PLODNO DELO Zavod za socialno delo Petnajst let dela v neki stroki pravzaprav ni dolgo obdobje. Za stroke, kot je socialno delo, pa le predstavlja nek mejnik, ker je celotna naša stroka še zelo mlada, najmlajša v vrsti drugih družbenih služb. Celotno problematiko socialnega skrbstva ureja vrsta zakonitih pred-pisov s področja rodbinske in kazenske zako-nodaje, samoupravnih dogovorov in sporazu-mov, določene naloge pa opravljamo na pod-lagi ugotovljenih družbenih potreb. Petnajst Iet dela Centra za socialno delo je prav gotovo pomemben mejnik in dogodek.ob katerem si postavljamo naslednja vprašanja: Centerza socialno delo je bil ustanovljen kot samostojna strokovna socialna služba na po-dročju skrbstvene dejavnosti z namenom, da se to področje strokovno obdela. V ta namen smo si v prvem letu postavili naslednje naloge: — ugotoviti socialno stanje na vseh področ-jih dela v naši občini; — razviti koordinacijo in sodelovanje z drugimi sorodnimi službami; — načrtovati preventivno delo; — delo s posameznikom in skupinami pre-bivalstva dvigniti na čim višji strokovni nivo. Kako in koliko smo v petnajstih letih uspeli izvršiti naš dolgoročni program dela? V tem času smo uspeli proučiti vsa področja socialnega skrbstva. Analitično smo obdelali rejništvo, mladinsko kriminaliteto, problema-tiko starejših občanov, alkoholizem, usposab-ljanje otrok v telesnem in duševnem razvoju, nepopolne družine, razveze zakonskih zvez, posvojitve, skrbništvo, mladoletne storilce prekrškov, preživnine itd. Za prostovoljne socialne delavce v krajevnih skupnostih smo izdelali »priročnik« za delo prostovoljnih socialnih delavcev na terenu in njihovo sodelovanje s Centrom za socialno delo. Izdelali smo še vrsto dodatnih poročil, ki osvetljujejo socialno problematiko v naši ob-čini. Tako lahko trdimo, da smo dovolj dobro proučili socialno stanje naše občine. Izdelali smo 27 analiz in večje število informaci j ter po-ročil za posamezna področja ter z našimi iz-sledki seznanili občinsko skupščino, kasneje od leta 1975 dalje pa tudi skupščino socialnega skrbstva in socialnega varstva. Preventivno delo smo razvili predvsem na področju nladoletnega prestopništva in vzgojne ogroženosti. Analize so nam pokazale, da nas bodo problemi na teh področjih prepla-vili, če ne bomo našega dela usmerili v prepre-čevanje de javnikov, ki vplivajo na pojav krimi-nalitete pri mladini. Pri ustanovljeni skupnosti za izobraževanje in občinski skupščini smo se zavzemali za nastavitev socialnih delavcev na osnovnih šolah, ter podprli ustanavljanje oddelkov podaljšanega bivanja otrok na šoli. Danes imajo skoraj vse osnovne šole namgšče-nega socialnega ali drugega strokovnega de-lavca. ki se ukvarja z ambulantnim vodenjem družbeno prilagojenih otrok na osnovnih šolah. Na to problematiko smo nenehno opozarjali tudi prostovoljne socialne delavce na seminar-jih, ki smo jih organizirali zanje, tako da so le-ti postali odlični detektorji navedenih socialnih problemov. Po zaslugi teh socialnih delavcev imamo ve-liko manj problemov na tem področju, kot bi jih sicer imeli. Tudi na področju alkoholiztna, ki ima v naši občini zelo velike razsežnosti, smo si prizade- vali v smeri njegovega preprečevanja. V ta namen smo ustanovili Klube zdravljenih alko-holikov na Viču in na Rudniku, ob sodelovanju Združenja klubov zdravljenih alkoholikov na Škofljici in skupščine občine ob podpori občin-ske konference SZDL. Ob vsd.i tem delu pa nismo zanemarili stro-kovnega socialnega dela s posamezniki. Pri vo-denju individualnega primera v naši stroki pre-teče več lel,predno lahko trdimo, da je zadeva zaključena. Letno obravnavamo cca 1200 in-dividualnih primerov s področja varstva odra-slih in ostarelih oseb in preko 2000 primerov s področja varstva otrok in mladine. Tudi pri re-šitvi glavnega problema pri socialnem