneje žalostne ki je že takrat pokazalo, da je posledice za ves miroljubni velik državnik in reformator, svet. Rimi! Adis-Abeba; pogled na trg v sredini mesta dov zapuščene dežele proti fašističnemu napadalcu ki je uporabil proti neoboroženemu prebivalstvu nasilje, je vzbudil občudovanje vsega sveta in pridobil tej napadeni deželi simpatije vseh svobodoljubnih ljudi. Tudi javno mnenje Jugoslavije je bilo takrat v celoti na strani Etiopije. Brutalna italijanska okupacija je vplivala na nadaljnji razvoj Etiopije. Fašistični napadalec, ki je bil prepričan, da je za vedno zavzel Etiopijo, se je za-čdl pripravljati na čim hitrejše in učinkovitejše gospodarsko izkoriščanje te dežele, graditi prometne zveze in razvijati trgovino. Vse to pa so spremljala najstrašnejša zverinstva nasproti neoboroženemu prebivalstvu in partizanskim četam, ki so se celih pet let žilavo upirale osvajalcu. Začetek druge svetovne vojne je domačim silam omogočil da so s pomočjo Angležev osvobodile Etiopijo izpod fašističnega jarma. Po okupaciji pa je bilo treoa ne le zdraviti vojne rane. marveč tudi sodelovati pri naporih miroljubnega sveta v boju proti fašizmu, hkrati pa skrbeti za politično, družbeno in gospodarsko konsolidacijo dežele. Z veliko odločnostjo in vnemo se je cesar Haile Sellasie, ki Je bil in ostal gonilna sila etiopskega napredka, tc težavne naloge in od leta 1941 opravil ogromno delo v zvezi s konsolidacijo in modernizacijo dežele. Hkrati je' napravil iz Etiopije važen činitelj miru in se zavzel za miroljubno in enakopravno sodelovanje med narodi. Razen prosvete in ljudskega zdravja, ki sta zdaj ena glavnih osebnih cesarjevih skrbi, je dosegel znaten napredek tu di na ostalih področjih. Organiziral je državni aparat dežele, vzpostavil in moderniziral vojsko, pospešil trgovino in promet, uveljavil znatne reforme v sodstvu ter varnosti v njihovem življenju. Eden najvaž nejših elementov etiopskega napredka je vsekakor uvedba davka v gotovini namesto prejšnjih naturalnih dajatev, kar hkrati omogoča Etiopiji, da svojem nadaljnjem splošnem družbenem razvoju hitreje napreduje. Cesar Haile Sellasie se je moral tudi po osvoboditvi dežele vztrajno boriti za pravice Etiopije. To je delal, naslonjen na ZN, v katerih tudi zdaj vidi glavni instrument za obravnavanje važnih mednarodnih vprašanj, pa tudi zadev neposredno tičočih se njegove domovine. Eden največjih uspehov Etiopije na zunanjepolitičnem torišču in v OZN je bdi vsekakor uspešen zaključek bo- lotil i treje Etiopiji. Ta cilj je bil do-I sežen s sklepom OZN iz leta 1952 in z ustanovitvi’o federacije. V tem boju je Etiopijo in njene pravične zahteve v celoti podprla tudi naša država, česar Etiopci in cesar Haile Sellasie niso pozabili. Za hitrejši razvoj prijateljskih stikov med obema deželama se _ je treba predvsem zahvaliti njunemu popolnemu medsebojnemu razumevanju enakopravnosti in pa dejstvu, da nimata nobenih drugih želja, razen da bi se tudi v prihodnje na političnem in gospodarskem področju medsebojno podpirali. V občevanju z ljudmi Je cesar Haile Sellasie zelo dostopen in preprost, tako da napravi vtis človeka z bogatimi življenjskimi in političnimi izkušnjami. Na mednarodne dogodke in bodočnost svoje dežele gleda z veliko vedrostjo. Te njegove izkušnje in politična prekaljenost prihajajo jasno do izraza v vseh zunanjepolitičnih potezah Etiopije, kakor tudi v izbiri zaveznikov in prijateljev. (Po »Ljudski pravici«) DOPISUJTE V ..Zasavshi vesli” ja za ponovno priključitev Eri-*«%^%^^%«%^< Sirom po nosom Zasavju V zadnjih dneh v naših revirjih Jz nuje m okolice crri/1 Pri na V a^or m in nti^n ennct Izpiti mestne PLZ. — Prejšnji torek je delalo na vodenski šoli v Trbovljah 17 tečajnikov izpit za tehnično službo pri Protiietaiski zaščiti mesta Trbovlje. Izkušnjo je opravilo 12 tečajnikov- io 5 tečajnic z odličnim, prav dobrim uspehom. Tečaj je vodil tov inž. Bole. Sprememba zasedbe. — Kakor smo že zadnjič poročali, je morala glasbena veseloigra »Radikalna kura«, ki jo je hotel gledališki aktiv »Svobode II« iz Zg. Trbovelj predzadnji četrtek ponoviti tudi v Delavskem domu v korist Društva prijateljev mladine, odpasti, ker je neka igralka pustila svoje gledališke sodelavce tik pred nastopom netovariško na cedilu. Gledališki kolektiv »Svobode II* je pa kljub temu prejšnjo sredo zvečer postavil navedeno komedijo na oder in tak0 omogočil ogled igre tudi vsem tistim, ki so imeli vstopnice za predstavo kupljene že za prvi termin. Planinski teden v Trbovljah. — Planinsko društvo (matica) v Trbovljah je priredilo za čas od 11. do 18. julija t 1. Teden planincev čigar namen je. privabiti v vrste naših planinskih društev čim več ljubiteljev prirode. Tako je PD Trbovlje minulo soboto, nedeljo in ponedeljek predvajalo v kinu »Svobo-de-Center« in v kinu »Svobode II« v Zg. Trbovljah planinske filme »V soncu višin« in »V borbi s strmino«. Oba filma sta kinematografa prikazovala pred glavnim filmom. Prav tako je društvo organiziralo v nedeljo izlet k »Mamici« pod Partizanskim vrhom ter izlet na Kum Jutri, v četrtek, ob 6. ur-; zvečer bo PD Trbovlje prikazovalo v kinu v Delavskem domu v Trbovljah štiri planinske filme. — V petek, 16. t m., bo v okviru Tedna planincev oh 6. uri zvečer v dvorani restavracije na Vodah predavanje tov. Janka Blaže)« »O vzponu na Nanga Parbat«. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. V soboto. 17. julija, prirede trboveljski planinci ob 9 uri zvečer na Mrzlici kresovanje. Kresovi bodo v soboto zvečer zagoreli tudi na Partizanskem vrhu, na Bukovi gori in na Ostrem vrhu V nedeljo, 18. t. m., pa bo velik planinski izlet na Mrzlico Odhod izletnikov ob 5. uri zjutraj izpred Delavskega doma. Na izletu bo sodelovala tudi Delavska godba na pihala. Na pobudo PD Trbovlje so posamezna trgovska podjetja v Trbovljah prav okusno dekori-rala svoja Izložbena okna v planinskem stilu. V oknih so razstavljeni vsi predmeti, ki jih potrebuje;o planinci in izletniki, kadar odhajajo v hribe. V teh oknih so nadalje slike, ki prikazujejo lepoto naših planin. Pa tudi mesnice v Trbovljah so v svojih izložbenih oknih okusno izložile razne »dobrote«, ki jih izletniki posebno cenijo, kadar pohite na svoje priljubljene planinske vrhove. DZ RADEČ „Mikiova Zaia“ ponovno v Radečah »Miklova Zala.« Velik uspeh, ki ga je doživela lansko leto uprizoritev »Miklove Zale« v Radečah, je spodbudi; gledališki kolektiv »Svobode« v Radečah, da to lepo igro ponovi tudi letos, in sicer v času od 16. do 25. julija ter tako omogoči ogled »Miklove Zale« vsem tistim, ki te ljudske spevoigre doslej še niso videli. Ob zaključku leta na Glasbeni šoli O delu nižje Glasbene šole v Radečah je le malo slišati, dasi je njeno delo za dvig kulturne ravni delovnega ljudstva zelo važno. Ustanovitev šole so narekovale kulturne potrebe prebivalstva in njeni uspehi se že opazijo v našem družbenem življenju, dasi obstaja šola šele četrto leto. Ob koncu šolskega leta so gojenci vseh letnikov na javni produkciji pokazal: svoje znanje in napredek. S tem, kar so le-ti pokazali in kar jim Je šola dala v tem letu. smo vsekakor lahko zadovoljni, zlasti še če upoštevamo, pod kakšnimi pogoji šola dela. Nujno bi bilo, da Glasbena šola v Radečah dobi potrebne primerne prostore, ker je šola sedaj kar v zasebnem stanovanju tov. Vide Krisperjeve. kar na delo In uspeh šole nikakor ne vpliva najboljše. Na razpolago je nadalje premalo glasbil, zlasti samo 1 klavir, kar nikakor ne zadošča. So!a tudi ne more sprejeti vseh, ki se priglasijo in bi radi šolo obiskovali, kar je za kulturni razvoj naše mladine gotovo škodljivo Pod takimi okoliščinami pa seveda tudi ni čudno, če se kriterij sprejemanja učencev ne jemlje pravilno in dosledno. Razvoju in napredku Glasbene šole v Radečah bomo morali vsekakoi posvetiti več pazljivosti, saj je za dvig kulturne ravni delovnega ljudstva pomembna ustanova, ki zasluži več skrbi in brige. -vim- „Trnjulč:ca“ v Radečah Za zaključek pouka n„ nižji gimnaziji in osnovni šoli v Radečah je Mladinsko gledališče uprizorilo pravi'rino igro »Tr-njuičica«, ki je gotovo ena izmed najboljših predstav, kar jih je doslei dalo to gledališče. Zlasti scena ki je ne bi zmogli niti mnogi večji odri. je neprekos-Ijiva, prava mojstrovina — pa tudi v vseh ostalih pogledih je ta uprizoritev dobro uspela. Igro je režirala učiteljica tov. Emlca Rauterjeva, ki se s to igro tudi poslavlja od Radeč od našega Mladinskega gledališča in »Svobode« ker odhaja na novo služoen0 mesto. Z njenim odhodom bo nastala med našimi kulturnimi delavci občutna vrzel, saj je bila tov Rauterjeva tista, ki je k uspehom Mladinskega gledališča s svojim požrtvovalnim nesebič nim delom največ pripomogla Zato je njen odhod iz Radeč predvsem za Mladinsko gledališče velika izguba. Pa tudi DPD »Svobodo« bo njen odhod močno prizadel, saj je ta tovarišica ves čas, še pri KUD in SKUD, kot sedaj pri »Svobodi«, vestno in požrtvovalno opravljala tajniške posle. Pogrešali pa )0 bodo tudi šolarji, saj je bila med njimi zelo priljubljena, znana v Radečah kot zelo dobra in vestna učiteljica * Tovarišici Rautei-jevi za njen trud in požrtvovalno delo vse priznanje in zahvala — na novem službenem mestu ji pa želimo mnogo uspehov z željo, da ne pozabi na Radeče in Rade-čane, ki il bomo ostali vedno hvaležn' za vse, kar je s svojim delom doprinesla za dvig kulturne ravni naše mladine -vim- ZAG RJE Tudi letos so na Glasbeni šoli v Zagorju uspešno zaključili šolsko leto. Pristopne izpite na vseh instrumentih je delalo 34 učencev, od katerih je bilo 5 odličnih, 18 prav dobrih in 11 dobrih ocen. Kontrolne izpite iz vseh godal je opravilo 44 učencev. Od teh je dobilo šest prav dobro oceno, 16 dobro in osem zadostno oceno. Gojenci glasbene šole so med šolskim letom večkrat javno nastopili pri raznih prireditvah. Med drugim so imeli 23. junija javno produkcijo, ki pa jo je občinstvo le srednje obiskalo. \ Trideset učencev je napravilo izlet na Reko in Opatijo, kjer so si ogledali reško luko ter ob istem času tamkaj zasidrano vojno ladjo »Galeb«. Med šol- j skim letom je imelo učiteljsko osebje več posvetov in samo en roditeljski sestanek. Tombola Rdečega križa V nedelo 4. julija je agilno društvo Rdečega križa v Litiji priredilo tombolo, ki je privabila večtisočglavo množico iz vsega Zasavja, Ljubljan«, pa tudi Brežic in drugih krajev. Navzoč je bil ves litijski bazen, pa tudi Dolenjci. Dobitkov je bilo za milijon dinarjev Vsa organizacija tombolskega odbora je bila dobra. Čisti dohodek tombole in družabne prireditve je namenjen za dokončanje novega Zdravstvenega doma v Litiji. Glasbena šola v Litiji Tombola SD »Proletarca«. — ŠD »Proletarec« v Zagorju, ki bo priredil v nedeljo 18. julija veliko tombolo, nam sporoča, da dobitniki tombol ne bodo plačali 15®/e davka na dobitek, ampak da bo to pristojbino plačalo društvo. — Prednje vsem v vednost, da med občinstvom, ki se bo v nedeljo udeležilo te prireditve, ne bo nepotrebnega vznemirjenja, kot se je to zgodilo prejšnjo nedeljo v Litiji. IZLAKE Na Izlakah je zborovala kmečka mladina. Pred dnevi so se na Izlakah zbrali mladinci in mladinke, da pregledajo svoje delo. Ugotovili so, da so na kui-tumopro svetnem področju kar marljivo delali. Tako so priredili več gledaliških iger in sodelovali tudi na drugih prireditvah. Mladina je nadalje ugotovila, da ji je potrebna poli-tično-ideološka vzgoja. V ta namen bodo prihajali na Izlake mladinci iz Zagorja in ji pomagali z rasveti in delom. V zadnjem letu je dobila" Litija samostojno Glasbeno šolo, ki jo je omogočila okrajna ljudska oblast. Novo šolo so pa podprle tudi litijska občina, predilnica in. drugi delovni kolektivi. Na zavodu je poučevalo šest honorarnih profesorjev. Solo je obiskovalo 70 gojencev, in sicer klavir 30, violino 20 trobila 9, harmoniko 6 in klarinet 5 Ob zaključku šolskega leta so bili izpiti, ki so dokazali lep napredek. Ocene so bile naslednje: 9 od’ičnih, 17 prav dobrih. 20 dobrih, 6 zadostnih. Neocenjenih je bilo 18 gojencev; večina od teh je odšla že pred. koncem šolskega leta v razne kolonije. Na zaključni dan šole je bila v predilniški sindikalni dvorani javna produkcija, ki je bila prva tovrstna prireditev mladih litijskih glasbenikov. Nastopile je 40 gojencev in potrdilo, da je bila ustanovitev \ litijske glasbene šole pravilna, saj je dokazala, da je pri nas mnogo mladine, ki se bo v življenju s pridom vključi n. v glasbeno življenje. nekoč grad. Pri slovesnostih na dan 22. julija se bo priključila k litijski ZB tudi sosedna organizacija ZB iz Šmartna Šmarčani bodo med drugim sestavili patruljo, ki bo odšla s Tišja pri Litiji in se nato pridružila ostalim patruljam z območja litijske občine. Proslava na dan 22. Julija bo služila gojitvi partizanskih tradicij. Lisica se je zatekla v pisarno V Šmartnem pri Litiji so doživeli dogodek, ki diši skoraj po lovski latinščini, pa je le resničen Sredi belega dne se je zatekla v bližino gozdne uprave, ki je nameščena v dekanijskem poslopju, mlada lisica. Njen prihod je seveda razburil kokoši, da so Se z glasnim vriščem razteple. Po dvorišču so letale tedaj lastovke, zato se je mlada lisička, ki se je zatekla iz bližnjega gozda nad tovarno usnja, zagledala v lastovičko. Kadar se je ptička spustila nizko, je lisička skočila proti njej. a je ni nikoli zagrabila Nato je lastovica švignila skoz: odprta vežna vrata na hodnik gozdne uprave k -imajo lastovice svoja gnezda, in je s tem izvabila mlad0 rjavko v hišo Lisička se je na hodniku zmedla, in ko so ljudje opazili, da je v hiši lisica, so zaprli vrata nakar se je lisica zatekla v eno in nato še v drugo pisarno. Obstala je šele v. delovnem prostoru upravnika litijske gozdne uprave tov Sosiča. Nekaj časa je poskušala uteči skozi okno, pa ji ni uspelo. Medtem so se pred hišo že zbrali lovci in so ;o hoteli ustreliti kar v pisarni. Uradniki gozdne uprave tega seveda niso dovolili. Nato so nataknili begunki na vrat vrvico nakar so jo odvlekli iz stavbe, zunaj hiše Pa so ji s strelom upihnili življenje ... Talto je končala lisica. ki je dala zapeljati mladi lastovički. O delu Svetov prš LOMO Trbovl e Priprave za 22. julij 22. julija bomo slavili praznik vseljudske vstaje slovenskega naroda. Litijska Zveza borcev bo organizirala več patrulj, ki bodo obiskale vse vasi in zaselke na območju občine. Skupna pioslava bo potem na hribčku na Grbinu. kjer je stal Ssio, Kem so v ledoPo, 18. jiiliia? V Hrastnik, kjer bo VFLIKfi TOMBOL B Društva prijateljev miadine Pri Gračanu nad Spodn im Logom e v času NOV bunker za ranjence bil Letošnje slovesnosti na Ostrožnem pr; Celju, ki bodo v septembru, so poživele delo v naših organizacijah ZB. Vse hiti z zbiranjem zgodovinskega gradiva, pri čemer rešujemo spomin na dogodke, ki tonejo domala že v pozabo; tako je bil obujen tudi spomin na partizansko postojanko na Gračanovem hribu, ki se strmo dviga nad Spodnjim Logom. nasproti železniške postaje Save prj Litiji. Ta hribovska točka je dobro znana mnogim Zasavcem. Zadnjo nedeljo, ko sem bil tam na obisku, je prišlo h Gračanu tudi več Trboveljčanov, ki jih privabi tja mamljiva planinska okolica in gostoljubna Gračanova hiša. Sedanji gospodar se piše Polde Hauptman, ki je znan kot odločen borec za današnjo dobo. Nekdanji partizan je bil takoj po osvoboditvi vzgleden predsednik KLO Sava prj Litiji, seda; pa Je član mestnega ljudskega odbora v Litiji in tudi odbornik občinskega odbora ZB v Litiji. Njegova samotna hiša stoji na vrhu Gračanovega hriba. Po ustnem izročilu je bil na tej točki nekda, fevdalski grad, od tod tudi sedanje ime kmetije. Partizani so imeli na Gračanovem hribu, na sosednjem Mamoiu, Podmilu, Čebeiniku, Gradišču in po drugih hribovskih vaseh na desnem bregu Save zmeraj varno in toplo zavetje. Pri Gračanu je bila nekaj časa tudi partizanska bo’ntš. niča, kjer je mladi partizansk i ;e viselo njegovo zdravnik dr. Boris, po rodu u I nitki, so zaprosili Trsta, vršil tudi operacije. Točnega imena dr. Borisa pa ne ve nihče pri nas, morda se le oglasi kdo, ki bi vedel kaj več podrobnosti. Takrat, ko so pridrvele na Gračanov hrib nemške hajke, so se morali ranjenci ln bolniki umakniti. Dva kmečka fanta, France Potiskov in njegov brat Ivan, po domače Fercinova iz Podmila, sta v bližini Gračanovega doma. na tako imenovani njivi Draga Bukova, ki leži ob gozdičku pod zasledkom, izkopala v hrib jamo. Vhod je zakrivalo grmovje. Preko bunkerja sta položila hloda in nanje nasula zemlje, da so čez bunker lahko orali in je bila vsa njiva zaraščena. Zato Nemci niso nikdar izsledili tega skrivnega bunkerja, Čeprav so nekajkrat celo hodili po njem in so ta čas ždeli v skrivališču partizanski ranjenci. Med ranjenci, ki so dobili zdravniško pomoč v Gračanov! bol-i nllnici In ležali v bunkerju v Bukovi Dragi, Je bi; posestnik tov. France Peterka, z domačim imenom Mrvovec iz Spodnjega Loga. Ko je odšel v partizane, si je navzel ime Miško. Partizan Miško je bij ob neki hajki ranjen v roko in nemška dum-dum krogla mu je raztrga’a roko. Prvo operacijo je Izvršil Tržačan dr. Boris, ki mu Je odrezal ranjeno roko pod komolcem. Rana se ni hotela zaceliti Ker življenje na za pomoč še litijskega zdravnika dr. Franceta Lebingerja. Ta je tvegal nevarno pot mimo nemških straž na Savo ln nato do Gračana. Do Gra-čanove domačije drži namreč nja strma pot iz doline in j« dolga skoro uro hoda. Dr. Lebinger je izvrSil operacijo, odrezal ranjeno roko nad komolcem in tako rešil partizanu Mišku življenje. Tov. Peterka je še danes živ ln zaveden član naše skupnosti ln vzgledno dela »udi v organizaciji Zveze borcev. Ko sem bil zadnjo nedeljo na Gračanovem hribu, so domačini spet obudili spomin na težke dneve v narodnoosvobodilni vojni in me tudi peljali do bunkerja v Bukovi Dragi. ZB v Litij* bi morata to mesto ohraniti našim zanamcem vsaj v sliki, saj bi bila zgovoren dokaz, ob kako težkih pogojih smo si priborili svobodo.____________Jože 2upančič Na zadnji razširjeni sej| ljudskega odbora mestne občine ““Trbovlje so Imeli poročila pred-' sedniki Svetov za gospodarstvo, komunalo, prosveto ter zdravstvo im soc. politiko. SESTAVA GOSPODARSKEGA NAČRTA ZA DALJŠE RAZDOBJE Predsednik Gospodarskega sveta pri LOMO Trbovlje tov. Slavko Borštnar je ob uvodu svojega poročila poudaril, da je potrebna sestava gospodarskega načrta za daljše obdobje, ki ga je treba vskladiti s potrebami in razvojem kraja. Mlado podjetje »Mehanika«, ki se vedno bolj širi, terja postavitev no. vega skladišča za mlevske izdelke, s čimer bo omogočena nadaljnja razširitev in izgradnja objektov »Mehanike«. Tudi novo podjetje »Zlatarstvo« treba razširiti. Prav tako je bila po sklepu ljudskega odbora mestne občine tapetniška delavnica v Trbovljah do nedavnega priključena podjetju Splošnega strojnega mizarstva — sedaj pa se je pokazala potreba, da se tapetniški obrat osamosvoji in dela popolnoma samostojno. Neredrvosti, ki so se pojavile v podjetju »Slikarstvo«, so privedle do postavitve prisilne uprave v obratu. Sedaj se tudi v tej delavnici poslovanje normalizira ter je tudi že postavljen nov upravnik. V gostinstvu v Trbovljah je bila izvedena reorganizacija, tako da delujeta sedaj v kraju dve podjetji, in sicer »Majo-lika« in »Turist«. Prvo gostinsko podjetje ima osem gostišč, drugo pa aedem. Družbene organizacije imajo v svojem sestavu 10 gostišč, nadalje tri planinska zavetišča. Vseh gostinskih obratov je v občimi 34, od katerih je v zasebnih rokah še šest. Tudi v trgovski mreži je po njeni decentralizaciji opaziti izboljšanje poslova- MOTIV IZ BAKRA V prejšnji številki našega lista smo priobčili pod gornjim naslovom na 6. strani neko umetniško sliko. Ker Je pod sliko slabo odtisnjeno pojasnilo k njej, pripominjamo, da je ta umetnina lesorez Janeza Kneza, Trboveljčana-Dobovčana, k| je preteklo šolsko leto obiskoval 2. letnik Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Uredništvo Vplačevanje davkov pa n; posebno zadovoljivo, saj je b'k> do 24, junija t- 1. vplačano le 49 % vseh zapadlih davkov. USTANOVITEV VODNEGA SKLADA Glede na koriščenje in onesnaženje voda »e je ustanovil vodni sklad, čigar namen je, da se s lem fondom urejajo reke, potoki in hudourniki. V ta namen je po predlogu OLO Trbovlje o razdelitvi dohodkov in izdatkov gospodarskega sklada za Trbovlje določen znesek 8 milijonov dinarjev. Ta denar (e po mnenju Gotpodarskega sveta pri LOMO Trbovlje uporabi za regulacijo oz. preložitev struge Trbovelj-ščice od kurilnice ob glavni rud. niški železnici do križišča te železnice pri Sušniku. Prav tako je za hudourniška dela v Urhovčevi Loki predviden znesek 1,500.000 din. nadalje je v načrtu regulacija Trboveljščice od Tratnika do Božiča, za kar (e naroče potrebni načrti. KOMUNALNI PROBLEMI TRBOVELJSKE OBČINE Med vsemi komunalnimi problemi Je najbolj pereča ureditev vodovoda. Za izboljšanje stani« s pitno vodo bo urejen rezervoar pri »Zerku«. V zveznem rovu med trboveljskim in zagorskim rudnikom se opaža upadanje vode. Treba bo poiskati nove izvirke in jih zajeti. Zelo važno je nadalje vprašanje kanalizacije. Najbolj nujna je ureditev odtoka odpadne vode v koloniji »Terezija«, kjer voda zaliva hišne temelje. Pri »Stanovanjski skupnosti« še ni prišlo do dokončnih sklepov. Tudi kategorizacija stanovanj, izdelana v Trbovljah, ni v skladu s kategorizacijo v drugih mestih, Za to delo bo treba ponovno prijeti, da se uredi to vprašanje po možnosti do 1. avgusta. Največ težav bo z rudniškimi stanovanji, ki terjajo mnogo investicij. Prav tako je nujno potrebna rešitev javnega kopališča v Trbovljah. O tem vprašanju je bilo bo' že dosti razprav, med njimi tudi v okviru Komunalnega sveta. Za rešitev tega problema sta se navajali dve varianti, in sicer izgradnja kopališča v Gabrskem ter ureditev športnega kopališča. Pobližja obravnava obeh predlogov pa je pokazala, da bi bila v prvem kot drugem primeru potrebna izgradnja betoniranega bazena, ki bi terjala iste stroške kot rekonstrukcija sedanjega kopališča, vprašanje Šolstva IN PROSVETE Na področju občine Trbovlje je 11 šol, poleg osnovnih šol deluje v kraju še Gospodinjska šola, Glasbena šola in dva otroška vrtca. V načrtu je ustanovitev pomožne šole za učence, ki ne morejo slediti normalnemu pouku. Učni uspehi v šolskem letu 1953-54 »o zadovoljivi, saj je od skupno 1596 šolskih otrok izdelalo razred 1276 učencev, kar da 82,5%, ostali pa so v razredu zaostali. V tem uspehu je videti tudi veliko prizadevnost učiteljskega kadra. Svet za prosveto LOMO Trbovlje je mnogo razpravljal o osnovanju 5., 6., 7. in 8. razreda na osnovnih šolah, to predvsem zaradi tega, ker je izkušnja pokazala, da je kvaliteta učencev v gimnaziji močno nazadovala spričo okoliščine, da vsi otroci iz 4. razreda osnovne šole vstopajo v I. razred gimnazije. To vprašanje, ki ga je že proučeval Svet za prosveto, bo dokončno obravnaval ljudski odbor. — V okviru mestne občine deluje tudi knjižnica, ki pokazuje velik napredek. Lansko leto je knjižnica v prvih treh mesecih izposodila 2993 knjig, letos pa v istem razdobju kar 6197 ali 107*/» več kot lansko leto v istem času. Problem knjižnice pa je ogrevanje njenih prostorov v zimskih mesecih. ZDRAVSTVENI PROBLEMI IN VISOK STALE2 BOLNIKOV V pogledu vprašanja izboljšanja zdravniške službe v Trbovljah smo še kar napredovali, manjka pa še vedno nekaj zdravnikov (vzrok je Iskati največ v pomanjkanju primernih stanovanj). V splošnih ambulantah je vedno polno bolnikov, tako da ambulantni zdravniki ne morejo fN»dnl'evm1e m 5. stran'! VELIKA GOSPODARSKA RAZSTAVA XI. fkati&uslu teden OD 7. DO 15. AVGUSTA 1954 23 •/, POPUSTA NA Z E L C Z N C IN AVTOBUSIH KPITPKHE PRIREDITVE N KMEČK< DAN t Ob koncu šolskega leta Naše šolstvo je doživelo po osvoboditvi že mnogo sprememb, ki pa vse že niso uspele zadovoljiti in usmeriti šolstvo tako, da bi ustrezalo potrebam in razvoju naše družbe. Zdaj je dozore! čas, da s sistematičnim zbiranjem podatkov začnemo šolsko reformo, ki bo dala naši šoli resnično socialistiCno vsebino. V komunah mora priti družbeno upravljanje šole do svojega polnega izraza, se pravi, ko bo v oblikah družbenega upravljanja v prosveti prevladal neposredni vpliv delovnih ljudi, ki bo utrjeval socialistične družbene odnose, ko problem vzgoje naše mladine ne bo samo vprašanje vzgojiteljev, marveč problem družbe, ki je dolžna skrbeti, da bodo šole pri mladini res oblikovale socialistično zavest in odnose. Seveda pa družbenega upravljanja v šolstvu brez prosvetnih delavcev ne bo mogoče izves-ti, V našem okraju se že očituje-10 začetki družbenega upravljanja v šolstvu, za zdaj sicer še v skromnih obrisih, vendar se začenja. Za sedaj se to odraža v glavnem le v skrbi za materialno plat šole, kar pa ni dovolj. Tretji kongres ZKS je dal dovolj napotil, da v šolstvu uresničimo interese socialistične družbe. Gotovo je, da se bodo uspehi na na-š h šolah takrat še bolj dvignili. 2e sama reforma učnih načrtov je pokazala, da so bili ti do sedaj precejšnja ovira za dosego boljših uspehov. Pokazalo se je nadalje, da so zaradi prenatrpanosti vodili k verbalizmu, ker je primanjkovalo časa, da bi učenci tudi razumsko obvladali učno snov. Z novimj učnimi načrti se je to stanje tudi izboljšalo in so uc»u uspehi po naših šolah od lanskega leta spet boljši. Teh uspehov pa ne moremo pripisovati samo spremembi učnih na. Črtov, temveč je to glavna zasluga prosvetnih delavcev, uči-te'jev, profesorjev in vzgojiteljev. Učni uspehi so ogledalo učiteljevega dela, vendar to še ni absolutni in edini faktor, ki vpliva na učni uspeh. V našem okraju še nimamo nobene šole, ki bi imela vse materialne pogoje za nemoteno vzgojiteljsko delo. Občutno pomanjkanje učil, neprimerni prostori, številčno preveliki razredi —■ vse to zavira delo učitelja na šoli. V večini naših šol poučujejo učitelji v kombiniranih oddelkih, tako da v enem oddelku poučuje učitelj po dva in celo tri razrede hkrati. Take okoliščine terjajo od naših učiteljev mnogo duševnega in telesnega napora, zlasti od tistih, ki imajo celodneven pouk. Razen tega pa pade — posebno na vasi — na njihova pleča še različno izvenšolsko delo. Pod takimi pogoji delajo torej naši učitelji, vendar so učni uspehi iz leta v leto boljši. Leta 1952 je bil povprečni učni uspeh fca osnovnih šolah 73%, lani je izdelalo razred 77% učencev, letos je pa povprečni učni uspeh 82-odsto-ten, Te navedbe dovolj zgovorno pričajo, da se delo po naših šolah iz leta v leto izboljšuje, da se učni kader, zlasti mlajši, strokovno in pedagoško stalno izpopolnjuje in da se tudi starši za napredek svojih otrok bolj zanimajo. Ko govorimo o učnih uspehih naših šolarjev, moramo ugotoviti, da dosegajo povprečno boljše uspehe otroci nameščencev kot otroci naših delavcev in rudarjev. Seveda so tudi tukaj izjeme. To trditev potrjujejo izkušnje z roditeljskih sestankov ter individualnih posvetovanj staršev z učitelji. Zato dostikrat neupravičeno slišimo kritike na račun učiteljev in profesorjev, da ocenjujejo učence po obrazih. Taka kritika hodi prav tistim, ki bi radj prikrili malomaren odnos do svojih otrok. Učitelj ne sme delati razločka med učenci. Za delo s pozameznimi učenci pa mu ne preostaja časa, če jih ima po 50 v razredu Pri učni uri, ki traja 45 minut, mu torej niti ena minuta ni na razpolago za posameznega učenca. Tisti, ki za svoje otroke zahtevajo boljše ocene, kot jih zaslužijo, delajo pravici silo. Taka sila pa vodi do nekvalificiranih .delavcev. Kdo Telovadni nastop na Doln pri Hrastniku bo zaupal svoje zdravje zdravniku, k; so mu oceno poklonili in je ni zaslužil, kdo bo spet dal graditi hišo ravno takšnemu ar- ; hitektu, kdo bo zaupal takšnemu profesorju ali učitelju otroke? Posledica takšnega nepravičnega ocenjevanja bi bili nekvalifici- j rani delavci in domišljavci, kar | bi pa bila dvakratna, če še ne večkratna škoda. In prav to so tisti momenti, ki terjajo družbe. 1 no upravljanje v šolstvu. Podrobnejšo analizo učnih uspehov na naših šolah bomo pa dali v eni izmed prihodnjih številk, ker še ne razpolagamo z vsemi podatki. -ik. Velik napredek »Svobode Zagorje t" O delu »Svobode Zagorje I« smo letos razmeroma malo brali. In vendar je to društvo eno izmed najboljših na zagorskem sektorju. Zato bo prav, če javnost seznanimo z delom in uspehom zagorske »Svobode«. V njej delajo igralska družina, orkester in šahovska sekcija. Vse tri skupine so v pretekli sezoni dosegle lepe uspehe. Zlasti delaven je bil gledališki kolektiv. o katerem je treba nekaj več spregovoriti. Dramska skupina, ki bo na občinski praznik, 9. avgusta, končala letošnjo gledališko sezono, je dala na oder kar pet premier, s čimer se ne more ponašati nobena »Svoboda« v našem okraju. Uprizorila je sledeča Gledališki kolektiv zagorske »Svobode« pa je bil delaven tudi pri organizaciji zagorskega Tedna kulture. Razen nastopov, ki jih je imel v tem tednu, je na ramenih članov dramske skupine ležalo skoraj vse delo pri pripravi odra, dekoracije, scene itd. Tudi gmotno si je igralska družina opomogla. Da pa je vse to uspelo, je zasluga celotnega gledališkega kolektiva, ki je ob podpori upravnega odbora »Svobode Zagorje I« ter oblastnih in političnih funkcionarjev z zavestno disciplino pravilno razumel potrebe današnjega časa in sklepe obeh kongresov »Svobod«. Repertoar in izbira gledaliških dei sta bila sestavljena že v za- mmmm Naš dopisnik iz Zagorja v razgovoru s predsednikom Svobode- Zagorje dela: Moličrovo »Solo za žene«, Potrčevo dramo »Lacko in Krefli«, »Pesem s ceste« od Pavla Sureka, Haškovega »Svej-ka« in Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. S sodelovanjem orkestra so nastopili še z Veselim večerom v režiji Janeza Smona. — Za uprizoritev teh del je bilo potrebno 222 vaj, za katere so člani gledališkega kolektiva žrtvovali skupaj 9833 ur svojega prostega časa, kar predstavlja v denarju — če vzamemo minimalni zaslužek polkvalificiranega delavca — okrog 400.000 din. Igralci so imeli 19 nastopov, od teh eno gostovanje v Litiji in štiri na Lokah nad Zagorjem. Predstave je gledalo in poslušalo okrog 10.000 ljudi. Ta številka nam dokazuje, da se delovni človek vse bolj zanima za gledališki kulturo, saj je n. pr Cankarjev »Pohujšanje« pri eni sami predstavi (na prostem) gledalo okrog 1500 ljudi. Med 37 igralci je 18 članov iz vrst mladine Po večletnem presledku je bil prejšnjo nedeljo spet telovadni nastop na Dolu pri Hrastniku. | Nastopili so člani domačega TVD »Partizana« iž Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Radeč. Skupno je v 12 točkah sporeda 1 nastopilo 310 telovadečih. Najštevilnejši je bil oddelek I pionirk (9G), ki so zletne proste i vaje izvedle prav dobro. Manj srečno so jih prikazali pionirji, dober pa je bil spet nastop članov in mladincev ter članic in mladink. Na orodju so razen domače moške in ženske vrste nastopili člani iz Hrastnika, med njimi sta se zlasti odlikovala člana zvezne telovadne vrste Marijan Skaza in Marino Urbanc. Mladinci iz Trbovelj in Hrastnika so'pokazali nekaj lepih telovadnih raznoterosti. Za zaključek je bil hkratni nastop vseh oddelkov s skupno prosto vajo. Izvedba je bila dobra, vendar ne povsem v skladu z godbo. Telovadni nastop je bil na novem letnem telovadišču, ki so ga požrtvovalni člani TVD Partizana Dol pri Hrastniku pod vodstvom marljivih funkcionarjev tovarišev. Periča. Dragarja in Deželaka v kratkem času uredili in pripravili za nastop. Telovadišče ima zelo ugodno lego in bo — ko bo popolnoma urejeno — eno izmed najlepših v okraju. Nastopu je prisostvovalo precej gledalcev, med katerimi so bili tudi predsednik OLO Trbovlje tov. Martin Gosak, organizacijski sekretar OK ZK Tr- bovlje tov. Janez Jesenšek, predsednik mestne občine Hrastnik tov. Stane Brečko, predsednik občine Dol tov. Maks Jakopič, ravnatelj rudnika Trbovlje-Hrastnik tov. Alojz Ribič in drugi vidni funkcionarji, -kr-. četku lanske jeseni ter so bila ta dela izvedena tako, kakor je bilo začrtano. Tudi na ta uspeh je dramska skupina lahko ponosna. Ce kritično pregledamo vsa odrska dela, ki so bila uprizorjena, moramo reči, da so bila le-ta izbrana premišljeno. Zagorska »Svoboda« se je zavedala, da je dolžna gledalce v prvi vrsti vzgajati in šele nato zabavati. Da je bil tudi v tem pogledu dosežen uspeh, je dokaz uprizoritev Cankarjeve farse »Pohujšanje«, ki je v gledalcih zapustila močan vtis. saj so Zagorjani o tej predstavi še dolgo g6vorili. Razveseljivo je nadalje, da smo pri uprizoritvi najtežjih del v tej sezoni videli na odru same mlade igralce, ki so šele pred kratkim usmerili korak k odrskim deskam in od katerih zagorska javnost še anogo pričakuje. Gledališki kolektiv in orkester delata v težavnih pogojih; vaje imata v nezakurjeni garderobi (drvarnici), nastopata v Nagradna premikalnica za pionirje VELETOČ KARDELJ OBEMA P O L S N I K LOVRENC ALENKA MAJDIČA MALENKOST Ako pravilno premaknete gornje besede, dobite v prvi vzporedni navpični vrsti ime velikega kraja v našem Zasavju, v drugi vzporedni navpični vrsti pa ime priljubljene kmečke vasi v našem okraju, ki jo poznate vsi, zlasti pa je v spominu mnogim našim partizanom izza časa narodnoosvobodilne vojne. Pravilne rešitve prednje pre_ mikalnice nam prinesite ali pa pošljite do nedelje, 18. julija, opoldne. Izžrebani rešitelj bo tudi to pot dobil od uredništva našega lista lepo knjigo v spomin. REŠITEV PIONIRSKE NAGRADNE PREMIKALNICE Tud; na nagradno premikal-nico v prejšnji številki našega lista smo dobili od naših pionirjev in pionirk številne pravilne rešitve. Ta se glasi: Anica, Elica. Strog žreb je tokrat prisodil nagrado pionirju Bogdanu Zupanu, učencu 4. razreda osnovne šole iz Trbovelj, ki naj se oglas) v našem uredništvu, da mu izročimo obljubljeno knjižno darilo. Katastrofa „Titanica“ Dne 15. aprila 1912. leta se je ob pol 3. uri zjutraj rta Atlantskem oceanu zgodila ena izmed največjih pomorskih nesreč. Velika nova potniška ladja »Tita-nic«, ki se je na vožnji po morju borila za dosego »Modrega traku*, je v temni noči zadela na ledenik in se kmalu nato s strahotno hitrostjo potopila. Ob tej grozni nesreči se je potopilo 1717 potnikov, s čolni pa rešilo le 712 ljudi. To so osnovni podatki o katastrofi, ki je doslej že trikrat služila kot motiv za film. Novi film je produkt filmske družbe »20 th Centurg Fox«, v glavnih vlogah pa nastopajo Clifton Webb, Barbara Stan-wyck, Thelma Ritter, Robert Wagner in Audreg Dalton. V središču dogajanja je primer družine Sturges. Film je impre- KINO »SVOBODA - CENTER« V TRBOVLJAH (DELAVSKI DOM) bo predvajal ameriški film „POTOP TITANICA“ Glede na veliko zanimanje za ta film bodo predstave od petka do torka. Razpored bo razviden s lepakov. ★ V nedeljo dopoldne za odrasle in mladino francoski zabavni film »MI OTROCI« sivna slika nesreče, ki je bila snemana s pomočjo najnovejših tehničnih pripomočkov po nasvetih mojstra za filmske efekte Raga Kelloga. Film je režiral Jean Negulesco. Film bo predvajal kino »Svo-boda-Center« v Trbovljah v bližnjih dneh. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuii Kino »Svoboda« t> Trbovljah 11 bo predvajal v bližnjih dneh izredno zanimiv film pod naslovom TEKMA LETA (tekma Jugoslavija : Anglija) Vsem Trboveljčanom, zlasti športnikom, bomo nudili izredno priložnost, da bodo lahko v preko 2000 metrov dolgem filmu gledali vse tri tekme z angleško reprezentanco, in sicer tekmo leta 1939, ko je naša reprezentanca premagala Anglijo z rezultatom 2:1, nadalje tekmo v Londonu leta 1950, ki se je končala z 2:2, in letošnjo tekmo, ki je bila v Beogradu ter je naša reprezentanca zmagala nad Angleži z 1:0. V filmu bodo vidne celotne tekme. Izločeni so samo tisti prizori, kadar je bila žoga izven igre ali pa če se je igra zadrževala na kakršen koli drug način. Redne predstave bodo prihodnjo soboto ob 6. in 8. uri, v nedeljo ob 4., 6. in 8. uri, v ponedeljek ob 6. in 8. uri zvečer. Za goste iz Hrastnika in Zagorja bo izredna predstava v nedeljo dopoldne ob 10. uri. Uprava kina »Svobode II« Trbovlje 0 delu Svetov pri L0M0 Trbovlje obveznih otrocih 96"/», pri osta_ lih pa 89«/.. mrzli dvorani, vendar delajo vse to ti člani požrtvovalno in z veliko ljubeznijo do socialistične kulture v prepričanju, da bo tudi v Zagorju prej ali Slej dograjen Delavski dom, v katerem bodo dobili svoje dostojno zatočišče in jim bo z novim Domom dana možnost uresničiti svoje želje in cilje na kulturnem področju. (Nadaljevanje s 4. strani) posvetiti dovolj časa prihajajočim bolnikom. Na enega zdravnika pride dnevno 100—150 pregledov, kar je vsekakor mnogo preveč. Stalež bolnikov (zavarovancev) je izredno visok. Tako .je znašal stalež bolnikov na rudniku Trbovlje (meseca maja) 6,5%, v Strojni tovarni 4,3%, v Elektrarni Trbovlje 4,5%, v Cementarni pa 5,25% vseh zaposlenih. Povprečni odstotek bolnikov je bib meseca maja 4,56. — Vse premalo pazljivosti pa 8« še vedno posveča nezgodam pri delu, ki so zelo številne, zlasti lažje poškodbe pri delu. V Strojni tovarni, kjer se število ponesrečencev dviga, je posebna komisija ugotovila, da je med nezgodniki naj. več mladincev-. Podobno stanje je tudi v drugih velikih industrijskih podjetjih. Starejši delavci ne hodijo toliko k zdravniku, mladina pa jemlje Za vsako malenkost bolniški list. Po vsej verjetnosti bodo tudi v tem pogledu nastopile spremembe, ko bo sprejet novi zakon o soc, zavarovanju. Do sedaj je hranarina enaka zaslužku, pozneje pa bo drugače. Letošnje leto je zdravniški ksf-der izvršil v mesecu aprilu in maju cepljenje proti kozam in davici. Proti davici je bilo cepljeno 1195, proti kozam pa 741 ljudi. Udeležba je znašala pri šolo- TR GO VINE BODO V SOBOTO POPOLDNE ZAPRTE Na prošnjo Trgovinske zbornice je ljudski odbor »oglasno sklenil, da bodo trgovske poslovalnice ob sobotah, kadar ta dan ni plačilni dan. v popoldanskih urah zaprte (doslej so bili ti lokali zaprti ob četrtkih popoldne). Prodajalne za meso bodo odprte dnevno od 6. do lt. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 5. do 12. ure ter od 14. do 17. ure. Brivnice ob ponedeljkih popoldne ne poslujejo SPREMEMBA IMEN NASELIJ Da se krajevna imena na področju mestne obične vskladijo z miselnostjo vsega prebivalstva, je ljudski odbor sprejel sklep o preimenovanju nekaterih naselij v občini Trbovlje. Tako se ime naselja Sv. Katarina spremeni v Čeče. Nadalje se del naselja Sv. Marko, ki leži na področju občine Trbovlje, preimenuje v Ostanek. Prav tako se ime dela naselja Sv. Lenart, ki je v območju trboveljske občine, spremeni v Vrhe. Enako se naselje Sv. Planina preimenuje v Partizanski vrh Miro Pucova; TIHA VOHA Roman Koliko kamenišča pa se je podrlo? In ah je na oni strani, za to strašno nametano steno še kaj odprtega prostora, kjer so morda našli zatočišče tisti, ki so ostali živi? Ce je tako, koliko časa bodo še vzdržali, dokler jim ne bo je>’o primanjko. vati zraka? Kajti na kraju tega r°va so najbolj oddaljeni kopi rudnika, ki nimajo drugega izhoda. S temi vprašanji so s« mučili tisti, ki so odkopavali kamenje. Tedaj so nenadoma odkrili r?ko, k) je bila skrčena v pest. Ko so kopalj še naprej, so poginili izpod zdrobljenih skal ^efranovega Pepčka, ki Je bil jako razmesarjen, da ga je bli'o '"-ko spoznati. Z novim dvigal-j1'm košem so dvignili njegovo ruplo na površino zemlje Tam 9® je že čakala temno valujoča nožiča rudarskih žen In otrok , "jegova mati se je glasno ,vrglfl na tiste okrvavljene ■tanke, ki so še pred dobro mo°škib,H kreT*k dvajsetletni P» so zasuti še tam zai< v ? *n po vtstl *° i'h ljudje »o »i na*tevatii njihova imena Ust !i v drobljivem šepetu od tlat.ii ”sl in so prišla do rav. lelJ» Pernhahna, ki je stal tik dvigalnega jaška in se je delal, kakor da nič ne sliši, grizoč si brke. Bil je vzvišen nad vsemi. To je dobro čutil, ko je sta! trdno kot skala in »i je s skoro brezbrižno kretnjo vtikal tri prste desne roke med gumbe svojega belega telovnika. V resnici pa je bi| vse prej kot brezbrižen. Ti ljudje so nekaj pričakovali od njega. Gledali so vanj s skoro obtožujočimi pogledi To mu je bilo zoprno in njegovo čelo olimpijskega Zeusa se je živčno zgrbančilo. Nenadoma se je razneslo po dvorišču, da je med ponesrečenci tudi Novotny, ki je iskal nadpaznika Peklarja v rovu Viljemina 11. ravno tedaj, ko je prišlo do nesreče. Toda Peklarja Je rešilo naključje, kajti malo prej je bil odšel na nasprotno stran velikega jaška. Tako to Je ognil pogubi, ki je namesto njega doletela Inženirja. Med zbrano množico sta se našit dve ženski, ki nista več strpeli od želje, raznesti to novico. In ne da bi se sporazumeli, sta obe hkrati odhiteli v smer) NovotnyJeve vile. spoti-kavajoč se od naglice. Tako je Ag-ata izvedela za nesrečo. »Lejte, Novotnyjevka prihaja!« Zenske so ji napravile prostor, Šumela je, oblečena v temnozeleno svilo, skozi umikajoče se vrste sivih raševinastih kril in izpranih katunastih predpasnikov Otroci so izpod ne-počesanih las buljili vanjo kakor v prikazen. Bose noge so v nekem zmedenem občudovanju greble po premogovem prahu, icl ga je pometala za seboj z dolgo prepenjavo svoje obleke. »Tudi njo Je zadelo!« so nekam zadovoljno šepetale ženske ko so jo videle tako smrtno bledo. Ravnatelj Femhahn je razširil roke, kc jo je uzrl. Nekaj vzvišenega je bilo v tej njegovi počasni, mirni kretnji »Gospa Novotnyjeva! Človeku se trga srce...« Po vsem videzu ne bi Imel nič proti temu, če bi Jo lahko stisnil v svoj očetovski objem Ošinila ga je s hladnim, odklonilnim pogledom. Iz prsi se mu je izvil dolg vzdih ln povesil Je roke. »Strašno je. da se je moralo to zgoditi Toda lahko ste prepričani, da bomo storili vse, kar je v naš) moči da rešimo te nesrečneže če so še živi,« je dodal z dvignjenim glasom kajti govoril je tudi za množico, kt je čezdalje bolj pritiskala k dvižnemu Jašku. In izprsil se Je Niti z očesom ni trenila. Tiho je Vprašala: »Torej ni več mnogo upanja?« »Zberite se, draga gospa!« Glas mu je tako čudovito drhtel, .da se je njemu samemu storilo milo. »Težko, da bi vam dobri soprog še kdai poljubil roko... Kolikor vem, se je ravno vračal Iz rova, ko se je zgodila nesreča In je moral biti v bližini kraja, kjer...« Zakril si je oči in užival v zastrti ginljivosti te kretnje. Začutil je, da je nekoliko otožen. Ta visoko zravnani mož je pod izbočenim prsnim košem skrival mehko srce, ki se je v čutni nasladi rado mučilo zavoljo bridkosti, ki je doletela druge — ravno dovolj, da se je ravnatelj Femhahn pri tem počutil plemenitega. Zenske za Agatinim hrbtom so videle da se je nekoliko zamajala. Vse je čakalo glasu izmed njenih bledih ustnic, ali morda solze, ki bi ji pritekla po otrplih licih. Toda dolgo je molčala, suhe oči pa so ji strmele nekam v prazno. Naposled je rekla: »Čakala bom tu.« Tedaj je ravnatelj Femhahn sprevide’ da ne bo jokala, niti padla v omedlevico, kakor bi spričo teh okolnosti storile vse boljše gospe. Pravzaprav se je počutil nekoliko ogoljufanega za ta prizor. Tako torej? Stala bo tu povsem mirno, brez glasu — kakor tiste žene navadnih rudarjev, ki so morda z njo vred žc ta trenuten vdove! Vztrajala bo s krčevito sklenjenimi rokami, z očmi, uprtimi v zevajočo žrelo jaška, negibna kakor kip.... : spodaj, negiben kakor skala, z Nenadoma je dvignil prst in udrtim prsnim košem, jo je pokazal v nebo, ki se je meglilo za lahnimi sivimi oblaki »Vsi smo v božjih rokah, gospa Agata!« To so vsi razumeli, čeprav je govoril nemški — zaradi zgovorne kretnje. In ženske so pričele polglasno moliti. Zamolkel pok. Morda so tam doli razstrelili večjo skalo, ki jim je bila napoti. »Zdaj ne bo več dolgo,« je zamrmral Knaves, ki se je ves čas vrtel v ravnateljevi bližini. Množica je vznemirjeno zava-lovala. »Oprite se name, gospa Agata!« je izpodbudno rekel ravnatelj Femhahn. Ona pa. kakor da ga ni slišala. Nič več upanja? Ce So ji de-jali. da je le malo upanja, potlej to pomeni, da ga ni nič več. Feliks je torej mrtev. Ko je premagala prvo grozo te misli, jo je Iznenada zajel občutek olajšanja; skušala ga Je zatreti v sebi. Ne tako nizkotna ni smela biti! Pričela je moliti, prisilila se je k temu. Saj ni želela, da bi bil mrtev in je molila za njegovo rešitev. Usmili se ga, o Gospod, usmili se ga... Ce pa je vendarle že mrtev? In zdaj j6 na dnu svoje molitve povsem jasno začutila v sebi strašno, nepremagljivo željo, da bi bil mrtev. Zagledala se je v odprtino jaška, ki se ji ie za zdela kakor odprtina groba. Misel, da leži Feliks nekje tu navdala z nekim čudnim zanosom, k) se je njej sami gnusil. Toda ni mogla prenehati misliti na to. Kakor učarana ga je zrla v duhu, predstavljajoč si, da so mu usta polna peska In premogovih drobcev in ji ne bodo nikdar več govorila: .»Sleci se, Agata. In razpleti si temne lase, da ti bodo padali na prsi.« Kar vzdrgetala je. In roke si je prekrižala trdno čez prsi, kakor da jih hoče skriti pred nekimi vlažnimi poševnimi pogledi. Nič več teh pogledov, teh mrzkih objemov, zaspati sama ... Cernu trepeče? Te oči so mrtve zasute s kamenjem. Mora biti tako. kajti ona to hoče. »Hočem,« je skoro neslišno zašepetala. Zdajci se je nekat v njej pretrgalo in strahota te želje se ji je pokazala v vsej svoji nečlovečnosti Zavedala se je ljudi okoli sebe. Vsi ti ljudje so mislili, da je drgetala od obupa, ker je bil mož najbrž mrtev, ona Pa mu Je želela smrti! Neizmerno sram jo je postalo. Ah, če bi le mogla spet Izbrisati to misel! A to je bilo nemogoče, kar naprej sc ji je vsiljevala in ko je spet pričela moliti, ne vedoč, kaj izgovarja, je globoko v njej tiho in strastno vriskal zmagoslaven glas: Saj je že mrtev, mrtev, mrtev.. In globine so dali znamenje z zvoncem. (Dalje prihodnjič) Haio! — ne pozabite na nedeljo, 18. ulija! Kai bo takrat v Zagor u? SD »Proletarec« v Zagorju bo priredilo v nedeljo, 18. julija, do sedaj največjo tombolo v Zasavju. DOBITKI: 40 glavnih tombol, med njimi živ vol, 3 kuhinjske opreme, radioaparat, moško dvokolo, 3 otomane, štedilnik, cement, premog, čevlji, koštrun, ovca in podobno. Poleg tega še 60 činkvin, 70 kvatern, 100 tem in preko 200 amb. V nedeljo, 18 julija, torej vsi v Zagorje, kjer boste za 50 din lahko zadeli celo vola! Na obisk vas vabi Uprava SD »Proletarca«, Zagorje Na podlagi devete točke 136. člena Zakona o ljudskih odborih mest In mestnih občin (Ur. list LRS št. 19-52) razglašam odločbo tajništva Sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje opr. št. 1314-1 z dne 5. julija t. 1., ki se glasi: Na podlagi 168. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnib občin (Ur list LRS št. 19-52) ta.u.ištvo Sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve prj LOMO Trbovlje v zvezi z 12. členom Uredbe o ureditvi javne cestne službe v LRS (Ur. list št. 41-53) in 17. člena Uredbe o varstvu javnih cest (Ur. Ust LRS št. 41-53) . odloča, da jr vsakomur prepovedano spuščati kakršen koli les po drči od ceste na Kum do Zasavske ceste nasproti železniške postaje Trbovlje. Utemeljitev: Komisija Uprave cest LRS je pri svojem ogledu na kraju samem ugotovila, da kmetje spuščajo po drči izpod Škofje Riže do Zasavske ceste les. Ta drča je v stvari star hudournik, ki se s spravUom lesa razkoplje, tako da hudourne vode potem odnašajo material, ki zastaja na cesti na Kum in na Zasavski cesti, s čimer je ovirana varnost prometa. Da se zavaruje promet na Zasavski cesti na Kum, je bilo treba odločiti kot zgoraj. Proti vsem kršilcem te odločbe bo Po predpisih Uredbe o varstvu javnih cest (Ur. list LRS št. 41-53) uveden postopek po predpisu zakona o prekrških. Štev. 1369-1. Tajnik: Trbovlje 6. Julija 1954. Alojz Skerbic. Okrajni ljudski odbor Trbovlje Predsedstvo SKLEP o uvedbi splošnega dopolnilnega prispevka za socialno zavarovanje Ker redni prispevek za socialno zavarovanje ne zadostuje za kritje izdatkov socialnega zavarovanja, je okrajni ljudski odbor v Trbovljah na skupni seji obeh zborov dne 22. junija 1954 na podlagi 111. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS štev. 19-89/52) in 8. člena Uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja (Ur. list FLRJ štev. 54-470/53) sprejel tale sklep: 1. Uvede se splošni dopolnilni prispevek za socialno zavarovanje po stopnji 2 % od zneska izplačanih plač. 2. Splošni dopolnilni prispevek morajo plačevati poleg rednega prispevka vsi zavezanci rednega prispevka na območju okraja Trbovlje. 3» Obveznost plačevanja splošnega dopolnilnega prispevka nastopi s 1. julijem 1954 in traja do konca leta. Štev. 3383/1-54 Predsednik: Trbovlje, 22. jumja 1954. Martin Gosak. JAVNA DRAŽBA Na podlagi Zakona o prometu z zemljiščem in stavbami (Ur. list FLRJ št- 26/54), Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Ur. list FLRJ št. 17/53) in dopolnitvi te uredbe (Ur. list FLRJ št. 31/53) ter po sklepu ljudskega odbora mestne občine Litija razpisuje komisija za prodajo hiš SLP pri LOMO Litija JAVNO DRAŽBO v soboto, dne 31. julija 1954, ob 8. uri zjutraj v sejni sobi mestne občine Litija. Cenilna vrednost zgradb: 1-enostanovanjska hiša, Gradec št. 104, 259.500 din; 2. enaka hiša v Litiji št. 60 336.000 din; 3. enostanovanjska hiša v Litiji št- 2 (kot gradbeni material) 100.000 din; 4. enostanovanjska hiša v Litiji št. 4 80.000 din; 5. dvostanovanjska hiša v Litiji št. 44 1,500.000 din; 6. enaka hiša v Litiji št. 92 1,200 000 din; 7. enostanovanjska hiša v Podsitarjevcu št. 2 z gospodarskim posl. 750.000 din; 8. enostanovanjska hiša v Tenetišah št. 3 z gospodarskim poslopjem 200.000 din; 9. enostanovanjska hiša, Gradec 88, do 5/8 333.000 din. Interesenti in ponudniki položijo pol ure pred začetkom dražbe pri občinski blagajni 5-odstotno kavcijo od cenilne vrednosti, ki se po končani dražbi vrne vsem plačnikom razen kupcem. Potrdilo o vplačilu je predložiti dražbeni komisiji. Podrobnejša pojasnila se dobe na tajništvu LOMO Litija. Komisija za prodajo hiš SLP LOMO Litija FIZKULTURA IN ŠPORT Tekmovanje za pokal rudarfev iujcs avife ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem primariju dr. Virgilu Krasniku za uspelo operacijo in za to, da me je ob transfuziji z darovanjem svoje lastne krvj rešil skorajšnje smrti. Prav tako prisrčna zahvala ostalemu osebju bolnice. — Ljudmila Golte, Trbovlje- RUDAR H PREMAGAL PROLETARCA I s 4:1 (1:0) V tekmovanju za pokal rudarjev Jugoslavije je sodelovalo v LRS 10 rudarskih nogometnih klubov. V finalni tekmi sta se preteklo nedeljo srečali moštvo zagorskega Proletarca in moštvo Rudarja II iz Trbovelj. Na stadionu ŠD Rudarja se je zbralo okrog 1500 gledalcev ter delavska godba na pihala Svobo-de-Center. V moštvu Rudarja so nastopili poleg mlajših igralcev: Za-volovšek, Tauš I, Florjane, Kos, Blatnik, Krasnik in inž. Keržan. Torej sedem igralcev, ki so skoraj že prenehali igrati nogomet, a so v nedeljo pokazali, da so še kar sposobni nogometaši. — Tekmo je sodil Benčina iz Hrastnika z večjimi napakami ter je igra v začetku drugega polčasa po njegovi »zaslugi« postala groba. Rezultat tega je bilo nepotrebno medsebojno obračunavanje. tako da je sodnik postavil na hladno tov. Judeža od Proletarca in tov. Krasnika od Rudarja. — Igra je po tem dogodku postala raztrgana, vendar so igralci Rudarja nastopili bolj povezano, kar jim je tudi prineslo zmago. Prvi gol je dal v prvem polčasu Krasnik tik pred koncem pa je izenačil Praznik iz Zagorja. V drugem polčasu je dal vse tri gole za Rudarja inž. Keržan, med njimi enega iz enajstmetrovke. PREKLIC Preklicujem, kar sem govorila proti tov. Hermini Golaš. Marija Ržišnik, Zagorje-Podkraj. PREKLIC Preklicujem neresnično besedo, katero sem izrekel Francu Mesojedcu. — Franc Žibret. Hrastnik 326. PREKLIC Preklicujem neresnične izjave o Tatjani Juvan. — Alojz Sakenšek, Trbovlje. PREKLIC Obžalujem besede, ki sem jih govoril proti tovarišici Mariji Kotar, Polšnik. — Leopold Dolanc, Zagorje. PREKLIC Preklicujem neresnične izjave o Angeli Sušeč in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Ivan Vidmar. Trbovlje. S to zmago se je moštvo Rudarja kvalificiralo za finalno tekmovanje, ki bo verjetno v Sarajevu kjer se bodo srečali prvaki posameznih republik. V predtekmi so se pomerili pionirji Rudarja II in III. Zmagali so slednji s 3:0. V drugi tekmi pa so mladinci trboveljskega rudarja premagali mlado in simpatično moštvo Rudarja iz Hrastnika z 1:0. Tekmovanje za pokal maršala Tita Rudar II—Dobrna 3:1 (1:0) Pretekli četrtek je drugo moštvo ŠD Rudarja v Trbovljah odigralo z ekipo ŠD Dobrna nogometno tekmo za pokal maršala Tita. V igri je zmagal Rudar ter je bila zmaga zaslužena. Teren za Igro je bil izredno težaven — Sodnik Zupan iz Zagorja je sodil z manjšimi napakami. ŠAH Rudar—Svoboda (Hrast.) 5:3 V nadaljevanju moštvenega prvenstva Celjskega šahovskega okrožja sta se srečali moštvi ŠK Rudarja in ŠK Svoboda iz Hrastnika Sahisti so igrali na osmih deskah v Domu ŠD Rudarja v Trbovljah. Zasluženo so zmagali Trboveljčani s 5:3. Tekmovali so- Mirko Sribar : Franc Ravnikar Vi ■ 'A : Hinko Jazbec st. 'A:'A, Jože Drobež : Srečko Kačič V:1/,’, Hinko Jazbec ml. : Vil-; Kavšek 1:0; Vili Rugel : Jernej 1:0; Ivan Pajk : Milan Taušek 1:0; Ludovik Opresnik : Ivan Levičar Vt: 'A in Andrej Tr.ušič : Miha Zavrašek 0:1. Prvonavedeni so člani ŠK Rudarja S to zmago je Rudar po tretjem kolu prišel v vodstvo s 17 točkami orad Svobodo iz Hrastnika 16 | 'A), Betonom 13 (1) točkami itd Izpred sodišča Denar ljudskega odbora je poneveril Matevž Premk, stanujoč v Hribih pri Trojanah, je bil uslužben kot tajnik pri občinskem ljudskem odboru na Trojanah. Ta svoj položaj je izkoristil te- zahteval od T. A., da mu je izročila 21.400 din za poravnavo kala krajevne gostilne na Trojanah. Premk pa tega denarja ni 7>ddal ljudskemu odboru, pač pa si ga je sam prilastil. Meseca oktobra 1952 sl je nadalje ta obtoženec, ko je zapustil službo občinskega tajnika, prisvojil še hranilne knjižice ljudskega odbora na Trojanah. s katerimi je pri KZ Trojane dvignil 15.000 din z utemeljitvijo, da bo za ta znesek nakupil za občinski odbor Trojane deske, kar pa ni storil, pač pa sl je tudi ta denar prilastil. Vse to pa Premku še ni bilo dovolj. Padel je še globlje. Tako je meseca oktobra lanskega lete sklenil z Z. D. kupno-prodajnc pogodbo, v kateri je navedel znesek 45.000 din za prodano mctorn0 kolo znamke »Ardie« V pogodbi je navedel kot pri* Slavka Sajevica ter Alojza Goriška. Vse te navedbe pa so bile izmišljene kajti Premk je v re-nici prodal motorno ko.'o S. S. za 63.000 din i ter pri sklenitvi pogodbe ni bila : navzoča nobena priča. Obtoženec je torej napravil krivo listino z namenom, da bi se leta uporabila kot prava. Kot po navadi seveda obtoženec tudi v tem primeru ni priznal krivde. Zagovarjal se je, da si zneska, ki mu ga je dala T. A., ni imel namena prisvojiti, pač pa da si ga je samo izposodil. Tudi glede ostalih obtožb, ki ga bremenijo, je navajal v svoj zagovor stvari, o katerih utemeljenosti se sodišče ni moglo prepričati. Pri zaslišanju številnih prič je sodišče prišlo do prepričanja, da je obtoženi Matevž Premk zagrešil očitana mu kazniva dejanja ter mu je zanje prisodilo enotno kazen 20 mesecev zapora. Kazen, ki jo je izreklo sodišče, je vsekakor primerna in ustreza družbeni nevarnost! obtoženca — vplivala pa bo vzgojno tudi na vse druge, ki so v podobnem položaju, kot je bil Matevž Premk, da se bodo dobro premislil, preden se bodo spustili v take manipulacije s premoženjem, ki je last vsega ljudstva, kot je to delal ta obtoženec. Za nami je festival mladine Slovenije in Hrvati ke, ki je trajal od 13. do 20. junija v Bujah in Kopru. Za nami je veličasten shod mladih, shod mladine dveh bratskih narodov Slovenije in Hrvatske. Zato ni nič čudnega, če so mladi iz koprskega okraja pozdravili mlade iz Slovenije z edinstvenimi besedami. In ker so edinstvene, jih ponovimo še mi, da bodo naši ljudje širom po Zasavju videli, s kako ljubeznijo so sprejeli v Istri brate iz Slovenije. Kar začnimo: »Pozdravljeni mladi tovariši v svobodni Istri, pozdravljeni dragi gostje na obalah našega morja! Od Rižane do Rase le v sve- j f/ih domovih slovenske in hrvaške Istre praznično te dni! Za- j drhteli so v mogočni pesmi mladih grl bori na Krasu od Socer- | ba nad Trstom do Motovunskih host. Dehteči oljčni gaji in bogati lalnlki, ki se kopljejo v son- 1 cu, »o ji prisluhnili, zeleni vrtovi med kamnitimi ogradami so se ji nasmehnili. Razlega se od vasice do vasice In od mesteca do mesteca. Vsa prelepa dežela Velega Jože je polna te pesmi. Ali ni to hvalnica osvoboditeljem, slavospev delu in bratskemu i sožitju, himna srečne mladosti? Vsa otožna in pobožna resnoba je hvclnlca osvoboditeljem, živim in mrtvim. Ljubeče loži nad gomilami herojev, ki so s svojo smrtjo rešili smrti svoj narod. Ječi nad Beramsko dolino, kjer počiva legendarni Vladimir Gor-lan; Ihti pri Trstu nad spomenikom bazoviških junakov Bidovca, Marušiča In Valenčiča. En sam vzdih In hvaležen šepet je za vse tisoče In deseltlsoče, ki so umrli, da moremo ml lepše živeli. Nato pa se prelije pesem v slavospev , tistim, ki so po zmagi z orožjem nad zatiranci složho stopili v novo bitko za mir In boljše življenje In pesem plava nad sadovi njihovega znoja: med visokimi dimniki novih tovarn se poigrava In nad širokimi belimi cesta m/ ori, v taktu pnevmatičnih kladiv naših ladjedelnic grmi; z žvižgi brzlh lokomotiv na novih progah se preliva In po šumečih brazdah naših parnikov se Izgublja v sinje daljave. Lepa in mogočna je la pesem, pesem dela, pesem svobodnih graditeljev ustvarlalcev In upraviteljev. A danes zveni la pesem še posebno radostno! Danes jo pojo v bratskem objemu mladi rodovi od Triglava do Jadrana In od , Soče do Velebita; pojd jo na Um ' Festival mladi Slovenil! in Hrvati v Kopru predelu naše domovine, kjer je dolga desetletja vladaj moreč molk suženjstva. In svet, ki sliši to pesem mladih, v bratstvu objetih, občuduje ljudstvo, ki je znalo ohraniti bodočim rodovom svojo beiedo in svojo zvestobo. Tistim, ki so dolga desetletja preganjali in teptali, naznanja nov čas ter neustrašeno in odločno poslavlja meje njihovemu pohlepu in apetitu. Tisti naši bratje pa, ki so ostali onkraj naših meja, črpajo iz nje vero, samozavest in živo upanje, da jih domovina nikdar ne bo zapustila, Vsem pa je praznična pesem našega festivala dokaz, kaj zmoremo enotni in povezani. Ali nismo prava podoba nekdanjih kmetov-vellkanov iz pripovedk Vladimlra Nazorja, ki jim je veliki voditelj razodel: »Ruke su II da radlš, ali prlje svega za sebe I za svoje. One su II, da se njima braniš, da od se- be odbiješ nepravdu. A ona je zemlja tvoja, čuješ, tvoja!* Razbili smo stare okove, da se nikdar več ne bi po naših bregovih in valovih slišala otožna pesem galiotov, priklenjenih ob tuja vesla: ‘Nogi so ml polumlll, strli su mi dušu mladu. Križan san tl na tem svete! — Galebi, oj beli liči, Poletite dole k jugu. Ur moju pozdrav'te majku! More, more sinje!* In ko se danes zbira mladina iz vse Hrvatske In Slovenije in Izraža svoje priznanje herojstvu in narodni zavednosti Istre, ki se ni nikdar dala pokorili in ki je danes eno z ostalimi deli svobodne domovine, a pri tem ne pozablja: samo v bralstvu In enotnosti )e moč In veličina naše domovine; v neslogi pa je njena poguba in propast. In še enega ne pozablja naša mladina, ki s Um festivalom daje tudj bilanco dela svoje organizacije v zadnjih letih: vse, kar je doslej storjeno, je vzklilo iz temen, ki jih je zasejala Partija. Sto in slo let so zaman čakali vstajenja kralja Matjaža. Vslal je končno on, eden izmed nas — Tito, kt nam je šele razodel, da smo silni in močni in da je kralj M a. tjaž v nas samih, v naših pesteh, v naših prsih in naših glavah. On nam je pokazal pot in nas Iz hlapcev vzgojil v gospodarje. . Bij je naš rešitelj v najtežjih dneh naše zgodovine. On je združil pesti naših narodov in nas na čelu proletarskih brigad in divizij povedel v borbo. Danes nas v viharnih dneh s preizkušeno roko budnega krmarja varno vodi v novo socialistično življenje. Naj zato festival mladine Hrvatske in Slovenije v naša srca še globlje vtisne veliko Ime našega ljubljenega vodi- m p, * ■ • * { -3 * ‘ ! 1 «#• * * V \ v V "*y \ ■ 't- '• ‘ ’ 4-:"., Jf,- Si ^ * $ '• * 'U , * IV & » 'v ' a ,v ffik m V .*m- & p 1 m %, * r&i » * * v % .o V ' it‘i iti',, t Oj&J M ” Mi A tMKB mm s m11» M. w v/' "V > - i fa 'V ■ % »2* m MUuUnska godba iz Trbovelj pri maršalu Titu tel/a. In mogočno naj zaori iz lltoč mladih grl: ‘Pozdravljen, Tito, tl si dal svobodo Istri!« j Se dolgo se bo prebivalstvo bujskega in koprskega okraja spominjalo vesele mladine, ki /e prihitela v dneh slovensko-hrvat. i skega leslivala v ta prelepi del ; Istre. Spominjalo te bo njih pesmi, glasbe In plesov, ki so jih mladi Iz bližnjih in oddaljenejših slovenskih in hrvatskih krajev prinesli z radostjo svojemu ljudstvu na la naš sončni polotok, ki je dolga desetletja tako zelo hrepenel po svobodi, svojem nacionalnem jeziku, svoji narodnostni kultur!. Festivalski dnevi so bili za sončno Istro res pravi praznik mladosti, manilestaclja svobodnega kulturnega ustvarjanja naših narodov, revija bogatega kulturnega dela mladine obeh bratskih republik, Izraz resničnega bratstva In enotnosti slovenskega In hrvatskega ljudstva in njegove mladine, prav tako pa tudi izraz enakopravnosti italijanskega življa v naši narodnostni skupnosti. Povsod, ka. morkoll so prišle naše nastopajoče skupine, /ih je ljudstvo pričakalo z navdušen/em In ljubeznijo, jim Izkazovalo veliko hvaležnost za le obiske. Preko sto nastopom štirih slovenskih in štirih hrvatskih stalnih skupin, ki so gostovale v obeh krajih, je med Tednom prisostvovalo okoli 45.000 domačinov. Njim so se pridružile še domače kulturne skupine, ki so v teh dneh prav tako imele številne nastope. Ni lahko opisati razpo. loženja, s katerim so domačini pričakovali mlade goste. 2e leden pred prihodom nastopajočih so postavljali mlaje, krasili vasi In mesta s cvetjem In zelenjem, iz obešali slovenske, hrvatske in italijanske zabave, V mestih obeh krajev je preče/ Italijanskega življa, ki ne razume slovenske ali hrvatske besede. Toda mladi so jim govorili s pesmijo, narodno, borbeno, domovinsko, t folklornimi plesi, govorili so jim v jeziku, ki /im ni bil luj in so ga vsi dobro ra- zumeli. Zato je bij sprejem nastopajočih v mestih prav tako prisrčen In lep kol po številnih vaseh. Hrvatske In slovenske vasi so pripravile nastopajočim krasen sprejem. Tu so se mladi, ki to prihiteli iz obeh republik, spoznali z novi mi kraji in ljudmi, njih dolgoletno borbo za j svobodo, z n/ih življenjem in ' delom ler navadami. Po nastopih so dolgo v noč skupaj prepevali In se pogovarjali, kot da se že dolgo dolgo poznajo. Težko jim je bilo slovo od prijaznih domačinov. Drug drugemu so obljubljali, da se bodo še obiskali. Ta neverjetno lep stik, ki so ga mladi ustvarili z domačim/, je prav gotovo ena Izmed najlepših In največjih pridobitev slovensko-hrvatskega mladinskega leslivala v Istri. * Nepozahnl so bili H dnevi za istrsko Ijudrtvo. Nepozabni pa bodo tudi za tisoče mladine, ki je ob koncu festivalskih prireditev pohitela iz Slovenije in Hrvatske na veličasten miting v Kopru. Samo iz Slovenije je prišlo v nedeljo v Koper okoli 15.000 mladine Iz najrazličnejših krajev, medtem ko je hilo vse mladine skupno z domačo okoli 30.000. In med njimi so bili tisoči, ki so bili tudi prvič na tej sončni obali, morda celo prvič na našem Jadranu. Zato je tudi zanje pomenil ta lertlval nepozaben dogodek, ki se ga bodo z veseljem in radostjo še dolgo spominjali. Festival slovenske In hrvatske mladine, največja letošnja nri-reditev mladine obeh renublik, je bil resnično, vseslran' ko ho. gal praznik mladega rodu, Izraz pogojev, ki jih nudi naša skupnost razvoju naše mladine, veličastna manifestacija ljudske mladine, ki se v nje; vzgajala novi graditelji socializma Ta praznik je bil v krajih, člaar prebivalstvo ne glede na nacionalno pripadnost skupno z ostalim jugoslovanskim ljudstvom gradi socializem. In prav zaradi lega je bil velik pomen lesti-vala tudi v tem, ker le mladica Slovenije In Hrvatske posredo. vala kulturo obeh narodov /udi Italijanskemu narodu, ki sc I* na tem delu naše zrmlic vrtki juill borbi lludstva od Plev-djellje do Triglava za Izgradnjo novega, boljšega in lcp**aa življenja. -Maj-