V; v.M. ' '"r •' ; AMCRICAN IN SPIRIT K)R€!GN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0ie?4-68UX) Serving Cmcago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, '-'ittsburgh. New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winhipe’g, Denver, s.. ^ ■ "--Y, ‘p-;« ..iprpp a SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€B Indianapolis, f lorida. kiy. Piieolo. Rock Spring*. *H Oblo CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. EDBRUARY 25, 1980 Japonska izdelovalka avfomobiiov obljubila omejitev izvoza v ZDA TOKIO, Jap. — Vodilna japonska tovarna avtomobilov je Toyota Corp. Predsednik te mogočne družbe Eiji Toycda je izjavil novinarjem, da bo njegova firma letos o-mejevala svoj izvoz v ZDA s tem, da ne bo izvozila v ZDA več kot 610,000 svojih vozil. Nedavno je predsednik a-meriške Unije avtomobilskega delavstva Douglas A. Fraser obiskal Japonsko in se pogovarjal z vodilnimi osebami tamkajšnje avtomobilske industrije. Fraser je izrazil svojo zaskrbljenost glede priliva japonskih avtomobilov na ameriški trg. Rekel je, dlje zaradi tega več deset tisoč ameriških delavcev, članov UAW ob službo. Nadalje je Fraser rekel, da bo UAW začela pritiskati ha ameriški Kongres in Carterjevo vlado, naj'uradno omejujeta uvoz japonskih in drugih avtomobilov, izdelanih v tujini. Problem lahko rešujejo Japonci, ako sami omejujejo izvoz svojih izdelkov. Fraser je tudi predlagal voditeljem japonskih avtomobilskih družb, naj gradijo svoje tovarne kar v ZDA. S tem seveda bi bili delavci, zaposleni v teh tovarnah, člani UAW. -----d—----- Zadnje vesti • Beograd, SFRJ. — K že dolgemu seznamu zdravstvenih težav predsednika Josipa Broza Tita se je pridružila v soboto še pljučnica. Po poročilih zdravniškega sveta v ljubljanskem Kliničnem centru ter po zaupnih izjavah dobro obveščenih jugoslovanskih politikov tujim novinarjem, sklepajo, da so Titove ledvice popolnoma odpovedale. Pljučnica je pri tako resnem stanju bolnika izredno nevarna. • Windham, N.H. — Jutri bodo primarne volitve v državi New Hampshire. Volitve so izredne važnosti za vse predsedniške kandidate obeh glavnih strank. Javna povpraševanja kažejo, da je tekma med republikancema Georgeem Bushom in Ronaldom Reaganom huda in da vodi Reagan s 35% proti 34’7o za Busha. V demokratski stranki vodi menda predsednik Carter z zanesljivo večino nad sen. Kennedyjem. Zadnjo besedo bodo imeli volivci sami. • Salisbury, Rd. — Volitve za rodezijski parlament se začnejo v sredo. Črnska večina ima pravico, izvoliti 80 članov parlamenta. Londonski sporazum, podpisan decembra lani, je rezerviral 20 sedežev za belo manjšino in ti poslanci so že izvoljeni. Pojavile so se tri stranke, ki se potegujejo za črnske volivce. Vodijo jih gverilska voditelja Robert Mugabe in Joshua Nkomo, ki nastopata ločeno, ter dosedanji rodezijski mini- strski predsednik škof Abel Muzoreva. Opazovalci menijo, da bo zmagala Mugabe jeva stranka hi sicer z relativ- no večino. Med vsemi tremi črnskimi voditelji, menijo, da je Mugabe najradikalnejši. Novi grobovi Anna Tomšič Na domu svoje hčere na Sherwood Blvd. v Euclidu, s katero je bivala, je po daljši bolezni umrla 95 let stara Anna Tomšič, rojena Lavrič v Moravi pri Žužemberku, Slovenija, od koder je prišla v ZDA leta 1904, vdova po leta 1957 umrlem možu Antonu, mati Anne Mavsar (Euclid, O.), Tony j a, Frank (pok.), Williama (Novelty, O.), Alice Ažman in Florence Pllad (Painesville, O.), 16-krat stara mati, 13-krat prastara mati, sestra Josepha in Antona (oba pok.). Z možem sta lastovala in vodila mesnico in grocerijo na E. 185 St. od leta 1921-1928, nato sta kupila farmo v Harpersfieldu, O. in tara bivala vse do leta 1953, ko sta se preselila na 18515 Muskoka, kjer je pokojna bivala vse do nedavnega. Bila je članica ADZ št. 132 in SŽZ št. 41. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo, 27. februarja, ob 8.45 zjutraj, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. in jutri popoldne od 2. do 5. ter zvečer od 7. do 9. Frances Kastelic Preteklo soboto zjutraj je v St. Vincent bolnišnici po daljši bolezni umrla 78 let stara Frances Kastelic, rojena Evans, vdova po pok. možtl Josephu, mati Irene Davto-vich, Josephine Boldin, Bernarda, Anthony j a ter pok. Josepha, Johna in Frances, 9-krat stara mati, 1-krat prastara mati ter sestra pok. Johna. Pokojna je bila članica ADZ št. 10, ter KSKJ št. 146. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. jutri, v torek, ob 9. do-podne, v cerkev sv. Trojice na Bedford Hts. ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. ++** * *++■**+»**++*+*********+*****< VREME A . f; Oblačno, vetrovno in hladno danes z možnostjo naletavanja snega do 2 inča v mestu, do 4 inčev v snežnem pasu. Najvišja temperatura, dopoldne okoli 31 F., popoldne okoli 24 F. Jutri oblačno in hladno z najvišjo temperaturo okoli 19 F. dS Preiskovalna komisija Združenih nardov je fe dopotovala v Sran NEW YORK, N.Y. — Petčlanska posebna preiskovalna komisija Združenih narodov, ki bo obravnavala iranske obtožbe proti bivšemu šahu in ZDA, je končno prispela v Teheran. Zaradi zastojev, ki so jih povzročili Iranci sami so morali člani čakati celih 3 dni v Ženevi, v Švici. Predstavnik ZN je rekel novinarjem, da je sedaj vse v redu in da bo komisija začela s svojim delom takoj. Alžirski predstavnik v ZN Mohamed Bedjaoui, ki je obenem član komisije, je tudi izjavil, da posebnih težav ni in da bodo člani kmalu na delu. Izjave raznih iranskih voditeljev si zopet globoko nasprotujejo, tako, da na Zahodu ni mogoče uganiti, kaj v resnici hočejo in kdo med njimi govori resnico. Opozovalci iranskih razmer namreč opozarjajo, da prihajajo različne izjave kar iz štirih kotov , in sicer od predsednika Bani-Sadra, ajatole Homeinija, študentov v poslaništvu in zunanjega ministra Ghotbzade-ha. Najnovejši govor, ki ga je imel Homeini, kaže, da le-ta zahteva sedaj zadržitev talcev vsaj do aprila meseca, ko bo izvoljen nov iranski parlament. Le-ta bo imnl pravico odločati o usodi'talcev, je trdil ajatola. Iranci se dobro zavedajo, da brez talcev v svojih rokah bi jim bilo mnogo težje pritiskati na ZDA, na Zahod in na ZN. Nekateri diplomati v ZDA menijo, da se Carterjeva administracija tega ni doslej dovolj zaverala in da je bil optimizem Bele hiše v zadnjih tednih brez prave ppdla-ge. Terorizem v Španiji se nadaljnje in zahteva nove žrtve SAN SEBASTIAN, Šp. — Neznani .teroristi so streljali iz zasede na 65-letnega upoko jenega polkovnika španske vojske Eugenia Saracibara Gonzaleza in ga ubili. Policija je našla na cesti blizu polkovnikovega trupla naboje, slične tistim, ki so jih v prejšnjih atentatih upoiabljah pripadniki baskovske separatistične organizacije ETA. Izrael: Napravili nismo nobenega poskusa H-bomfes! TEL AVIV, Izr. — Izraelski obrambni minister Ezer Weizman je uradno zanikal trditev ameriške televizijske mreže CBS. da je Izrael eksplodiral jedrsko bombo lani septembra v Indijskem oceanu, blizu južnoafriške obale. Takrat je nek ameriški satelit opazil čuden in še nepojasnjen blisk. Med drugimi vzroki so navedli možnost,, da je prav .Južna Afrika napravila poskus lastne jedrske bombe, drugi so pa ugibali, da je morda prišlo do nesreče neke sovjetske jedrske podmornice. Sedaj pa trdi (CBS, da so Izraelci napravili poskus njihove jedrske bcm-be. Znano je, da Izrael in Južna Afrika tesno sodelujeta na področju vojaške opreme in ni nemogoče verjeti, da bi sodelovala tudi pri izdelovanju ali vsaj poskusu jedrske bombe. Weizman je pa ogorčeno rekel, da sploh ni nobene resnice v tem poročilu in da je cela zadeva izmišljena. IM so sSorile veliko napako, ko se prodale rašimaimke Sovjetiji WASHINGTON, D.G — Po mnenju načelnika raziskovalnega oddelka Pentagona Williama J. Perryja so ZDA storile veliko napako, ko so odobrile prodajo sodobnih računskih strojev Sovjetski zvezi. V Pentagonu so namreč ugotovili, da Sovjeti te stroje u-porabljajo pri izdelavi vojaških tovornjakov in druge vojaške opreme. Perry je pričal pred odbo-rem ameriškega senata in izjavil, da je Pentagon predlagal Beli hiši prepoved prodaje, da je pa hotela zvezna vlada pospešiti proces detente med ZDA in Sovjetsko zvezo in zaradi tega ugodila prošnji ZSSR. Načelnik senatnega odbora Henry M. Jackson je trdil, da ZDA ne bi smele več prodajati sovjetskim voditeljem najbolj sodobne ameriške tehnologije. Ako ne bi Sovjeti vkorakali v Afganistan, je pripomnil Jackson, bi ZDA še naprej mirno prodajale te izdelke Sovjetiji. VEDNO VIC PREGLAVIC ZA SOVJETSKO ZVEZO ZARADI POSEGA V AFGANISTAN NEW YORK, N.Y. — Po najnovejših poročilih, ki prihajajo iz Afganistana, Pakistana tev celo iz Sovjetske zveze, je očitno, da se oboroženi odpor muslimanskih afganistanskih upornikov čedalje bolj razrašča. Razvidno je tudi, da so uporniki najmočnejši na severu in jugovzhodu države, kjer stalno napadajo ceste, mostove in vojaške postojanke. Pred dnevi so uporniki baje poškodovali glavno cesto, ki povezuje Kabul s sovjetsko mejo, kar je seveda silne važnosti za sovjetske poveljnike v Afganistanu, katerih načelnik je še vedno namestnik o-brambnega ministra maršal Sergej Sokolov. Nekateri deli te ceste so na več kot 9,000 čevljev višine. V ameriškem Pentagonu ter v zahodni Evropi pri NATO trdijo dobro obveščeni vojaški strokovnjaki, ki sledijo z vso pozornostjo poteku sovjetskih vojaških potez v Afganistanu, da bo potrebovala Sovjetska zveza najmanj 100.000 več vojakov, da zatre upor, morda celo 200,000 do 300.000 več. Pripominjajo, da so imele ZDA v Južnem Vietnamu, ko je bila vojna na višku, tam nameščenih okoli 500.000 vojakov. Sprašujejo se, ali bodo pripravljeni sovjetski voditelji prevzeti takšne obveze. Pakistanski predsednik Zia ul Hak je pred dnevi sprožil misel, naj bi sovjetske vojake v Afganistanu zamenjali z e-notami iz Pakistana in Indije. Ti bi napravljali red in pripravljali pogoje tako, da bi se afgansko ljudstvo samo odločilo o svoji usodi. Drugi predlagajo, naj bi takšno vlogo prevzeli Združeni narodi v New Yorku. Zaenkrat ni opaziti nobenega odmeva temu predlogu. V zadnjih dneh se je upor razširil tako, da prvič sodelujejo tudi prebivalci Kabula in drugih mest. Začela se je splošna stavka v Kabulu in tuji novinarji in diplomati v mestu poročajo o stalnem streljanju. Prvič so opazili večje poulične demonstracije, Zaničevanje slovenskega jezika v domovini ii. Raznarodovalno deluje v prvi vrsti šola. Slovenščina je skrčena na najmanjšo mero. Poučujejo jo mnogokrat neusposobljeni učitelji, celo iz drugih republik, ki slovenščini sploh niso kos. Dalje igra veliko vlogo pri tem politika pobratenih mest. Na sebi je to sicer lepa misel in dejanje, a kaj, ko že vnaprej črta s programa posebnosti slovenskega ljudstva in seveda slovenskega jezika. Veliko vlogo igrajo tudi mešane delovne brigade, pri katerih gre za načrtno mešanje ljudstev. U-radni jezik teh brigad je, podobno kot v vojski, seveda srbščina. Prezreti ne gre tudi vloge tiska, zlasti cele vrste žepnih romanov in šunda, ki so preplavile Slovenijo tako, da ljudje vedno bolj izgublja- jo čut za slovenski jezik. Najbolj porazen pa je vpliv radia in televizije. Ljubljanska RTV ni več sposobna svojega programa sama oblikovati. Že pri poročilih se vključi neposredno v program drugih jugoslovanskih postaj in namesto da bi slovenski novinar ali napovedovalec poročal o dogodkih v sosednjih republikah, poslušamo neposredni prenos radia Sarajevo, Zagreb, Beograd itd. Mislim, da bi si tisti, ki ne razume samo slovensko, lahko brez težave sam poiskal odgovarjajočo postajo iz sosednje republike. Poleg tega smo prisiljeni poslušati vse dolge govore Tita in drugih politikov v srbščini. Do sedaj ni še nikomur prišlo na misel, da bi oddajali slovenski posnetek takega govora, kot to store za Brežnjevo- ve ali Carterjeve govore. Ne smemo pozabiti tudi filmov na televiziji, vključno oddaj za otroke, pri katerih se zdi urednikom odveč, da bi jih sinhronizirali (kar bi morali, če je slovenski jezik res enakopraven) ali vsaj oskrbeli s podpisi (kar bi bila vsaj borna tolažba). Marsikaj bi se dalo povedati, tudi c ‘•kulturni dediščini” Slovencev, ki postaja vedno bolj južnjaška, z vsem prosta-štvom in psovkami (ki so prodrle celo v leposlovje in v radijske razgovore), razbijanjem, pljuvanjem in podobnim. Slovenska mesta postajajo vedno bolj javna smetišča in človeku se včasih upira iti že v!nekatere “nekše boljše” restavracije. Pri vsem tem postajajo ljudje vodno bolj otopeli. T e stvari jih ne motijo več. Tudi ni nihče za nobeno stvar več odgovoren. Navidezna blaginja, ki jo ljudje uživajo in v kateri je deloma utonila njihova narodna zavest, je zelo srednjeveško tlačiteljska: gospod ni tisti, ki plačuje, ampak tisti, ki daje; od njegove milosti je odvisno, ali boste dobili določeno blago aii ne in v kakšnem stanju ga boste dobili. Predaleč bi vodilo, če bi se spuščal tokrat v socialno politiko dežele, čeprav bi bilo tudi to vprašanje vredno posebne razprave. Brez zamere! Ne mislim, da bi te vrste objavili. Želim le, da bi bile nekomu pobuda za poglobljeno razmišljanje o u-sodi slovenskega naroda. naperjene proti Karmalovi vladi in sovjetskim vojakom. Predstavniki nekaterih uporniških skupin napovedujejo, da bodo napadli Kabul neposredno, kar pa tuji opazovalci dvomijo/ Presenečenje v ZN- Pretekli petek je skupina držav v ZN, ki pripadajo tkzv. neuvrščenemu gibanju, sklicala sestanek, na katerem je hotela obravnavati afganistansko zadevo. Poslali so vabilo Karmalovi vladi v Kabulu, naj pošlje svojega predstavnika, ki bi sodeloval na razpravi. Afganistanska vlada je res poslala 33 let starega diplomata Abdula Rahima Gafoorzaja. Gafoorzaj je bil podnačelnik oddelka za mednarodne odnose v afganistanskem zunanjem ministrstvu. Predstavniki 90 držav so se zbrali za zaprtimi vrati pri ZN, da bi se udeležili razprave. Vsi iso pričakovali, da bo Gafoorzaj odločno branil Kar-malovo vlado in Sovjetsko zvezo. Nadvse presenečeni pa so bili, ko je Gafoorzaj pri priči ostro obsodil lastno vla7 do in Sovjetijo, rekoč, da so zgubili Afganistanci svojo neodvisnost in da je Karmalova vlada le sovjetska lutka. Takoj po Gafoorzaj e vi izjavi so udeleženci sestanka sprejeli sklep, naj njihov predsednik — kubanski diplomat — napiše pismo Karmalovi vladi. V Tem pismu naj prosi Kubanec v imenu vseh neuvrščenih držav, da Karmalova vlada ne stori nič proti Gafoorzajevi ženi, štirim otrokom, materi in trem sestram, ki jih ima pobegli diplomat v domovini. V Kabulu je Karmalova vlada odredila izredno stanje. Sovjetska časopisna agencija Tass je sporočila, da so afganistanske oblasti aretirale nekega Amerikanca in 16 Pakistancev in jih obtožili vohunjenja in drugih protizakonitih dejanj v prid CIA. Ameriško tajništvo za zunanje zadeve je potrdilo, da gre za Roberta Leeja, ki je .baje privatni državljan, ki že dalj časa “potuje” po Afganistanu. Tajništvo trdi, da Lee nima nobenih zvez z ameriško vlado Tiskovni predstav-] nik tajništva Thomas Reston je izjavil nadalje, da ni imelo težav ostalih 60 Amerikan-cev, ki bivajo v Kabulu, da pa jim je svetovalo tajništvo, naj ostanejo v svojih stanovanjih. Pozdrav! Brale e Nobenega zastoja ni v rastoči inflaciji; najhujša v januarju WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je sporočila, da so bile cene blaga za široko potrošnjo višje za 1.4% v januarju, v primerjavi z decembrom lani. Ta skok v enem mesecu je naj višji v zadnjih 6 letih. Ako bi se cene povišale na isti ravni z-a vse leto, bi znašala inflacija letos kar 18.2%. Kaj takega pa finančni strokovnjaki vlade n« priča- Iz Clevelanda in okolice Prošnja— Rojak Franc Štrukelj vljudno prosi, ako bi se oglasil pri njem na 1066 E. 62 St. tisti očividec njegove nesreče dne 12. januarja letos, ki ga je poklical po telefonu. Iz bolnišnice— Ga. Mary Matoh, ki je zaposlena pri Grdinovem pogrebnem zavodu, se je vrnila domov iz Euclid General bolnišnice po uspešno prestam operaciji in sedaj okreva na domu. Prisrčno se zahvaljuje vsem za voščila, kartice, obiske, darila, in molitve. Golobčka smo našli— Komur se je izgubil golobček z beio glavo, belim repom in s plavim obrobkom na nogi? Krasen golobček. Želimo ga izročiti lastniku. Kličite 361-4972. Pobiranje asesmenta— Oltarno društvo pri Sv. Vidu in podružnica Slovenske ženske zveze št. 25 bosta pobirali asesmenc danes zvečer od 5.30 do 7. v društveni sobi svetovid.skega avditorija. Dar tiskovnemu skladu— Rev. Joseph Celesnik, Euclidu, Chio je daroval ^>15 v tiskovni sklad AD. Č. g. Ce-lesniku se lepo zahvaljujemo! Talci izpuščeni— Bančni ropar Earl E. Wright, ki je zadržal 7 talcev v banki v mestu Berea, O. celih 22 ur, se je končno predal policiji in vse talce izpustil. Med obleganjem banke ni bil nihče ranjen. Več “businga”— Današnji clevelandski časopisi objavljajo podrobnosti v zvezi z novo, drugo fazo načrta za prevažanje mestnih šolarjev. Tistim bralcem našega lisca, ki so prizadeti zaradi tega načrta, svetujemo, da se pozanimajo za pojasnila v časopisih. Rjuhe potrebujejo— American Cancer Society stalno potrebuje rabljene, a čiste rjuhe. Ako jih imate kaj, lahko pokličite Mrs. Antonia Stokar na 524-7724. Tisti, ki se bodo udeležili seje Kluba upokojencev za New-burg-Maple Hts. prihodnjo sredo, jih lahko prinesejo s seboj in jih izročijo Mrs. Stokar osebno. Občni zbor— Redni letni občni zbor Korporacije Baragov dom je sklican v nedeljo, 9. marca, ob 2.30 popoldne v Baragovem domu na St. Clairju. Občni zbor Kulturno socialnega kluba v Baragovem domu bo v soboto, 15. marca, ob 7. zvečer. kujejo. Največ so se podražile cene gazolina in drugih naftnih izdelkov, najmanj pa cene živil, in sicer le za 0.1%. Izjema so le cene perutnine, ki so višje za 5.8% v primerjavi z decembrom. Vladni strokovnjaki predvidevajo, da bodo cene energetike še vedno naglo rastle. Nekatere vodilne države, članice OPEČ, že napovedujejo, da bodo kmalu povišale ceno soda njihove nafte. ' KMERIŠkA DOMOVINA, FEBRUARY. 25, 1980 Ameriška Doiuoviiva a p* idi mea i mrrre 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 Beseda iz naroda... AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) j James V. Debevec — Owner, Publisher Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio |3 No. 23 Monday, Feb. 25, 1980 Kulturna sezona je pred nami Kot vsako leto ob tem času smo v Clevelandu, Chicagu, Torontu in drugih večjih ali aktivnih slovenskih naselbinah zopet na pragu nove kulturne sezone. Zlasti tu v Clevelandu bo marsikateremu zavednemu rojaku in rojakinji težko odločiti se, kam naj gre ta petek in soboto zvečer, ali v nedeljo popoldne. Naš Koledar društvenih prireditev, ki ga objavljamo v ponedeljkovih številkah Ameriške Domovine, je zgovoren dokaz , tega. In še zdaleč ni popoln! Ko je slovenska kulturna sezona na višku, se večkrat zgodi, da imamo posamezniki tudi do pet ali šest prireditev na razpolago isti dan. Ni mogoče, da bi se udeležili vseh. Včasih slišimo, da bi bilo bolj pametno za celotno skupnost, ako bi imeli manj pevskih ; zborov ali drugih organizacij, ki vsaj da neke mere konkurirajo med seboj in s tem nekako razdvajajo to skupnost. S tem mišljenjem ne soglašam. Tisti med nami, ki smo vajeni, da prisostvujemo koncertom vseh clevelandskih slovenskih pevskih zborov, če je le to mogoče, pa kaj hitro opazimo, da ima vsak zbor svojo posebno publiko. Ako smo pri koncertu Glasbene Matice, vidimo ljudi, ki jih redkokdaj vidimo na koncertih drugih pevskih zborov. Isto je pri Korotanu, Jadranu, Zarji itd. Krivdo za to stanje nosijo deloma pevski zbori sami. Da-jajo vtis — vsaj temu piscu, — da so zadovoljni s .svojo dolgoletno, stalno publiko, in da torej ne vidijo nobene potrebe, iskati nove poslušalce in podpornike. Dejstvo, da so dvorane običajno zasedene ob nastopih teh zborov, podpira njihovo sedanjo ravnodušnost v tem smislu. V zadnjem letu som pa vseeno opazil nekaj primerov, ko dvorana ni bila zasedena do zadnjega sedeža, in takih lukenj bo vedno več, posebno ko bodo prireditve izključno ali pretežno v slovenskem jeziku in ko ne bodo združen 1 z večerjami. Vmes posegajo tudi politična nasprotja, ki so zelo globoko ukoreninjena in ki jih ne bo mogoče nikdar docela odpraviti. Nekateri nočejo na Jadranove ali Zarjine koncerte zato, ker so ti zbori po njihovem mnenju v preveč prijateljskem odnosu s sedanjim družbe no-poiitičnem sistemom v domovini. Drugi pa nočejo na Korotanove prireditve zato, ker mislijo, da so Korotanci kot skupina preveč sovražni in “nerealistični” do sistema v današnji Sloveniji in Jugoslaviji. Slovenci, prav tako kot drugi narodi, so različnega mnenja glede političnih in drugih vprašanj. Tisti, ki si upajo trditi, da človek ne pripada slo- venskemu narodu, ako ne sprejme to ali ono prepričanje, storijo veliko , napako. Vsi imamo seveda pravico, izpričevati in razlagati svoja mišljenja in kritizirati tiste, ki ne soglašajo z nami. Še več bi rekel: dolžnost nas vseh je, da to storimo. Naši nastopi in osebno obnašanje pa morajo spoštovati določene m. e j e . Drugače postanemo skrajneži in kaj so skrajneži, lahko vidimo danes v Iranu, da komunističnih in drugih diktatorskih režimov ne omenim. Včasih politika sploh ne pride v poštev kot vzrok; zakaj določenih ljudi ni videti na Jadranovem ali Korotano-vem koncertu: “Ja, oni ne pridejo na naše koncerte, zakaj bi mi šli na njihove?!” Ali pa: “Jaz grem samo na Recher ali na Waterloo!” “Ne grem več na St. Cair!” “Tam se ne počutim dobrodošel!” “Mene ne marajo na Holmes!” “Mene ne marajo na Waterloo!” Navedel bi lahko veliko več sličnih izjav, ki sem jih že sam slišal v teh zadnjih dveh letih, odkar sem zopet v Clevelandu. Takšna medsebojna nasprotja bodo ostala živa med nami v Clevelandu in drugih naselbinah. Čejrrav nekateri trdijo, da je takšno stanje škodljivo slovenski skupnosti, ni res, da mora biti tako. Ako ne dopuščamo v naših posameznih organizacijah, da nas vodijo skrajneži, lahko dosežemo v še večji meri, kot obstaja sedaj, vzdušje strpnosti do nasprotno mislečih ljudi. To nikakor ne pomeni, da s tem prodajamo ali kompromitiramo naše ideale, naše prepričanje. Moramo pa le priti do tega, da se lahko pogovarjamo med seboj, da debatiramo, da razlagamo naša stališča. Upravičeno’ smemo dvomiti o resničnih namenih tistih, ki želijo, da se ne. bi pogovarjali med seboj, da ne bi sploh prišli v stik, da bi stopili kar čez cesto, ko bi opazili kcga iz nasprotnega “tabora”. Česa se vendar bojijo? ' Letošnja pomladna koncertna sezona bo plodovitna ne le v Clevelandu, ampak tudi v drugih slovenskih .naselbinah po ZDA in Kanadi. To je hvalevredno in tudi podpore vredno. Kot kaže, bo letos več kulturnih društev gostovalo v drugih naselbinah. V Clevelandu bomo videli skupine iz Chicaga in iz drugih slovenskih središč, razne clevelandske skupine bodo pa gostovale v Kanadi in drugod. Upajmo, da bodo te posebne prireditve, kakor tiste, ki smo jih že vajeni od naših “domači h” društev, pripomogle k resničnejšemu medsebojnemu spoštovanju in razumevanju — če že ne sporazumevanju ! Rudolph M. Susel Mrs. Mary Otoničar Cleveland, Ohio — V vsej slovenski skupnosti v Clevelandu, najbolj pa seveda v fari sv. Vida dobro poznana Mrs. Mary Otoničar, je 6. februarja 1980 dopolnila 90 let izredno plodovitega življenja. Mrs. Mary Otoničar je bila rojena 6. februarja 1890 v Pori-klancu, fara Sodražica. V Cleveland je prišla 4. novembra 1909, torej 19 let stara, k svoji teti Frances Lunder. Čez dobra dva meseca po prihodu v Ameriko, 17. januarja 1910, se je poročila z Rudolfom Otoničarjem. Poročne obrede je opravil v cerkvi sv. Vida takratni župnik Father Jernej Ponikvar. V srečnem zakonu se jima je rodil sin Rudolf. Dolgih a srečnih 55 let sta z možem živela v zadovoljnem zakonu, leta 1965 ji je umrl mož, a sin Rudolf pa že leta 1947. Mrs. Mary Otoničar je ustanovna članica društva sv. Marije Magdalene št. 162 K.S.K.J. v Clevelandu, ki je bilo ustanovljeno 5. marca 1917. Dokler je mogla, se je rada udeleževala društvenih sestankov in društvu pomagala, kjer je le mogla. Najbolj pa ji je menda pri srcu Oltarno društvo sv. Vida, kjer še sedaj pri teh visokih - letih skrbno in vestno vrši posle tajnice in blagajničarke. Kot članica ali odbornica pa je tudi aktivna pri drugih cerkvenih ali verskih organizacijah — pri Materinskem klubu fare sv. Vida, pri Baragovem, Slomškovem in Misijonskem krožku ter pri Marijini legiji. Naroče- SLOVENSKA PISARNA ° v Baragovem domu CLEVELAND, O. — Vse naročnike za knjige Družbe sv. Mohorja, ki jih naročajo v naši pisarni, lepo naprošamo, da bi svojo naročnino za leto 1981 sedaj poravnali, da se izognemo poznejšim opominom. S tem, da knjige naročimo, zelo podpremo Družbo sv. Mohorja v Celovcu, ki je največji branik pravic in zavednosti naših slovenskih ljudi na Koroškem. Koroški Slovenci živjjo pod hudim in stalnim pritiskom nemških nacionalistov, ki,hočejo vse, kar je slovenskega na Koroškem, izbrisati. Naročnina za prihodnje leto je $18. Slovenska pisarna pa sprejema tudi naročila iz vseh delov Združenih držav, treba je le poslati naročnino in točen naslov. Knjige bodo dostavljene na njihov dom. Pisarna ima na razpolago še nekaj izvodov knjig za leto 1980. Cena štirim knjigam. $16. V pisarni lahko dobite ali naročite plošče: Zvon, V deželi moji $6.50, Slovenski do-rpobran $5, Preljubo veselje (izdaja p. Odilo Hajnška, v korist zadeve svetništva škofa Slomška) $5. Lipa zelenela je (od koroškega pevskega zbora Korotan), $5. Vse navedene- cene veljajo za nakup v pisarni, po pošti je 1 dolar več. Plošče so zelo primerne za rojstne dni ali druge obdaritve in so trajne vrednosti. Prosimo vse, ki v naši pisarni naročajo časopise in revije: Družina. Ljubljana, Og-njišče-Koper, Naša luč, Svobodna Slovenija -Argentina, Ave Maria-Lemont in druge, da bi svoje obveznosti poravnali. ker odlašanja rada povzroče razne nevšečnosti. Slovenska pisarna 6304 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103 Tel. 381-9617. slovenska korenina! Ga. Mary Otoničar na je na več slovenskih časopisov in revij ter-še vedno redno prebira Amerikanskega Slovenca, Ameriško Domovino, Ave Marijo, Katoliške Misijone in Božjo besedo. Življenje in delovanje Mrs. Mary Otoničar nam je vsem v vzgled nesebičnega in požrtvovalnega dela v blagor drugim. Takšni so pač nevidni stebri farnih in slovenskih skupnosti, ki se redkokdaj imenujejo, a vendar nosijo velika bremena za njih obstanek in napredek. To so prave slovenske korenine! Mrs. Mary Otnoničar! “May the dear Loriji bless You” ob Vaši častitljivi 90-letnici življenja. Nič Vam naj ne bo hudo, če Vam že :‘oke, noge in oči odpovedujejo — kar ste z njimi v svojem življenju ustvarjali, vse še trdno stoji kot lepa dediščina mlajši generaciji. Bog Vas ohrani še mnogo let! Jože Melaher Slovenski upokojenci na Waterloo vabijo k večerji in plesu CLEVELAND, O. — V soboto, 15. marca, priredi Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. vsakoletno zabavo z večerjo in plesom v Slovenskem; delavskem domu na Waterloo Rd. Večerjo začnemo servirati ob pol šestih zvečer v spodnji dvorani, ob osmi uri sledi domača zabava s plesom. Za ples bo igral orkester Joe Luzarja. Večerjo bodo za nas pripravile in servirale kuharice in strežnice pod vodstvom Mary Dolšak. Cena večerje s plesom je $7, samo za ples $3. Za rezervacijo pokličite predsednika Walterja Lam-peta na tel. 531-4417 ali tajnika Steva Shimitza na 531-2281. Dne 11. marca (torek) bo seja Kluba in tam lahko dobite vstopnice za večerjo in ples. Poinnimo, to je zadnji dan, ko se boste lahko priglasili za večerjo. Vsem članom, članicam in prijateljem, ki boste prišli na to našo vsakoletno zabavo s plesom, pa zagotavljamo obilo zabave in razvedrila v krogu znancev in prijateljev, starih in novih! Walter Lampe •----o------- Iz naših vrst Cleveland, O. — Cenjeno uredništvo! Pošiljam nakaznico za enoletno naročnino Ameriške Domovine, kar je več, je v pomoč listu. Želim vam dosti naročnikov! Mary Lunka Cleveland, O. — Dragi! Prilagam ček za enoletno naročnino Ameriške Domovine, o-ostalo pa naj bo za tiskovni sklad. Vas vse pozdravljam’ Prank Dejak Iz newyorske prosvele I. Popravek NEW YORK, N.Y. — V svojem dopisu, objavljenem v AD dne 1. februarja, je Tone Osovnik zapisal, da sem jaz zatrdno razglasil: “Našo faro smo z odločno voljo in naglico ukrepanja in s pritiskom na prave knofe rešili.. Ko bi bil Tone tega stavka ne dal v navednice, bi jaz ne popravljal. Ker je pa z na-vednicami ta stavek položil v, moja usta, moram ugotoviti, da jaz tega nisem rekel, zlasti nisem rabil besede “na prave knofe”. Besede “knot” ne bi nikoli rabil na prosvetni uri, izraza “pritisniti na knof” pa tudi nisem še nikoli slišal. Pri nas smo rekli “pritisniti na prave kljuke”. II. Prosvetna ura Ceste izven mesta so bile poledenele in vožnja z avtom nevarna. Veliko naših pro-svetarjev ne stanuje v mestu in zato niso mogli priti. Pogrešali smo naše zveste člane Puce, Pfeiferje, Stalzerje, Zupane, Kamine, Jenkote ml., Grome itd. Nekateri niso mogli priti zaradi bolezni. Influenca še vedno pobira nove žrtve. Mnogi so jo že preboleli, drugi se še borijo z njo. Vem, da jim je bilo hudo, ker so morali ostati doma. Bila je pustna nedelja in bili smo dobre volje. V dobro voljo so nas takoj spravili Babniki, ki so nam postregli s. toplo kavo, čim "smo prišli iz cerkve in Klesinova Karl in Helenca, ki sta nam za lived zaigrala par poskočnih slovenskih melodij. Dr. D. Lango je lepo recitirala zabavno zgodbo “Kako je moj stari oče prišel do denarja”. Zgodbo sem poslal uredniku AD, da jo objavi, če hoče. Nato je mala Sandi Burgar zaigrala na klavirju precej dolg in težak komad, nakar je njen očka ing. L. Burgar recitiral zgodbo, kako so cigani cvrli namišljena jajca in dodal šalo o župniku in dveh nunah, kako so igrali golf. Prvi del sporeda je zaključil z originalnim kupletom naš ljudski pesnik in pevec Karl Klesin. Na klavirju ga je spremljal Franjo Kostanjški. Navzoči so z napeto pozornostjo sledili pevcu in mu z gromkim smehom in dol-dolgim ploskanjem na koncu izrazili občudovanje in zahvalo. Opisal nam je, kako je že zgoraj barval mami plenice in v njih našel svoj poklic (Karl je pleskar), kako je z očetovo pobudo s pasom po zadnji plati našel pot v šolo, kako je na kmetih kot fant zabaval dekleta in se nad njimi maščeval, ker ga ni nobena marala. V odmoru smo izrazili sožalje Franju Kostanjskemu, ki mu je na Hrvatskem umrla mama. Drugi del sporeda so začeli otroci. Peli so v kostumih pesem: “Čuk se je oženil. ..” Otroci so bili tako dobro maskirani in kostumi tako originalni, da so navzoči otroke komaj . prepoznali. Sočustvoval sem z Andrejčkom, ki mu nikakor ni bilo všeč, da je nastopil kot deklica v lasulji z bujnimi lasmi. Tone Jenko je zatem recitiral Milčinskega zgodbo “Iz strahu korajža”. V enodejanki “Doktor Hu-dopisk” so nastopili Charlie Klesin kot Kihavec, Miro Zupančič kot Napihnjenec, Marinka Zupančič kot Vrtoglavka in Silva Vodlan kot Starka. Zdravnika je igral Jože Vodlan. Vsi so bili dobri in burka je bila kakor nalašč napisana za pustno nedeljo. Bila je naj- boljši del sporeda in gledalci so se dobro zabavali. Otroke in burko je pripravila za nastop naša požrtvovalna Cirila Saksida. III. Zahvala Zahvaljujem se vsem tistim, ki ste mi pismeno ali ustmeno ali po telefonu sporočili svojo zahvalo za reportažo “Pred trideset leti”. Obljubil sem vam, da bom še kaj napisal, če bom mogel. Dr.. Zdravko Kalan ------o------ Mimogrede iz Miiwaukeeja Kulturne ustanove v Ljubljani Ljubljana je kulturno središče slovenskega naroda. Zato ima svojo univerzo, univerzitetno knjižnico, konzer-vatorij, narodni gledališči Dramo in Opero in par drugih gledališč, več muzejev in umetniških galerij. Z ženo sva imela na sporedu obisk več predstav v ljubljanski Drami. To pa je bilo nemogoče, ker je bilo celotno dramsko osobje na gostovanju na Dunaju. V ljubljanskem opernem in baletnem gledališču sva imela priliko uživati znano Puccinijevo opero “Tosca” z v naslovni vlogi prvakinjo beograjske opere Smiljanič, ki je pela vlogo v srbskem jeziku. Bila je odlična predstava. Cavaradossia je pel tenor Dimitar Damjanov v bolgarskem jeziku in Scarpia je pel F. Radovan v italijanskem jeziku. Vsi ostali so peli v slovenskem jeziku. Opero je vodil dirigent Ciril Cvetko, režiral je Emil Frelih. Čeprav je opera bila podana odlično, je navzoča publika bila zelo hladna napfar. i izvajalcem. Slišal sem, da ljubljanska glasbena publika vedno hladno sprejema umetniške stvaritve. .Opazil sem. da v opernem gledališču ni več dijaškega stojišča. Študenti in študentke so z aplavzom ali žvižganjem povedali, če je opera uspela ali ne. Midva z ženo sva na koncu zaploskala malo bolj glasno, pa so poslušalci takoj razumeli, da nisva domačina. Razumljivo je, da so se po tolikih letih spremenili tudi ljudje in ne samo čas. Naslednje dni sva z ženo obiskala več manjših umetniških galerij in muzejev, kjer umetniki v raznih privatnih hišah ali paviljonih razstavljajo svoja umetniška dela. Jaz bom omenil tu samo par najvažnejših zgodovinskih in umetniških ustanov. Minilo je že več kot ppl stoletja od mojega zadnjega obiska v ljubljanskem Narodnem muzeju na bivši Blei-weisovi cesti, danes Prešernovi cesti. Stavba je bila sezidana 1. 1885. V ozadju muzeja, blizu operne hiše je Valvasorjev park z velikim spomenikom Janeza Vaj kar d a Valvasorja. On je napisal in izdal knjigo “Slava vojvodine Kranjske”. To Valvasorjevo delo je bilo slovenskim zgodovinarjem p o m e m b en vir proučevanja naše preteklosti. Narodni muzej obdeluje in razkazuje arheološke kul turno-zgodovinske danosti slovenskega ozemlja od jamskih časov do današnjih dni. Izredno zanimiv je Etnografski muzej, kjer obdelujejo pomembno dokumentacijo ljudskega življenja na slovenskem etničnem ozemju. Zelo zanimiv in bogat je Prirodoslovni muzej, ki prikazuje zoološke, botanične in mineraloške danosti slovenskega ozemlja. V neki sobani v prvem nadstropju pa še vedno stoji ogromno okostje, mamuta, izkopano v Nevljah pri Kamniku. Ta mamut je poginil 18,000 do 20,000 let pred našim štetjem. Muzej je vreden, da si ga vsakdo ogleda. ❖ Danes je v Ljubljani pri železniški progi Ljubljana-Trst in novi dvosmerni cesti ob tej progi že gotov podvoz na Gosposvetski cesti. V gradnji je tudi podvoz v Tivolskem parku, kjer na eni strani tega podvoza sameva beli spomenik Primoža Trubarja in pravoslavna cerkev, na drugi strani pa je stavba Moderne galerije. Ta tivolski podvoz je zaradi cementa in stopnic prikrajšal tivolski park sigurno za par sto metrov. Pravijo, da napredek to zahteva. * Blizu tivolskega podvoza stoji bivši Narodni dom, danes Narodna, galerija. Narodni dom je bil za časa avstrij -skega cesarja Franca Jožefa močna slovenska narodna trdnjava. V tej stavbi so bili prostori za vsakovrstne prireditve. V prednjih spodnjih prostorih so bile razne pisarne, kavarna in restavracij i in v ozadju pisarna in telovadnica ljubljanskega društva Sokol-Matica, danes društva Partizan. V velikih gornjih prostorih pa so se vršile plesne zabave, maškarade in razne predpustne prireditve. Spominjam se še dobro, da sem se na neki maškaradi, v nekem skritem kotičku, hotel malo “pošockati” z neko lepo maškaro, pa kot nalašč se je nad nama nekaj prevrnilo in naju zasulo s prahom in sajami. K sreči je to bilo na maškaradni prireditvi, zato je bilo veliko smeha in zabave. * Danes in mnogo let nazaj kraljuje v tem domu Narodna galerija, v kateri je matična zbirka slovenske likovne umetnosti od srednjega veka do začetka impresionizma. Tu najdete srednjeveške stenske slike in kipe iz 16. in 17. stoletja, baročne in romantične slikarije, realiste in slovensko impresioniste kot so Ivan Grohar, Matija Jama, Rihard Jakopič, Matej Sternen, Ivana Kobilica in še mnogo drugih. Tu se nahaja največja zbirka srednjeveške plastike in plastike iz konca 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Tu so kiparska dela Franca Bernekerja, Ivana Zajca, A-lojza Gangla, Svitoslava Pe-ruzzia in še drugih. Vse te zgodovinske in u-metniške hrame bi moral o-biskati vsak Slovenec in Slovenka, rojen doma ali v Ameriki ali v kakršnikoli državi. Samo v teh hramih najdete slovenski ponos! A. G. ■-----o------ * šlevilo diakonov v ZDA raste Washington, D.C. — Ameriška katoliška konferenca__ U.S. Catholic Conference — poroča, da se je število posvečenih stalnih diakonov v ZDA v letih 1978 in 1979 znatno zvišalo — približno za tisoč. Oktobra 1979 je bilo v ZDA 4.028 stalnih diakonov v primeri z 3.087 prejšnje leto. Škofovska konferenca v svojem poročilu navaja, da stalni diakoni vršijo postranske duhovniške dolžnosti po župnijah in verskih ustanovah. Večinoma so poročeni in zaposleni v raznih službah. ------o------ Če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes! Oton Habsburg: KONSERVATIVNA EVROPA - IN SLOVENCI! Dne 28. vinotoka 1979 je avstrijsko gibanje Aktion Oe-sterreich-Europa priredilo v Domu glasbe v Celovcu srečanje, na katerem je bil glavni govornik Oton Habsburg, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla, predsednik združenja Paneuropa-Union ter sedaj poslanec bavarske krščansko-so-cialne stranke v Evropskem parlamentu v Strassburgu. Prisotni so bili celovški župan, zastopnik koroške deželne vlade, ki je socialistična, ter zastopnik ljudske avstrijske stranke. Vsi so v krajšem ali daljšem nagovoru izrekli dobrodošlico in spomnili na dejavnost Koroške, ki da vneto sodeluje z bližnjimi deželami, Sloveniji ter Furlanijo-Primorsko. Dvorana je bila skoraj v celoti zasedena, toda večinoma s starejšimi ljudmi. Na odru je godba v staroavstrijskih vojaških uniformah zaigrala za uvod nekaj koračnic iz starih časov, kar je učinkovalo res nekoliko ganljivo. Godbo sestavljajo somišljeniki avstrijskega evropskega gibanja. To gibanje ima po vsej Avstriji že razpredeno organizacijo s tajniki po posameznih avstrijskih zveznih deželah. Pripadajo mu nekatere ■ pomembne osebnosti, pa tudi pripadniki nekdanjega avstrijskega plemstva imajo močno besedo. Tako načeljuje npr. dunajskemu odseku knez Thurn-Taxis, sodelujejo pa tudi razni grofiči in kneževiči, od Auerspergov pa do Liech-tensteinov navzdol in seveda še kakšen Erdoedy, Batthyany in še kako ime. Ta starinski nadih pa še ne pomeni, da so ideje tega gibanja tako zelo zastarele, četudi so odkrito konservativne. (Toda konservativni so npr. tudi Angleži, ne da bi jih kdo imel za nazadnjake.) Vsaj kar zadeva krščansko Evropo in njene krščanske ‘tradicije, je treba priznati, da gre za pravo gledanje. Kje bi bila danes Evropa, če bi je stoletja ne prežemala krščanska zavest? Dogajale so se vojne, kmečki upori itd., ki pa se ne dajo primerjati s sodobnimi revolucijami, npr. v Rusiji, kjer je zadnja boljše-viška revolucija in stalinistično obdobje terjalo 60 milijonov človeških življenj. Skoraj isto število žrtev je terjala tudi kitajska revolucija. Ne da bi tajili srednjeveške zablode, slabosti in pogreške, toda s to masovno morijo, ki jo je prinesla tkm. osvoboditev človeka danes, v 20. stoletju se res ne da primerjati nič v zgodovini. Ob tako trdnem polaganju idejnih izhodiščih ni nekaj izjemnega, če evropsko gibanje na nemško govorečem prostoru uživa podporo nemških in avstrijskih katoliških cerkvenih krogov, deloma tudi resnih protestantskih. Kar pa zadeva sredstva za organizacijo in delo, se zdi, da je zadaj Bavarska oz. njen predsednik Frane Jožef Strauss. Že ob tem imenu nam je takoj jasno, da je evropsko gibanje odločno protikomunistično in protisocialistično, zato je seveda deležno ostre kritike ali satire s strani levičarskega tiska in njegovih simpatizerjev ter tudi s strani liberalnega, ki je bil vedno nasproten vsemu, kar je bilo verskega in krščanskega. Na prim. tednikov ‘‘Der Spiegel”, “Stern” in drugih liberalnih revij, iz katerih črpajo oz. ponatiskujejo protiversko propagando navadno tudi v ljubljanskih listih. Pred dr. Otonom Habsburg je nastopil njegov kolega, evropski poslanec dr. Egon Friedrich, protestant iz Nuern-berga. Mogoče je bil njegov govor še zanimivejši od Otonovega. Poudaril je zlasti še zanimanje za vzhodnoevrop- ske narode pod sovjetskim gospostvom. Zanje je v Evropskem parlamentu simbolično pridržan en prazen sedež. Spomnil je tudi na bližnje narode, Čehe, Slovake, Madžare, Slovence ter potrebo po razvijanju meddeželnega sodelovanja. Slovence je omenil tudi dr. Oton Habsburg, bodisi one na Koroškem kot onstran v Jugoslaviji in poudaril vlogo Koroške kot kulturnega mostu med narodi. Iz tega nastopa, pa tudi iz besed koroških zastopnikov strank je bilo razbrati določen ton, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, da se tudi avstrijske oz. koroške stranke počasi osvobajajo ve-likonemške ideologije in vpliva nemškutarske organizacije Heimatdienst. Potreben pa. je še čas, da pride do preobrata v koroškonemškem mišljenju, pri čemer ima velik pomen tudi zadržanje slovenske strani. Slovenska stran na Koroškem se mora izkazati za dinamično, spretno, tako da lahko uspešno odbije očitke, da so slavokomunisti. Če bi ko-roškoslovenska skupnost res prevzela komunistično revolucionarno ideologijo, bi to pomenilo njen konec kot slovenske skupine, zakaj izpostavila bi se udaru avstronemške strani, ki se komunizma resnično boji. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila Avstrija nekaj povojnih let zasedena tudi po sovjetskih četah, katerih ravnanja se Avstrijci še prav dobro spomnijo. Po drugi strani pa bi bilo naivno, če bi sedaj Slovenci razglašali, kako se konservativno avstronemško evropsko gibanje zanima za nas. Tako kot je npr. neki zdomski slovenski tisk slavil knjigo nemškega pisca Stroehma o Jugoslaviji, v kateri prav o Slovencih govori pristransko in namerno pomanjkljivo. Toda slovenska inteligenca v zdomstvu, ki ne more iz občutkov manjvrednosti, je izvajanje pristranskega Nemca povzdigovala in slavila, hvaležna, da nas je “uboge”, “majhne”, “zatirane” in “nepomembne” Slovence sploh omenil. Od samega omenjanja Slovencev ne moremo tudi s strani dr. Habsburga in po njem navdahnjenega gibanja pričakovati kdove česa. Dr. Oton Habsburg bi bil moral, da bi bilo pravici in resnici zadoščeno, še vse drugače nastopiti v prid slovenske skupnosti v Avstriji, kot pa da jo samo omenja. Tudi tu gre za kom-promisarstvo, zakaj veliko evropsko mislečih nemških ljudi misli tudi precej nacionalistično in ima nekak strah pred “Slovani” in čudno, tudi pred Slovenci. Iz obzira do njih in da se jih ne odtuji, pa se nem-škonacionalnim silam ne sme česa očitati ali jih sploh omenjati. To je seveda taktika. Mogoče celo pametna in da pidde bolj jasno zavzemanje za jezikovne in narodnokul-turne pravice pri tem gibanju kasneje do izraza, ko se že utrdi? Kakorkoli že, Slovenci se ne moremo zanašati, da nas svet sam od sebe opazi, ampak moramo sami poseči v svetovno dogajanje in se svetu, še bolj pa Evropi predstaviti. Nekaj primerov! Protestant Trubar se je sam lotil izdaje prvih slovenskih tiskanih knjig; sledijo nato nenehno podvigi, ki kažejo na zavzetost posameznikov, od slovarja Gutsmanna, Alassio de Som-maripa, do Žiga Zoisa, Valentina Vodnika, Prešerna, Ple-teršnika. Lotili so se sami, ne da bi čakali, da jim naroči delo kaka znanstvena ustanova. In so v resnici naredili več kot pa današnja slovenska univerza ali pa Akademija znanosti in umetnosti. Pleteršnikovega slovarja AHMSTTA 1 ~ VEBRTJKRV 2S, IMS OB 85'LETNIC! DRUŠTVA SV. BARBARE ST. 23 KSKJ Bridgeport, Ohio *******W******+*f*»+»*+**+**> j *+**++* rt** slovenskega jezika doslej še ni doseglo nob.eno delo, kljub temu da imamo sedaj dve slovenski univerzi; še zmeraj je številno slovensko izrazje po pokrajinah nezapisano in se izgublja. Tudi primer založbe Trofenik, ki bo ostala nekaj zgodovinsko pomembnega, je naredila vnema enega človeka; prevod Prešerna v italijanščino je delo tržaškega klaretinca, patra Franca Husu, spet na lastno roko, je začel prevajati. Prevodi Jurčičevega “Kozjaka”, ki jih je nad petdeset, so spet nastali po zavzetosti dr. Ferdinanda Kolednika, ki je še vedno neutruden v svojem delu za predstavitev slovenskega naroda in njegove kulture svetu. Ce nas bo torej Evropa kdaj spoznala kot (kulturen narod, v njenem osrčju, nas bo po našem lastnem prizadevanju in ne zaradi pravičnosti, enakopravnosti in še česa kot takega. Toda naše mišljenje mora postati bolj dinamično, ne sme biti vklenjeno niti v protinem-ško ali proti-italijansko ali staroslovansko ideologijo, iskati moramo stike, se znati pogovarjati, se znati predstaviti, če smo se doslej raje potajili. H. sem bil izvoljen za tajnika pri novem društvu sv. Antona Padovanskega, Z veseljem in velikim zanimenjem sem bral naš slovenski časopis in tedaj smo tudi zvedeli, da se je v Jolietu, 111., ustanovila dne 2. aprila 1894 K.S.K.Jed-nota za vse Slovence v Ameriki. Brali smo lep članek kot vabilo, da naj Slovenci v Ameriki ustanovijo društva in se pridružijo tej prvi slovenski Jednoti, da bomo tako združeni pomagali drug drugemu. To, kar smo čitali o naši Jednoti, nam je zelo ugajalo; nekateri izmed nas smo začeli takoj, razmotrivati, če ne bi bilo bolje za nas Slovence, da bi pristopili v našo K.S.K.Jed-noto. Drugi smo imeli zopet pomisleke ter trdili: Ker imamo že eno društvo, je bolje, da ostanemo, kjer smo, to je pri NHZ. Vsekakor pa nas je bilo pet, ki smo se dogovorili, da naj pišem na urad K.S.K.J-glavnemu tajniku Mihaelu Vardjanu in naj poizvem bolj podrobno, kako obstoji ta slovenska Jednota. In res sem pisal prvo pismo nepoznanemu sobratu, tedanjemu glavnemu tajniku M. Vardjanu in ga prosil za pojasnila o novi Jednoti. V nekaj dneh sem že prejel prijazen odgovor z vsem: podatki In pojasnili, kako m na kakšni podlagi je KB.K.J. ustanovljena in' z vsem navdušenjem nam je priporočal, da naj ustanovimo društvo in se priključimo k domači slovenski organizaciji. To nas je še bolj navdušilo in kd smo se prepričali, da nam K.S.K.Jednota nudi jako dobro zavarovalnino, smo sklenili delovati na to, da ustanovimo lastno slovensko društvo in se združimo z našo Jednoto. Rojaki John Janc, Frank Slokan, John Golob in Josip Hochevar so bili takoj pripravljeni sodelovati za uresničenje naše ideje. Ni pa šlo to tako lahko, kajti kot sem že omenil, je več rojakov, spadajočih k društvu sv. Antona, nasprotovalo ustanovitvi slovenskega društva. Med tem časom je prišlo še par rojakov v naselbino in končno se nam je posrečilo ob koncu meseca februarja 18:;5 dobiti še sedem rojakov, da nas je bilo 12, kot se je zahtevalo po tedanjih pravilih KSKJ za ustanovitev novega društva. Dne 1. marca 1895 smo določili za prvi skupni sestanek v ta namen pri rojaku John Vidic, ki je stanoval blizu Unijske dvorane premogarjev. Na tem sestanku smo skupno razmotrivali o ustanovitvi novega društva, navzočim sem -prečital pravila K.S.K.J., katera so po resnem preudarku vsi odobravali, zlasti še radi tega, ker je Jednota na katoliški podlagi, kar smo pogrešali. pri hrvatskem društvu. V tistih časih so bili rojaki, ki so prihajali v naselbmo iz stare domovine, z malo izjemo še vsi globoko verni. Vsi smo hodili ob nedeljah k sv. maši v cerkev sv. Antona Padovanskega in smo spadali v to takrat nemško župnijo. Vsako leto je prišel ob velikonočnem času kak poljski duhovnik, da smo opravili svojo versko dolžnost pri njem, kdor ni bil zmožen nemškega jezika, kar je bilo pa za Slovence bolj težavno, ker niso dosti razumeli tega jezika. Tako smo se počutili skoraj tuji in zapuščeni v tem oziru. Zato smo na tem sestanku o tem našem položaju resno razmotrivali in prišli do zaključka, ko bomo imeli svojo katoliško društvo, bomo poskušali dobiti vsako leto slovenskega duhovnika v naselbino, da bo dana prilika vsem Slovencem opraviti velikonočno dolžnost. (Dalje prihodnjič) KOLEDAR društvenih prireditev Prijaiel’s Pharmacy St. Clair Ave. & < 68 St 361-4211 IZDAJAMO TUbi ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽA VB OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS MAREC 2. Klub slov. upokojencev za Holmes Ave. okrožje priredi vsakoletni banket. Kosilo bo servirano od 4. do 6. zvečer. 9. —• Pevski zbor Jadran priredi koncert in razstavo v počastitev 60-letnice svojega obstoja v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Pfičetek ob 3.30 pop. Igra orkester Markic-Zag-ger. 16.— Misijonska Znamkarska Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Kosilo bo servirano od 11.30 do 1. popoldne. 22. — Glasbena Matica priredi svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zvečer, večerja ob 7., nato ples. Igra Jeff Pecon orkester. 23. — Dramatsko društvo Li- lija poda veselo igro “Voda” v Slov, domu na Holmes Ave. j - ''j ” j : " 29. —Balincarski klub na Waterloo Rd: in Balincarski krožek Slovenske pristave 'priredita .skupno večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd., začetek ob 7. uri. Igra orkester Dušan Mamič. 30. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo v svetovidskem avditoriju, od pol dvanajstih do treh popoldne. APRIL 12.— Tabor, DSPB Clevelaud, prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. 20.—Klub slovenskih upokojencev na St. Clair priredi večerjo in ples v spodnji dvorani SND. Začetek ob 4. popoldne. 26. in 27. — Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi pomladanski program “Rumpelstiltskin” v SDD na Waterloo Rd. 27. —Pevski zbor Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave,, Maple Hts., O. MAJ 3. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 11. — Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Pričetek ob 3. popoldne v šolski dvorani. 11. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu. 16. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7. zvečer ” SDD na 15335 Waterloo Road. 18. — Materinska proslava društva Triglav, Milwaukee, ob 2. popoldne, v Parku. 26. — Spominska svečanost društva Triglav, Mihvau- \ kee, s sv. mašo, sporedom in kosilom v Parku. Pričetek ob 11. dopoldne. JUNIJ 14. in 15. — Tabor, DSPB Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva. 15. — Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok. Gen. Leona Rupnika. 22. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi prvi poletni piknik v svojem Parku. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, zabava in ples. Igra Amanov orkester iz Chicaga. 29. — Piknik Misijonske Znamkarske Akcije (MZA) na Slovenski pristavi. JULIJ 13.—Mladinski pevski zbor, ”■ Kr. 3 SNPJ priredi “cirkus” in piknik na SNPJ farmi na Heath Road. Začetek ob 2.30 popoldne. 20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. 20. — Misijonski piknik s sv. mašo in kosilom v Parku Triglava, Milwaukee. Sre-čolov, igre in žrebanje dobitkov. Pričetek ob 11. dopoldne. 27. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v — Collinwoodu na Slovenski pristavi. AVGUST 24. — Športni dan in piknik društva Triglav. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana. _ SEPTEMBER 13. — Pevski zbor Fantje na vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. _ 21. — Oltarno društvo sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole. 28. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za za- -bavo igra Frank Sezon. OKTOBER 11. — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-ple Hts. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer. 18. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-letnice . svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zvečer. 18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Sloven- ■ skem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. 25. — Štajerski klub, Cleveland, O. priredij martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. NOVEMBER 8. — Praznovanje 30-letnice društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. zvečer. 8. — Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Igra orkester John Hutar “Just for You”. 9. — Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do . 1.30 popoldne. 29.—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SP/D na Waterloo, Road. MALI OGLASI Beautiful House For Sale Chesterland 8243 Merrie Lane Take 306 to Mulberry, west to Lyman to Mary Lane. GAS HEAT! 4 bedrm split, IVs acre wooded lot, fireplace, built-in, & micro oven, full basement, $82,900. Transferred owner will consider all offers. For appt., Elaine Bullock, 729-9258. DOLORES C. KNOWLTON INC. REALTORS 729-1971 (X) Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary. Call 732-7880 (X) EUCLID BUNGALOW 3 bedrms., alum, sided, air cond.f 2 car garage in low $50’s. Call Frank Perme LOCATION REALTY 531-8788 (22-23) BY OWNER RICHMOND HTS. Owner in a hurry to sell. Beautiful 3 bedroom ranch on ¥2 acre lot, l1^ bath, living, dining and family rooms. Built-in kitchen, full basement and many extras. 486-4296 i' (22-26) BUSINESS FOR SALE Delicatessen, on Grovewood Ave., coolers, C-2 license, inventory. Asking price $5000. Call 531-6749 (18-23) UNFURNISHED APARTMENT 1081-83 E. 71 St., So. of St. Clair. 6 rooms, pay own utilities, $85. Call days — 241-2044 eve. 843-8033. (19-27) MONEY 1 want to buy wood ice-box or any old furniture. 942-8193 (12-25) By Owner Handy man special. 20873 Miller Ave., Euclid. Lot 50 x 150. $20,000. Near Slovenian Hall. Phone 943-2666. (21-25) FOR RENT, EUCLID, O. 2 Family, up, furnished. Very nice — clean. 1 or 2 adults. $250 plus utilities. 481-7158 (21-23) FOR SALE Lake Shore, Westropp. 2 Family. 5 Rooms down, 6 up. 2 Car gatage. For immediate sale. $28,900. Call 951-8530. FOR SALE Euclid, Ohio. Building lot, zoned 2 family, Goller Ave, $12,900. Call 951-8530. (13-24) / -o-- Fokažite Amcrišk-o Domovino prijateljem, Pošliamo jo brezplačno na ogled! COLLIN WOOD BAR In Slovenian-Croatian area, seats over 150, horseshoe bar, dance floor, kitchen. Great possibilities for the ambitious operator. Priced for quick sale. Call Frank Perme LOCATION REALTY , 531-8788 (22-23) BASEMENT SALE Feb. 28—29, 10 a.m. — 5 p.m. Ladies half-size clothing, sizes 9 to 20Vz, 1 cfent to $5.00. Toys, aquarium, 8-track players, antiques, camping pots. H-7S-x 15 tires, mag rims and much more. 10(518 Joan Ave. (Across from Sears at W. 110 St.) AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 25, 1980 Vaclav Benei-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN 'Škof Valdemar je takoj poslušal. Le da mu je bilo nekako težavno sedeti na konju. V štirinajstih letih se človek odvadi celo česa drugega. Zadnjič na potu iz ječe v kraljevski grad se je le s težo obdržal v sedlu. Toda bile so čudne postave, na katerih čelo se je postavil Valdemar, da bi mlademu kralju strgal z glave krono in njegovi še mlajši nevesti takoj prvo leto v novi domovini ogrenil s pelinom. Že od daleč so delali na človeka neugoden vtis. Pri srajcah so imeli rokave zavihane do komolca, hlače do kolen in na nogah lesena obuvala. Njihovo orožje so bile sekire, sidra, vesla. Pošten meč je bilo videti malokje. Njihovi obrazi so bili zaraščeni z gostimi, ščetinastimi bradami, njihova lica zagorelordeča, velike ustnice iztegnjene, da ugriznejo kar najsilnejše. Uporniki so namerili proti obrežju. Vržejo se na svatovski sprevod, ki se mora vsekakor tod vrniti iz Bukovca. In res se je zdelo, da se je na tej strani vzdignilo vse. Nekoliko starih Dancev, o katerih so govorili, da je v vsakem trojna kri: nemška, švedska in domača, je pozdravilo čudno četo z bodočim kraljem, da je Valdemaru samemu v družbi postalo tesno pri srcu. Na obrazih brodarjev je bila brazgotina poleg brazgotine, njihove roke so bile polne žuljev, njihove mogočne prsi napete in iz gpla so jim prihajali glasovi, neizmerno strašnejši od onih, ki prihajajo na ušesa brodarjev, ko se pokažejo bela jadra z mračnimi oblaki in po-letava nad jamborom družba zvedavih galebov. “Hej ... kaj je to! — Ali vidite?” je kriknil naenkrat oni izmed brodnikov, ki je ravno hotel ogovoriti Valde-mara in ga zagotoviti zvestobe svojih tovarišev. In ribiči so videli zelo dobro ... Bregu se je bližala neveii-ka ladjica .. . V ladjici so bili samo kaki trije možje ...” “Ti nam ne smejo ubežati.” “In ne ubeže ... Tujci so.” • “Bogatini.” “Boš videl, kralj, kako u-memo svoje rokodelstvo ...” Takoj je bilo nekoliko čolnov na valovih, in niti deset minut ni preteklo, ko je bila ladja s tujci obkoljena od vseh strani. Na tuji ladji so se sicer posvetili meči, a samo da so se zalesketali. Čolnarji na skielksjoerskem obrežju so res izborno umeli svoje rokodelstvo. Škof Valdemar je strmel nad hitrostjo, s katero so s-"1 polastili tujcev ... Vsi trije so si bili podobni, kakor da so padli drug drugemu iž oči. Govorili so tudi nekoliko nemško. Med brodniki ni nemškega razumel nihče. Toda za vprašanje in odgovarjanje ni bilo časa. Brodniki so hoteli kar naj prej e na breg. In ko so si ogledovali ujetnike, so se žo skoraj kesali, da so se spustili za njimi. Na njih ni bilo nič, kar ,bi. lahko pograbili. Obleka tujcev je bila slaba, usnjata krzna obrabljena, samo meči ob boku so se jim še svetili... Tujci so imeli roke zvezane na hrbtu .. . Meče ob boku so jim pustili v zasmeh. “Kdo ste?” Škof Valdemar je govoril v nemškem jeziku. Danski brodniki so nagubali čela; toda molčali so, ker bodo, ko bo on kralj, tako rokodelstvo lahko izvrševali podnevi in ponoči... “Umetniki...” Obličje škofa Valdemara se je razjasnilo.. “Katerega naroda?” “Francoskega.” “In kaka je vaša umetnost?” Škof Valdemar je pričenjal biti prijazen. (Dalje prihodnjič) Zadolževanje in inflacija V Ameriki so v zadnjih letih prišle zelo v modo takogvane kreditne karte, s katerimi morejo lastniki kupovati na dolg skoraj vse, kar potrebujejo — in ne potrebujejo — za vsakdanjo življenjsko uporabo. Kreditne karte pa so velika nevarnost za lahkomiselno kupovanje in kopičenje dolga. Zaradi nepremišljenega zadolževanja so se Amerikanci znašli na skrajni točki pred gospodarskim polomom. Skupen privatni ali osebni dolg Amerikancev — vključno dolg na hiše je leta 1970 znašal 430 milijard dolarjev; proti koncu lanskega leta pa je privatni dolg Amerikancev že znašal 1.2 trilijona dolarjev (1.200,-000.000.000). Povprečni Ameri-kanec plačuje sedaj 23% od svojega razpoložljivega zaslužka za odplačevanje dolga. Mnogo ljudi enostavno ne zna pametno uporabljati svojih kreditnih kart in nasedajo navidezno lahkim pogojem za odplačevanje, pri čemer pa je še vedno dodan tudi gotov odstotek k zadolžni vsoti. Nekateri z eno kreditno karto odplačajo starejši dolg na drugi kreditni karti, se pravi, si izposodijo denar, da odplačajo starejši zapadli dolg. Prekomerno nakupovanje povzroča inflacijo, toda tudi in- Ro$*er of Officers of Lodges and Clebs OUR LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSKJ President Edward J. Furlich Vice President: Sally Jo Furlich Sec.-Treas. Josephine Trunk, 17609 Schenely — 481-5004 Recording Sec. Connie Schultz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Woman’s and Children’s Activi- ties: — Jackie Hanks. Men’s Sports Activities — Bob Schulz Meetings are held the second Wednesday ct the month at. secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m. All Slovenian doctors in greater Cleveland a:’eas to examine prospective members. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB Spiritual Dir., Rev. Joseph Boznar President — Mrs. Janet Borso 1. Vice.- Pres., Karen Shantery 2 Vice-Pres.— Charlette Taricska Rec. Sec., Betty Svekric Corivs. Sec. — Patricia Talani Treasurer, Roseanne Piorkowski Publicity Chmn., Mary Jo Rem Meetings are held on the first Wednesday of every month excluding July and August. | Dues are $3.00 and paid in September for each school year. ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS Oificers 1970-80 Commander: Richard J. Mott 1st V.C.: Daniel Reiger 2nd V.C.: John Oster Sr. 3rd .C. — Ludwig Snyder Adjutant — Thomas Kirk Treasurer: Steven Piorkowski Judge Advocate: James Slapnik Ji\ Welfare: John Kirk Jr. Historian: Vincent J. Baškovič Officer of Day: Frank Godic Jr. Medical: Martin Strauss 1 Year Trustee: Joseph S. Baškovič 2 Year Trustee: Frank Ljubi 3 Year Trustee: James Logar Chaplain: Rev. Joseph Boznar Auxiliary Liaison: George Paprik Meetings are held every third Tuesday each month in our new icluibroom, located at 6101 Glass Avenue. Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our Faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in naad, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for . social and athletic activities. Vice-pres. — Rose Aubel Recording-sec.: Jane Gribbons Financial-sec.: John Pečnik Treasurer: — Jennie Stetz Chief Auditor —Mary Butara Auditor — Frank Aubel Auditor — Emma Trentel Meetings are held every 2nd Wednesday of the month at S. N Home on St. Clair Ave., at 7:30 p.m. tiieiore the meeting premiums payable from 6:00 to 7:30 p.«n.J Lite insurance — All plans available for the entire family from birth to age 60. Indemnity Benefits — Indemnity — sick and operation benefits available to all adult members. Ask secretary tor membership application. Enroll your friends in an more than a Bank Savings Account. No tax involvements at any time. Draw reserve if needed and still insurance plan that offers you orotect your policy “Value in full.” The Western Slavonic Association was founded in 1908 “Solid as the Rockies’' — 147% solvent as per State Insurance Actuary. Highest annual dividends paid to members yearly. BARAGA COURT NO. 1317 Catholic Order of Foresters Spiritual Director — Rev. Joseph P. Boznar Chief Ranger — John J. Hočevar Vice Chief Ranger — Joseph V. Hočevar Past Chief Ranger — Fred Sternisa Recording Secretary — Alphonse A. Germ Nursing Home Consultant— Frederick Križman Statutory Agent and Parlimentarian— Paul J. IJribar Legal Counselor— Paul J. Hribar, L.P.A. Fund Raising Committee— Hon. Mike Telich Jean Križman Josephine Hirter James Kozel Albert Pestotnik Cecelia Wolf Membership Committee— Alma Lazar Josephine Hirter Dr. Rudolph Susel Vida Shiffrer Publicity Committee— Josephine Hirter Cecelia Wolf Rudolph Susel Auxiliary Liason Chairperson— Jean Križman Welfare Patients Coordinator— Cecelia Wolf Building and Planning Com.— Albin Lipoid Frank Kosich John Cech Fred Križman Mary Cerer will be an Ex-officio member of all Comrriittees, /and she is to receive notice of all Board of Trustees Meetings and all Committee Meetings. First person named in each committee is chairman. The Slovene Home for the Aged a non-profit organization accre- i ,U.'-V -U".- d mimtiM i» nmm Financial Secretary-- Anthony dited by the natiorlal Joint Com_ J. Urbas, 1226 Norwood Road mission on Accreditation of Hospi-Tel. 881-1031 tals as a long term facility dedicaiea Treasurer Rudolph V. Germ principies arMj standards of Trustees Joseph V. Hočevar, excellence for care and service ron-Albert Marolt, Charles^ I. Kikelj dered to patients and residents. Your donations make it possible for our aged and disabled to spend their remaining years in quiet dignity. for all information call: (urea Gregory P. Joseph C. Youth Director Hribar Visitor of Sick Saver ______________ Program Director — Albert R. 216) 486-0268. Giambetro------------------------------------------- Senior Conductor — Joseph C. Saver Junior Conductor — Frank J. Kolenc Senior Sentinel — Elmer L. •Perme Junior Sentinel — Edward M. Prija tel flacija povzroča, da ljudje ne marajo štediti. Zakaj bi naj odlašali kupovanje in hranili denar, če pa bo prihodnje leto ista reč dražja 13%. Če na primer kupite na dolg avto ali televizijski aparat, ga boste lahko odplačevali z manjvrednim denarjem. Prav tako je z denarjem naloženim na banki zanižjo obrestno mero kot naraste v enem letu inflacija. Tako smo se znašli v začaranem krogu nepremišljenega zadolževanja in zapravljanja, kar dviga cene, višjim cenam nujno sledijo zahteve po višjih plačah in tako naprej. Če bo šlo nekaj let tako naprej, bomo morali denarnice zamenjati z nahrbtniki. Za pametno gospodarstvo še vedno velja izkušen ameriški pregovor: Ni važno, koliko zaslužiš, ampak koliko prihraniš. LADIES AUXILIARY St. Vitus Post 1655 C.W.V. President: Rose Poprik ' 1st Vice-Pres.: Toni Kender 2nd Vice Pres.: Marcie Mills 3rd Vice Pres.: Laura Shantery Secretary: Jo Nousak Treasurer: Mary Babic Historian: Irene Toth Welfare Officer: Jean McNeal Ritual Officer: Jo Gorencic 3rd yr. Trustee: Kathy Merrill 2nd yr. Trustee: Diane Potočnik 1st yr. Trustee: Theresa Nov-sak Social Sec.: Jo Mohorčič Chaplain: Fr. Joseph Boznar Meetings-are held every second Wednesday of the month in the Post Clubroom, 6101 Glass Ave. AMERICAN SLOVENE CLUB President — Cehe Drobnič Vice Pres. — Terry Hočevar Recording Sec. — Helen Levstik Corres. Sec. — Agnes Koporc Treasurer — Rose Grmsek 6512 Bonna Ave., Cleve., O. 44103 361-1893. ' Meetings held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Sav-ir.gs Club Room at 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio. ST. MARY’S HOLY NAME SOC. 15519 Holmes Ave. Cleveland, Ohio 44110 Spiritual Director — Rev. Victor Tome President — Ed Kocin Vice-President — Emil Knez Slovenian vice-president —Rudy Knez Secretary — Lou Koenig Treasurer — Art Eberman 531-7184 Sick and Vigil Chairman —Frank Sluga Program Chairman — Joseph Sajovec Corresponding Secretary —Louis Jesek Marshall — Louis Jesek ST. MARY’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVE. Roster — 1979-1980 Spiritual Dir. — Fr. Victor Tome Honorary Pres. — Sr. Donna McKula President — Marcia Olesko Vice-Pres. — Jennie Jesek Rec. Sec’y. — Joan DeNardo Treasurer — Josephine Kocin Corres. Sec. — Maryrose Uszko Spiritual Cbm. — Ann Nemec Auditor — Agnes Plymak Membership — Melina Densa School Affairs, Francis Zupon Sunshine — Donna Tome Cafeteria — Melina Densa and BiBa Mu sin a Refreshment — Katherine Hoffman iSafety — Jane Smolik Hostess — Lida Mazi THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION ST. CATHERINE’S LODGE 29 CLEVELAND, OHIO President — A1 Gribbons Vitus Auditorium at 8:00 p.m. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Victor Tome Chief Ranger, Henry Skarbez Recording Sec. Joseph Sterle Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 Št., 681-2119 Treasurer Louis Somrak Youth Director, Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak. Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mlinar Field Representative, Frank J. Prijatel, 845-4440 Meetings held every third Sunday in St. Mary’s Study Club Room. DAWN CHORAL GROUP Slovenian Women’s Union President and Librarian: Pauline Krall Vice-president, Jean Jansa Secretary-Treasurer Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willowick, Ohio 44094, phone 943-1546 Reporter: Fran Nemanich Auditors: Josephine Trunk and Ann Terček Director: Dorothy Vogelin Rehearsals every Monday evening at 7:30 p.m. in Recher Hall, Euclid, Ohio. SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Rd. Cleveland, Ohio 44119 1979 - 1980 Executive Committee— Albin Lipoid — President Rudolph Kozan — Vice Pres. Alma Lazar - Treasurer Jean Križman — Rec. Sec’y. Josephine Hirter — Corres. Sec. The Executive Committee will also act as the House Rules Com. Auditing Committee— Joe Gabrowshek Marie Shaver. Ray Perme Dr. Rudolph Susel Walter Lampe Finance Committee— Ray Perme Albin Lipoid Frank Kosich Ronald Zeie Alma Zazar Josephine Hirter James Richlak, Consultant Admissions — Screening Com.— Marie Shaver Josephine Hirter Pauline Burja House Committee— John Cech Joe Gabrowshek Jamies Kozel Walter Lampe Personnel and Professional Practices Committee— Rudolph Kozan Ronald Zele Pauline Burja Alma Lazar Marie Shaver Z žalostjo naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, brat, svak, bratranec in stric. EUCLID VETERANS CLUB 1979 Officers President Jacob Chesnic, Vice-Pres. Jacob Chesnic; Secretary Chuck Kupetz; Treasurer, Frank Balash; Service Officer, John Feko; Sgt.-at-Arms, Joe Jagodnik; Judge Advocate, Lou Svetlic; Historian, Field Representative — Frank John Cerbin; Trustees: Bill Dorn-J. Prijatel — Tel. 845-4440 bush, Jeff Morris, Fred Nevar, Meetings held third Friday of Steve Antolin, Jake Chesnic, Bill each month, Social Room, St. Nicholson, Ed Clicker, Bob Baugh- man, and Adolph Gulich. Meets 1st and 3rd Monday of the društvo ure molitve, vsako prvo Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima month at Euclid Vets Club. ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB President: Renato Cromaz Vice-President: Frank Cendol Financial Sec.: Eugene Kogovšek Recording Sec.: Edward Pečnik Entertainment Mgr.: Frank Zorman, Sr. Keeper of Arms: Elio Erzetič Auditors: Aloiz Pugel, Tony Yurh„ Rudy Boltauzer Trustees: Renato Cromaz, Elio Erzetič, Frank Beck, John Truden. League Manager: Bob Kogovšek PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2 President: Cecilia Subel 1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres.: Roe Žnidaršič Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec’y.: Mary Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Nettie Malnar, and Frances Tavzel Sunshine Chairman: Cecelia Subel Publicity: Mary Zakrajšek Refreshment Com: Frances Tavzel Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Home, St. Clair. PLANINA SINGING SOCIETY OF MAPLE HTS., OHIO President .......... Al Glavic Vice President .... Louis Fink Financial Sec. — Emma Urbančič Corresp. Sec. -- Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m. SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD — 1979 President — Frances Bezdek Vice-president — Vlasta Radisek Treasurer — Boris Kozel Membership Chairman — Justine Skok Workshop Chairman: Doris Sadar Rec. Sec’y. — Amalia M. Rabb (Molly) Auditors: Jean Križman, Doris Sadar, John Streck Meet: Third Tuesday of month Place: Tony’s Polka Village, 971 E. 185 St. SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A. President — Vivian Cecelic Vice-pres. — Caroline Lokar Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119. Treasurer — Virginia Kotnik Recording Secretary — Anne Cecelic Pres, of Audit Com. — Jean Fabian 1st Auditor — Jennie Gainer 2nd Auditor — Amalia Legat Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech MATTHEW MARTINČIČ Rojen je bil v vasi Dolnje Jezero, Cerknica pri Rakeku, Slovenija, dne 28. marca 1902. Umri je na posledicah srene kapi dne 1. decembra 1979. V Ameriko je prišel leta 1920. Zaposlen je bil pri Gould, Inc. skozi 35 let. Bil je član društva Cleveland št. 126 SNPJ, društva Ribnica št. 12 ADZ in član Kluba slovenskih upokojencev na Recher Avenue. Bival je na 1148 E. 347 St. v Eastlakeu, Ohio. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., kateremu se zahvaljujemo za vso pomoč in lepo vodenje pogrebnega sprevoda na pokopališče Vernih duš v Chardonu. Najlepša hvala č. msgr. Louisu Bazniku za opravljene molitve v pogrebnem zavodu in za spremstvo na pokopališče. Hvala tudi čč.gg. Francisu Paiku in Raymondu Hobartu za obisk in tolažbo. Zahvaljujemo se vsem, ki so prišli kropit pokojnega, vsem, ki so okrasili mrtvaški oder s cvetjem in venci. Bog naj bo bogat plačnik vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene. Prisrčno se zahvaljujemo nosilcem krste: nečakom, bratrancem in drugim sorodnikom. Pokojnik zapušča poleg žene Mary, sestro Mary Modic (Cleveland Hts., Ohio) in brata Franka (Florida). Brata Antona in Johna sta umrla pred več leti. V stari domovini zapušča brata Jožeta in Lojzeta ter sestro Frančiško Kebe. Zapušča tudi svakinjo Rose Martinčič (Parma, Ohio). Prisrčno se zahvaljujemo naslednjim sorodnikom, ki so prišli na pogreb in nam bili v tolažbo v dnevih našega žalovanja: bratu Franku, sestri Mary Modic in njeni družini, nečaku Anthonyju Martinčiču in družini, nečaku Stan-leyju Martinčiču, nečakinji Ann Košir in družini (Euclid. Ohio) ter vsem sorodnikom, ki so prišli na pogreb iz Ca-nonsburga in Meadowlandsa, Pa. Pokojnikova žena Mary se posebno zahvaljuje njenima bratoma Joe-u (Columbus, Ohio) in Louisu (Cincinnati Ohio) z ženama, ki so tudi prišli na pogreb in ji bili v tolažbo. Najlepša hvala vsem udeležencem pogrebnega sprevoda Hvaležni smo všem, ki so nam v težkih urah kaj dobrega storili in z nami sočustvovali. Ljubljeni mož, brat, stric, svak, bratranec! Težko nam je pri srcih, ker si se ločil od nas tako naglo. Ločitev od Tebe je posebno hudo za Tvojo ženo Mary. Žalujoči: MARY — žena; FRANK —- brat v Floridi; MARY MODIC — sestra; JOŽE, LOJZE in FRANČIŠKA KEBE — brata in sestra v Sloveniji ter ostali sorodniki v ZDA in Sloveniji. Eastlake, Ohio, 25. februarja 1980. Meetings: 2nd Tuesday of the month at Recher Slovenian National Home, 7:30 p.m. M.P.Z. CIRCLE 3 President — Paul Oonzelmann 1st V.P. — Marc! Perkey 2nd V.P. — Judy Oonzelmann Recording Sec. — Martha Megličih Treasurer — Millie Bradač Auditors — Sophie Miaitueh, Jo Tucceri, Edna Kleinhenz Circle Director - Judy Skopitz Asst. Circle Dir. — Kristina Blatnik Music Director — Tom Hegier Accompanist — Alice Cech Rehersais are held every Monday ait 7:30 p.m. at the S.W.H. on Waterloo Rd., except for vacation period. SLOVENIAN SOCIETY HOME Recher Ave., Euclid, O. President — Max Kobal Vice President — George Carson Secretary — Ray Bradač Treasurer — William Frank Recording Sec. — Joe Petrie, Jr. Audit Committee — Chmn., John Hrovat, William Jansa, John Bozich House Committee — Chm., Ed Leskovec, Ed Koren, Rudy Lokar Directors — John Evatz, A1 Novinc Ronald Šuster, John Troha / Honorary President — John Trebeč Honorary Secretary — Stanley Pockar Hon. Recording Sec’y.—Mary Kobal Regular meeting every third Wednesday of the month at 7 p.m. NEWBURGH - MAPLE HTS. SLOVENE PENSIONERS CLUB Pres. — John Taucher, tel. 663-6957 Vice.-Pres. — Miary Zivny Secretary — Andrew Rezin Tele. 662-9064 Treasurer — Ann Odell Tele-' 587-6829 Rec. Sec’y. — Mary Shamro:1 Auditors’ — Louis Champ3’ John Pirc, Mary Gregorčič Monthly meetings are held 011 the fourth Wednesday of ead1 •month at 1 p.m. SLOVENIAN-AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Officers for 1979 President — Edmund J. Turk Vice-Pres.— Fr. A. Edward Pev<-’c ! Secretary — Bertha Lobe, : East 68th St., Cleveland, O. 44103 Treasurer — James E. Logar \ Executive Committee — John J-A.lden, Dr. Karl B. Bonutti, Frede' Pryaitel Executive Director— Dr. Rudolp11 M. Susel, 1734 Sherwood Blvd., Eu" ciid, OH 44117 (216) 481-5005. rick E. Križman, Hon. August SLOVENIAN WOMEN’S UNION BRANCH 50 President — Ann J. Terček Vice-President — Dorothyarm Winter Secretary-Treasurer — Irene d Jagodnik, 6786 Metro Park Drive. Cleveland, Ohio 44143, Tele.: 442' 0647 Auditors — Marie Dolina1’-Frances Marold Sentinel — Ann Kristoff Reporter — era Mateyka Meetings held every 3rd TueS' day of the month except Jul'-’ August and December, 7:30 p-«1’ at Euclid Public Library, 631 222nd St. Guests welcome.