Poštnina platana v gateviai.
IBBT. 173.
V LJUBLJANI, petni«, 28. »*««ste 1926.
Potamsena številka Din 1'—.
LETO II.
*v2rf!IBr5*wa,y»*W»**W#*RWQBItSW4SBW«a»W*9**0B&B*eft^W?3SSW%VtG«R«<v^ »*v tMamVkMNMOMrVr*
H/ MM/K
Izhaja ssak dan opoldne, izvzemi! nedelj in praznikov. Mesefea naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20—, inozemstvo Din 30-—*
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO* SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFON 8T1V. &5A
W
Rokopisi m n« vračajo. — Oglasi po tarif«.
Ptsmonlai vprašanjem naj se prikril za odgovor.	q
pri poštnem ček. urad«
v;-- šm?V>;,
Hočemo dejanja!
Pregovor pravi, da hitro delo ni dobro. Kakor je resničen ta pregovor, tako pa se nam zdi, da vlada v preveliki meri »požtujo ta pregovor. Res ni dobra naglica, toda še slabša je počasnost, zlasti ie, če postane podobna nedelavnosti. In zdi se nam, da ni nobeno čudo, če se vedno bolj pogosto sliši ta očitek na na-»lov nove vlade.
Toliko se je govorilo, da bo nova vlada sporazuma vnesla v naše javno življenje čisto nov duh in da bo zlasti Slovenija mnogo pridobila. Zavedali smo se, da ne bo mogoče vse te lepe obljube v kratkem času uresničiti in da bo treba Mnogo dela in mnogo časa, predno se bodo popravile vse napake prejšnjih vlad. Ravno tako pa smo tudi prepričani, da bi se lahko storilo več, kakor pa se je storilo.
Pred kratkim smo naglasili, da je nad vso nujno, da se vse storjene krivice takoj popravijo. Vseeno moramo konstati-rati, da se ni popravila še niti ena krivica.
Popolnoma evidentno je, da ne more biti nobenih resnih težkoč, da se na ljubljanskem magistratu izvrše potrebne izpremembe in da se razpišejo ljubljanske občinske volitve. Ne samo, da ni nobenih resnik težkoč, so nasprotno stvari, t«ko izpremembo naravnost kategorično zahtevajo, v prvi vrsti je tu omeniti stanovanjsko vprašanje, ki ga more rešiti samo izvoljeni občinski svet. Je P« še polno drugih stvari, ki morajo biti vladi znane in ki vse zahtevajo sklicanje •bčinskega sveta.
Smo dalje tik pred pričetkom šolskega leta. In da so gotove izpremembe neodložljive, ve vlada še bolj dobro ko mi! Ne more se vendar trpeti, da bi bilo na-ie šolstvo v rokah ljudi, ki so urejevali šolska vprašanja s pomočjo persekucije učiteljstva. Javni morali bi bil zadan v tein slučaju prehud udarec. Pa tudi v drugih oddelkih so enako neodložljive nekatere izpremembe. Vseeno se ne stori ničesar.
Vsa ta vprašanja so tako malenkostna, da jih čisto gotovo lahko reši resorni minister sam. Da bi se bilo treba za vsa la vprašanja posebej sporazumevati, je nepotrebno. Višek okornosti pa bi bilo, ee bi se tudi o teh vprašanjih moralo spraševati za navodila v Karlove Vare ali v Zagreb.
Vsa ta vprašanja bi morala in mogla biti rešena že davno in vsa javnost je to tudi pričakovala ter tudi iz tega vzroka pozdravljala novo vlado. Pričakovanja javnosti niso bila uresničena in zato je naravno, če postaja javnost razočarana. Javnost hoče dejanj, ne samo lepe besede, ker samo dejanja so prepričujoča.
Poleg teh majhnih vprašanj pa je še •ela vrsta drugih, ki tudi ne morejo biti ▼e6ne le v oblakih. Kaj je z nacionalizacij* Trboveljske premogokcpne družbe, kaj je r. zvezo Slovenije z morjem, kaj ja i. izenačenjem davkov, kaj je s celo vrsto drugih velikih vprašanj. Nikakor n« mislimo, da bi morala vlada v.-a ta vprašanja nakrat rešiti, toda povedati je traba, kako se misli z rešitvijo teh vprašanj in kdaj se misli pričeti z delom. Tsa ta vprašanja so življenjske važnosti za Slovenijo in zato je treba tudi pokazati, da se misli na nje.
Slovenska javnost zahteva dejanja in •d vlado z dvetretjinsko večino v skupščini jih sme zahtevati. Tem bolj pa jih »M« zahtevati od vlade, v kateri ni Slo- j vencev in ko je treba dvakrat bolj doka- i Mii, da vsled tega ne bo vlada nič manj j PMrilBft do Slovenija.
Seja poslancev HSS.
Zagreb, ‘28. avgusta. Ves včerajšnji dan so konferirali poslanci HSS v Selja-škem domu. Za časa seje so pred Selj. domom stali seljaki iz raznih krajev, ki so prišli, da pozdravijo predsednika in da dobe od njega potrebne instrukcije za delo. V prostorih organizacije so se zbrali delegati iz vseh krajev države. Posamezniki in vse delegacije so predložili razne prošnje in pritožbe. Največ pritožb je bilo proti občinskim komisarjem iz vseh krajev in se je zahtevalo, da se izvedejo občinske volitve.
Prvi del seje je obsegalo poročilo Stje-pana Radiča o politični situaciji. V svojem govoru je Stjepan Radič podal pregled poročila o razpoloženju naroda po doseženem sporazumu. Ugotovljeno je, da je razpoloženje pri hrvatskem delu naroda enako kakor pri srbskem delu za politiko sporazuma. Na podlagi tega, da je izvajanje politike sporazuma bilo popolnoma opravičeno, je treba s to politiko nadaljevati. Omenil je tudi, da so
netočne vesti, ki so se širile, da so namreč radikalni prvaki šele sedaj pristali na sporazum. Resnično pa je, da je bil Pašič že od prvih začetkov za sporazum.
Radičevemu govoru so sledili referati posameznih ministrov in drž. podtajnikov o vprašanjih iz njihovih resorov. St. Radič je bil nadvse zadovoljen z referatom ministra trgovine dr. Krajača in podtajnika v min. socialne politike dr. Krnje-viča.
Po končani seji je bil izdan sledeč komunike: >Seji je prisostvovalo 45 zastopnikov in je trajala od 9. dop. do 6.30 pop. z dvournim odmorom. Prisotni so bili vsi ministri razen dr. Šuperine, ki se je brzojavno opravičil, dalje vsi trije drž. podtajniki. Prvi je govoril predsednik St. Radič tričetrt ure o političnem položaju s posebnim ozirom na stalno poglobitev in utrditev politike narodnega sporazuma. Govornika so poslušali z neobičajno pozornostjo in popolnim zanimanjem. Za njim je govoril dr. Nikič o vprašanjih svojega resora. Čeprav je govoril le četrt ure, je vendar podal docela jasno in pregledno sliko o svojem dosedanjem delu. Za svoje poročilo je žel burno odobravanje. Za Nikičem je govoril blizu eno uro minister trgovine dr. Krajač, ki je podal tako izčrpno in sijajno poročilo o svojem resoru, da je velika škoda, da ni bilo stenografirano. Predvedel je dosedanje principe, da se v gospcdasstvu ne sme zanesti strankarske politike, razen velikih privrednih in socialnih načel obeh združenih strank. Njegovo poročilo je zapustilo globok utis in največjo pozornost, navdušenje in odobravanje.
Popoldne je govoril podtajnik dr. Pasarič, ki je podal jasno sliko pustinje, ki jo je ustvaril Pribičevič v prosvetnem ministrstvu. Označil je poti in sredstva, s katerimi se ima nase šolstvo obvarovati pred sčdanjim razsulom. Njegov govor je predsednik zaključil s priporočilom na vse zastopnike, naj imajo vedno na umu, da je narodna prosveta vobče in šolstvo
naposled temelj narodne bodočnosti in da so nezakonitosti, ki jih je učinil Pribičevič v dneh od 15. do 18. julija 1. 1., torej samo v treh dneh, s premestitvijo nad 300 srednješolskih profesorjev in učiteljev, strahovit opomin, kako da je bil narodni sporazum absolutna državna in narodna potreba.
Podtajnik Mirko Neudorler je govoril 10 minut, ker se dosedaj še ni mogel sestati s svojim finančnim ministrom Sto-jadinovičem. Izredno zanimivo je bilo poročilo podtajnika Krnjeviča, ki je govoril blizu ene ure. Poročal je o glavnih rezultatih. Naletel je na sijajno sodelovanje in je prav zadovoljen s svojimi sodelavci. V teh 6 dneh, kar je drž. podtajnik, je dal socialni politiki popolnoma drugo smer tako, da je bil pri zastopnikih en glas, da je popolnoma pravilno, da je bil predlagan za podtajnika socialne politike.
Minister Pavle Radič je govoril blizu ene ure in je dal popolen pregled vsega dela v ministrstvu in izvajanja državne politike narodnega sporazuma. S tem je bila končana strokovnjaška razprava, kateri je sledilo posvetovanje o čisto organizacijskih vprašanjih seljačke stranke. Tu je bilo več govornikov. Glavno besedo je imel urednik »Doma« g. Rudolf Herceg. Seja se je vršila v četrtek zato, da bodo do nedelje prispeli vsi zastopniki v svoje kraje, pa tudi v najoddaljenejše, in da bi mogli vsestransko obvestiti organizacije o rezultatu in o utrditvi politike narodnega sporazuma.
Sklenjeno je, da se pošlje 7. in 8. septembra na Bled delegacija s Karlom Kovačevičem na čelu. Razen tega bo na poseben poziv predsednika'češkoslovaške vlade preko Karla Mecira, izrednega poslanika in opolnomočenega ministra, poslana delegacija v Prago na proslavo dne 5-, 6. in 7. septembra. V Prago bosta potovala 2 zastopnika, ki obvladata češki jezik: Avgust Mošič in Miško Račan. Posebna delegacija bo poslana tudi na proslavo tisočletnice v Fojnico (30. avg.). Med ostale zastopnike je bilo razdeljeno organizacijsko delo, tako da bodo vsi zaposleni.«
Po prečitanju komunikeja je dejal St. Radič: »Delamo, kakor da so volitve, in nihče ne lenari!«
Kakor se je doznalo, je bilo med mnogimi drugimi predlogi postavljeno tudi vprašanje zborovanja na Bledu. Sprejet je bil predlog posl. Puclja, da bo HSS poslala 8. septembra na Bled večjo delegacijo pod predsedstvom Karla Kovačeviča. v zvezi z vprašanjem organizacije stranke v Sloveniji je posl. Pucelj iznesel več stvarnih predlogov z ozirom na razmere v Sloveniji. Vse to je bilo soglasno sprejeto.
Kakor doznavamo, se mudita ljubljanski in mariborski veliki župan dr. Baltič in Pirkmajer v Zagrebu. Po Zagrebu se je poudarjalo, da so bili veliki župani na Hrvatskem dosledni in da so takoj izvajali konsekvence.
Delovni program HSS.
Zagreb, 28. avgusta. Na včerajšnjem sestanku vodstva HSS so soglasno sklenili, da se ima takoj pričeti z izpremem-bami uradniškega kadra v vseh resorih sporazumno z radikali. Dalje so se na sestanku posvetovali tudi o donošenju novih zakonov. Sprejeto je bilo načelo, da se upravna legislativa prepusti radikalom, socialno in agrarno vprašanje pa bodo z največjo energijo in v čim večjem obsegu izvedli radičevci. Minister Pavle Radič pripravlja novi agrarni zakon. Tako se bo preprečilo, da dobivajo zemljo ljudje, ki nimajo pravice in zlasti, ki se udejstvujejo samo kot vneti strankarski agitatorji. Novi zakon o agrarni reformi ima v mislih ustanovitev agrarne banke za Celo državo, ki bi dajala seljakom-interesentom, ki dobivajo zemljo, kredite za 4 do 5 let, da bi mogli zemljišče izplačati. Ta rok je potreben, ker je praksa pokazala, da v prvih dveh letih dobiva seljak komaj prve pridelke svojega zemljišča in ne more takoj odplačevati odkupa. Na ta način se bodo ublažile posledice fakultativnega odkupa zemlje. Dalje so sklenili, da se bodo donesli socialni zakoni vseh vrst, že obstoječi pa se bodo znatno spremenili. Od ekonomskih zakonov bo prišel na vrsto najprej zakon o izsuševanju polja v celi državi. 'Ta zakon bo vlada energično tudi izvajala. Vsi predstavniki HSS upajo, da jim bodo šli radikali pri tem poslu na roko.
RUMUNIJA DOBI V SOLUNU SVOJO CONO.
Pariz, ‘28. avgusta. V tukajšnjih diplomatskih krogih se trdi, da je med Rumu-nijo in Grčijo dosežen sporazum v pogledu uporabe solunske cone. Na predlog Rumunske, da se ji odstopi v Solunu svobodna cona, je grška vlada odgovorila z noto, v kateri izjavlja svojo pripravljenost, da Rumunski odstopi zahtevan® koncesije. Na podlagi tega bo dobila Ru-m unij a v Solunu posebno cono.
EVAKUACIJA ZASEDENEGA OZEMLJA DOVRŠENA.
Diisseldorf, 28. avgusta. Včeraj so zadnje francoske čete z godbo na čelu zapustile mesto. Prav tako so se umaknile t tudi belgijske čete. Celo nemško pod-j ročje pri Duisburgu je izpraznjeno. Da-j nes se bodo vršile pri Duisburgu velik* ; slavnosti osvoboditve. Ob priliki odhoda i francoskih čet ni prišlo do nobenih iaei-1 ieatov.
Maksimovič v Zagrebu.
Zagreb, 28. avgusta. Notranji minister Boža Maksimovič, ki je predvčerajšnjim prispel v Zagreb, se je včeraj razgovar-jal s predstavniki radikalne stranke v Zagrebu. Konferenca se je vršila v hotelu, kjer se je nastanil g. minister. Posvetovali so se o vseh političnih vprašanjih s posebnim ozirom na pozicijo radikalne stranke v Zagrebu. Dr. Ivo Ele-govič, prof. Šuflaj in veliki župan dr. Gabrek so poročali ministru o organizaciji in o odnošajih hrvatskih elementov v stranki-sami. Dalje so poročali: Gjoka Markovič, šef administrativnega oddelka direkcije pošte, pomočnik direktorja drž. železnic Franič-Požežanin iii dr. Miroslav Grba. Minister se je razgovarjal % Lazo Markovičem in z ministrom Janjičem. Danes odide Laza Markovič kot delegat naše države v Ženevo. Minister Vo-ja Janjič potuje v Berlin.
1'udi dr. Baltič in Pirkmajer sta imela kratko konferenco z notranjim ministrom v hotelu o raznih vprašanjih, ki se tičejo uprave v Sloveniji. Popoldne je Maksimoviča posetil g. Trbojevič, ki se je delj časa zadržal pri njem v razgovoru o nekih strankinih razmerah. Trbojevič j* izjavil, da so odnošaji med radikali in radičevci nadvse prisrčni in da ni nobene divergence. Trbojevič je poročal podrobno o položaju zagrebške organizacije radikalne stranke in je nato izjavil novinarjem, da sedaj ne bo prišlo do nobenih sprememb ter da je Maksimovič predložil kralju ukaze, ki se nanašajo v glavnem na Srbijo. Sinoči so Nikič, Simonovič, Maksimovič in državni podtajniki odpotovali v Beograd.
SEIPEL PROTI PRIKLJUČITVI AVSTRIJE K NEMČIJI.
Dunaj, 28. avgusta. V nekem intervie-wu je bivši zvezni kancelar dr. Seipel izjavil, da za edinstvo nemškega naroda ni potrebno, da se Avstrija priključi Nemčiji. Ta izjava je povzročila včeraj aa Dunaja največjo samarij®.
Stran 2.
HAKODM DNBTMK, 28. avgusta 1925.
>-'99in%or^McvBca?suk9HBBaBa0nBFaBraNHBannnsHaDMHMBBanMMBi
štev. m.
Preko slovenskih kulturnih interesov.
Naš apel na Ljubljanskega Sokola je bil brezuspešen in včerajšnji izredni občni zbor Ljnbljanskega Sokola se je Izrekel proti odobritvi sporazuma, katerega je njegov odbor glede Narodnega doma že podpisal.
O	poteku občnega zbora žal ne moremo poročati, ker se je zgodila ta nekorektnost, da smo bili sicer povabljeni na občni zbor, da pa se ni pustilo našemu poročevalcu, da bi o poteku poročal in se ga je kasneje sploh naprosilo, da zapusti občni zbor. Ne bomo se za *nkrat spuščali v presojo tega skrajno nekorektnega postopanja, pač pa moramo to kon-»tatirati, ker je značilno za trdnost argumentov, na katere opira Ljubljanski Sokol svoj »k lep.
Ustanovitev Slovenske akademije znanosti s sklepom Ljubljanskega Sokola seveda ni onemogočena, temveč postavljena je samo nepotrebna ovira, vsled katere se bo ustanovitev zavlekla. Iskreno obžalujemo, da je bil Ljubljanski Sokol mnenja, da mora on postaviti to oviro, ker bo to škodovalo samo njemu. Paralele med Slovensko akademijo znanosti in sokolskim društvom pač ni mogoče ■vzdržati. In če je Ljubljanski Sokol to paralelo postavil, potem se tudi ne sme čuditi, že bo javnost to vzporejanje kritično premo-trila. Resnično! Slabše usluge ni mogel storiti Ljubljanski Sokol niti sebi niti sokolstvu, kakoi jo je storil včeraj, ko se je postavil nad Slovensko akademijo znanosti! Ne bodo se sieer posledice pokazale že danes v vsem obseg«, toda zato bodo tem težje.
Na včerajšnjem občnem zboru Ljubljanskega Sokola je padla beseda, da je »Narodni
Dnevnik< napadel Sokola. Z vso odločnostjo odklanjamo to trditev, ker je vseskozi neresnična. Mi smo samo apelirali na Sokola, da ne pozabi, da so splošno kulturni interesi naroda nad društvenimi interesi in sicer v dobrohotnem tonu za sokolstvo. Nikakor pa ne tajimo, da po včerajšnjem sklepu Ljubljanskega Sokola ne more biti naše razmerje do njega isto kakor preje. Moramo ostati sebi zvesti in podpirali "bomo stremljenje za ustanovitev Slovenske akademije znanosti, pa čeprav bi nas to privedlo tudi v nasprotje s sokolskimi društvi.
Ne pa s sokolsko idejo, ker ta zahteva vedno, da je vsak Sokol odločen delavec za kulturno povzdigo naroda. Da bi prišlo češkoslovaško sokolstvo v nasprotje s Češkoslovaško akademijo znanosti, je izključeno. Po dosedanjih tradicijah slovenskega sokolstva smo pač smeli in morali pričakovati, da bo veljalo za slovensko sokolstvo isto.
Sklep Ljubljanskega Sokola se je izvršil ravno v času, ko »Jutro« na široko piše o zaslugah SDS za slovenstvo. Praktično vrednost teh zaslug je ravno samostojno* demokratski tisk pokazal najlepše sedaj, ko je boj za Slovensko akademijo znanosti premolčal. V »Jutru« uvodnik o konfiscirami Evi, v »Narodnem Dnevniku uvodnik za Slovensko akademijo znanosti. Preznačilna je ta paralela, da bi jo mogli premolčati, pa čeprav se izstavljamo nevarnosti lastne hvale.
In kakor vedno, tako se je ponovilo tudi sedaj. Za slovensko kulturo nima SDS zmisla in nov dokaz temu je — Slovenska akademija znanosti.
Avstrijska spomenica za priključitev k Nemčiji.
Ugledna avstrijska revija »Der osterreiehi-««ha Volkswirt« je priobčila spomenico, ki je bila izdana na podlagi ankete gospodarskega odbora avstrijsko-nemške delovne zveze na Dunaja. Anketa in spomenica razmotrivata i objektivnega gospodarskega stališča vpra-Janja o vzrokih gospodarske bede Avstrije in
o	sredstvih njene sanacije. Ker sta anket? iri »pomenica v ozki zvezi s priključitvijo Av-itrij« U Nemčiji, priobčujemo njeno glavno vaebiao.
Bivša avstro-ogrska monarhija je predstavljala po stoletjih organsko zvezano, v svojih delih izpopolnjujočo se gospodarsko celoto, katere raztrganje je moralo imeti težke po-»ledice. Vse nasledstvene države so takoj »požatkn stremele za izpopolnitvijo politične samostojnosti z gospodarsko osamosvojitvijo. Smotrano so se izpodkopavala tla finančnemu, trgovskemu in industrijskemu središču Dunaj«. Pri tem te niso omenjene države omejila na carinske ovire in uvozne prepovedi, Marveč so z izključitvijo avstrijskih firm odi veeh državnih in komunalnih dobav od-▼aele avstrijski industriji njen prejšnji delokrog. T novih državah so na ta način umetno Jrastl« aove gospodarske panoge, ki so tvoril« piej samo del obsežnega gospodarskega polja in bi na svojih današnjih mestih sploh im vogla obstojati.
Tudi £e bi prišlo do podonavske federacije, ae ki mnogo koristilo avstrijskemu gospodarstva ter bi zadostovali upravni ukrepi »a ie-kljaiilev avstrijskega »inozemstva« od starih ; *rgoy.	|
Kai velja za »taro industrijsko centralo, • v*lj» tmdi za staro finančno središče. Nemo-goie j*, da bi zidala Avstrija svojo bodočnost na posredniški vlogi Dunaja. Dunaj ne more postati finančno središče srednje Evrope, do-klai m« »samostojnost« jemlje potrebno la»t-mo kapitalno podlago. Zagreb, Beograd, Bu-kareSta in Varšava, predvsem pa Praga, so postali finančni eentri, ki so iztisnili dunajske banke iz njihovih prejšnjih pozicij. Dunajske bančne podružnice v Pragi in drugod so se osamosvojile.
Slično se je dogajalo z veletrgovino, ki *e j« naslanjala na industrijo cele države. Velepodjetja, ki so imela nekoč brez izjeme svoje osrednje vodstvo na Dunaju, so sedaj prestavil® trgovsko vodstvo na sedež produkcije, kas se je zgodilo na pritisk vlad. Dunsjeke eentralne pisarne So bile razpuščene, ali so > se iapramenila v aavadna inozemska «t»top-ati*.
teli iz vlade in da tega še sedaj ne morejo preboleti, kakor to dokazuje notica »Slovenskega Naroda«.
—	Socialistični kongres v Marseju. Število glasov je bilo določenih na 312. Anglija in Nemčija dobita po 40 glasov, Francija 25, Belgija 17, ostale države primerno številu organiziranih članov. Kongres je sprejel resolucijo, v kateri zahteva brezpogojno in splošno uvedbo osemurnika. Neupravičeno čezurno delo se ne sme dovoliti. Kongres želi, da se v obratih, kjer je delo zdravju škodljivo, zniža delovna doba pod osem ur. Vse države, ki' še niso podpisale washington-ske konvencije o osemurniku bodo pozvane, da to takoj store. V odboru proti brezposelnosti ae je britanska delegacija izrekla proti reparacijam v naturi, ker da se z njimi samo 'povečuje brezposelnost. Predsednik tega odbora Belgijec De Bronchere se je izrekel proti temu nazoru in zagrozil z demisijo, če bi britanski predlog obveljal. Nasprotje je bilo takoj gladko poravnano. — Agrarni odbor ni prišel do nobenega zaključka, temveč je bilo sklenjeno, da se pozove izvrševalni odbor Internacionale, da stavi agrarno vprašanje na dnevni red prihodnjega kongresa. Do tedaj pa naj bi izvrševalni odbor pregledal referate posameznih socialističnih strank. Do neljubega incidenta je prišlo med češkoslovaškimi in nemškimi socialnimi demokrati iz Češkoslovaške. Ti slednji so razdajali letake, v katerih so se ostro obsojale notranje razmere Češkoslovaške. Češki delegati so proti temu ostro protestirali in je bil njihov protest sprejet na znanje.
= Izročitev francoskega odgovora se je
zakasnila, ker je izrazil ministrski predsednik I ainlevč željo, da bi vsled važnosti etva-n r“d. s.anl, informiral novinarje, o odgovo-iu. Painlevč pa se vrne v Pariz šele v Šetr--tek in zato se je izročitev odgovora ^rkasne-la. Odgovor obsega šest s strojem pisanih strani m je pisan v zelo popustljivem tonu. Vendar pa se v njem povdarja, da so mirovni dogovori nespremenjljivi. Nemika vlada je mnenja, da se po izročitvi noie lahke prične z ustmenimi pogajanji.
= »Times« o francoski plačilni zraožaeati.
Angleški list »Times« piše, da je Velika Britanija spoznala, da je plačilna zmožnost Francije zelo velika, če bi Velika Britanija odpustila Franciji ves dolg, potem ne bi bile s tem Franciji prav nič pomagano, ker bi morala tem več plačati Ameriki. Doseženo bi bilo samo to, da bi dobila Amerika več, Anglija pa manj in zato ne more Velika Britanija Franciji dolgove popolnoma odpustiti.
= Napredek ruske državne industrije. Letošnji napredek ruske državne industrije je povzročil posebne ukrepe za prihodnje leto. Najvišji gospodarski svet je določil, da se prične prihodnje leto z obratom v 500 nedelujočih tovarnah. V ta namen bo nastavljenih 250.000 delavcev in se bodo delavske plače zvišale za 13 odstotkov. Posebno pažnjo se bo posvetilo kovinskim, sladkornim in steklarskim tovarnam. Strokovnjakom, tudi nekomunistom, ki pa priznavajo sovjete, be gmotni položaj znatno zboljšan. Sploh se namerava posvetiti dobri izobrazbi tehničnega naraščaja posebno pažnjo. Vse delo pii obnovi tovarn vodi Trockij.
Ljubljanski velesejem.
Srečna doba, ki jo je še enkrat doživelo dunajsko bankarstvo in trgovina v zvezi z inflacijo in kaotičnimi razmerami v novih državah, je bila le kratka in goljufiva. Z izginitvijo te prevare so bila odvzeta poslednja tla specifični dunajski kakovostni obrti. Dvor, diplomacija, armada, birokracija 90 ustvarile v zvezi z bogastvom meščana kulturne tradicije. Odkar ni več Dunaj prestolica velike države, odkar je Avstrija obubožala, ni več v Avstriji mesta za kakovostno obrt.
Spomenica nadalje dokazuje, kako zelo se je že razširil proces Obubožanja v velikem in malem, kako so prešle največje in najznamenitejše tvrdke v posest inozemcev in kako ni ; predvideti konca tega razvoja, ako ae ne iztrebijo korenine zla. Te pa tičijo v »samostojnosti« te za lastno eksistenco sploh neprimerne dežele. Avstrija lahko ozdravi samo, ako postana del velikega gospodarskega ozemlja.
Nastaja torej vprašanje: kateremu gospodarskemu ozemlju naj se priklopi Avstrija? Podonavska federacija ali priključitev k Nem-iiji.	-
Z odstranitvijo earinskih mej ni nič pomagano. Ako hoče dobiti avstrijsko gospodarstvo svojo prejšnjo funkcijo, se bi morala ! avstrijska dežela nahajati v državni zvezi a enotno državno voljo in * oklepajočo ter it-ravnajočo državno oblastjo. Nasledstvene or-žave pa ne mislijo na kaj takega. »Torej j« možno,« pravi spomenica, »ustvariti enotno gospodarsko tuzemstvo samo tam, kjer je možno ustvariti politično - državno skupnost. To pa se lahko zgodi samo s priključitvijo k Nemčiji.« Na ta način bi prišla Avstrija do svojega tuzemskega tržišča za industrijo, predvsem pa za umetnostno obrt. S tem bi bila otvorjena vrata za tujski promet in Dunaj bi znova postal trgovsko in industrijsko središče. Ne bi sicer postal ono, kar je bil nekdaj: eesarsko mesto, pai pa: Hamburg vaho-da.
Priključitev ni torej samo »ahteva pravi*-nostLJn duševne potrebe, marvee tudi stvarno računajočega razuma.
Ker niso Avstrijci našli odmeva aa svoje gibanje i* zgolj narodnostnega', razloga, so udarili na čisto gospodarsko struno, morda kot doslej v pričakovanju na zopetno inozemsko podporo, morda pa tudi * ozirom na splošen mednarodni razvoj. Za nas pa je to opomin k budnosti, da ne zagledamo nepripravljeni »pikelhaube« na Karavankah.
Politične vesti.
= Mrtva sitaacija. »Politika« piša: Od *#vobojenja pa do danes še ni bilo večjega političnega mrtvila ko sedaj. Ministrski svet sa sploh ne sklicuje več. Posamezni ministri, ; ki so še v Beogradu, rešujejo samo tekoča j posle. Kontakt med posameznimi člani vlada je iisto slab. Temu je v prvi vrsti vzrok bi- : vanje kralja na Bledu in g. Pašiča v tujini, j Važnejši državni posli se rešujejo na Bledu, ! v Karlovih Varih in Zagrebu, ker se ničesar na sklene brez znanja g. Pašiča in St. Radi- 1 •a. — Situacijskemu poročilu »Politike« ni IrebA dostaviti besede.
= Enotna »emljoradniška fronta v Jnge-•laviji. Velik del srbskih zemljoradnikov odločno zagovarja mnenje, da se mora zemljo-radnieki kongres, ki se vrši koncem tega mesen v Beogradu, izjaviti za skupen nastop
*	HSS. Nekateri radikali so vsled tega zelo v skrbeh, ker se boje, da bi se moglo s tem atnaajfcati njih posestno stanje v Srbiji. Zlasti a« pa radikali boje Radičeve agitaeije po Srbiji, ker bi njegova socialna gesla mogla »elo škodovati radikalom. Nekateri radikalci listi že vsled tega pišejo, da nima Radii v Srbiji ničesar iskati in da v sporazumu ni tovora o razširjenju vladne koalicije, ki je Tndi popolnoma nepotrebna. Verjetno je, da bo vsled tega Radič omejil svojo agitacijo te »a Slovenijo in Bosno, oziroma na boj proti SLS in Jigoalovenaki muslimanski or-faaizaeiji.
= Narod m sporasum. Pri občinskih volitvah v Petrovaradinu so zmagali na veej ivti radiiavei. Radikali in samostojni de-
mokrati so dobilt po dva mandata, vse oeta-le radičevci. — Tudi v Senju je sijajno zmagala lista HSS. Dobila je 10 mandatov, traa-kovei 4 in samostojno-demokratska lista 3.
= Stjepan Radič piše v »Domu« koncem članka o odobravanju nova politike s strani hrvatskega naroda sledeče: »Vsi ti pozdravi potrjujejo s preprostimi in enostavnimi besedami, da je danes hrvatski kmet edin odložilen faktor hrvatske politike. Zato je čisto naravno, da je Hrvatska seljačka stranka » svojim premišljenim in iskrenim aporazu-mom a Narodno radikalno stranko prevzela državno krmilo v svoja roke. Te roke so čvrste, glava je bistra, srce pošteno, narodna duša srbska, hrvatska in slovenska pa je večen izvir neizčrpne moralna in fizične sile.
V	naši seljački državi bo odslej vladal samo seljački narod z ono inteligenco, ki mu je v resnici udana in ki hoče svojemu naroda služiti iskreno in pošteno.«
—	Oh, ta »Slovenski Narod«. Samostojno-demokratski popoldnevnik piše, da je bilo poslancu Puclju milostno dovoljeno, da prisostvuje seji poslancev HSK, ker ni organiziran v vodstvu HSS. Težko je napisati bolj trapaste vesti. Da je kdo organiziran v yod-stvu stranke, je nova parlamentarna iznajdba »Slovenskega Naroda«. Na bo pa našla ta iznajdba posnemovalcev, ker se vodstvo stranka vedno in povsodi voli. — Poslanec Pucelj je ilan Hrvatskega »eljačkega kluba in »ato je tudi smešno govoriti, da mu ja bil pristop na sejo HSK milostno dovoljen. — Mi vemo le to, da so nekateri prav aemiloatno odi*-
ŠPORTNA RAZSTAVA V LJUBLJANI. i
Vsak, ki goji šport v večji ali manjši meri, bo h veseljem pozdravil dejstvo, da se bo letos ob priliki Ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 8. septembra vršila tudi Športna razstava. Prav je, da enkrat pri nas, ker je šport v tako lepem razvoju, pogledamo do kam smo že prišli, da vidimo, koliko nam je še treba iti naprej. Vedeti moramo težave, s katerimi se moramo boriti, pokazati moramo te občinstvu, ki naš pokret spremlja s simpatijami, da nam pomore. Pridobiti moramo nove moči, naše število se mora povečati, število naših prijateljev podvojiti. Razstava na Ljubljanskem velesejmu, kamor pri- i dejo desettisoči ljudi je torej velikega po~ mena za razvoj našega športa.	■
Razstava bo v paviljonu »Kc, ki je najlepši ■ paviljon Ljubljanskega velesejma. Razdeljena j. bo v dva velika dela. V enem delu razstavijo športna društva, v drugem pa športne : tvrdke.	.
Skoro vsa naša društva so priglasila svojo udeležbo. Jugoslovanski olimpijski odbor, > pododbor Ljubljana in Športna zveza Ljubljana razstavljata statistični in propagandni i
maTerijf'!- Nogometni in lahkoatletski podsa-vez bosta razstavila slike moštev, darila, trofeje itd., enako tudi tenis — sekcije poedinih klubov, hazena podsavez ter plavalni pod-savez za Slovenijo.	:
Težka atletika, ki je pri nas komaj šele ,
v	prvih početkih bo tudi zastopana na razstavi. Sekcije bodo pred vsem razstavile pro- ; pagandni materijal za težko atletiko.	;
-Veliko zbirko bo razstavil Jugoslovenski zimski športni savez. Videti bodo slike na- ■ ših divnih, zimsko-sportnih krajev, slike i* j zimskega športnega življenja. Načrti tur za , smučarje, trofeje, smuči, stremena, sanke in . drsalke v pravi športni izdelavi bodo zani mivost in predmet vse^ranskega opazovanja. Ravno pri nas v Sloveniji so dana tla za zimski šport. Razstava, kjer si bodo mogli tujci ’ ogledati naše zimsko-sportne kraje, bo gotovo, pripomogla, da bodo ti kraji na široko zasloveli kot dežela zimskega športa.
Turistika je pri nas že precej visoko razvita kot bo pokazala razstava kluba »Skale , ki razstavlja naše plezalne ture, plezalno in alpinistično orodje in druge zanimivosti. j Dva dirkalna čolna bo razstavil Ljubljan- j ski športni klub. Čolna sta izvrstno delo ter j najbrže edina te vrste v Sloveniji.
kolesarski šport bo posebno dobro zasto- j pan na razstavi. Najbolj zanimivo bo to, da ; bo videti razvoj kolesa od prvotnega lese- ; nega kolesa do modernega dirkalnega.	j
Motociklistika se pri nas dan na dan bolj . razširja. Savez motokluba Kraljevine SHS bo razstavil slike in trofeje ter kot posebno zanimivost najstarejše kolo, ki s£ nahaja pri nas ter najmodernejši motocikel današnje dobe. Avtomobilski šport bomo videli na slikah, trofejah ter izloženih avtomobilih.
Kot posebna redkost bo na razstavi moder- -ni enokrilski aeroplan, ki je specijalna kon- * strukcija gospoda ing. Bloudeka.	j
Poleg razstave teh športnih klubov bodo j razstavila vsa naša pomembnejša športna podjetja. Od čevljev do čepice, vsa športna ■ orodja in priprave, športna oprema, gradba športnih prostorov, vse to bo videti v drugem , oddelku.
Športna razstava kot prva te vrst» pri nas bo gotovo dosegla namen. Pridite in poglejte!
LJUBLJANSKI VELESEJEM.
V	soboto, dne 29. t. m. na dan otvoritve V. ljubljanskega velesejma vrši se v opernem gledališču slavnostna predstava na čast udeležencev velesejmske otvoritve; pojeta se priljubljeni in efektni operi: Cavalleria ru-sticana in Glumači. Pri tej predstavi se predstavijo naši gledališki publiki nekateri novo angažirani člani Narodnega gledališča v Ljubljani in sicer dami Marija Jenikova, ki poje mladodramatsko partijo ter gospa Štefka Poličeva, ki je angažirana kot operna su-breta. Gospa Poličeva poje v Cavalleriji Lo-lo, gospa Jenikova pa v Glumačih Neddo. Novoangažirani lirični bariton g. Aleksander Balaban, ki je že znan ljubljanskemu občinstvu izza predlanske sezone, je zopet obvezan za naš oder ter poje prvikrat Alfi ja _ v Cavalleriji. Kot Kanio pa nastopi junaški tenoi
Dimitrij Orlov, ki je koncem lanske seaone gostoval na naših deskah z prav odličnimi uspehi. Pevec vloge Tonia v Glumačih je junaški baritonist Holodkov, ki je v minulih letih priredil v Ljubljani dva koncerta, ki sta nam ga pokazala kot pevca najodličnejših sposobnosti. Poleg njih nastopajo naši ljubi, prizmam domači umetniki in sicer ga. Ttiyi-erryjeva kotSantuzza, Ropasova kot Lucija in Turidu—Kovač v Cavalleriji rusticani, .ločim poje Silvija—Šubelj in Beppa—Mohorii v operi Glumači. Po predpripravah in odližni zasedbi sodeč bodeta predstavi v vsakem pogledu dovršeni. Režija je v rokah rešiser-jev Bučarja odnosno Šesta, dirigirata pa Nef-fat in Balatka. Predprodaja vstopnii pri dnevni blagajni od jutri dopoldne dalje. Velesejem.
Stanovanjski urad ljubljanskega velesejma posluje v permanenci od 27. t. m. naprej »* glavnem kolodvoru (baraka med restavracijskim vrtom in skladiščem), številka telefona 736.
TVRDKA KARL POLLAK D. D. t W»l-LJANI
hoče dati vsakomur priliko, <Ja se na oči prepriča, s kakšno natančnostjo in tesi-nostjo se izdelujejo tovarniški čevlji. Ravne
v tem oziru so razširjeni v najširših krogih najbolj napačni nazori. V to svrho priredi tvrdka Pollak v času od 31. avgusta vO 5. septembra 1925 vsak dan vodstva s izjasnili po celotni čevljarni. Nakaznice, ki vsebujejo natančne podatke dneva in nre se bedo izdajale brezplačno interesentom 1 razstavnem paviljonu tvrdke Karl Pollnli, v glavnem hodniku, v sredini, desno. Slroei pod 14. leti nimajo pravice do nakmniee. Čas vodstva se mora iz tehničnih razlogov striktno držati in prepozno došli se naslednjega vodstva ne bodo mogli udeležiti, ker »e i* tehničnih razlogov more pritegniti k eni skupini samo določeno število. Firma prosi, da se udeleženci strogo pokorijo navodilom organov, da se ne dotikajo obratujočih strojev etc.,’ker tvrdka ne more prevzeti nobeae odgovornosti za vsled lastne nepazljivosti w stale nesreče.
V	interesu prosvete in izobrazb# prebivalstva najtopleje pozdravljamo lo l}u-beznjivo tvrdkino uslužnost in priporožnme vsakomur, da ne zamudi te prilike, dn m ogleda enega izmed najmodernejših’obratov Jugoslavije, in pozdravljamo vsako podjetje, ki bo tudi kaj podobnega posetnikom sejma nudilo v korist trgovske izobrazbe in praktičnega pomena na teni sejmu.
ZGODOVINA RAZSTAVE PORTRETA.
Narodna galerija je pričela pred nekaj ine-
vi z obešanjem portretov v Jakopičevem paviljonu. Pokazalo se je, da je paviljon m veliko število slik, med katerimi so nekatere zelo razsežnega formata, pretesen, tal»» da bo morala Galerija s prostorom zelo varčevati. V glavnem je razvrstitev strogo historična, tako da bodo v zadnji levi dvo-rani razstavljeni portreti 16. in 17. stoletja, v sprednji vežni dvorani 18. stoletja, v glavni, srednji dvorani 19. stoletja do Šubičev in v obeh stranskih prostorih na desni moderni mojstri. Ker je razstava zanimiva n* le 7. umetnostnega stališča, marveč tudi kol £V lerija naših prednikov in znamenitih osebnosti naše preteklosti, je želeti, da jo obžinslv* obišče v kar največjem številu.
PRIPRAVE ZA PORTRETNO RAZSTAVO,
ki jo otvori Narodna galerija v soboto, dne 29. t. m. v Jakopičevem paviljonu, se nadaljujejo s nospešeno naglico. V Narodnem domu, kjer si je Narodna galerija uredila skladišče za razstavo, je zbranih več sto portretov i* javnih in zasebnih zbirk, iz župnisJ, samostanov in gradov, iz vseh delov jugoslovanske Slovenije in iz zasedenega ozemlja. Portrete, kar jih je poškodovanih, strokovnjaško- restavrirajo slikarji Jakopi?, Joba ti a in Sternen, medtem se izdeluje katalog »n»-stave, a dovajajo se tudi vedno nove umetnine. Razstava bo nudila celoten pregled portretne umetnosti od 16. stoletja do damal-njega dne m bo brez dvoma znamenit dogodek v umetnostnem is zgodovinskem ertm.
nevne vesti.
TRBOVELJSKA NAJ ZIDA.
Cllen ‘23. stanovanjskega zakona določa, da morajo denarni zavodi, industrijska podjetja itd. sezidati za svoje nameščence stanovanja v roku, ki ga odredi stanovanjsko sodišče, najkasneje pa v enem letu.
Da bi se moglo z uporabo te določbe znatno omiliti stanovanjsko bedo, je jasno. Toda žalibože je jasno tudi to, da vsled splošne denarne krize in pretiranih davkov večina podjetij finančno ni v stanu, da bi tej določbi zadostila in da bi moralo mnogo podjetij sploh ustaviti obrate, če bi se od njih zahtevala striktna izvedba zakona. Tako bi pravzaprav no bila odpravljena stanovanjska beda, temveč bi k njej dobili še nadlogo brezposelnosti, kar gotovo ni namen zakona.
Na drugi strani pa je čisto gotovo, da obstoje podjetja, ki so v stanu zadostiti določbi zakona in da je med temi podjetji na prvem mestu Trboveljska premogokopna družba, je izven vsakega dvoma.
Res je, da je zgradila Trboveljska premogokopna družba na Aleksandrovi cesti lepo reprezentativno palačo. V tej palači je dobilo tudi nekaj ravnateljev prav razkošna stanovanja, toda za večino svojih nameščencev, katerih je okoli 100, ni družba do danes še storila ničesar.
Ker postane veljavnost zakona o stanovanjih že 1. novembra prihodnjega leta, je torej z ozirom na določbo enoletnega roka nujno, da se takoj prisili Trboveljsko premogo-kopno družbo, da zadosti zakonu.
Ker je javnost v tej stvari zelo zainteresirana in da ne bo napačnih govoric, bi bilo umestno, da bi pristojna oblast javno povedala, kaj se je glede uporabe čl. 23. stanovanjskega zakona storilo.
Prav je, če se ima s slabo situiranimi podjetji obzirnost, ni pa to umestno do bogatih podjetij, kakor je Trboveljska premogokopna družba.
Zato naj Trboveljska zida!
7" r?*° Ljubljani se nekdo hvali, da ne bo gotovih sprememb, ker da je že on zagovoril poslanca Puclja. Zdi se nam, da se je dotični gospod v resnici silno — zagovoril.
~ Pred koncem stavke francoskih bančnih uradnikov. Minister za delo Durafour je sporočil delegaciji bančnih uradnikov o rezultatu svojega posredovanja z bančnimi zavodi. Izjavjl je, da tudi banke žele, da bi se stavka čimpreje končala. Banke so pripravljene, da sprejmejo vse stavkujoče nazaj v službo m da ne bodo delale nobenih izjem. Nikakor pa nočejo banke plačati stavkovnih dni. Pripravljene so samo plačati nadure, da se reši Saostalo delo. Glede poviškov plač so izjavile banke, da morejo pristati samo na poviške, ki ao jih že preje same ponudile, to je okoli 50 frankov mesečno. Bančni uradniki so se ministru za posredovanje zahvalili in ga zaprosili, da nadaljuje s posredovanji. Občni
j’ b,ap5uih uradnikov bo sklenil, če se
zadovolji z odgovorom bank.
— Mednarodno dijaško zborovanje se vrži v Kopenhagenu. Prvič so so udeležili zborovanja tudi Nemci. Ker se je na kongresu razvila velika propaganda za Zvezo narodov in njen« institucije, so Nemci prisostvovali kongresu le kot gledalci. Ne bo šlo drugače, da bodo Nemci morali prenehati s svojim odporom proti Zvezi narodov.
— Novi kovani denar v Ljubljani. Ljubljanska podružnica Narodne banke je že prejela za Ljubljano določeni vagon kovanega drobiža po 2 dinarja. Novi drobiž pride v promet, čim izda finančni minister tozadevno odredbo. Prispeli denar se razdeli finančnim upravam, davčnim uradom in bankam.
~ Uporaba naziva in znaka Rdečega kri-*s je izključno pridržana Društvu Rdečega Križa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in se bo t saka zloraba kaznovala po § 11., naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. Stev. 90. Policijski direktor:	Dr. Gu-
štin, S. r.
— Nova komunikacijska zveza med Sta-jersk« in Kranjsko. Dne 5. septembra se vrši ali v Kamniku ali pa v Stahovici konferenca o načrtu ceste, ki naj pelje iz Kamnika preko takozvane »Logarske doline«. S to cesto. Nesreča je zahtevala 4 mrtvece, med bivšo Kranjsko in štajersko.
— Odobren kredit. Odobren je kredit 2 milijona dinarjev za zgradbo nove gimnazije v Ohridi.
— Krediti za davkarsko šolo. Generalna direkcija neposrednih davkov je odobrila kredit 800.000 dinarjev za zgradbo davkarske šol« v Beogradu.
— Razvrstitev nastavnikov(nic) obrtnih iol. V ministrstvu trgovine in industrije »o končali z razvrstitvijo nastavnikov(nic) na obrtnih in strokovnih šolah po celi državi.
— Prvi kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kongres pravnikov se bo vršil po naslednjem programu: I. dan kongresa 18. septembra ob pol 10. uri: Svečama otvoritev kongresa v veliki dvorani Narodne skupščine, a) Pozdrav predsednika kongresa g. dr. Djoke Nestoroviča, državnega avetnika v pokoju, b) rninister pravdo otvori prvi kongres pravnikov. Ob lo. uri: čitanje referatov. Opozarjamo na že objavljene predmete in pripominjamo samo, da je določen za koreferenta k 4. točki: »Ali je izenačiti dedne pravice moških in ženskih potomcev?« g. <jr. živojin Spasojevič, vseuč. profesor v Beogradu. Ob 21. uri Svečani banket na tast gostom. II. dan kongresa 19. septembra:	Ob pol 9. uri:	Razpravljanje	o
naznačenih predmetih v sekcijah. Ob 16. uri: Vožnja z brodom »Aleksandarc iz savskega pristanišča po Savi in Donavi; na brodu zakuska, ki jo priredi gostom občina Beograda. Ob 20. uri: Svečana predstava v Narodnem Gledališču na čast gostom. III. dan kongresa: Ob 9. uri: a) čitanje in glasovanje o resolucijah; b) volitve nove uprave kongresa; c) predlogi in vprašanja, (ki so bila prijavljena j •ekretarijatu kongresa ustno najkasneje do ■
opoldne 19. septembra); d) zaključitev kongresa. Ob 15. uri: Velike dirke Donavskih kola jahača na čast gostom. IV. dan kongresa 21. septembra: Ob 4. uri: Izlet v Arandje-lovac in okolico, kjer bodo udeleženci gosti naroda sreza Jaseniškega. Povratek popoldne istega dne. Udeleženci, ki so plačali članarino (60 Din za javne uradnike in 120 Din za ostale) imajo pravico, udeležiti se in sodelovati na sejah v plenumu in sekcijah, dalje brezplačno udeležiti se banketa in vožnje po ladji, eventuelno na brezplačno stanovanje. Prej prijavljeni uživajo prednost v vsem. Vsak udeleženec ima tudi pravico privesti s seboj enega ali največ dva člana svoje najbližje rodbine, ženo ali hčerko ali dve hčerki. Te osebe mora ravno tako prijaviti. Ako želijo, da se udeleže tudi rodbinski člani banketa, je plačati za vsakega še po 50 Din, ako je oseba, ki jih vodi, javni uradnik, sicer pa 90 Din. Za vsakega udeleženca in tudi člana rodbine je naznaniti poleg lastnega imena tudi starost. Skupna prenočišča bodo brezplačna (in to prvenstveno za državne uradnike) ; cene za posteljo po hotelih 40 do 60 Din, zasebne sobe (z eno posteljo) 70 do 100 Din. Udeleženci, ki so se že prijavili, pa niso naznanili še vseh sedaj zahtevanih podatkov, se poživljajo, da to store čimpreje. Odbor društva »Pravnikar.
— Prihod Amerikancer t Jugoslavijo. Iz Newyorka poročajo, da se pripelje meseca septembra iz Amerike večja skupina Ameri-ltancev. Izletnike bo vodil S. Bukovič.
— Važne koncesije za inteligenco v Rusiji. Komunistična stranka v Rusiji je sklenila spričo letošnje žetve, ki je prekosila vsa pričakovanja, in vsled katere se je^ dvignila konsumna moč na neprevideno višino, da omili razredni boj. Centralni komite je dovolil »specialistom« na tehničnem, industrijskem in prometnem polju mnogo večje ugodnosti, kakor^ so jih uživali doslej. Otrokom moških in žen, ki se legitimirajo kot taki »specialisti« je dovoljen zopet znanstveni študij, ki jim je bil doslej zaprt. Specialisti ne spadajo več pod kompetenco enostranskih razrednih sodišč. Ustvarjena so zanje sodišča, pri katerih sodelujejo kot prisedniki ljudje iz njihovih krogov. Glede stanovanjskega vprašanja se jim priznajo olajšave. Poleg tega so kreirane zanje produkcijske premije, in sicer za cele poklice, kakor tudi za posamezne osebe in tarifni sistemi mesto dosedanjih individualnih pogodb. Vodilne osebe so zavarovane pred sovražno kritiko in pri oceni zaslug posameznika se moreje ura-čunati tudi zasluge posameznikov iz caristič-nih časov.
. — Minister pošte in telegrafa dr. Šupe-rina je odpotoval z Bleda v Split, kjer je
pregledoval poštno direkcijo in ostale poštne naprave. Iz Splita potuje v Sarajevo, kjer ostane zopet par dni radi inšpekcije.
— Iz državne službe. Premeščen je iz Ljubljane k hidrotehniškemu oddelku v Krško in-ženjer Albin Pitamie; za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu je imenovan Ivan Vandot; obenem je dodeljen okrajnemu glavarstvu v Litiji in eksponiran v Višnji gori; vpokojen je državni ekonom v Brežicah Franc Virant.
— Uradni list štev 80, z dne 25. avgusta objavlja med' drugim sledeče:	Uredbo o opravljanju izpita za častniške čine sodne stroke v rezervi; uredbo o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh konfesij, usvojenih z ustavo; pravilnik o stalnih mesečnih dokladah telegrafsko-telefonsko-tehničnemu osobju v vsej kraljevini za terenska dela; pravilnik o povračilu potnih stroškov za prenos in prevoz državnih stvari (instrumentov) kontrolorjev mer ob pregledovanju in žigosanju meril.
— S pošte. Za pripravnico 3. skupine, kat. zvaničnikov I. stopnje je postavljena Angela Dougan pri poštnem ravn. v Ljubljani. Premeščeni so: L. Rihard s pošte Ljubljana I. na pošto Lj. II., Anton Sitar iz Ljubljane v Maribor, Josip Savelli iz Celja v Žalec, Minka Porenta iz Ljubljane v Št. Jernej, Antonija Koželj iz Ljubljane v Moravče, Ana Pezdire iz Črnomlja v Vinico, Zora Jerše iz Ljublja-
L.v Ljubljano IV., Ljudmila Tomazin ii Ljubljane I. v Ljubljano IV., Mara Podgornik iz Maribora v Fram, Mara Kasjak od Sv. Lovrenca pri Mariboru v Krško vas, Frida Huttman iz Krške vasi v Ljubljano, Josipina Košiček iz Steže v Vinico, Avguštin Juh ii Most pri Ljubljani v Ribnico na Pohorju, Ana Dolinšek iz Ljutomera v Loko pri Zidanem mostu, Milena Mursa iz Loke pri Zidanem mostu v Ljutomer, Marija Novinc .iz Sv. Pavla pri Preboldu v Šmarje pri Jelšah, Gizela Gomilar iz Murske Sobote v Dorovnik, Marija Zor iz Stične v Št. Vid pri Stični, Ma-pLa. P°r®nta iz Št. Jerneja v Kostanjevico, Emilija Ketner iz Ljubljane k Sv. Juriju ob Ščavnici, Pavla Korinčič iz Šmarja pri Jel-
t *V enie» Antonija črnjač iz Rogaševcev v Ljubljano. Sprejeta je ostavka Evgenije Knzaj na ljubljanski glavni pošti.
— Razpisana stalna učna mesta. Odda se mesto upravitelja v Mengšu, v Trzinu, v Smledniku, v Jurkloštru, pri Sv. Petru pri Ljubljani, na Dobravi pri Jesenicah, na Dobravi pri Kropi; odda se mesto učiteljice v Mokronogu. Prošnje je vložiti najkasneje do 5. septembra 1925 pri pristojnem šolskem upraviteljstvu. Podrobnosti glej:	»Uradni list« štev. 80, z dne 25. avgusta 1925.
— Hudo prizadeta rodbina. Na Ravnčh pri Tolminu je dne 26. t. m. po težki bolezni preminul tamošnji posestnik g. Anton Manfreda, P- d. Miklav. Med boleznijo so mu umrli 3 otroci v nežni mladosti, bolna leži pa skoraj cela družina. Pokojnik je bil znan v celem okraju in splošno priljubljen — zato je njegova smrt in nesreča v stari Miklavovi družini globoko potrla vse prebivalstvo v okoliških vaseh. Znano je, da razsaja na Tolminskem epidemija griže in je zdravstvena oblast pri tem popolnoma odpovedala. Izdala je neke ukrepe, ki razširjanje epidemije le pospešujejo. Vsled tega je prebivalstvo pre-
puščeno izključno samemu sebi in je obupa*o.
Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje!
—	Strašen orkan v Vojvodini. Iz Subotice poročajo: Danes popoldne se je stemnilo nebo tako, da smo pričakovali veliko nevihto. Okrog 4. ure je nastal silen vihar, ki mu je sledil hud naliv, pomešan s točo. Take nevihte Subotičani ne pojmijo. Subotiški velesejem je bil v hipu uničen. Večina izložbenih poslopij je bilo težko poškodovanih. Voda je odnesla materijah Nižje ležeči deli mesta stoje pod vodo. Orkan je bil tako silen, da je prevrnil stolp cerkve Sv. Roka. Veliko hiš je poškodovanih. Vihar je odnesel tudi vso streho cerkve Sv. Jurija. V kralja Aleksandra ulici se je zrušil velik zid neke hiše, tako, da je hiša popolnoma uničena. Skoro vse strehe so težko poškodovane, šipe pobite. Vse, kar ni bilo dobro pritrjeno, je odnesel silni vihar. Brzovlak Budimpešta—Beograd je pasiral ravno v istem času Subotico. Ko pa je prišel na postajo Somšič, ni mogel več naprej. Moral se je vrniti v Subotico. Vihar je vrgel vagone raznih osebnih in tovornih vlakov s tračnic, tako, da leže na progi cele gore ruševin, kar je onemogočilo železniški promet. Brzovlak stoji še vedno v Subotici in ne ve se, kdaj bo nadaljeval svojo vožnjo.
V	Starem Sivacu se je zrušil stolp tamkajšnje reformirane cerkve, pri čemur je bil neki možki ubit. Neko velikansko drevo je bilo izruvano s koreninami vred ter je pri padcu usmrtilo enega moža. V istem kraju se je zrušila streha neke hiše. Pri tem je umrla neka gospa. Razen teh treh žrtev viharja, je
v	vasi še veliko število težko in laliko ranjenih. Skoro vse hiše so popolnoma uničene ali pa težko poškodovane. V Srbski Mitroviči so trije utonili v čolnu. Tudi kopalisfe Palic pri Subotici je hudo trpelo. Od 600 popolnoma novih in moderno urejenih kabin, je uničil orkan 550, ki jih je večinoma voda odnesla. Ker se je nahajalo v istem času v kopališču veliko ljudi, je nastala, kakor j® umevno, silna panika, posebno med prisotnimi ženskami in otroci. Obleka in perilo, ki se je nahajalo v uničenih kabinah, je izginilo brez sledu. Kopalcem ni preostajalo druze-ga, kakor, da so se peljali v kopalnih oblekah v Subotico. 2 čolna s šestimi osebami sta se pogreznila v silne valove. Do sedaj o ponesrečencih ni nobenega sledu. Vsi Sadovniki in vinogradi, travniki in polja so popolnoma uničeni. Škoda je ogromna, dosedaj je še ni bilo mogoče ugotoviti. Skoro polovica vse Vojvodine, posebno severni del, je odrezan od ostalega ozemlja. Telefonični in brzojavni promet je popolnoma ukinjen. Predvčerajšnjim so bile prekinjene vse telefonske zveze, ki vodijo iz Zagreba v Beograd, Subotico, Osijek in Novi Sad. Nekaj časa je funkcijonirala proga Zagreb—Osijek preko Mitroviče. Toda tudi ta proga je bila ponoči prekinjena, tako, da na najbolj prizadetih mestih ni bilo ne telefonične. n® brzojavil® zveze z Zagrebom.
r\
SAMO gospodinje vedo
kako neprijetno je kuhanje poleti
Trganje, glavobol, revmntfiem In neiteto drugih bolezni povzroča neznosna vročina, k! vlada skoro v vsaki kuhtrji.
ifse te neprijetnosti pa izključuje kuhanje m allnu
Zalo Je pametno, da johlerale takoj tozadevne proračune od .Mestne plinarne*
J
—	40 stopinj t Palermu. V zadnjih dnevih
je postalo v mestu Palermu neznosno vroče Včeraj je bilo mesto skoro popolnoma zapuščeno. Radi strašne vročine — toplomer j® kazal 25. avgusta v senci celo 40 stopinj — se je skoro vse prebivalstvo zateklo k morju. Naval na kopališče je bil izredno velik. Nenavadno vročino povzročajo topli morski vetrovi.
bil dob«« plaval i« čolna v vodo t«i keksi ; plavati na*aj na breg. V istem trenutku j«
! skočila »a njim tudi njegova sestra v vodo. ! Ker pa ni znala dobro plavati, »e j« začel« ! kmalu potapljati in kričati na pomol. N« I njene obupne klice je prihitela na pomoč nj»-j na »estra s svojim možem. Od strahu irepe-| tajoča in ljubezniželjna se je oklenila trdn« svojega brata, kjer se je pričela istotako potapljati. Par pogumnih plavačev je »koiilo v vodo ter skušalo deklico rešiti. Od strahu je bila deklica skoraj nezavestna, vauda« p« se je v bolnici pozneje zopet zavedla te« javila, da je hotela iti v smrt radi ne»r®4n® ljubezni.
— Zopet letalska nesreča na čeŠksslova-
škom. Te dni se je ponesrečil v bližini Pod-horna o priliki vežbe vojaški aeroplan. Pilot, neki podnarednik je obležal na m®»tu Mrtev, en poročnik je težko ranjen.
Varšava 87.50.
— Ladja pogorela. Pred par dnevi j« nastal na motornem čolnu, ki prevaža blago i* ljudi preko Donave pri Vukovarju, požar. Škodo cenijo na 80.000 dinarjev. Ladja j® bila zavarovana. Svoječasno je pripadiala Av-stro-ogrski trgovski mornarici.
KOLINSKA1
n asa, p rava, d omača
CIKORIJA
je vrlo dobra I
— Zločin 13-letnega dečka. 13-letni pastir Pero Klobučar je bil v celi vasi znan kot
: hudoben deček. Imel je vedno pri sebi nož,
, ki mu je bil bojno sredstvo zoper staTejš« dečke. Vsi otroci so se ga izotribali, ke« jih je napadel vedno z nožem, ter jih je že več poškodoval. Te dni se je igral štirinajstletni pastir Jovo Velečki s Klobučarjem vkljub temu, da so ga drugi otroci pri tem »varili. Kmalu je prišlo med otrokoma do prepira, ki je končal s tem, da je vrgel Klobučar V«-lečkega na tla ter ga zaklal kakor pra«c.a. V«-. lečki je obležal na mestu mrtev, Klobučarja pa so aretirali.
— Kitajski roparji napadli vlak. »Malino« je prejel iz Tien Tsina: V bližini Lo Tomga so napadli kitajski roparji brzi vlak, ki j« prihajal iz Lung Haja. Pet potnikov j« bil« ubitih, dvajset pa težko ranjenih. S t«i» napadom so se roparji hoteli maščevati nad kitajskimi četami, ki neprestano zaal«dujej« bandite.
— Berač — bogataš. V kraju Radalu««« j« le dni umrl berač Dominik Uritino; umrl j« radi pomanjkanja in bede. Ko so po njegovi smrti snažili stanovanje, podobno livalsk«-mu brlogu, v katerem je bival berač, «o aalN velik lonec, napolnjen z zlatimi novei, ka-
! terih vrednost se ceni na približno 200.000 lir.
— Koliko gozdov pogori letno na Ruskem? Ruski tisk piše te dni o ogromnih gozdnih požarih, kjer imajo že kroničen značaj. Vsako leto izbruhnejo v Rusiji številni gozdni požari, ki trajajo do pozne jeseni. Kako« pa poroča »Rabočaja Grizeta«, je nastal v Irkutski guberniji 1. 1924. požar, ki traja I« lai-danes.
i — Isjava. Naprošetni smo za objavo aled«-; lega pojasnila: V žt. 66. Uradnega Rala «4 1 14. julija t. 1. j« bila razpisana neka »luiba. Kompetiral sem tudi jaz. Mislim, da ««ui Imel praviso do tega. Oddana je bila drugemu. Vsakemu »e lahko primeri, da propade. D* tu bi bilo vse v redu. — Bil sem pr«j kakoe slej popolnoma miren. Nikogar ni»em nadlegoval; ne ustno, ne pismeno, ne diraktn«, j na indirektno. To vedo vsi, ki *e Jih lil«.
| Oživela pa je v javnosti žal še neznana nepr«-
i	lokolirana družbi«a i omejeno zave«« In I«
§5
m
STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN
Ustanovljena 1. 1888 — Poštni predal 44 — Telefon 425
Varstvena znamka |
M. FRANZL & sinovi	--
(Lastnik Feliks Franzi)
LJUBLJANA, Privoz 10
Ml
M -m
m a
■
a
a
n
H
Strašna nevihta v Gorici. Dne 24. avgu-
, okoli 21. ure je izbruhnila nad mestom strašna nevihta. Silen vihar je odnesel streho južnega kolodvora, vojašnice na Tržaški cesti m številnih poslopij, ki se nahajajo v kolodvorski bližini. Vihar je izruval mnogo dreves in brzojavnih drogov. Mesto je bilo zavito dalje časa v neprodirno temo, Ver ja električni tok prenehal delovati. V Standre-žu je vihar porušil nekatere barake, pri čemur je bilo dvoje človeških žrtev. Več oseb je bilo ranjenih. Na mesto nesreče je prihitel vojaški oddelek in Zeleni križ, ki je nudil ranjencem prvo pomoč. Iz Trsta je prispel danes predpoldne železniški ravnatelj eomm. Tessadori, da ugotovi škodo, ki jo je povzročila nevihta na železnici. — Mestni telefon je pričel delovati šele 25. avgusta ob 11. uri, ker je včerajšnji vihar polomil več drogov. Povzročena škoda znaša okoli en milijon.
— Železniška nesreča. V nedeljo ob 4. nrl zjutraj je povozil pri Bajnoku (Bosna) brzovlak neki kmečki voz, na katerem »o bili
4	potniki. Vse 4 potnike je vrglo a voza na cesto. Nesreča je zahtevala 4 mrtvece, med-temi enega moškega in 3 ženske.
— Sestro je skušal rešiti, pa je sam ■tonil. Kopalci donavske kopelji v Beogradu »o bili te dni priče ginljive, pretresljive nesre-če, ki se je odigrala v vodi. Okrog 3. popoldne, ko je bila kopelj natrpana • kopalci, •• je peljal 15-leten deček Guštin Tomi« • »voje 14-letno sestro v nekem čolnu po DonavL Ko «ta bila «r«di vode, je »koiil Guštin, ki j«
omejenejšim programom, ki, kako« lujem «4 vel strani, pisari in »intervenira« pri raznih gg. aktivnih in ministrih n. r., pri narodnih poslancih, tajništvih, aktivnih, bivših in tajnikih v postranskem poslu ter raznih drugih osebnostih — zoper mene, ki, kakor rečeno, dozdaj še nisem storil nobenega koraka, ne za sebe, še manj zoper koga drugega! Čemu potem take zaplotkarije? Ali d«-tični gospodje res ne poznajo nobene dostojnosti ? Zakaj ne nastopijo z odprtim vizirjem? Sicer naj pa zahvalijo Boga, da »o i« kar »o! — Tista p. n. mesta in gospod«, ki so jih ali jih še bodo člani te družbiea nadlegovali, pa prosim oproščenja, da ae jih gnjavi zaradi mene z ogabnimi intrigami i* denuneijacijami; kajti nič drugega niso tist« »informacije«. Prepričan sem, da »o jih vsž i« sami kot take takoirali. — Izzvali »o *»•
—	oglasil sem se; če se bom še, se bom na drugem mestu tako, da bo zaleglo. — S* Vam zahvaljujem, gospod urednik, itd. — Ljubljana, dne 25. avgusta 1925. — J«u«a K«tmar s. r.
tjubijarsg.
—	Popoldansko blagajniško paslevaaj« bank sa stranke. Kakor se nam sporoča, j« društvo bančnih zavodov v Sloveniji vpoit«-vajoi že opetovano izražene želje i« trgovskih in drugih pridobitnih slojev, sklenil« na zadnji društveni seji, da bodo banini aavodi v Ljubljani uvedli od 1. iept«mbM ». 1.
*npr#j itdi popoldanske blagajniška ure mi strank« in licer dnevno od 15. ure do 16.30 kvtemši »obote in dneve pred pramiki, ko poslujejo banke le od 8. do 12.30. Blagajna bank bodo torej od 1. septembra t. 1. nadalje posloval« ta stranke od 8. do 1‘2.30 in od t5. do 10.30. Društvo bančnih m vodo y v Sloveniji.
1— Vatel pojav! Pri predvčerajšnjem se-»tanku ladruge trgovcev s kurivom je bila po načelniku izražena volja znižati cene kuriva še pod cene tvrdk, katere preskrbujejo kurivo državnemu uradništvu. Ta prijeten pojav bo gotovo vsakdo z veseljem pozdravil. Želeti j« le, da najde ta plemeniti namen limvež po»nemovalcev. — Davčni uradnik.
1— Pekovska »adruga v Ljubljani naznanj* ilanom, da »e je preselila v gostilniške pro-»tore ge. Mrakove, Rimska cesta 4, kjer bedo odslej uradne ure vsaki četrtek od 4. do I. uro popoldne.
1— Vg« abiturijcnte ljubljanske gimnasije ▼ III. a in VIII. b ter abiturijente realke in leta 1900, ki stanujejo v Ljubljani ali njeni bližnji okolici, si dovoljujem vabiti na pon-ieljek dne 31. avgusta t. I. ob 19. uri v stekleni salon restavracije glavnega kolodvora, da »e domenimo o praznovanju naše 25-letnice mature. Ker bi bilo radi polovične vožnje ob priliki velesejma mnogoterim najlažje, da »e •bletnie« vrši v času velesejma, naj se sestanka sigurno udeleže vsi tovariši, ki stanujejo v Ljubljani. — Oki\ glavar Klofciič.
Dopisi.
Laik«. V torek na večer so pripeljali z avtom ia Rimskih toplic krsto z mrličem. Hitro se je raznesla sledeča žalostna novica: Ugledna rodbina Resnik iz Marijagradeea poseduje v Turju nad Zidanim mostom velik tozd. Tamkaj imajo lesne delavce, ki tešejo prage. Turje je visok hrib in iz Rimskih toplic je tri ure hoda do vrha. Iz vrh hriba do doline je izpeljana riža za spuščanje lesa, ker ni voznih potov. Mladi posestnik Josip Resnik je obiskal delavce in ob tej priliki je •esel tudi delavcem hrano. Poslužil se je ri-že, ker ni mislil, da delavci ob tem času tudi spuščajo les v dolino. Kakor blisk pridrvi po »iži debel hlod, Resnik se mu ni mogel ogniti in tako ga je hlod zadel in ga čisto smečkai. Pripeljali so ga domov in položili ■a oder.
Triie. Deška in dekliška meščanska šola zapisuje v I., II., III. in IV. razred dne 1., 2. in 3. septembra t. 1., vsakokrat od 10. do 13. ure. Učenci, ki so dovršili V. ali IV. razred ali 4. 1. tri ali manjrazredne osnovne šole in žele vstopiti v I. razred, naj prineso s seboj zadnje izpričevalo, krstni list in potrdilo
o	cepljenju koz. Razredni iu ponavljalni izpiti se vrše po na uradni deski objavljenem redu v času od 27. avgusta do 1. septembra Za revne in oddaljene učence bo poslovala tako kot lansko leto tudi letos šolska kuhinja, ki je v preteklem letu izdala po 3 Din 8000 kosil in večerij. Deklice IV. razreda se uče tri ure na teden kuhati in gospodinjiti v. Šolski kuhinji. — Ravnateljstvo.
Gospodarstvo.
N6VI SEZNAMI NAŠIFI INDUSTRIJSKIH, OBRTNIH IN TRGOVSKIH PODJETIJ.
Kakor prejšnja leta je izdala naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo tudi letos ob priliki velesejma: 1. seznani industrijskih in večjih obrtnih podjetij, ki obsega naslove industrijskih in večjih obrtnih podjetij v Sloveniji, urejenih po raznih strokah z označbo posameznih izdelkov ter 2. seznam eksportnih in importnih tvrdk, iz katerega je razvidno, katere predmete izvažajo, oziroma uvažajo posamezne tvrdke iz in v Slovenijo. Ta seznama se bosta v svrho informacij razposlala inozemskim konzulatom v nasi državi ter konzulatom in agencijam SHS v inozemstvu, dalje jugoslovanskim in inozemskim trgovskim in obrtniškim zbornicam ter domačim in inozemskim interesentom, ki se zelo pogosto obračajo na zbornico za podatke. Seznama sta praktičen kažipot in zelo dober pripomoček za spoznavanje industrije, trgovine in obrti v Sloveniji. Sezname je dobiti na Ljubljanskem velesejmu ter v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 27. avgusta 1925.
5	Vrednoto: Investicijsko posojilo iz leta
I	1921 den. 76; Zastavni listi Kranjske deželne ; banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranj-
I	ske deželne banke den. 20, bi. 25; Celjska j posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 202; Ljub-j ljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225,
bi. 265; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 908; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 90; Trboveljska premogokopvni družba d. d., Ljubljana bi. 343; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 113; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180.
Blago: Testoni, monte, fob Sušak den. 580; cerovi krlji, od 2 m dolž. naprej, od 25 cm prem., fco meja den. 25; bukovo oglje, fco Podbrdo, 2 vag. den. 80, bi. 80; smrekovi ali jelovi hlodi, od 25 cm prem. napr., fco Ljubljana den. 250; pšenica domača, fco Ljubljana den. 265; pšenica slavonska, 76/77 kg, 3%, fco Ljubljana, 2 vag. den. 270, bi. 280; koruza zdrava, par. Ljubljana bi. 222.50; koruza, 8—15% def., par. Ljubljana, 2 vag. den. 200, bi. 205; koruza, 20—25% def., par. Ljubljana bi. 197.50; oves slavonski, rešetani, par. Ljubljana bi. 185; laneno seme, fco Ljubljana den. 540.
BORZE.
— Zagreb, 27. avgusta. Devize:	Curih 1081.25—1089.25, Milano izplačilo 209.23— 211.63, Newyork ček 55.56—56.16, Berlin 1328—1338, Dunaj 783—793, Pariz 262—266, London izplačilo 270.88—272.88, Praga 164.88 —166.88, Budimpešta 0.09.
— Curih, 27. avgusta. Beograd 9.225, Praga 15.30, Pariz 24.265, London 25.07, Ne\vyork 516.125, Milano 19.35, Berlin 1.2280, Bukarešta 2.60, Budimpešta 0.007255, Dunaj 72.60,
Pustolovec Strasnov nadaljuje.
»Saj sami veste, dragi škof, da se pri takih zadevah vzroki navadno ne upoštevajo. Določeni ste za to visoko pozicijo in amen. Da nočete, ni noben zadosten vzrok. Kakor tudi dejstvo ne, da ste tu rojeni. Nisem prišel prosit in moledovat, da postanete pri-kovaraždinski škof. Referiral bom enostavno. Ta škof nima dovolj ambicije, noče, zato ga ni priporočati.«
Zdelo se je, da škofu to ni ugajalo.
»Ne, dragi ministerijalni svetnik, s končnim rezultatom bi bil pač zadovoljen, tako pa tudi ni dobro.*
Zmajal sem z rameni ter si prižgal molče j smodko. Čutil sem, da je bil škof že v mo- ; jih rokah.
#IBUDDHAW
čaj na velesejmu. Oglejte si H paviljon št. 461-4©5.
Pri kosilu me je čakalo neprijetno irjie-nadenje, ki sem ga že tolikokrat izkusil, če pride namreč na Madžarskem v hišo gost, povabijo njemu na čast tudi druge gosta. Tudi tu je bila zbrana vsa tamkajšnja elita. Niti sodni predsednik ni manjkal, niti državni pravdnik, podžupan je bil navzoč, nekaj oficirjev in seveda ni manjkal tudi duhovniški štab. Izvedelo se je, da sem prišel po naj-višjem nalogu in glede tega je imel vsak kako privatno pritožbo na cesarja. Sodni predsednik je vzdihoval: »Poglejte, gospod ministerijalni svetnik, jaz sem vendar ž» zdavnaj imenovan za kurialnega sodnika, toda ne instalirajo me. Kaj imam od naslova, če nimam obenem z naslovom primernega delokroga? Znabiti bi bilo mogoče g«variti o tem z justičnim ministrom?«
Tudi državni pravdnik mi je razodel svoj« srčne težave.
»Veste, kot državni uradnik smatra« pod svojo častjo, da bi se komurkoli pritožil. Smatram pa tudi za nekorektno, če se napra-
vi	korak za višjega državnega pravdnika, ki je bil pri meni državni pravdnik. V prvi vrsti imam tu odločevati jaz. Jaz sem vodilni državni pravdnik, on pa sedi na otoku Krku ter mi zapoveduje.«
Seveda sem moral pokazati, da sem poma! tudi upravni aparat.
»Drugi, ki imajo srečo«, sem rekel precej glasno, »jo znajo ceniti. Tako je n. pr. nai vsestransko cenjeni škof dr. Istvan Miklos. Ta noče postati kardinal«. Splošna konster-nacija. škof je zakril svojo jezo nad to opazko s smehom.
»Tega nisem rekel.«
Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska liskama »Merkur«, Ljubljana.
—a——Mi
m
y okioonjaku okoli sveta,
Spisal Robert Kraft.
23. V ognjeni peči.
Šesti dan vidijo karavano, potem posamezne jezdece, celo pešce; vse kaže, da se bližajo obljudenemu kraju in tedaj spozna Georg po hriboviti pokrajini, da imajo Lančen pred sabo. To je bil tudi cilj one karavane, s katero je potoval tedaj, od tu dalje je bil lahko zopet on vodnik.
Še krog griča in pred njimi leži Lančen, precej veliko karavansko mesto, ki odgovarja Kiahti. Po karavanah dobi mnogo lesa, ki prihaja iz gozdnato Transbajkalije in je kljub dolgi poti preko puščav« ••neje, kot če ga dobivajo iz revne okolice.
Težko sopiha šestnajst konj po peščeni cesti. Avtomobil obkolijo Kitajci kar na stotine, kmalu jih je več tisoč, kakor, da ti ljudje sploh še niso videli avtomobila. Sicer takega, ki je podoben velikanski zaprti rakvi tudi prav gotovo še niso videli. Pred pošastjo iiražajo začudenje in strah.
Italijan se ne zmeni za množice, ne odgovori na mo-beno vprašanje, pokaže le smer. Cilj je hiša še izven mesta, zidana na pol evropejsko in obdana od šup in skladišč lesa.
Še pred vhodom priteče naproti majhen, okrogel Kitajec, ki je bogato oblečen. Z glasnim veseljem, ki je
Italijana, ga nagovori angleško in 11111 čestita k uspehu.
Toda o čem sta še govorila, potniki niso slišali, stala sta preveč v stran. Ujeli so le še nekaj besed potem, ko sta prišla zopet bližje.
»Torej vsak polovico, kajne?« reče Kitajec. >Gotovo, to smo vendar pismeno napravili,« odvrne Italijan.
>Da, ali koliko ste pa prejeli za svojo pomoč?« »Tisoč dolarjev, ne več in ne manj.«
»No verjamem, dobili ste več.*1
>Vi pa dobite petsto dolarjev, tako smo napisali.
In kaj pa ste pravzaprav vi storili? Dali ste nam le
svojo šupo!«
>In svoje dobro ime, katero lahko izgubim?«
>Ah kaj, vaše ime! Na slabšem glasu že ne more
biti! Kje pa je mister Ogly?«
»Čez eno uro se vrne. No, ta se ne bo malo veselil, dfi se je vse posrečilo. Rad bi vedel, koliko dobi on.«
»Kaj nas to briga? Sedaj pa povejte, kam mi j spravimo voz.«
»Tukajle notri in napravite hitro! Mojim vojakom
ni nič kaj všeč ta voz.«
Odpro vrata šupe in Kitajei porinejo sanu avto v
šupo, zakaj konje so izpregli že preje.
Dokler so vrata odprta, razločijo potniki se vse. Od vnanje strani je videti šupa zelo prostorna. Znotraj pa je le majhen prostor, ki ga avto skoro izpolni. Supa je iz lesa, vanjo spravljajo deske, ki so tudi sedaj nakopičene kroginkrog; le sredi je prazen prostor, c
ss i	811111	1mi	avto-
Ko zapro vrata, nastane popolna tema.
»Torej neki mister Ogly je vse to napravil,« meni Georg.
»To še ni gotovo,« odvrne Leonor, »morda je on tudi še objekt, ki ga plača mister Deacon.«
»Imate prav, sicer pa ne smete biti tako trdno prepričani, da je Artur Deacon pravi povzročitelj. Naša vožnja je znana zdaj vsemu svetu, kamor sega telegrafski kabel, časopisi so že prinesli pisemska poročila, torej vedo povsod, kakšno silo uporabljamo. i>«> pa dobi morrisit, bi še marsikdo napravil zločin...« »Tiho, tiho, nekdo prihaja z lučjo!« svari Adam. Tudi drugi so že zapazili svetlobo, ki je prihajala skozi okrogla okenca v avto.
Bil je mlad, evropsko oblečen človek, najbrže Anglež ali — Amerikanec — ki je vstopil s svetilko v
roki in za sabo zaprl vrata.
Dvigne svetilko in ogleduje avto od vseh strani, potem dahne visoko in nizko in na njegovem gladko obritem obrazu se prikaže zmagujoč smehljaj.
»Posrečilo se je! Zaslužil sem dvajset tisoč dolarjev! Sicer sem postal morilec, ali... z dvajset tisoč dolarji že lahko kaj začnem. Treba le, da spravim avtomobil v Peking. To ne bo težko! Toda ali res ni najti
vrat?«	,	,
Postavi svetilko na tla in tipa zadaj po avtomobilu,
kjer sluti popolnoma pravilno, da so glavna vrata. Leonor primakne svoja usta Georgovemu usesu. »Ne ugaja mi,« zašepeta, »da bi nas vlekli ie do Pekinga. Ali zamorete moža prijeti?«
Pri ..Solncvi'
K. WIDMAYER
m*rn.	Pogačarjev	trg	(za	10do)
Perilo, manufaktura, opreme za neveste in novorojenčke, abtahi (peče). Vsakovrstne pletenine na debelo in drobno
j
| VINOCET .
5 tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi 5
| najfinejši in najokusnejši namizni kis iz s |	vinskega	kisa.
■
■	JBKS3S2SZ'JgUa!
MODNI SALON	>	y.
MINKA HORVAT, Ljubljana
STARI TBO ŠTEV. 21	3
ima vedno v zalogi najiiovejSe damske in dekliške ] slamnike in klobuke. - Žalni klobuki vedno v xaloei j Popravila se sprejemajo.
NaJbolJSe
manufakturno talilno po noj-
nI£ilh cenah prodaja OB1A-fcltNICA. V LJUBLJANI, MiRlo-Slčeva ceita 7.
- - Oglejte sl »alogo - - - -
^ ZaHtcvaJtc ponudbo!
■
■	Tehnično in higijenicno najmoderneje
■	urejena kisarna v Jugoslaviji.
Hsarna: Ljubljana, Dunalska testa ste«. 1 a, II. nadstropje.
K SEZIJI"
Brusilo za kose znamke ,,Swaiynrt iz najboljšega brusnega materijala ponuja v preprodajo:
franc swaty
tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Juooslavlja.
MALI OGLASI!
Cene oolasom do Ž0 besed Din 5*— vsaka nadaljna beseda 50 par
uprava
odda točilnieo na prostoru, kjer bo prirejena dne 0- septembra razstava plamenčke živine in konj. Ponudb« na Urad Velesejma v Ljubljani._____________
Stare jute
od manufaktur# ali volne kupuje J vsaki množini skladibco Konopjut* d. d. Ljubljana, Gosposvetska
Jakob Trček, pek
v Ljubljani, Breg štev. 4.
Dvakrat na dan »veže pecivo.
Pisarniška moč
*	dveletne prekso liže mesta, najraje na deželi. Ponudbe prosi na upravo lista pod. »Dabra
St&555!
Č«*« at* atate ofovorill? (Mladost).
Poročila bi se rada
foapodižna, trgovsko aaobraiena, i mladim inteligentnim 80,Pn^"oie starosti SO let i nekoliko premoie-njein, ki bi služilo v raiširjenje trgovine. Tajnost lajamSena. L* resne ponudbe. Dopiae le s sliko je vposla-tl na upravo »Narodnega Dnevnika« „«d Slfro »Srel»<.
Išče se
« 1. september stanovanje v Ljub-ijani, ebstojeie ii kuhinje ia »<>•••
—	Penudbe na upravo lista pod »Stanovanje«.
dobre
Gramofon
ekramjen. se pe ceni Naslev peve »prava.
pred*.