ST Liubliani, sreda, 26. aprila 1922. Štev. 95. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: eelo leto Din 90’— ** pol leta Din 45’— v spravi stane mesečno Din T-GflasUo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane SO p Leto II. Uredniifto hi uprstništvo v Ko-prtarjevi ulici št*«. 6 — Telefon uredništvo Stav. 50 — Telefon «=» upravnRt« štev. 328 =ss CENE PO POSTI: za četrt leta Din 22’50 za en mesec Din 7'50 NnUna darila. Javili smo že, da se pripravljajo od ^znih strani dragocena poročna darila, ki se izroče kralju Aleksandru o priliki ?)egPve poroke. Javili smo o nakupih vil, o zbirki za »Dečji Dom«, ki se za-^Wija po vladni iniciativi Mi smo že od r*6?® početka zavzeli napram tem in takim frakom svoje stališče. Danes vnovič pri- Naša dežela je izmozgana do kosti, »Kse ljudstvo pada v vedno večjo bedo in ■tfomaštvo, uboštvo najširših slojev- raste, j® bolnike, za invalide, zapuščene otroke r* Vec sredstev. Naše že doslej obstoječe jb dolgo let plemenito delujoče dobrodel-5* ustanove hirajo, ker ne zmorejo več. ^spričo vedno večje bede bi niti dosedanji Uhodki naših dobrodelnih ustanov ne zadoščati; toda dohodki padajo, ker Waa splošno blagostanje. In zato se nam b da taka dragocena poročna darila da-niso na mestu, niti na mestu apel na *®yd°st za nove zbirke, dokler so stare ^dUove v nevarnosti, da podležejo. 00nf5f’ za napravo mostu preko Morave *ke dinarjev, Jugoslovanskemu sokolih savezu za vsesokolski zlet (koliko?) azao druge kredite. Belgrad, 25. aprila. (Izv.) Poslanci Jugoslovanskega kluba dr. Andrej Gosar, Josip Gostinčar in dr. Janko Šimrak so stavili na ministrskega predsednika Nikolo Pasica vprašanje, kaj je vendar z zakonom o varstvu in zavarovanju delavstva in zakaj ni še razglašen. Na eni strani je vlada z zakonom o redu in radu popolnoma zaščitila nasilja kapitalističnih delodajalcev, ie med lssgfssii«!Ie ALEKSANDER 0DEAJA V PARIZ. izvedo?8rad’ 26< aPrila* dzv-) Kakor ie dne ,vaš dopisnik, se tekom današnjega «pr„ ®dPeIje kralj Aleksander s svojim kako« m v Pariz- (P° poročna darila, *°r Poročajo listi. Ur.) Genova, 26. aprila, (Izv.) Italijani so razširili vesti, da potekajo pogajanja med njimi in jugoslovanskimi zastopniki zelo neugodno in da ni misliti na skcrajšen sporazum. Naši politični krogi pa se izražajo zelo optimistično in trdijo, da je Italijanom zelo neljubo, ker nastopa mala en-tenta tako enotno v vseh vprašanjih. Genova, 26. aprila. (Izv.) Iz Genove poročajo, da se je jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič glede pogajanj o izvršitvi rapallske pogodbe izrazil v nekem intervjuju zelo optimistično. Dejal je, da upa, da bo mogel že na eni prihodnjih sej ofi-cielno objaviti ugoden izid pogajanj. Iz frforoueilsltili r^ulrisu Laško. Tukaj smo imeli delavci cementne tovarne Ava in tu zaposleni rudarji ustanovni občni zbor skupine Strok, zveze rudarjev, centrale v Trbovljah. Poročal nam je tovariš Deželak o zgodovini strokovnih organizacij in o ciljih krščan- delavstvu pa onemogočila uspešen boj za izboljšanje gmotnega položaja, na drugi strani pa vlada trpi brezbrižno, da se delovno ljudstvo od brezobzirnih kapitalističnih podjetnikov izrablja na najbolj nečloveški način. Zadnji čas je, da vlada zakonito zaščiti delavstvo, ki je v naši državi brezpravnejše kot kjerkoli v Evropi. skega socializma. Delavci so do zadnjega pristopili v organizacijo. Kar je bilo posebno potrebno pri nas, ker smo nad vse in izredno izkoriščani. Trbovlje. S 1. majem se začne z razširjanjem šole v Trbovljah, tako, da se bo na sedanje poslopje nazidalo še eno nadstropje. Se nujnejša je potreba po novih šolskih prostorih na Vodi, katere je po pogodbi dolžan zidati rudnik, ki pa se izvija in stvar zavlačuje, dasiravno je potreba očividna, že lani dovoljena meščanska šola se ne more otvoriti vsled pomanjkanja prostorov, ki še za ljudsko šolo niso zadostni. Trbovlje. Za pomoč stradajočim v Rusiji se je po trboveljski dolini nabralo dosedaj 35.167 K. Upamo, da bodo požrtvovalnim darovalcem sledili tudi drugi po celi Sloveniji. Trbovlje. Bralno društvo priredi pri-hodnjo nedeljo celodnevni izobraževalni tečaj, ki se začne ob 9. uri dopoldne. Govornike pošlje SKSZ iz Ljubljane. Predavanja se vršijo o vseh važnejših problemih sedanjega časa. Vsi, ki se zanimate za izobrazbo, dobrodošli! Mno zbarooanie aia-uaffce Bndske sferarf-fec. Praga, 22. aprila 1922. Vsa češko-slovaška notranje-poii lična javnost stoji pod vtisom zborovanja slovaške ljudske stranke, ki je zborovala te dni v Zelini, razpravljajoč obširno in temeljito o vseh političnih, gospodarskih in socialnih problemih zapostavljene in tlačene slovaške dežele. Čehi so šli v svojih centralističnih in nacionalističnih težnjah celo tako daleč, da zanikavajo samobitnost slovaškega naroda, kar je dobilo jasen odsev v ustavi češko-slovaške države, ki določa, da je uradni jezik za celo državo samo češki, slovaški pa se ne upošteva. Tudi davčna bremena so na Slovaškem neprimerno hujša kakor v čeških deželah, kultumobojna češka klika čeških svobodomislecev, ki imajo .v vladi veliko zaslombo, pa gre v svoji zagrizenosti tako daleč, da se ne izogiblje v boju zoper slovaško ljudstvo nobenega še tako slabega sredstva edinole za to, ker je ta narod globoko veren. Odpor slovaškega naroda zoper nasilje čeških hipersvobodomislecev pa je vedno močnejši. Zato ima ljudska stranka, ki si je zapisala na prapor avtonomijo slovaškega naroda v okvirju mednarodno priznanih meja češko-slovaške države, za sabo vso armado slovaškega delovnega ljudstva, izvzemši neznaten del hlapčevskih duš, ki bi prodali svoj narod za skledo leče. Na svojem zborovanju v Želini je slovaško ljudstvo po svoji reprezentirajoči stranki izreklo pred vsem svetom obsodbo nad češkimi kulturnobojnimi centralisti in narodnimi šovinisti. Bolj kot vse besede povedo sledeči sklepi, sprejeti soglasno in z oduševljenim odobravanjem: 1. Slovaki zahtevajo popolno avlouo-rnijo. 2. Državni jezik mora biti poleg češčine tudi slovaški v polni ravnopravnosti. 3. Ljudska stranka izvoli iz svoje srede poseben odbor s predsednikom poslancem Hlinko na čelu, ki naj zbere in pripravi ves obširni materija!, ki se nanaša na zahteve in pritožbe slovaškega naroda. 4. Ta odbor naj izdela v najkrajšem času na podlagi tega materijala spomenico. ki se predloži genovski konferenci, ali pa kakemu drugemu mednarodnemu fo-rumu. Slovaški narod je sit hlapčevanja, sit tega pri tujcu in pri — bratu. Postavil si je ideal samosvoje države, kjer bo sam svoj gospodar. V boju je ta narod enodu-šen. Jasno je, da zgodovina ne pojde preko njega, prej ali slej bo zmagala pravična zahteva, in prav bo! Ko gledani iz daljne Prage na trdne Slovence, sinove nebotičnih Alp, mi spričo teh dogodkov raste pogum. Mi hočemo postati samosvoji! Zagreb, 26. aprila. (Izv.) Na zagrebški borzi je vladalo te dni precejšnje razburjenje. Razni borzni špekulanti so skušali izrabiti predvsem vesti o 100 milijonih dolarjev, ki so jih naši državi z vseh strani ponujali. Dosegli so znatno padanje tujih valut. To padanje tujih valut se je že včeraj na borzi popolnoma vstavilo, danes pa se je spremenilo v dviganje. Že včeraj ni bilo dobiti na borzi blaga po dnevnem tečaju, ker so bili tečaji večinoma fiktivni. Ves borzijanski trik so uprizorile predvsem Prva Hrvatska Eskomptna Banka in Hrvatska štedionica. Danes so vse devize in valute čvrste. Tako se išče Praga po 5.20, Dunaj po 3.50, Trst po 14, Berlin po 103, dolarji, ki so notirali včeraj še po 200 do 220, se danes plačujejo po 258. Ziirich, 26. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi je deviza Zagreb zopet padla na 2. Ostali kurzi notirajo: Berlin 1.92; Holandsko 195.40; Newyork 514; London 22.75; Pariz 47.82; Italija 27.75; Praga 10 (padla); Budimpešta 0.68; Varšava 0.13; Dunaj 0.0675; n. a. k. 0.06875. d Krekova prosveta. Zveza uradnic in trg. nastavljenk ima v nedeljo dne 30. aprila izlet k Sv. Joštu nad Kranjem. Za sv. mašo je preskrbljeno. Vse članice in prijatelji društva so tem potom uljudno povabljeni. Odhod ob polsedmi uri zjutraj iz južnega kolodvora- Predsednica. Stran 2. »Novi čas«, dne 26. aprila 192?- Štev. 95. SPolitlčnt dogodki '-f- Zakon o upravni razdelitvi države je vlada dokončala in ga bo te dni oktro-jrala, izpolnjujoč tozadevna predhodna določila ustave. Obenem pa bo vlada stavila narodni skupščini predlog o spremembi zakona razdelitve države na oblasti. Cetralizacija torej vedno šepa in bo šepala, dokler se ne zruši. -f Seja parlamenta. Na včerajšnji seji parlamenta je bil sprejet zakonski predlog o državnem svetu in upravnih sodiščih z 136 proti 52 glasovom. -f Klofac o marksizmu. Na sinočnjem Shodu NSS se je senator Klofač v svojem govoru izjavil o marksizmu sledeče: »Odklanjamo marksistični materijalizem vsled tega, ker niti ne vzgaja, niti ne oplemenja-va, temveč ustvarja čisto navaden egoizem* ?mo proti materialističnemu pojmovanju 'ivljenja« .. -j~Prihičevič končno toži v Ljubljani. >Jutro-' poroča, da je Pribičevic vložil tožbo proti ljubljanski »Jugoslaviji«, ker je le-ta nedavno ponovila znane Protičeve očitke proti Pribičeviču. To je res zanimivo, da si je g. Pribičevic izbral ravno Ljubljano, da pred sodiščem opere svojo čast očitkov, ki so jih priobčili vsi listi križem Jugoslavije. '4- Soglasje pa tako! Z ozirom na ve-fevažna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo o izvršitvi rapallske pogodbe imamo na razpolago dvoje vesti: Prva pravi, da je dr. Ninčič izjavil, da gredo pogajanja prečno h koncu in da se rapallska pogodba izvrši. Belgrajske in rimske vesti pa poročajo, da obojestranske vlade presojajo položaj pesimistično in da se bodo pogajanja najbrže razbila. Spričo tega sijajnega »soglasja« je nam navadnim zemljanom sodba o položaju nemogoča. Eno bi rekli, pa ne maramo zaiti med protidržav-ne elemente, ker jih je že v vladi preveč... -f- Batinanje ali nevedni minister. Na včerajšnji seji narodne skupščine je odgovarjal pravosodni minister dr. Markovič na interpelacijo poslanca Deržiča radi balinanja na Hrvatskem. Gospod minister je izjavil, da bo posvetil temu vprašanju vso svojo pozornost, državne organe, ki bi zagrešili kai takega, pa bo treba kaznovati brezobzirno. To je vse lepo, prav lepo. Samo iskreno ni: gospod minister je namreč obenem »ugotovil, da ni poslanec Deržič Navedel niti enega konkretnega slučaja.-*: Kaj ko bi gospod minister blagovolil ob priliki stopiti v prostore Jugoslovanskega kluba, kjer bi mu posl. Brodar postregel s stotinami »konkretnih slučajev«, v katerih so bili batinani slovenski fantje rekrut je. Ali pa ko Bi njih ekscelenca izvolili dati predložiti sodne akte iz proslulega procesa zoper komunistične »atentatorje«, ali pa o »odmetnikih« iz ogabnega procesa v Prijepolju. Tam niso pele samo šibe in palice, izpadali so pod sunki zobje, tekla je kri in lesene klešče so izsiljevale zaželje-ne izpovedi prič. Kaj ko bi gospod minister mesto lepo donečih zagotovil prešel k dejanju in zaprl in »brezobzirno kaznoval državne organe, ki so kaj takega zagrešili.« Scer pa se je v Cirknici zgodilo na okrajnem sodišču še nekaj hujšega od batin. Žrtev pa je bil okrajni sodnik. Iz tozadevne dr. Koroščeve interpelacije bo gospod minister razvidel, da so pri nas v navadi razne batine, izmed katerih niso še najhujše tiste, ki pretresajo hrbtenjačo in mozeg kosti sednice. ~B»a Tunel. Roman. Spisal Bernhard Kellermann. — Poslovenil Peter Mlakar. Preseliti bi se morala spomladi. A ko je Mac vse pripravljal, je večkral obstala ter rekla: »Moj Bog, kaj bom počela v tej cementni pušči?« Morala je nekaj začeti, kar bi ji dalo opravka ter preganjalo neumne misli in sanjarije. Slednjič je našla čudovito misel ter se je je lotila t največjo vnemo. Ta ideja jo je poživljala in njena dobra volja je bila tako vedra in njen smehljaj tako ■skrivnosten, da ga je celo Mac opazil. Maud se je nekaj čas zabavala ob njegovi radovednosti, končno pa le ni mogla tajnosti dalje skrivati sama zase. Da, stvar je taka-le: ona mora imeti kakšno delo, kakšen soliden opravek, pravcato delo. Ne samo igračkanja. Pa je prišla na misel, da bi pomagala v bolnišnici v TunneI-CitY. »Nikar se ne smej, Mac!« Da. Ona misli resno. Sicer pa je že začela s tečajem. Na otroški kliniki dr. Wassermanna. Mac je pomislil. »Ali si res že začela, Maud?« jo je še vedno neveren vprašal. »Da, pred štirimi ledni. Ko pridem spomladi v funnel~Ciiy, imam delo. Drugače ne pojde več.« Zdaj pa je Mac čislo ostrmel, postal zamišljen in resen. Pomežiknil je od presenečenja ter v prvem hipu ni mogel k besedi. Maud se je sijajno zabavala! Nato je parkrat prikimal z glavo, »Morda pa je čisto prav, če nekoliko delaš, Maud!« je zamišljeno povlekel. »Dn pa mora biti baš bolnišnica —?« Nenadoma se je ves vesel zasmejal. Videl je svojo malo Maud v kroju fcolniške strežnice pred seboj. »Ali zahtevaš visoko plačo?« Maud pa se je nekoliko jezila zaradi njegovega nedolžnega smeha. Njen načri je smatral za muhaslo igračkanje. Dvomil je nad njeno vztrajnostjo. Nič ni razumel, da je v njej vzrastla naravnost potreba po delu. Zalilo jo je, ker se prav nič ni potrudil, da bi jo umel. »Prej me taka stvar ni prav nič žalila,« je mislila drugi dan. »Potemtakem sem se morala izpremeniii.« ! In Maud, ki se je iz edinega vzroka dan in noč mučila, j ker je izgubila gotovost svoje sreče, je začela doumevati, da si žena več želi kakor samo ljubezni in obo-žavanja. Zvečer je bila sama, zunaj je krasno in močno dežilo; pisala je v svoj dnevnik. Zabeležila je nekaj izrezkov male Edith, ki so razločno razkrivali naivno krutost in otroško sebičnost njene oboževane hčerke. Lastnosti, ki jih razodeva vsak otrok, česar ni pozabila dostaviti Maud. Nato je razpredla svojo misel dalje: »Zdi se mi,« je pisala, »da morejo biti resnično nesebične le žene in matere. Otrokom in moškim ta lastnost ni dana. Moški imajo le to prednost pred otroki: nesebični in požrtvovalni so v majhnih, zunanjih, rekla bi, nebistvenih stvareh. Svojih najglobljih in bistvenih nagnenj in želj ne opuste nikoli ljubljeni osebi na voljo. Mac je mož in egoist kakor vsi moški; jaz mu ne morem prihraniti tega očitka, dasi ga od vsega srca ljubim.« Prepričala se je, da Edith spi, ogrnila je šal in sio- pila na verando. Tu je sedla v pleten stol ter prislu- škovala šumenju dežnih kapelj. Na jugozahodu so se žarili mrki zublji: New Vork. Ko je hotela v spalnico, ji je pogled obvisel na °dprh knjigi na pisalni mizi. Brala je svoj zapisek; dočim je bila prej v dnu srca celo nekoliko ponosna na svojo modrost, je zmajala zdaj z alavo ter zapisala spodaj »Eno uro pozneje, ko sem poslušala šumenje dežja. Ali ne očitam Macu po krivici? Ali nisem jaz tista, ki je sebična? Ali zahteva Mac kaj od mene? Ali ne za< htevam jaz od njega, da mi nekaj žrtvuje? Mislim, d4 je vse, kar sem prej pisala, čista bedarija. Danes n< morem najti prave resnice. Lepo šumi dež. On daja mir ir s?n. -- Maud, mala Macova norica.- Tretji del. 1. Med icm časom so se bili Allanovi vrtalni stroji zagrizli na peterih gradbenih žariščih že daleč v temo. Kakor dvoje grozotnih vrat, ki vodijo v pod" zemlje, sta se režala tunelska vhoda. Toda brez odmora dan in noč so drveli brez* končni vlaki s kamenjem z brzovlakovo brzmo iz teh vhodov navzgor, dan in noč brez odmora so se poganjali vlaki z delavci in gradivom v besnem drdranju v tunel. Ti dvojni rovi so se zdeli kakor rane, vnete, črne rane, ki neprenhoma bruhajo gnoj ter požirajo svežo kri, Tam spodaj v globočini pa je besnel tisoč' roki človek! Delo Maca Allana ni bilo tako delo, kakor ga )c do sedaj poznal svet, bilo je besnenje, peklenski boj za sekunde. V diru si je ril pot skozi kamenje! Ako bi bil vzel iste stroje, isto svedrovino, bil Allan potreboval ob delavnih metodah prejšnjih časov devetdeset let, da dovrši tunel. A ni delal osen* ur na dan, temveč štirindvajset. Delal je ob nedeljah in praznikih. Pri »poprednjem vrtanju« je delal * šestimi šihti; prisilil je svoje ljudi, da so mu napravil* v štirih urah, kar bi bili dovršili pri počasnem tempu v osmih. Na ta način je dosege! šestkratni deK>vnr učinek. (Dalje,J + Jezikovna borba naših Primorcev. Italijanska oblast hoče vzeti našim primorskim bratom na sodiščih vse jezikovne pravice, ki so si jih bili priborili pod Avstrijo. Naši Primorci se junaško branijo, protestirajo, a spričo italijanske brezobzirnosti in brezvestnosti v nacionalističnih vprašanjih je malo nade na uspeh. Zato skušajo Primorci parirati udarec na drug način. Začeli so propagando za razsodišča: Kjerkoli nastane kak civilni spor, naj prizadete stranke izberejo strokovne in juridične izvedence in jim predlože svojo stvar v rešitev. Na ta način se izognejo sodišču ter prihranijo ogromnih stroškov in poti. Tako bi iz Salatinega udarca vzklil za naš narod blagoslov. ^Dnevni dogodki — Mariborska liga »oper jetiko bo 1. maja t. 1. otvorila v Stolni ulici št. -3 lasten ambulatorij, v katerem se bodo zdravili jetični po najnovejših izkustvih. Dela vodi priznani strokovnjak dr. Plečnik. — Naknadno zatrošarinjenje žganja, skuhanega, trošarine prosto za domačo potrebo. Kdor mora oddati izvest en del žganja, ki ga je skuhal trošarine prosto za domačo potrebo, lastniku žgalne priprave kot plačilo zato, ker mu je posodil kotel, mora po določilih točke 78., čl. 118, trošarinske-ga pravilnika predhodno prijaviti pri pristojnem oddelku finančne kontrole in plačati odpadajočo trošarino. Prijava se mora vložiti pismeno (na navadnem papirju). V njej je navesti, koliko litrov žganja se bo lastniku žgalne priprave oddalo. Izrecno se poudarja, da mora vložiti prijavo in plačati trošarino tisti, ki je žganje proizvedel in oddal, in ne oni, komur se je žganje oddalo. Ker se mora vložiti prijava in vplačati trošarina vnaprej, ko se še ne ve, koliko bo dejanska jakost izdelanega žganja, se vzame po odredbi generalne direkcije posrednih davkov za podlago odmere trošarine povprečna jakost tega žganja s 25%. Za vsak liter žganja, ki se da lastniku žgalne priprave, kot plačilo za posod itev kotla, se plača torej ne glede na dejansko alkoholnost oddanega žganja do 31. maja 1922 po 3 Din 75 para, a izza 1. junija 1922 po 5 Din trošarine. Za žganje, ki se je skuhalo trošarine prosto za domačo potrebo, a se potem proda, to določilo ne velja, zato se mora plačati trošarina za to žganje vedno le po dejanski jakosti. — Kralj potuje v Pariz. Presbiro poroča, da dospe kralj Aleksander v četrtek iz Bukarešte v Belgrad. Druga poročila pa pravijo, da se bo kar mimo Belgrada odpeljal v Pariz nakupit poročna darila svoji nevesti princezinji Mariji. — Zdravje Pasica. Iz Belgrada poročajo, da se ministrski predsednik počuti bolje in da so bolečine precej ponehale. Notranje poškodbe še niso ugotovljene, ker Pasic še ni bil rontgeniziran. — Podivjanost soldateske pred vojnim ministrstvom. Poslanci Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec, Pušenjak in Žebot so posredovali v vojnem ministrstvu radi žalostnega dogodka dne 19. t. m. v Slov. Bistrici, ki je povzročil smrt slovenskega rekruta. Ne samo, da je postal mladi fant žrtev brezvestnega vojaka, vojaške oblasti niso o smrti niti obvestile staršev, niti poskrbele za dostojen pogreb. Poslanci so zahtevali, da se krivec najstrožje kaznuje in da se da staršem zadoščenje in primerna podpora. 33 — Vsepovsod dosti dežja. Kakor pri nas tako je tudi po drugih deželah dosti ali bolje rečeno preveč dežja, ker povzroča povodnji. Tako se poroča iz Plzna, da je ondotna reka udarila čez bregove ter poplavila že obdelana polja in vrte z zelenjavo. Škoda je občutna. — Posebni parnik iz Trsta v Odeso itd. Generalni komercijski inšpektorat Lloyda poroča, da bo odplul posebni tovorni parnik iz Trsta v prvi polovici meseca maja v Odeso, Sevastopol in Novorossijsk. Parnik (»Cilicia«) se bo ustavil na svoji poti najpreje v Benetkah, potem pa v kakem bolgarskem ali rumunskem pristanišču. Imenovani parnik bo vozil samo blago ter ne bo obenem osebni parnik. — Konec krušnih kart tudi v Avstriji. Z 29. t. m. se odpravi v Avstriji javna aprovizacija s kruhom in do srede junija se odpravi tudi aprovizacija z moko. Kruh in moka postaneta izključno predmet svobodne trgovine. Pač pa bo država za vse slučaje imela vedno v zalogi 100.000 ton žita. Cene kruhu in moki se bodo strogo kontrolirale. Krušne karte se z dnem 29. t. m. končnoveljavno odpravijo. £jub!janski dogodki. REGULACIJA LJUBLJANE V VOD-MATSKEM OKRAJU. Če kje — je treba v tem okraju pametne preureditve. Treba je delati na to, da ne bo cel ta mestni del od nekdanje Kravje doline pa do tirov obeh železnic dobil še žalostnejšega lica nego ga ima že sedaj po zahirani »regulaciji« trga Tabor, radi česar bodo še naši potomci marsikdaj preklinjali s slepoto udarjene nekdanje mogotce mestne uprave in absolutistične vladne diktatorje. Če bi danes vprašal učenca, ki je dovršil prvi razred meščanske šole in je dobil prve pojme o risanju, kaj sodi o tem načrtu regulacije, smejal bi se mi v brk. Če so bile za pametne besede in nasvete nedostopni poprejšnji odločevalci usode tega sicer simpatičnega, a sedaj totalno pokvarjenega mestnega dela, pričakujemo pa od sedanjih mestnih očetov, da bodo po možnosti poskušali vsai nekoliko popraviti, kar je zafural prejšnji režim. Zadnje dni so jeli nekaj brskati in razkopavati cesto od mitnice, ki vodi mimo trga Tabor v Vrhovčevo ulico. Menda se regulira park in cesta. — Toda kako? —• Kakor da bi ne bil že cel mestni del en kompleks samih ovinkov in cik-cak prehodov brez vsake simetrije, kakor da bi bil izdelal regulačni načrt kak petoraz-rednik s kratkimi hlačami. Predvsem: če naj se regulira omenjena cesla, mora pasti tista šiipa ali hlev na voglu mitnice. Ali naj bo ulica in cel kraj skažena za desetletja, če se izvrši regulacija — kot pri nas ponavadi vsaka stvar — le polovičarsko? Baje je lastnik tiste šupe z reverzom vezan, da jo odstrani, ko se regulira ta del mesta. Če je to res, zakaj se obveznost ne zvrši? Ondi se odpira pogled tudi na Holz-apflovo ulico. Kakor da bi gledal v kako revno belokranjsko vas. Na eni strani p<> drtije Pongracovih barak, na drugi strani Šarabonov vrt, ki sega daleč v to — n® mestno cesto — ampak skoro slabšo nego kako vaško pot. Zakaj se tu ne izvrši regulacija? Če ne gre z lepa, mora iti z grda, ker je pač neobhodno potrebno! Upamo, da bo sedanja večina občinskega sveta* nesla na novi kraj, ki bi se na vse zadaj moral nazivati — Kravja dolina. Namerava se urediti menda nekak park z nasadi, okrog ograje na trgu Tabor. Prav. Želeti bi bilo pa, da se tudi ograjeni prostor estetskim zahtevam primerno preuredi, a to zahtevati mora občinsB svet od sedanjih lastnikov prostora, da fl® bomo morda morali misliti, da se bo nek' danja častitljiva označba sedanje Ra’ deckega (ali Vidovdanske?) ceste pff nesla na novi kraj, ki bi se na se zadnja moralv nazivati — Kravja dolina. lj Starostno zavarovanje uradnih denarnih zavodov. Pri Lloydu je imelo * ponedeljek zvečer uradništvo denarni!* zavodov sestanek, na katerem je razpr^' Ijalo o starostnem zavarovanju. Načelni* društva zasebnih nastavljencev (DZN) t°v' Miter je izčrpno poročal o zakonu zavarovanja pri drž. pokojninskem zavoo* ter kritiziral njegove slabe strani. Ker ]® dalje danes nadomestno starostno zay*‘ rovanje po zakonu odpravljeno, je nuj^j potrebno dodatno zavarovanje kaicor ^ noveliranje zakona o pokojninskem zav3‘ rovanju. Za ta vprašanja in za preosnov® državnega pokojninskega zavoda v Ljn®* ljani je treba zainteresirati delavsko nico. Zborovalci so načelnika naprosi'1' naj z vsemi silami nadaljuje z.apoČ^0 akcijo, dokler se načrti ne uresničijo-! lj III. redni občni zbor »Narod*?, Galerije« se vrši v soboto 29. aprila ^ štirih v posvetovalnici magistrata. lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 16' do 22. t. m. se je v Ljubljani rodilo J" otrok in sicer 9 moških in 9 ženskih. temi je bil 1 mr tvor oj en ček. Umrlo pa j® 11 moških in 8 ženskih, skupaj 19 ose* Med temi je bilo 8 tujcev. Od nalezlji^ bolezni je bil prijavljen po 1 slučaj davic® Škrlatice, trebušnega legarja in griže. lj Goveje meso po 24 in 28 kron se W prodajalo danes in jutri na Predovi^ in prosti stojnici na Vodnikovem trg^ Meso je od domače govedi. lj Demokratska nestrpnost. Iz demskih vrst smo prejeli: DanaŠnJ® »Jutro« priobčuje med »Domačimi, ves*' mic neko poročilo o »burnem zborovanj'1 ljubljanskih tehnikov,« ki se je baj* vršilo v ponedeljek v ljubljanskem »Mest' nem Domu«. Nestrpnemu demokratskem11 ^najbolj informiranemu glasilu bodi p0* vedano, da se ni v ponedeljek vršilo * Ljubljani prav nobeno zborovanje »ljulf Ijanskih tehnikov«. Tovarišem a kadem1' kom brez razlike strank in mišljenja P* naznanjam, da vem čisto natančno, kdo js spisal dotično notico v »Jutro«. Naj to $ dostuje! — Akademik. ---------------------------------------- Izdaja konzorcij »Novega Časa*. Urednik in odgovorni urednik Franc Krem^sr‘ Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. G i SL je najboljši domači izdelek. — Dobiva se v vsaki trgovini.