QtZSom
'v/^AND
fju&iee..*
Obletnica škofovskega posvečenja dr. Gregorij Rožmana
Danes, 14. julija, praznuje škof dr. Gregorij Rožman obletnico škofovskega posvečenja. Pred 19 leti je sedaj že pokojni nadškof dr. Jeglič v ljubljanski stolnici posvetil tedaj mladega univerzitetnega profesorja cerkvenega prava dr. Rožmana za škofa. Njega si je izbral in ga predlagal za svojega naslednika na škofijskem sedežu v presto-lici Slovenije. Škof dr. Gregorij Rožman je bil rpjen v Šmihelu pri Pliberku na Koroškem 9. marca 1883 in posvečen v mašnika v Celovcu dne 21. julija 1907. Letos praznuje škofovski jubilej v krogu svojih prijateljev v župniji sv. Lovrenca v Clevelandu. Ob 7 je bila sv. maša po naročilu tretjega reda župnije sv. Lovrenca v ta namen. Vsi Slovenci, posebno katoliški Slovenci v Ameriki, čestitamo dobremu nadpastirju in prosimo Boga, da mu nakloni zdravja in sreče.
NOVI ZAKON 0 VSELITVI BEGUNCEV
I X SLOVENIJE
NOVI BEGUNCI. — Vse kaže, da pesem o beguncih, še dolgo ne bo izpeta. Iz nesrečne Titovine si skušajo pomagati vedno novi begunci, ki popuste v Jugoslaviji vse, kar še ni bilo podržavljeno in žele začeti novo življenje v svobodnem svetu. Zlasti prihaja čez mejo Italijo in Trst veliko fantov ki so vpoklicani k vojakom, pa nočejo služiti komunizmu. Prihajajo tudi tako imenovani optanti, to je Italijani, ki so ostali v Jugo-
prosijo za Julijansko državljanstvo. Dnelnio pride čez mejo 10-30 ljudi po različnih potih. Begunce oskrbuje za enkrat IRO, menarodna organizacija za begunce.
SRBI - UDARNIKI. — Pisali smo že, da so začeli delati železniško; zvezo med Sežano in Dutovljami. Na to delo so poslali tudi Srbe, ki so se odlikovali kot udarniki pri raznih titovskih delih. Pa je za te udarnike postala mej a prehuda sku-
Novi naseljenci bodo morali ! posebnega, veljajo tudi za imi-poročati	Igrante-begunce vsi zakoni USA
Vsak begunec, ki se bo nase-!o imigrantih, tudi žakon o de-
lil v Združenih državah, bo moral napraviti vsakega prvega januarja in prvega julija poročilo o svoji zaposlitvi, kraju prebivanja in drugih življenskih pogojih, spremembah in poklicnem delu komisiji za naselitev. Napraviti bo moral vsak štiri taka poročila, žena in otroci družinskih poglavarjev ne bodo delali posebnih poročil, ker jih mora uključiti v svoje poročilo družinski poglavar. Kdor ne bi podal pravočasno tega poročila bo kaznovan z globo do 500 dolarjev ali zaporom do šest mesecev.
Najprej temeljita preiskava
Nihče ne bo po tem zakonu sprejet v Združene države razen tistih oseb, o katerih bodo uradniki, ki jih bo za to določil predsednik, napravili preiskavo in pismeno poročilo. Poročilo mora vsebovati popis osebe, potek njenega življenja in okolnosti, ki kažejo ali oseba izpolnjuje po-
portaciji.
Za begunce nemške narodnosti
Od 30. junija 1918 do 1. julija 1950 se bo polovico kvote, ki jo predvidevajo imigracijski zakoni za Avstrijce in Nemce, t. j. za avstrijske in nemške državljane, uporabilo za begunce nemške narodnosti, ki so pribežali iz Poljske, Češkoslovaške, Ogrske, Rumunije ali Jugoslavije in prebivajo v času, Ičo stopi ta zakon v veljavo, v Avstriji ali Nemčiji.
Sovražniki Združenih držav so izključeni
Osebe, ki so bili (Hani ali so še Člani združenj ali gibanj, ki so bila ali so sovražna Združenim državam ali obliki vladavine v Združenih državah, ne morejo dobiti vize po tem zakonu.
Oseba, ki zavedno prekrši ta zakon ali podpira in podpihuje kršenje, bo kaznovana z denarno globo od 500 do 10,000 dolarjev
goje za naselitev po tem zakonu g obo od 500 d0 ,10:00" dolarjev j,	ah z zaporom od dveh mesecev
ali ne.
Teža dokazovanja je na ra-ramah begunske osebe, ki prosi za vselitev. Vsak, ki bo hote napravil kako napačno predstavo ali dal napačne podatke, da bi tako dosegel odobrenje za vselitev v Zed države, bo zgubil pra-
do desetih let ali z obema kazni-
(Dalle prihodnjič)
Trgovinska pogajanja med Italijo in Rusijo
Churchill napada komuiiistične diktature
London. — Bivši predsednik vlade Winston Churchill je govoril o berlinski krizi na zboru konzervativne stranke v Woodfordu. Dejal je, da za-padni zavezniki ne morejo ri-skirati umika iz Berlina, ker bi to ubilo vero narodov v njihovo moč proti komunistični agresivnosti.
“V sovjetskem bloku,” je dejal Churchill, “se prvič v zgodovini kažejo razpoke. Množice ljudstva, ki žive tam v suženjskih razmerah, z zaupanjem gledajo na zapadni svet in od tam upajo rešitev. Maloštevilne komunistične klike na vzhodu še vedno uspevajo, da obdrže v svojih rokah diktatorsko oblast, opravičujejo pa diktaturo pred svojimi ljudmi rav z zunanjepolitičnimi težavami, ki jih vedno same vprizarjajo in izzivajo. V Sovjetski uniji vlada danes hujša diktatura kakor je bila pod katerimkoli ruskim carem od časov Ivana Groznega dalje.”
Churchill je govoril tudi o sporu Stalin-Tito in izrazil mnenje, da bo komunistična centrala imela dovolj sredstev, da spravi upornike na kolena.
Poizvedovalni kotiček
Marija Rozman, Spodnja Lipnica št. 19, pošta Kamna gorica, bi rada slišala od svo-
Zapadne sile gotovo zmagajo
Paris. — Tu je na obisku Fieldmarshal Viscount Montgomery. Imel je več razgovorov z vlado in vojaškimi šefi francoskih oboroženih sil. Potem je govoril o sedaijji situaciji. Nastopal je za popolno vojaško enotnost Francije in Velike Britanie in dejal, da v sedanjih razmerah moramo braniti svobodo in pravičnost broz mnogo ozirov na velik riziko, ki ga prevzemamo pri posameznih odločitvah, kajti izkazalo se je, da pasivnost, pogovarjanje in pomirjevanje ne rodi nobenega drugega uspeha kot daje novih moči zastopnikom diktature. Slavil je Združene države, ki jih je označil za sedanjega največjega prvaka v borbi za mir in za svobodo sveta. Kakor so še v dveh svetovnih vojnah Amerikami roko v roki borili za svobodo Evrope, tako danes Amerika zavzema prvo mesto v političnem, gospodarskem in vojaškem oziru v vseh naših skupnih naporih za ohranitev miru in za rušenje vlad, ki drže narode v sužnosti.
Vojna še ni brezpogojno nujna, toda izogniti se je b" mo mogli samo, če bomo po-, kazali, da smo močni in odločni- Naš skupni sovražnik in naša skupna bojna fronta je povsod, kjer je diktatu:
Razne drobne noric« |g Clevelanda h b okolice
Mašniiki jubilej—
V nedeljo 18. julija bo praznoval 25-letnico mašništva salezijanski profesor dr. Franc Knific. Slovesno srebrno mašo bo daroval v župni cerkvi sv. Lovrenca ob desetih. Slavnostno pridigo bo imel ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Župnija sv. Lovrenca se pripravlja, da bo srebrni jubilej praznovala čim slovesnejše. Slovenski katoličani so najvljudneje vabljeni, da se udeleže. Bog živi srebrnomašni-ka
Iz Kalifornije— iz Los Angeles, Kalifornija, pošiljajo pozdrave prijateljem po širnem Clevelandu: Mr. in Mrs. Ignac Molek iz 3598 E. 114 St., ter Mr. in Mrs. Anton Zabukovec, 3559 E. 81 St. Pozor, Newburgh—
Ker SND na 80. cesti popravljajo, bodo dajali proste •listke za SDZ izlet h Conneaut jezeru v šolski dvorani sv. Lovrenca in sicer nocoj od 7 do 8.
Prijazen obisk—
Včeraj sta nas obiskala Mr. in Mrs. A. F. Zevnik iz Madison, Wisconsin. Nahajata se tukaj na obisku pri Ivan Zupanovi družini, s katerimi se

Arabski načrt za Palestino
Cairo. — Politični odbor Arabske lige je odobril načrt za začasno vlado Palestine, kakršna naj bi bila po arabskih željah. Načrt predvideva enotno Palestino, razdeljeno po občinah. Začasna vlada ima nalogo, da izdela in predloži volivni zakon za usta-votvorno zbornico.
Osnovna načela ureditve palestinske države bi bila tale: Palestina naj bo suverena, demokratična, enotna država.
Ustava mora jamčiti svobodo vere, zaščito svetega mesta in zaščito človeških praVic brez razlike vsem enako, naj bodo državljani kakršnekoli vere, narodnosti ali govorice.
Verske ustanove bodo imele pravico, da imajo svoje vzgojne zavode.
Judovski jezik bo-uradni jezik v vseh okrajih, kjer so Judje v večini.
Arabci in Judje bodo imeli svoje zastopnike v vseh zakonodajnih zbornicah sorazmerno številu svojih ljudi.
Vzgoja, skrb za zdravstvo in za socialno pomoč bo v pristojnosti lokalnih uprav, ki bodo organizirane po načelu avtonomije.
V Rusiji tudi izdelujejo de- Manjšine bodo vživale za-lavci avtomobile, toda redek jamčene pravice, ki se morejo je tam delavec, ki bi se v njem! spremeniti samo, če dotična vozil. V Ameriki ga ima painarodna manšina to zahteva skoro vsak delavec. To, če nič a]j k predlogu soglaša, drugega, je razlika med delav-
ALBANCI IZGNALI
JUGOSLOVANSKE
DELAVCE
Belgrad. — Albanija je izgnala 24 jugoslovanskih železniških delavcev in jih prepeljala preko meje v Orno goro pod eskorto kot zločince. Jugoslovanski delavci se pritožujejo, da so jih albanski vo-' jaki in oficirji žalili in mučili. Albanske oblasti so takoj prepovedale vsako izdajanje živil Jugopolvanom, ki so bili na ta način izpostavleni lakoti. Končno so Albanci aretirali vse Jugoslovane in jih odvedli na mejo.
Rusko-poljska meja določena
London. — Rusija in Poljska sta podpisali pogodbo, s katero se določajo skupne meje med obema državama. Poleg tega pogodba predvideva postopanje za mirno ureditev vsakih bodočih obmejnih konfliktov in nesporazumov.
Tri na dan
Kar je čudno je to, da vsi tisti, ki tukaj tako vneto zagovarjajo sistem ene stranke za železnim zastorom, so z vso silo za 3. stranko v Ameriki, ker sta jim celo dve stranki premalo.	v
Imigracijo po tem zakonu bodo izvrševale redne konzularne oblasti in drugi redni imigracijski uradi, razen kolikor ne bo komisija za naselitev drugače odredila in kolikor ta zakon sam ne predvideva drugače.
Razne najnovejše svetovne vesti
PHILADELPHIA. — Narodna konvencija demokratske Stranke je v polnem teku. Včeraj je bilo precej burno zasedanje, ko so hoteli delegati iz južnih držav zopet uvesti staro pravilo demokratske stranke, da morata dobiti predsedniški podpredsedniški kandidat dve tretjini glasov za nominacijo. To pravilo so odpravili na sugestijo predsednika Roosevelta in včeraj je delegacija zopet potrdila navadno večino za nominacijo. Sinoči je bilo splošno mnenje med delegacijo, da bo danes nominiran za predsednika Mr. Truman, za pod predsednika pa senator Alben W. Barkley iz države Kentucky. Pričakuejo, da bo dospel danes na konvencijo predsednik Truman, ki bo imel sprejemni govor.
CLEVELAND, Ohio. — Vremenski urad naznanja, da bo danes za spoznanje hladneje, da pa dežja še ne pričakujejo. Toplomer je kazal včeraj 87 stopinj, drevi bo padel na 60, da bodo ljudje ložje spali.
skim položajem v imperijali-
Zakon o državljanstvu bo
stični Ameriki in proletarski določil, da nihče ne more do-Rugijj (	biti palestinskega državljanst-
V Zed. državah bodo 2. novembra volitve. To bo ravno na vseh vernih dUŠ dan. Takrat se bomo spomnili tudi vseh tistih, ki so jih nesli volivci k pogrebu, Wallace in tako dalje. t aalfailtt .
va, če ni že gotovo dobo prebival v Palestini.
“Svobodna Slovenja’” je list naših ljudi v ArgentinL Naročite ga pri upravi Victor Martinez, SO, Buenos Aires, Argentina.
Kolikor ta zakon ne določa kaj dolžna Rusiji.
tegacijo radi razgovorov o obnovitvi trgovskih odnosov Rusijo. Delegacija ima pooblastila, da razpravlja o medsebojni trgovini, kakor tudi o reparacijskih dajatvah, ki jih je po mirovni pogodbi Italija
brata' Karla. Oglasita naj se i tudi bratranca Franc in Anton. Pišejo naj ji na gornji naslov.
Marija Kimovec, roj. Ribnikar v Velesovem, po domače pri Ropretu, pozneje poročena v Lahovčah, ki se sedaj nahaja z možem in tremi otroci s v begunstvu, bi rada zvedela za naslove svojih treh sestričen in sicer je ena Mana iz Praprotne Police; druga je Helena roj. v Clevelandu in tretja Helena tudi rojena v Clevelandu- Naj ji pišejo na naslov:	Marija
Camp 3/60, Spittal an der Drau, Kaernten, Austria.
Božiček Franc, ki je prišel pred tremi meseci v Kanado iz begunstva bi rad zvedel za
Za Ligo so darovali v Collin-woodu:
Po $10: Mr. in Mrs. Louis Ižanec, Fr. in Vera Shepec.
Po $6: Mrs. Frances Kavec.
Po $5: J. Glinšek, Joe Močnik, Frank Mravla, Joe Novak, Frank Trepal, Mr. in Mrs. Joe
iz Ljubljane, ki je odšel 12. maja iz Švice v Zed. države. Naj mu piše na naslov: Božiček, Frank, HEPC of Ont., Kipling Ave., Islington, Toronto, Ontario, Canada.
močni, da ni nobenega dvoma, da bomo zmagali vsakega sovražnika.
Darovi a begunce
Doles, Terezija Mihevec, Anton Kimovec, Grdina Sr.
Po $3: Anthony O. Presce. Po $2: Math Tekavec, M. Strancar, )Mrs{ Johln Kovačič, M. Žiberna.
Po $1: Frank Videmšek, F. naslov inženirja Samo Jenko Zaller, Frank Mervar, Mary
selila v Lorain, O-, kjer so ime H dolgo let gostilno. Mr. Zevnik vodi v Madisonu, Wiš.; dobro idočo agenturo z zavarovalnino in zemljišči.
Na obisku—
Naše uredništvo je obiskal Mr. John Petrasic iz Steelton, Pa., predsednik tamkajšnjega društva sv. Jožefa št. 241 K. S. K. J. Prišel je na obisk k svojemu bratrancu John Simoniču na 1444 E. 53 St- Z njim sta tudi njegovi hčerki Mary in Dorothy. Obiskal bo tudi svojih sedem bratrancev v Lo-rainu, O.
Nocoj bodo slike—
Nocoj bo Mr. Grdina kazal sledeče slike na svojem vrtu: Od Notranjih goric preko Bevk in Vrhnike v Logatec, Rakek, Cerknico in vse po Notranjskem polju in vaseh, tudi Bloke se bo videlo. Glavna slika bodo pa Benetke z njih krasotami. Dodatno bo še nekaj vrtov in porok.
V domačo zemljo—
Z vojaško transportno ladjo “Oglethorpe Victory” so pripeljali iz Evrope v Ameriko novih 36 trupel tam padlih vojakov iz Clevelanda.
Med njimi je Henry J. Ste-
Coprich, Sebastian Trampuš, M.
Lever, Terezija Kodelja, J. Zaller, Matt Škufca, Anton Smolič,
Margaret Sodec, Anton Zorko,
Mrs. Ostanek, Mike Zernič, Mrs.
Mary Rogel, John Rebol, Anton Omahen, John Ivančič, Ana Stefančič, Joseph Perušek, Uršula Ponikvar, Matt F. Intihar,
J. Lukane, Terezija Seday, Mary Line, Mary Vodičar, Marjanca Kuhar, Mary Spurar, Jo- pič^sin Frank Stepiča, 22701
seph Jevnikar, Andy Fink, Maretich,
Angleška posadka v Berlinu je imela te dni svoje vaje v predmestju Spandau. Slika kaže Angleže v strelskih jarkih, komaj 200 jardov od ruske cone. Vse to je priprava, če bi se spora z Moskvo ne moglo poravnati brez streljanja.
Star stol je bil vreden $500
Warren, O. Lanskega decembra je umrl Vendel Kusarik v bližnji naselbini Newton Falls. Zapuščino je urejevala njegova hči, Mrs. Matt Dugič. Star stol je vrgla med smeti in dva dečka sta jo prosila, če smeta stol razkopati, da bosta videla, iz česa je narejen. V stolu sta našla $500 gotovine in vladnih bondov, kar sta izročila Mrs. Dugič in prejela za to nagrado $20. *
ZLO VZNIKI IZGNANCI SO R1 KEŠIH LZ GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO UMI
Vera St,, Warrensville Heights.
Doslej so bili pokopani na začasnih vojaških pokopališčih v Belgiji in Franciji.
------o-------
300,000 novih zaposli« tev v Berlinu
Berlin. — Ker je zavezniška vojna uprava prisiljena, da ustavi nekaj obratov v Berlinu radi pomanjkanja elektrike in plina, je izdelala nov načrt, po katerem bo mogla zaposliti okrog 300,000 prebivalcev za-padnega Berlina pri dnevnem delu. Po tem načrtu bodo skupine delavstva čistile ruševine, ki še vedno leže v mestu, urejevale niestne parke in pogozdovale mestna sprehajališča in okolico.
am Ameriška Domovih
j=fJJ -jJw "
Ifltl I/K/IA-HOV'I
(JAMES DEBEVEC, Editor)	^ n..
1117 a Clair a™.	HEndenon 0628	CloroUnd A Ohla
________PuMIthed dally eicept Saturday«, Sunday! and Holiday«__
NAROČNINA
Za Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.60.
JULY
a	a	r	*	t	a	t
I 2 J
4	s	<	i	•	*	n
II	12	13	14	B	K	*
18	19	20	21	22	23	24
23	26	27	28	29	30	31
SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $6 for 6 months; $3 for 3 months.
Canada and all other conn-tries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months.
ralnemu, sopotniškemu, nasprotnemu časopisju pokazali vrata, bi videli, kako bi se to občutilo v naši javnosti. Tako pa na eni strani z mukami vzdružujemo katoliško stvar ni površju, na drugi strani pa plačujemo bič, ki pada po naših hrbtih in kujemo lopate, ki kopljejo ffrob katoliški stvari med Slovenci in kolikor morejo tudi v splošni ameriški družbi.
Nesramen napad na priljubljenega škofa naj nas končno nauči pamrti in spoznanja, da naši nasprotniki ne poznajo nobenih ozirov in bodo cenili samo popolno in dosledno odločnost vseh katoliških ljudi, če bodo strnjeno bojkotirali vsako nasprotno stvar in ustanovo, pa toliko bolj zvesto in trdno gradili katoliško slovensko fronto.
IIIIIHIIIIIIIIUMIIIMIIMIIIIIIIIHMUftWHt
Entered u second-clue matter January 6th, 1208, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187«.
»83
No. 137 Wed., July 14,1948
pod vodstvom in nadzorstvom Cerkve novih sil za nova socialna ravnovesja . . .”
•	• e
Komunizem je tudi danes isti, kot je bil, isti kot se je razkrinkal za časa španske vojske. Kdorkoli komunizmu dovoljuje ali mu celo pomaga, da preplavlja tuje dežele, temu se bo godilo prav tako, kakor kačjemu čarovniku, ki so ga nazadnje kače požerle.
Resnicoljub
BESEDA IZ NARODA

................................liHIItn.....
Pokažite škodljivcem vrata
Ko smo brali v “Enakopravnosti” napad na škofa dr. Rožmana, se nam je nehote vsililo vprašanje koliko katoliških družin med Slovenci v Ameriki podpira ta časopis in časopisje, ki stalno napada vse katoliške ljudi, vse kat'' iške interese in vse naše stvari. Saj ni prišel še en človek iz starega kraja v zadnjem času, če je bil le količkaj znan kot somišljenik katoliških organizacij, da se ne bi ali ' Enakopravnost,” ali “Proletarec" ali “Glas Naroda” vanj zaleteli.
Zadnja tri leta je postalo posebno jasno, da smo Slovenci tudi tu v Ameriki popolnoma ločeni v načelih. Na eni strani je katoliška skupina Slovencev, na drugi pa so razni napredni, socialistični, komunistični in sopotniški krogi, ki se morda med seboj v podrobnostih razlikujejo, a v enem so skupni: Vedno so proti vsemu kar je katoliškega.
Pa dobro; to je njihova stvar, to je njihov način razumevanja življenja, to je njihov način političnega uveljav-ljana in politične borbe.
Manj pa je mogoče* razumeti, da kljub tej določni opredelitvi in razdelitvi še vedno vidimo veliko število Slovencev tu v Ameriki, ki pravijo, da so katoličani, ki trdijo da jim je katoliška star pri srcu in so užaljeni če jim kdo očita nasprotno, pa še vedno zaradi vseh mogočih puhlih razlogov podpirajo protiverske in protikatoliške organizacije in ča-
S0P"Da, posebno časopise. Časopisje je tisto, ki je speljalo toliko število ameriških Slovencev v komunistične in sopof-niške vode. Časopisje je tisto, ki podpihuje vsako protiversko gonjo in vsak nastop proti katoliškim Slovencem, bttf“v starem kraju, tu v ameriški domovini.
Kdorkoli stalno ali samo včasih v večji ali manjši meri,
neposredno ali posredno podpira to časopisje, ruši katoliško enotnost, uničuje našo skupno moč in če je katoličan, je sam napram sebi nedosleden.
S kolikimi težavami in žrtvami smo katoliški Slovenci v Ameriki že marsikaj organizirali, ustanovili in vzdrževali. Koliko lepih zasnov je propadlo zaradi besnega sovraštva naših protikatoliških slovenskih ljudi. Kolikokrat smo že Slovenci tukaj v Ameriki bili samo dobra tovorna živina, ki je bila potrebna, da je nosila skupna bremena in skupne težave. Ko pa so bile težave premagane in zadeve kolikor toliko naravnane, pa se je dvignil cel napredni Izrael proti katoliškim zastopnikom in skupinam. Tako je bilo pri Narodnih domovih in skupnih društvih. Katoličani smo bili dobri, da smocplačevali težke tisočake in bili v vodstvu raznih uprav, dokler je bilo treba plačevati dolgove. Potem pa, kakor da bi odrezal, je bilo na vsakem občnem zboru, na' vsaki konvenciji in na vsaki seji polno napadov proti temu ali onemu človeku in ni se našel v celem liberalno-naprednjaškem taboru noben poštenjak, ki bi bil dvignil svoj glas za pošteno brambo našega človeka. Skupne ustanove so žal mnogokje postale monopol naprednjaškega tabora. Naši ljudje so po vrsti odstopali, ko so videli, da zastonj apelirajo na poštenost in pravičnost in da imajo okrog sebe" same ljudi, ki nenehoma iščejo priložnosti za prepir in žalitve.
Imeli smo v Ameriki Slovenci več lepih katoliških časopisov. Nedoslednost katoličanov samih med Slovenci je mnogo kriva, da so morali prenehati. Težko je bilo vzdržati in končno nemogoče, ko je pa celokupen koncern nasprotnega časopisja tako besno in vztrajno napadel in onemogočal eksistenco.
Če se od nasprotnika moramo kaj učiti, se nam zdi, da je prav, da privzamemo ta nauk: nauk o doslednosti, korajžni samozavesti in o odločnosti napram nasprotniku. Ne maramo, da bi se naše besede razumele kakor kako hujskanje k sovraštvu. Ne, nikakor ne. Čisti računi, dobri prijatelji. Če si katoličan, bodi tak v celem svojem živ-’ ljenju, v svojih poslih prav tako kakor v svojem zasebnem obnašanju.
Kakor danes mnogi med nami delajo, se to pravi p'ju-vžCti v lastno skledo. Na eni strani žrtvujejo za katoliške organizacije in bi si želeli, da te napredujejo in rastejo v moči in pomenu, na drugi strani pa rede gada na svojih prsih. Gada, ki isto katoliško stvar vsak dan pika, vsak dan uničuje, vsak dan pobija. Ni res, da neki poslovni razlogi nujno zahtevajo, da mora katoliški slovenski gospodarstvenik podpirati tudi katolištvu sovražno časopisje. N j res, da od tega zavisi njegova eksistenca. Ni res, da mora ostati v katoliški družini časopis, ki napada vero in Cerkev zato, ker je morda en sosed, s katerim smo prijatelji, ta časopis priporočil ali ker je morda časopis bil v hiši še iz prejšnjih časov, ko ni tako očitno kazal protikatoliške osti. Taki in podobni izgovori so izgovori iz slabosti, izgovori iz nedoslednosti, opravičevanje napake. ‘Mnogo bolj bo vsak katoličan užival ugled in spoštovanje tudi petičnega nasprotnika, če bo vsak vedel, da je v tem oziru katoliški človek nepremakljiv. Če bi danes vsi katoliški Slovenci libe-
Kakor prerok je govoril!
Dr. Alojzij Kuhar, urednik “Slovenca" je ob evharističnem kongresu v Ljubljani leta 1935 na zborovanju zastopnikov delavskega stanu povedal resico, katera je rabna za nauk in življenje vsakega delavca! Poslušajmo ga danes, kaj je takrat povedal:
“Razni posamezni misleci, razna društva so se v zgodovini človeštva spravljala na trnjevi posel, da osrečijo delavski stan. Ponujala so različna sredstva in hvalila razne načine, da omogočijo delavstvu materialno blagostanje in mu zagotovijo upravičeno soudeležbo pri vodstvu, človeških edinic ki jih imenujemo države. Saj jih poznate. Njihova imena so se med nami udomačila. Marksizem v vseh svojih odsevih, od socialne demokracije pa do čistega komunizma, da je šele odkril delavca in njegove potrebe, ruski bolj ševizem da ga je dvignil v vladajoči stan nad vse druge stanove. Ali novodobni fašizmi, ki so si zamislili socialni preporod na neki enakopravni stanovski podlagi pod vodstvom trde pe-
poveličevanih marksističnih, fašističnih in nacionalističih naukov, ki vsi napovedujejo socialne preporode in nove socialne raje, Evropo in ves svet pretresajo grozno tuljenje lačnih volkov, ki v velikih čredah napada-dajo tuje črede, ki pa se med seboj požro, kadar ni več skupnega nasprotnika. Volkove so marksizmi, komunizmi in fašizmi napravili iz ljudi, črede volkov iz narodov. Delavski stan od tega nima nič, manj kot nič, ker so mu ta gibanja odrekla še svobodo duha, ki jo je prej užival.
Socialni preporodi se začen jajo pri človeških dušah. Kaj pomenijo zveneče besede o socialni skupnosti, o stanovski solidarnosti in samozavesti, kaj beseda o altruizmu, o pravicah proletariata, ako nismo prej, davno prej že človeka Spreobrnili in mu v njegovi duši vzgojili čednost pravičnosti in ljubezni in mu poostrili njegovo vest, da mu bo dajala smernice v njegovih odnošajih do svojega sočloveka, ako človeku ni-sme v luči odnošajev, ki ga vežejo z njegovim Stvarnikom, razložili obveznosti, ki jih ima do svojega bližnjega! Kako naj
fr vtlUAM^
AL’ PA NE
Razno iz Loraina
sti enega samega voditelja, da razložimo že samo besedo soci-
so drugače zatrli kapitalistična
nasilstva, kot vse, kat smo do-
zdaj poznali, ker so vse stanove enako brezkompromisno podr-gli službi države. Ali sodobni nacioalistični pokreti, ki hočejo tudi delavstvo orečiti pod zastavo poganskega poveličevanja krvi in jezika in s surovo sjlo ustvarjajo novo človeško skupnost, narod imenovano, ki ji naj vsi socialni stanovi enako služijo.
Naj vam ta imena in gibanja, ki jih označujejo, nikar ne im-ponirajo! Ne morda zaradi tega, ker bi jim hoteli odrekati vako vrlino, ki jih, redko posejane sicer, vendar le še imajo, ampak zato, ker je vse ono, kar se da ampak vseh stanov povedati, že o pravicah ne samo delavskega, davno in mnogo lepše ter mnogo bolj izčrpno povedala Cerkev.
Preporod vsake človeške skupnosti, naj se imenuje narod, država,« stan ali družina, ni samo vprašanje kru,ha in obleke ter denarja, da si z njim oboje kupimo. £ie bi temu bilo tako, bi vse težave socialnega sožitja bile odstranjene s pomočjo krojačev in ljudskih kuhinj. Ne, socialne refome se začenjajo pri človeških dušah, “človek je do človeka volk”, je dejal svoje
alna dolžnost, ki jo marksisti, komunisti, fašisti In nacionalisti
neprestano vlačijo po zobeh in
v imenu katere — volkovi svoj’-jim soljudem — mirno prelivajo človeško kri, ako človeku prej nismo obrazložili, kaj je dobro in kaj je slabo?
Zato med temi pokreti, ki obljubljajo srečo delavskemu stanu, a so mu vzeli z vero podlago za vsako srečo, ki obljubljajo socialni red, a so mu odrekli bistvene pogoje, ne boste iskali ne smotrov, ne sredstev, da jih dosežete. Nekaj dobrega vam zavito v zmote ponujajo, to priznamo. Toda nudijo premalo in preplitvo. Oni so samo površno posneli sociale zakone krščanstva, iz zaklada socialnega krščanskega nauka so pobrali le nekaj drobtin, samo tega ne, kar je bistveno. Socialna pravica in ljubezen do bližnjega, to so cvetlice, dragi možje dela, ki na tujih vrtovih ne uspevajo. Treba jim je krščanskih duš, da v njih poženejo korenine, se razvijejo in prinesejo obilen sad.Presajane drugam, v drugi idejni svet, se ali sploh ne primejo, ali pa se razvijajo v nemogoče spake. Vi, ki hočete resnično preureditev razmer v svojem stanu, ne boste hodili
Lorain. Ohio. — Kakor je bilo že nakratko poročano je tukaj dne 6. julija nagloma umrl za srčno kapjo dobro poznani rojak Frank Lenček (Katarinčev), star 65 let, rojen na Rakeku. Sem v Lorain je prišel s svojimi starši pred 50 leti. Bil je veteran prve svetovne vojne, član Ameriške legije ter vojaške godbe in član društva št. 21 SDZ.
Za njim neutolažljivo žalujejo soproga Mary roj. Simčič ter hčerka Betty Jane in ena sestra, Mary Kirinčič v Clevelandu, ter veliko sorodnikov.
Dne 7. julija se je pa v tukajšnji tovarni smrtno ponesrečil rojak Joseph Seražin, star 62 let, rojen v vasi Vrabče pri Vipavi. V Ameriko je prišel leta 1912. Bil je član št. 21 SDZ. Tukaj zapušča užaloščeno soprogo Rose, sina Josepha in hčerko Paulino, v stari domovini pa brata Franceta, eno sestro v Clevelandu, Mrs. Millie Nuvolone, sestro Francko v Južni Ameriki, v Trstu pa setri Rozi in Marijo.
Pred par tedni, to je 22. junija, je pfo dolgi bolezni za vedno zaspal rojak Frank Obreza, star 70 let. Doma je bil iz Bezuljaka (Jakopov), fara Begunje pri Cerknici. Bil je član št. « ABZ. Tukaj žepu-
-a r
Na severni priferiji naše vasi je stala tudi trdna Trantar-jeva hiša. Meniševci so jo dostikrat imenovali,, ne zastran hiše same, ampak radi zgodovinskega izreka, ki' ga je nekega vročega poletnega dne izdihnila Trantarjeva Marjeta. Seno so grabili na Vikleči senožeti, kjer je bila Marjeta najeta za grabljico. Močne postave je bila, da bi lahko položila vsakega fanta tje po ograbku, če bi ji kaj nagajal Bila je nekoliko prikrajšana, ko so delili pamet, drugeče je bila pa pridna in dobra delavka. Malo je govorila, pa toliko bolj pridno delala. Vroče je bilo in Marjeta se je večkrat poželjivo ozrla tje proti močnemu gabru, ki je ponujal tako prijetno senco. Toda senco so šli kosci in grabljice samo opoldne, ko so prinesli v velikem jerbasu kosilo, in sicer najboljšega, ki ga je premogla kuhinja dotične hiše. Za košnjo je moralo biti najboljše, ker sicer bi drugo leto ne dobili žernadnikov. Mati so imeli za košnjo kaj posušenega od kolin in morda še kaj za mlatiče. Ako so le klali pri hiši in če so najemali delavce, je moralo nekaj ostati za ta dva najbolj važna delovna ča sa na kmetih. Druga glavna rihta so bili štruklji in nazad nje za posladkanje slavni češ-povec, ki ni bil morda kaka pijača, ampak kuhane sveže
dni filizof Hobbes in izrekel j tja, ker dajejo manj in slabše, strašno resnico.. Volk je ostal j ko imate v krščanstvu vse in človek v svojih odnošajih do | boljše. In naj vas ne bo strah človeka v vseh socialističnih gi- j socialnih revolucij, ki grmeče banjih, ki pridigajo krvave upo- Urdrajo od časa do časa skozi re in s krvijo kupljeno nad ob-j vrste človeštva. Tudi najbolj last nad drugimi stanovi. Volk je j krvave revolucije, ki jih imajo ostal človek do človeka v sovjet- j na vbsiti marksizem, fašiami ski Rusiji, ki je baje delavski in nacionalizmi, gredo mimo, ne stan dvignila v vladajočega to' da bi krščanska resnica izgubi-bodo pričali tisti stotisoči, ki so la le eno svojih pravic, in kr-z življenjem ali s suženjstvom ščanska ljubezen le eno svojih
elan St. S ABZ.. iuaa.1
šča hčerko šifre Olgo Matotek,
tri posinovljence:	John,	in
Louis Rožanc, ter Mrs. Molly Papp, ki ji je bil očim.
Mrs. Agnes Kompare je dobila žalosno sporočilo iz domovine, da je tam na Rakeku umrla 9. aprila njena draga setra Terezija Svet, vdova po Antonu Svetu. Pred leti sta živela tukaj v Lorainu in sta bila dobro poznana, kjer sta vodila trgovino z mesom. V staro domovino sta se podala pred kakimi 30 leti ter živela in oba umrla v svojem rojstnem kraju. Pokojna Mrs. Svet je bila rojena Mestek v Martinjaku pri Cerknici.
Iz Bčgunj na Menišiji pa sporočajo, da so zadnje čase tam umrli dobro poznani naši rojaki: Matencov ata, star 90 let, čopetova mati, 83 let, Ker-žičeva mati, čez 80 let ter do-lenji Jernejč, gospodar in mati. V bližnjem Brezju je pa umrl gospodar dehinc.
Naj bo vsem tem umrlim našim znancem in prijateljem ohranjen blag in lep spomin pri vseh, ki so jih poznali, oni naj pa mirno snivajo in počivajo pod zeleno rušo, dokler se zopet enkrat z njimi srečamo na nebeških livadah. Vsem preostalim žalujočim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Mrs. J- Eisenhardt.
Se reče, saj bi ne bili tako natančni, ampak prav tisti dan so kosili na čopči senožeti, ki je mejila na gmajno, zato smo morali biti pazljivi vsaj toliko časa, da bodo pospravili seno. Pozneje smo že pustili krave v senožet, saj je ostalo še dosti sočne trave okrog grmovja, ki je ni dosegla kosa.
Na trebuhih smo ležali ter od časa do časa pogledovali na naše sončne ure, kdaj bo poldne, da bomo pognali domov, da bodo pomolzli krave in pripustili teličke. Opoldne se živina itak ni pasla v poletni vročini. Jeseni, ko so bili krajši in hladnješi dnevi, smo pasli ves dan in pognali živino nekoliko dlje od vasi. Tam ob gozdu in v lazih je bila dobra paša, ki je počakala do jeseni.
“Poglejte, Copčeva dekla je že prinesla južino,” je omenil Vidmarčkov Andrejc in pokazal z roko v žensko postavo, ki se je bližala sem od naše vasi. Bel predpasnik je imela in' na sebi najlepše pisano krilo, nabrano v goste gube, kakor so jih takrat nosila naša dekleta. Lepo ruto si je izbrala za tisti dan, da je ne bo sram pred porednimi kosci. Na glavi je imela živo pisan svitek, na katerem je počival velik jerbas, ki ga je imela čopka samo za take prilike. Bel prt je bil pokrit čez jerbas in pod prtom, smo uganili, so bila telesna dobra dela za kosce. Vedeli smo, da so v jerbasu dobre
luauc	——
čakajte, prav z
da se izpovem tujega greha ki mi je bil, vsaj upam, že davno odpuščen, ker sem se ga bil skesano obtožil, čeprav škode nisem mAgel povrniti. Greh morda sam na sebi ni bil tako velik, ampak posledice je imel hude, ker je povzročil hude besede, ki so jih spuščali iz sebe kosci, ki jim ni šla zamera, če se stvar pravično pre-, sodi od prave strani.
Tam pod črvivnikom smo pasli nekega vročega dne in ugibali, česa bi se lotili, da bi nam minil dan. Z igrami ra di vročine ni kazalo in drugega dela ni bilo, kot da smo pa žili, da ni šla živina v senožeti.
plačali nad oblast, ki jo svojevoljno izvaja nad vsemi enako diktatura enega krvoloka. Volkovi so ostali ljudje do svojih bližnjih v fašističnih pohodih naše dobe, ko je sila podjarmila r.e samo delo, ampak trdi duha suženjstvu države, in volkovi so nacionalisti do sočloveka, ko so celo zakone narave poteptali pod svojo strahovlado krvi. Zdi se, kot da bi navzlic tolikanj
neminljivih obnovitvenih kreposti. Danes je prav tako kot pred 2000 leti vprašanje odrešitve sveta varno zavaravano v rokah katoliške Cerkve, ki čuva navzlic vsemu trenju človeške zgodovine nespremenljivi nauk Kristusovega socialnega evange-lija. In do konca bodo vse socialne plasti, četudi se bodo življenjske prilike menjavale, lah ko črpale iz teh božjih resnic
Klub “Ljubljana” vabi na piknik
Euclid, O. — Tem potom ste vabljeni vsi člani in članice ter prijatelji na piknik, ki ga priredi klub Ljubljana v nedeljo 18. julia 1948. Piknik se vrši na prijazni Kaliopovi farmi na Eddy Rd. člani in naši prijatelji dobro v^do, da je pri klubu Ljubljana vedno luštno, pa naj bo v dvorani ali pa na prostem. Naše geslo je: začeti in zaključiti s petjem in veseljem.
Zato pridite vsi člani kluba
že ob eni uri, da se pripravimo in ko pridejo še naši prijatelji, da se z nami zabavajo, bomo pričeli naš piknik s klu-bovo pesmijo, katero je res prijetno poslušat in še lepše bo donela v prosti naravi pod košatim drevjem. — Za ples bo skrbel naš klubov muzikant John Ludvik, ki bo igral ve šele valčke in poskočne polke, da ne bo mogel nihče mirno sedeti, pa naj bo mlad ali star.
Klubova kuharica, Angela Barkovich, bo pa pripravila dobre sendviče. N a takariji bodo imeli pripravljeno hladno pijačo za vse žejne. Tako bo pripravljeno z vsem, da se ne bi mogel noben kje bolj še zabavati kot pri klubu Ljubljana. Zato vas vabimo vse, da pridete na naš piknik v nedeljo 18. julija popoldne na prijazno Kaliopovo farmo. S pozdravom,
Ludwig Prosen, predsednik in ostali odbor.
Snubec s številko
Gospa: “Nežika, zdi se mi, da preveč hitite z možitvijo.. Kako pa se piše stražnik, ki vas snubi?”
Nežika: “Imena res ne vem, toda sem si zapomnila njegovo številko.”
košnji in mlačvi najemnikom same izbrane jedi. Zato jih je pa tudi lahko dobila: kosce, grabljice in mlatiče. čopec je dal dobro žernado, tobak in tudi kak kozarec vina.
Mi pastirčki nismo pasli svojih oči na brhkem dekletu, ki je nesla južino koscem, pač pa smo v mislih zajemali iz ogromnih skled, ki so bile v jerbasu. Mastili smo se s štruklji in drugem in debelo požirali sline. Z močnimi rokami je dekla vzela jerbas Z glave ter ga postavila v senco pod gost grm. Popravila si je ruto na glavi, ki jo je nekoliko potlačil svitek, si priredila kodrčke, da so 'poredno kuhali izpod rute, se pogladila po predpasniku, nato vzela grablje, ki so slonele ob grmu ter odšla grabit pokošeno travo. še je nekaj manjkalo do opoldne in ta čas ni smela lenariti v senci in čakati, da bodo prišli kosci na kosilo.
“Dobre stvari morajo biti tam v jerbasu,” je zopet povzel Vidmarčkov Andrejc in je gledal naravnost v jerbas, ki ni sameval daleč od nas. Kaj bi mu pritrjevali, če smo pa vsi vedeli, da je spregovoril pravo besedo.
Kaj vem, kdo je postavil pred nas konkreten predlog, da bi šli pogledat, kaj je v jerbasu. Pi>1 stoletja je že od tedaj in morda bi ne povedal pravega. Prav lahko mogoče, da sem bil jaz tisti. V veliko uteho nam bo, smo si dejali, če bomo vsaj oči napasli na užitnih stvareh v jerbasu- Samo malce bomo odkrili prt, pa ga spet pogrnili nazaj. Kosci so bili precej daleč na drugi strani grmovja, torej nas ne bo nihče videl, da štrefimo okrog jerbasa ter imeli napačne misli o naših namenih. Po zamolklem žvonljanju kravjih zvoncev smo vedeli, da je živina precej proč od senožeti, torej gremo lahko brez skrbi na Doizvedovanie.

DACHAU
U dnevnika »lovenskega jetnika
Ali je to čudno? Ne, saj se ta- načel sem ga, če sem mu imel ko radi oklepamo vsake bilke, kaj veselega povedati. Vedno da se rešimo, vsake iskrice upa-[me je znal potolažiti, vedno se nja, da se potolažimo. Teologu je z menoj veselil, če sem kaj sem počasi verjel, kasneje me'srečnega zvedel ali doživel, je prepričal, danes pa trdno J Bilo je na sv. večer 1944. Ta-verujem, da ima moje trpljenje [boriščna uprava je dovolila, da globok pomen.	smemo ostati pokonci do 11. u-
Počasi sem ozdravel tudi te- re. lesno. Bolezen me je zelo osla- Skoro vse štube so imele bo-bila. Teolog je poizkubil vse, [žična drevesca. Papirnati'tra-da bi me čim dalje zadržal vjkovi, v pisane papirje zavite bolnici. Pisal je na kurvo —[kocke sladkorja, par svečic, so (list, na katerega so se pisali bili edini okras naših božičnih
podatki o bolezni) neresnične podatke o temperaturi ter si izmišljal simptome, ki jih ni bi-
dreves.
Revna so bila naša drevesca, zato pa so bile bogate duše, ki
lisijai simptome, Kijin ni di- zato pa so 'uue lo. Tako sem mogel ostati pre-[so jih okrasile, cej dolgo v bolnici.	' Ta večer sem bil čudno ne-
Ozdravljen na duši in telesu miren. Hodil sem iz štube v
sem zapustil bolnicp.
Obupoval nisem več. Vera v vzvišenost mojega trpljenja mi je dajala vsak dan novega poguma.
Kasneje sem v gozdu drvaril in tesaril, nato sem zopet v tunelu zidal in vozil. To je bilo posebno naporno delo. Delali smo v dveh izmenah, podnevi in ponoči pri luči, večkrat globoko v vodi in blatu. Skolzi predor je neprestano vleklo. Tovariši so umirali kot cepajo muhe v jeseni. Tudi teolog je umrl. Ker je bil predober, so ga nagnali iz bolnice na delo v predor. Moral je nositi vreče cementa. Ker je bil slaboten, je večkrat pod vrečo padel. Tako se je tudi takrat na pragu spodtaknil in padel pod kolesa vagona, ki so ga tovariši rinili, napolnjenega z materialom, iz predora. Kolesa so mu odrezala obe nogi. V par minutah je izkrvavel in umrl.
štubo. V eni sem se pozdravil z znanimi tovariši, v drugi sem prisluhnil otožni pesmi poljskih duhovnikov, v tretji me je pritegnila vroča pesem mladega Italijana. 'Iz neke štube se je cula vesela muzika. Privlačila me je. Vstopil sem. Veseli ^jjcordi so božali nemirno dušo. Malo sem se pomiril.
II SLOVEAIUE
(Nadaljevanje s 1. strani.) šnjava. Ker so jim več zaupali kot drugim, so tudi mogli bližje meji. Skušnjava zapadne svobode jih je zapeljala in večina teh udarnikov je zbežala iz raja. Mnogi med njimi so bili vsaj vpisani kot komunisti, če že niso bili po srcu. Zato je včasih težko vedeti, kateri begunci niso okuženi s komunizmom. Eden ali drugi more biti tudi titovski agent
ŠKIPETARI NA MEJI. -Da bi preprečili beg, stražijo Jugoslavani svoje meje zelo strogo. Na vsak korak seveda ne morejo postaviti vojaka, zato jih le mnogo uide. Zdelo pa se je komunistom, da so včasih tudi vojaki premehki in so poslali sedaj na mejo Albance ali škipetare iz južnih pokrajin. Ti ne razumejo jezika in se ne da z njim razgovoriti. Divji po naravi izvrše divje ukaze in streljajo na vse, kar se bliža meji.
SPOROČILO IZ MARKOV-ŠčINE. — Včasih zadene be-
uuso. iviaiu sem se puiuuu.
Toda ko sem se ob zadnjem a-	';soda- da nalete ‘na te
kordu zavedel, me je podvojen Škipetare, Tako nam priporo-■ - - •	- • • duje pismo, da se je napravila
neka dekle Juriševič iz Markov-ščine, da bi skrivaj prestopila mejo. Z njo sta bila dva fanta. Bilo je po noči. Pri Krvavem potoku na tržaški meji so imeli smolo, da so zadeli na stražo, ki je začela nanje streljati. Fanta sta zbežala, dekle pa so stražniki ujeli. Zbadali so jo z bajoneti, ji odrezali nos, potem pa jo pustili, da je izkrvavela. Zakopali so jo na gmajni. Bila je menda sestra trnovskega kaplana Juriševiča, ki je doma iz Markovščine v Brkinih.
BEG Z AEROPLANOM. in
nemir gnal dalje. Iskal sem miru, dušnega miru, pa ga nisem našel.
Moja nemirna duša je blodila, blodila tam daleč onstran žic in straž, tam daleč za gorami. Iskala je toplega svetlega doma, veselih obrazov mojih dragih, izvirnih domačnosti moje domovine. . .
Sel sem v Samuelovo štubo. Toplina duha in prostora je vladala med temi najbolj zavr-ženemi med zavrženimi. Vedno sem jih imel rad. Vedno sem
izsrvavei 111 unui.	™ jm
Za njegovo smrt sem zvedel občudoval te tihe, mirne in dis-šelje čez par dni. Potrla me je, ciplinirane kandidate smrti, te
Tovariš naju je zmotil. Prišel je povedat, da so pripeljali čaj. Morala sva k delitvi.
Kasneje sva bila s Samuelom često skupaj, (skal sem ga, kadar mi je bilo tesno pri srcu,
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 St.
KE 6588 ■
Bolezni na mehurju in žlezah
Ako imate težave z vodo in vas peče v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v hrbtu, je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima J5 let uspešne izkušnje v bolnišnici tej posebnosti.
DR. PAUL W. WELSH
hydropathic clinic
123 Citizens Bldg.. 85« Euclid Aye. Teleton MAin 6016
Drsdne nre:10 do « razen ob »edah in po dogovoru
DO YOU WT
VITAMINS?
asffWSS
pwtkui k. *• y f ***”:
■SS'JOSSt
OHEHDAY
SuSEwSiw®
yKSCsS?
*» *«* **• .y**
•assass:*
Bari v Italijo privozil aeroplan iz Jugoslavije. Nekaj potnikov se je v naprej zmenilo in so prisilili pilota, da je moral zavoziti v Bari in tam pristati z vsemi potniki. Aeroplan se je vrnil, oni, ki so hoteli iz Titovine, pa so ostali v Italiji.
IZ MARKIČ PRI MARIJINEM CELJU nad Kanalom je pribežalo v Italijo 12 oseb. Posrečilo se jim je vzeti seboj tudi nekaj živine. Pripovedujejo o neznosnem terorizmu komunitsov in o.splošnem pomanjkanju.
ŠKANDAL V REKI. — Beg beguncev ph postaja za nekatere komuniste vir dohodkov. V' “Giornale di Trieste” beremo zgodbo o Ivanu ali Giovani-ju Simčič v Reki. Ta mož je bil na v Reki tako mogočen, da so mu rekli: “Paron de Fi-ume” ali “gospodar Reke”. Po poklicu je bil mesar—pre-kajevalec. Toda v novi Jugoslaviji dobri komunisti avanzi-rajo- Tako je Simčič pustil nehvaležno obrt prekajevalca, ker bi mu jo enkrat tako podržavili, in je postal uradnik. Imel je opraviti ^ optanti, to je ljudmi, ki imajo pravico do italijanskega drža vljanstva Tem je delal legitimacije in jih odpravljal čez mejo. Toda kot podjeten mož je začel še z novo obrtjo. Začel je spravljati čez mejo tudi take, ki so hoteli bežati iz Jugoslavije. Za dober denar je takim naredil ligitimacije s podatki optantov pa so mogli po begniti iz raja. Baje je ponaredil več sto takih potnih, izkaznic, predno so ga dobili. Sedaj sedi qn sam in še več njegovih sodelavcev. Ker je
Tudi to je dobro neslo.
TEKMA V TEKU. — Na račun želje mnogih Jugoslovanov, da bi prišli izza železnega zastora v svobodo, pripovedujejo tudi razne šale. Tako so bile v Zagrebu tekme v teku na daljave. Pa je bila slaba udeležba in tudi tekmici se niso obnesli. Na skupščini čportnikov so to grajali in vpraševali, kako bi se temu od-pomoglo. Pa vstane nekdo in pravi: “Jaz vem, kaj naj o-blast stori, pa bomo Jugoslovani potolkli vse rekorde sveta v teku.” Predsednik ga vpraša: ‘Kaj bi to bilo”. Oni pa odgovori : “Tito naj odpre par dni meje. Boste videli, kako bo vse teklo k temu cilju, meji. Vse rekorde potolčemo".
BEG IZ RAJA. — Kraški komunisti, ki so ostali pod Trstom, so se menili o ran j kih. Tudi komunistu to včasih pride na um. Pa pravi eden glavnih iz komunistične vere: “Jaz bi že verjel v raj, če bi kdo prišel nazaj in povedal, kako je tam.” Eden malovernih pa ga zavrne: “Saj prihajajo vsaki dan iz našega raja. Kar vprašaj jih, kako je tam.”
IZ GORICE so izgnali v začetku maja Italijani 20 slovenskih komunistov, ki so jugoslovanski državljani. Zaradi tega so seveda zavpili komunistični listi na debelo. S tem kričanjem pa so najbolj dokazali, da so ti komunisti res agenti jugoslovanskega komunizma in Ozne. Tem, kot j.: videti iz vpitja, nič ne diši nazaj v raj.
IZ AVBERJA NA KRASU poročajo tržaški listi, da so sredi maja štirje neznanci napadli sredi noči dva miličnika (po starem žandarja ali orožnika). Trupli ubitih jugoslovanskih miličnikov so našli ir
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII«IIIIIIIIUIIIIHIIIIII»II»III|'II
Sprejme se zidaije za jeklarno
Jeklarna na zapadu bi rada dobila Izučene zidarje. Podjetje bi posebno rado stopilo v stik z zidarji, ki bi se radi za stalno naselili v Kaliforniji. Izbrani dobijo stalno pozicijo, ker to ni samo začasno delo. Podjetje se nahaja V idealni okolici, kjer Imate na razpolago cerkve, družabne klube ln Sole. Prosilci, ki so zdravi in ki bi prestali Strogo zdravniško preiskavo, ki bi hoteli postati del razvitja Jeklarske Industrije na zapa-du, naj piSejo na Harman Stein Adv. Agency, 363 Hippodrome Annex, Cleveland 15, Ohio. iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiinniiHiiiiiiimii
IEL0 DOBIJO BELO DOBIJO
Vrabec
Pravkar sem se vrnil z lova in stopal ob vrtni ograji. Moj pes Taras je tekel pred menoj. Naenkrat je skrajšal svoj korak in se začel pomikati dalje previdno kot bi vohal divjačino pred seboj.
Jaz sem pogledal vzdolž vrt-ne ograje in opazil mladega vrabca, ki je bil še rumen okrog kljuna in s puhom na glavi. Padel je bil iz gnezda (veter je namreč močho majal breze) in bil čisto miren jn raizpenjal svojo bedne, male, komaj operjene perutnice:
Taras se mu je bližal z napetimi mišicami. Kar naenkrat se je spustil z 'bfižn j ega drevesa star vrabec s črnimi prsi in padel kot kamen uprav pred pasje žrelo. Z na šoperejnemi perjem, tresoč se, z jokajočim krikom obupa, je skočil dvakrat proti odprtemu, z otrimi zobmi oboroženemu gobcu.
Zagnal se je bil, da reši svojega otroka. Hotel mu je služiti kot obramba. Toda njegovo malo telesce se je treslo od groze, njegov krič je bil hripav in divji.
Umrl bi in žrtvoval svoje življenje. Kako strašna pošast se mu je moral zdeti pes! In vendar ni mogel ostati na svoji veji, kjer je bil sicer tako viso
Cutter Toolgrinder
Sprejme se izkušenega na vseh vrst brušenja orodja
Mora natančno slediti meram.
5 dni v tednu, 40 ur
THE OLIVER CORP.
19300 Euclid Ave.
(139)
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
V najem se odda lepo stanovanje 5 sob. Mož, ki ima to stanovanje zdaj v najemu, bi rad živel pri najemnikih. — Vprašajte na 733 E. 93 St. ali pokličite MU 8810.
Krasna hiša naprodaj
Naprodaj je krasna predmestna hiša, stara 2 leti, moderno zidana; nahaja se na Wilson Mills Rd. blizu Richmond Rd. Posestvo obsega 6% akrov, razno sadno drevje, orodje in oprema, velika garaža in kokošnjak. Se lahko ogleda vsak čas. Za podrobnosti vprašajte
Daniel Stakich 15813 Waterloo Rd.
KE 1934
(139)
a
narodov, ki šo kot “NN Haeft-lingi’’ v uničevalnih taboriščih tretjega Reicha trpeli in umirali, ker so ljubili bolj svobodo in čast svojega naroda kot pa svoje življenje. Bili so najboljši, zato jih je nacistično zlo najbolj preganjalo. Dohro in zlo ne moreta živeti pod isto streho!
Prisrčno so me sprejeli. — Skoro z vsemi sem se osebno poznal. Stisk rok in topel pogled sta povedala vse. Kaj bi govorili o željah, kijih vsi poznamo.
Postregli so mi s črno kavo in cigaretami iz francoskih paketov. Norvežan mi je ponudil kos čokolade iz švedskega paketa. Vedeli so, da Jugoslovani od Rdečega križa ne ■prejemamo paketov, zato so bili še :bolj radodarni.
Sedeli smo za mizo pri topli peči. Kurivo so NN tovariši za ta večer “organizirali.”
Francoski duhovnik je imel kratek nagovor.
Luč iz Betlehema je zasijala v temo poganstva. Širila se je in zajela med prvimi deželami Francijo. Ta je postala prva hčerka katoliške cerkve. Rastla je in padala, kot se je j dvigala in padala v njej katoliška kultura. Danes sega po Evropi in zapadni kulturi “Mi-tos dvajsetega stoletja.” Temu nasproti postavlja Francija mitos zapadne kulture, zrasle na koreninah katoliške vere. . . Francija bo zmagala, ker je vir njenega mitosa večen, in zmagovala bo vse dotlej, dokler bo črpala svojo moč iz tega vira.” Po nagovoru so Francozi in-tonirali in prav tiho zapeli mar-seljezo. Marseljeza v Dachau! Luč v temi! Košček tolažbe, | košček vere v neizmernem morju žalosti in obupa!
(Dalje prihodnjič)
-------O-------
___prvi pomorski kabel je bil
položen leta 1860 preko preliva La Manche med Francijo in Anglijo,
rejo čez mejo z aeropianom.lgoslavije tudi razne predme-Toda ti so redki. Tako je vite, ki se ne smejo izvažati. •
Kln mmcmaov »o u— in tak° ™ren	,
'oiubov grabnu ob cesti £	aU de>h, močne, ^	^ ^
e mladilTlju-	1» umaknil nazaj. Sko-
raj bi lahko trdili, da je spoz- -nal to silo. Pohitel sem in poklical psa, ki je bil vet zmeden in se oddaljil z nekim, svetim spoštovanjem.
Da, ne smejte se, to je bilo spoštovanje, ki sem ga občutil pred tem malim junaškim ptičkom, pred^ilo njegove očetovske ljubezni._V. P.
—o-------
Lepa zidana hiša naprodaj
v bližini E. 185. St., za 1 dru-Peka ^ žino, 6 sob, sprejemna soba, jq-
Na straži ob Panama, prekopu. — Okrog 80 “Shooting Star" jet P-80B bojnih letal je stalno na straži ob Parnima prekopu. Ta letala imajo svoje baze v Balboa. Ta letala so 'mnogo hitrejša od onih starega tipa.
di, ki so nezadovoljni z režimom. Kakor so se poprej navadili v partizanstvu napadati fašiste in naciste, tako napadajo in po istih metodah no-samosilnike komuniste. Prišlo je že marsikje do krvavih spopadov. Nasilje pač rodi nasilje. O takem spopadu med orožništvom in uporniki je prišlo, kot piše tržaški list, na Otlici nad Ajdovščino.
V DORNBERGU so tudi imeli alarm, češ da so v bližini kraljmatjaževci. Najbrž* ni bilo veliko na stvari, vstvarja pa to velik strah med titovci. Tudi na Stari Gori pri Gorici so titovci delali’ velike preiskave, ker so dobili poročila, da so tam taki uporniki.
Taki spopadi in taki odpori n# morejo voditi do nikakega cilja, so pa znamenje, koliko nezadovoljnosti se nabira za železnim zastorom.
Češka vojska za sovjete
doors, wihdows and screens, garaža, vrt z nekaj sadnim drevjem, vse je v dobrem stanju in se lahko takoj vselite vanj. Za podrobnosti pokličite
Edward Kovač Realty ,
960 E. 185. St.
KE 5030
to.
Hiša naprodaj
Naprodaj je dobro ohranjena hiša za eno družino, 7 sob, Praga. — Komunistični!vse preproge, linolej, cabinet predsednik vlade Gottwald je sink, prijazenvrt,lotje62čev-odredil, da se češka vojska or-[ijev širok, 3 garaže, možni ganizira popolnoma po vzoru j dohodki. Prodaja jo lastnik sovjetske rdeče armade. V voj- sam. Zglasite se na 656 E. 93 ski se bodo vpeljali poučni in _ Tri ^loke severno °d ®t. propagandni kurzi o komuniz- Clair Ave., tel. PO. 6578.
mu. Ves duh vzgoje in njen, namen bo v tem, da napravi češko vojsko sposobno, “da se roko v roki bori na strani bratske Sovjetske unije in drugih slovanskih zaveznikov,” ka-kora je to določeno v besedilu prisege za češke vojake.
MALI OGLASI
Ledenica naprodaj
Naprodaj je ledenica v dobrem stanju. Pokličite EX. 3711-	—(138)
(139)
Poceni za 1 družino To je prijazna hiša za 1 družino, postavljena na precej obširnem lotu,. kjer je rožni in zelenjadni vrt ter velika senčnata drevesa. Spredaj je veranda zamrežena, v parlorju je fireplace, zraven je jedilnica'' in kuhinja. Zgorej so pa 3 spalnice in kopalnica. V kleti je nov Bryant furnez na plin, toilet in pršna kopel. Velika garaža za 1 avto. Posestvo je v jako dobrem stanju in selite Se lahko takoj. Lastnik je kupil večjo hišo na deželi, zato da to za dobro ceno okrog ?12,000. Hiša se nahaja blizu Nottingham Rd. in si jo
Hiša naprodaj
Za 1 družino, 4 sobe in kopalnica spodaj, zaprta veran-izdelano gornje nadstrop-
Lot 105 širok, 147 dolg; .....................— — - --
dvojna garaža. Za več infor- lahko ogledate vsak čas. Vpra-
mačij pokličite KE 5513.
šajte
(139)
Kdo je našel prstan?
V petek 9. julija je bil izgubljen zaročni prstan v Whitehouse Cafe, 1156 E. 71 St. Pošten najditelj dobi nagrado, če pokliče EX 3263.
Lake Shore Realty
565 E. 185th St.
KE 1055
(139)
Zra, da bi jih naprej redil in tako se bodo ti trojčki gotovo znosit m kakt mizi v obltkt okusne telečje pečenke.
Stanovanje iščejo
Zakonski par bi rad dobil v I najem 3 do 4 sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče j po 5 uri popoldne UT 1-0207. , -(141)
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, a avtomobile, Upa Itd. w lahko ln sanealjtvo
IV1874
m
PREKLETA KRI
ROMAN
Karel Mauser
Je le nekaj vredno, če Vendar Piškotar ni zgubil imaš nekoga, ki ti reče dobro !glave. Na Lojzko je prepisal besedo. Kadar gre Matevž na samo njivo na Bregu in del go-
Prva pisma. Jej, kako se Ne-žiki trese roka. Prvo Tomaževo pismo. Pa ni samo za Neži-ko, tudi za Jekličevo je priložen list. Urban ne upa pisati na dom.
Nežika gleda naslov: Zemun-Saj komaj ve, kje je. Samo to ve, da je daleč. Hvala Bogu, da sta Tomaž in Urban skupaj. Tudi Fronc se je oglasil. Skoraj doma je ostal. V Škofji Loki služi pri planincih.
“Ko bi bil Tomaž tam,” se stoži Nežiki. Večkrat bi ga lahko obiskala.
Za Matevža pa ni nihče zvedel. Fronc ga še omenil ni, Tomaž pa tudi ne. Samo Piškotar je vedel- Lojzka je od togote vekala, ker je Matevž pisal očetu in ne njej. Samo pozdrav zanjo je pripisal prav v robu.
Zdaj so se dekleta oddahnila. Za pisma ni daljav. In tako od srca lahko vse zapišejo. Z jezika so lepe besede tako težko zdrknile, na papir pa kar kapljajo. Nežika dva dni piše. Izbira besede in išče prav take, ki že dolgo leže na dnu srca. Da bo Tomaž vedel, kako ga ima rada-
Poletje že leze v jesen. V Zabrezju kose otavo. Mrkovec jo sam reže. Saj ima čas. Še vesel je, da jo more. Tako lahko misli na Fronca.
Presneti fant, kako se zanima za delo.. Vedno povprašuje, če so to že postorili, kako je z živino, kaj mislijo sejati in prav nazadnje, kako je z zdravjem in če Tonče pridno raste,
bi se ljudje ko j nagnetli k Mr-kovcu, da bi fant kaj povedal.
Lojzka je bila nad Matevžem razočarana. Mislila je, da jo bo zasul s sladkimi besedami, pa je bil še bolj mrzel kot prej. Od užaljenosti je vekala-
Kakor brž je bil Matevž doma, je začel mislilti na Nežiko. Zdaj je priložnost. Tomaža ni in navsezadnje, če Nežika dobro premisli, Piškotarjeva domačija tudi nekaj velja. Seveda, čakati bi bilo treba, da bi oče prepisali. Potlej bi vzel, katero bi hotel. Mrkovčeve bi se oče branil z vsemi štirimi, dokler bi bili živi.
Lojzka vidi, da se Matevž oddaljuje od nje.- S poslednjimi napori skuša dbdržati njegovo ljubezen. Vse je že tako preračunala in precenila.
Mlada Piškotarka, gospodinja največje kmetije v Zabrezju. Zdaj se sanje vsak dan sproti razdirajo, razpadajo, Matevž je hladen kot zid, komaj da je še podoben staremu Maitevžu-
Kadar je Lojzka sama v čumnati, grize prste od same ihte. Včasih je Matevž komaj čakal, da je odšla v čumnato. Da je le zaslutil, da je sama, je bil že pri njej. Zdaj mu vse to ni več mar. Smeji se ji, če mu kaj reče.
“Ti si otročja.”
Lojzkina ljubezen prehaja v sovraštvo, ki išče pomočnikov. Kamor gre Matevž, tja pride tudi Polde. Lojzka ve za vsa Matevžave pota. Tudi do Pi-
"Gbšpodar bo, da ga m v va- 'sRotarja je dosti bolj prijazna.
si,” nasmiha Mrkovec, ko brusi koso. “Ravno pravšen bo prišel od vojakov. Naj le vidi, kakšen je svet; bo še bolj privezan na domačijo”
Malo pred Šmarnom se je vrnil Maitevž. Mrkovec ni mogel verjeti, ko mu je Nežik^ pri-
povedovala, da ga je srečala.
Kmalu so po vasi govorili, da so ga oprostili, ker je Piškotar vložil prošnjo.
“Ko je drugi sin naumen,” je -pobijal Mrkovec zavist, ki mu je hotela vstati v srcu.
Vesel bi bil, ko bi mogel Fronca rešiti.
Vendar so na Matevžev prihod hitro pozabili. Kdo bi Piškotar j evega imel k mari? Da, ko bi prišel Fronc. O, potlej
Stari je spet ves zmeden, z vročimi očmi zasleduje Matevževe korake.
Prekleta kri v Piškotar ju ne more v miru. Matevžu je prav. Naj se le stari zahaklja. Potlej bo imel on boljše.
Piškotar oprezuje za sinom. Le kam ga hudič nosi vedno. Pri Lojzki ni, pri Jeklicu tudi Da se mulec kam narobe
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMETI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Mary Zupančič
ki ]e mimo v Bocu zaspala dne 14. Julija 1943.
Pet let je že poteklo odkar Tebe več med nami ni, a nismo Te še pozabili, v srcih še živi spomin.
Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce. ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega te dne.
Žalujoči ostali:
SOPROG in OTROCI.
Cleveland, O., 14. julija 1948.
ne zakadi. Jeklicu je dal besedo. Francka bo skoraj godna. Čedna punca, preklemansko. Namesto da bi se fantin zdaj pobrigal iza dekliča, pa koleštra po vasi. Kocjanov pritiska za njo in kazno je, -da se rada vidita. Matevž bo toliko časa be-leštral, da bo prepozno.
Piškotarja je obsedla misel, da Matevž čaka na Lojžko. Divja ihta je v njem. Kje je zapisano, da se ne bi mogel še sam'poročiti? Nikjer. Dokler je on gospodar, naredi lahko, kakor hoče. Če se Matevž misli poročiti po svoji volji,- mu izplača doto in naj gre, kamor hoče.
Piškotarja grize, da nima več otrok. Kaj naj počne s Poldo? Raste, pa je vsak dan bolj neumen. Marička tudi kar rumeni. Njene sorte je. Ječna in vsa bolehna.
Z lesom se to zimo Piškotar ne daje več. Vse je prepustil Jeklicu in Bobnraju. Naj ravnata, kakor hočeta. NI mu več za -delo, nikjer nima obstanka. Za,koga naj dela? Za Matevža je dovolj. Polde bo imel samo kO: v hiši, Maričko bo pa, kmalu stisnilo. Dolgo ne bo. Drži se naprej, kakor da je grbasta.
Včasih hoče Piškotarja zlomiti. Gleda druge, kako so srečni.
Mrkovec.
Prekleti bajtar. Srečo ima, kamor se obrne. Otroke ima zdrave in močne. Taki so, da jih ni v vasi. Gruntarski se pulijo zanje, kadar najemajo v dnino.
Vendar je Piškotarju laže, kar je Lojzka bolj prijazna z
vas in sta Piškotar in Lojzka sama, se menita kot mož in žena. Piškotar vidi, da v Lojzki vre. Visi na Matevžu, čeprav noče pokazati. Pa jo le boli, da ga noben večer ni doma.
Matevž se je kakor spremenil. Tih postaja. Po vasi govore, da gleda za Mrkovčevo Nežiko. Prva je izvedela za novico Lojzka. V izbo se je zaklenila, zarila glavo v blazino in vekala. Potlej je prišla govorica na ušesa tudi Piškotarju. Cel teden ni zinil besede, le tuhtal je v sebi.
Za Mrkovčevo lazi, mulec! Prav!
Na petek večer je Ldjzko bolela glava in je koj povečerji legla. Pišfkotar in Matevž sta ostala sama v hiši. Ko je Matevž segel po klobuku, je Piškotar vstal izza mize.
“Počakaj,, da se pogovoriva.”
Maitevž je sedel k peči.
“Slišim, da zijaš za Mrkovčevo,” kolcne Piškotar.
“Ženško si bom izbral,” kratko odreže Matevž .
“Pa Mrkovčeve ne,” plane kri v Piškotarja.
Matevž samo skomizgne z rameni.
‘Ti' povem, da Mrkovčeve ne bo k moji hiši,” zavpije Piškotar.
“Nisem še nič rekel,” se ogiba Matevž odgovoru.
“Z Jeklicem, veš, da sva dogovorjena. Če vzameš Francko, je prav, če ne, ud enem tako, da ti bo žal.”
Piškotarjev glas nekaj skriva. Toda Matevž se ne vda.
‘INie mudi se mi. Morda najdem kaj boljšega.” Kakor da nalašč draži starega.
“Povej naravnosit, da bom vedel,” se Piškotar ne da odpraviti.
“Sem že rekel.”	|
Matevž je trmast.
“Praiv.. Jaz bom naredil po
svoje.”
Potlej Matevž ogrne suknjič
in odide. Piškotarjeve oči so zapičene v izaprta vrata.
Koj ko Matevževi koraki utihnejo, Piškotar vstane. Za čas stoji sredi hiše, potlej odide v Lojzikino izbo.
V nedeljo je bil prvi oklic. Matevža'pod korom je župnikov glas ožgal kot strela. Pa se ni hote] izdati, čeprav so vsi fantje zijali vanj. Še nasmehnil se je, kakor da ve.
Po maši je odšel v oštarijo in dal za pijačo. Toliko pijanosti še nj bilo na Bregu kot to nedeljo. Prav od miz je 'teklo. Vse je plačal Matevž.
Vselej, kadar jedo, Piškotar išče po Matevževem obrazu. Ali se zna tako zakriti ali mu res nič ni mar? Ne pokaže slabe volje.
Lojzka se samo nasmiha,,Noče odkriti srca pred Matevžem. Naj,-misli, da ji ni nič zanj. Kadar pa je sama, se zvija od bolečin in togote.
zda. Morda se Matevž unese. Ne more ga odrezati od hiše kakor hlaipca. Piškotarjeva kri je.
Lojzka molči, noče pokazati prvega razočaranja. Ni še vse izgubljeno. Morda pride čas, ko bo Piškotarja ovila okoli prsta. Tedaj se bo maščevala nad Matevžem,
Matevža grize očečov korak.
Da ibo vzel Loj|zko, si niti v sa-njih ni predstavljal. Pred celo vasjo ga je spravil v sramoto. Ljudje se smejejo. Piškotar ti je pa od zlodja. Vdvoec, pa ti dobi žensko kot fant.
Takšne ohceti Zabrezje še ni videlo. Visa vas je bila 'pokonci. Lojzka je bila na moč čedna. Rahla bledica, ki ji ni zginila z obraza prav do pojedine, jo je delala naravnost lepo. Še Matevža je prevzela. Sprva je
mislil, da so bo ohcerti ognil, potlej se je pa premislil. Ne, na-kljubbo na pojedini. Naj Lojzka vidi, da mu ni h-udo.
Kakšne volje je Piškotar! Smeje se, da se miza trese. Tesno se tišči k Lojzki in vino se
-AND THE WORST IS YET TO COMB —in najhojše šele pride
ga oprijemi je. Brezarjev Nac igra na harmoniko. Okrogle reže, vsa hiša poje, še Matevž.
Ravno zdaj ne sme pokazali, da je očetova poroka zadela.
(Detje orlhodnjl«)
FOR TASTY
dafiuk

Bolj rahli — bolj »lastni MAKARONI
Moderna Noetova barka. — Na ogromno letalo nakladajo živino, ki bo po zraku prepeljana v Italijo. V tej pošiljki je bilo vključenih sedem bikov, dve telici, 50 prašičev, pet psov in 16 belih "Leghorn" pasme kokoši. Vse te živali so namenjene izključno za pleme. Tovor tehta 11,-000 funtov.
Se pripravlja za "vesel” dogodek. — Direktor živalskega vrta v St. Loviš, George P. VierheUer prižiga cigaro "Jenny," ki je ločena od svojega para orangutana "Jerry-a," ker pričakuje “veselega dogodka" enkrat v novembru.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podneyi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2738. 114« E. (1st St.
UtITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kanovega
ANGLMO-SLO VENSKEGA BERILA
“KNGLISH-SLOVENR
kateremu je znižana cena
nimr
1 $ 2.00
	
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 a Clair Ave. Clevelani
d*q.


'flf
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 ST. CLAIR AVENUE
FRANK CVELBAR, lastnik.


Našim naročnikom v Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na na
slovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne ogla se, zahvale ln naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo

Spomin na osvoboditev. — Prebivalci mesta WUtz, Luxembourg so postavili trajen spomenik na čast generalu Pattonu in njegovi armadi, ki je osvobodila to v vojni tako prizadeto mesto. Enega Pattonovih tankov so postavili na cementni podstavek in dnevno na njem vihra ameriška zahteva.