Velikonočna epistola sinu In važen je tvoj skiro. tt praznik vstajenja, povsod ga obhajajo tako, kakor je njihovim navadanl in njihovemu življenju najbliže. Pri nas .sekamo* pirhe in pomaranče, sc-žigamo trhle križe za »sveti ogenj«, nosimo k »žegnu« kolače in gnjat in vse to se nam zdi tako naše in potrebno, da niti ne pomislimo, da poznajo v daljnih deželah čisto drugačne praznične običaje. A glavno je pač, da vsakdo — pa najsi bo v kateri koli deželi — občuti na ta največji praznik v letu vstajenje in pomlad v svojem srcu! Na velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek sc menda vsak revež v Ekvadorju do sitega naje. Ta dva dneva — takšen je tam običaj — morajo bogataši pogostiti svoje revne sosede za svojo mizo. V nekaterih pokrajinah te dežele se te navade še zdaj, v času krize, strogo drže. * Na 'prostranih planjavah severne Kanade, kjer je dežela vse leto mrzla, otožna in brez sonca, poznajo že več desetletij ganljiv velikonočni običaj. Edini človek, ki mora dan za dnem, mesce za mesecem rimali po tej zasneženi pokraiini, ic poštar, ki s pošto vzdržuje zvezo med samotnimi utrdbami in redkimi naselbinami, pogosto po več sto milj oddaljenimi od postaje. Na svoii velikonočni poti pa dobi poštar v vsaki, še tako revni hiši skromno darilce in tako ic velikonočna vožnja zu tega samotarja edina vesela pot v vsem letu, edini dan, ko se tudi v njego\o srce prikradeta praznik in pomlad. * Če preživiš velikonočne praznike v holandski Indiji, utegneš doživeti kaj nenavadno praznovanje vstajenja. Na Veliko nedeljo te že ob šestih zjutraj vrže s postelje mrzla prha, ki ti jo naperijo skozi odprto okno naravnost v posteljo s pravo vrtno brizgalno. Če potlej razsajaš, ti mirno razlože, da v Holandski Indiji domačini na tak nenavaden način slave praznik vstajenja. * Eno najlepših velikonočnih navad poznajo menda na otoku Haitiju. Ta-mošnji domačini namreč »praznik miru- praznujejo globlje kakor pri nas. O velikonočnih praznikih sc vsi sovražniki med seboj pobotajo, in čeravno se sicer še tako črno gledajo, v teh dneh radi pokramljajo med seboj. To jim pa kajpak ne brani, da si ne bi pozneje še bolj skočili v lase... * V Gvatemali, deželi ognjenikov, romajo domačini iz rodu Maja, na vrhove in mečejo v žrelo cvetlice, da bi tako pregnali za tisto leto hudobne duhove. Tudi Evropci poliite o praznikih na ognjenike, a namesto cvetlic nosijo v rokah »kodaker... * Na južnem Kitajskem praznujejo praznik vstajenja kar dva tedna, nekako tako kakor Novo leto. O praznikih so vse trgovine zaprte, nihče ne dela, ljudje sc zabavajo po ulicah. Iz zaprtih hiš pa odmeva votlo bobnenje. Kaj neki naj to bo? bogati Kitajci najamejo za svoje odsotnosti bobnarje, ki naj z ropotom prc-žtno »hudobne duhove«. Pogosto se zgodi, da res izginejo hudobni duhovi, z njimi vred pa tudi bobnarji in razne dragocenosti :Danes ta darLbol>!ipj.p na 4,\|taiskcin ' sevetla drugačni bobnarji... « Najnenavadnejše praznovanje Velike noči poznajo v La Pazu, v glavnem nieslu ftolivjje, Na velikonočne praznike vozi namreč lamkaj cestna železnica zasloni, ,da ima vsakdo priložnost preživeti praznike zunaj v praznični naravi', kakor ic razglasila .velikodušna mcloželeznišlca družba. t Vesele in blagoslovljene | velikonočne praznike j želita vsem svojim cenj. t naročnikom, inserentom ♦ in bralcem ♦ uredništvo in uprava 4 DRUŽINSKEGA TEDNIKA Politični leden Razstavo italijanskega portreta v zadnjih stoletjih je obiskal med drugimi tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle z Nj. Vis. . kneginjo Olgo, —-Jugoslovanski časnikarji so se odpeljali na tretjo tiskovno konferenco Balkanske zveze v Carigrad. — Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. kneginja Olga sta prisostvovali krstni slavi človekoljubnega društva »Srbska majka«. — V Maribor je prišel poštni minister Vekoslav čvrkič in si je ogledal razne javne naprave. Japoncem povzročajo kitajske četa-žke čete v zaledju čedalje večje skrbi. Bitka za mesto Sučov traja že 18 dni. Maršal čangkajšek odklanja sleherno pogajanje, dokler se japonsko vojaštvo ne umakne s Kitajskega. — Madžarska vlada pripravlja protižidovske zakone in jih bo že v kratkem predložila poslanski zbornici — Danski finančni minister je predložil senatu načrt za notranje posojilo 50 milijonov kron (pol milijarde din). Okoli 25 milijonov pojde za nabavo vojnega materiala. — Predsednik francoske vlade Leon Blum je zahteval izredna pooblastila za zakonske ukrepe. Poslanska zbornica mu je zahtevana finančna pooblastila dovolila, a senat je pa Blumov gospodarski načrt odklonil. Zato je moral Blum odstopiti. Novo francosko vlado je sestavil Da-ladier iz radikalov in članov sredine brez sodelovanja socialistov. — Velikemu tihotapstvu zlata so prišli na sled v Romuniji. Tihotapce so že prijeli.. — Zunanjepolitični cilji nove romunske vlade so zveza s Francijo, zvestoba Mali antanti in Balkanski zvezi. — Francovo prodiranje v Kataloniji se je ustavilo. Cesta iz Barcelone v Valencijo je rešena nacionalističnega pritiska. Republikanski razbremenilni sunek na estremadurski fronti je začasno uspel. — Volitve in ljudsko glasovanje v Nemčiji je poteklo v miru in redu. Povsod je glasovalo okoli 99“/o volileev za »da«. Vse prebivalstvo v Avstriji se je izreklo za Nemčijo in njenega voditelja. — V Angliji mora poslej vsak Anglež imeti protiplinske maske. Doslej so jih izdelali že 30 milijonov. Drame in drageJije d Srce si je prestrelil najspretnejši vlomilec v Zagrebu, Stjepan Lacko. Mož je delal zagrebškim varnostnim oblastem od sile veliko preglavic in je že desetkrat sedel. Pred kratkim je prišel iz ječe v Zagreb, kjer se je skril v neko drvarnico; ko je stražnik prišel do njega, se je pa ustrelil. d V samem spodnjem krilu je med majvečjim prometom prišla na cesto v Mariboru neka ženska. Prijeli so jo in jo odvedli v bolnišnico, ker se ji je zmešalo. Pred kratkim je prišla iz Beograda na obisk k svojcem na Pobrežju. d Puščavnika, ki ne zna govoriti, so našli orožniki v nekem gozdu pri Sanskem mostu. Pred njimi je splezal na drevo, a orožnikom se je po- Zaradi tehničnih ovir je izšla ta Številka šele v petek. Tudi prihodnjo številko dobe naročniki in prodajalci zaradi praznikov en dan pozneje kakor po navadi. Uprava. Kronika preteklega tedna srečilo, da so ga prijeli in odvedli v Banjaluko. Tu so zvedeli, da je mož pred leti prišel iz Amerike, kjer je naložil v neki banki veliko denarja, a na vožnji v staro domovino je izgubil vložno knjižico in denarja ni mogel dvigniti. Odtlej se mu je zmešalo. Taval je po gozdu in se hranil z divjimi živalmi in koreninicami. Kadar mu je kdo pokazal denar, je začel presunljivo vreščati. d Ustrelil se je 371etm orožniški kaplar Anton Košak iz Mlačeva pri Grosupljem v šišenskem hribu v Ljubljani. Vzrok njegovega samomora ni znan. napredek n Dva večja parnika za 2.000 ton bo Jadranska plovidba naročila v splitskih ladjedelnicah. Parnika bosta tovorno-potniška. Ladjedelnica bo v kratkem lahko vzela v službo okoli 1000 delavcev. n Dom likovne umetnosti v Zagrebu bodo letos dogradili. Stroški zanj bodo znašali okroglo 7,400.000 dinarjev. Dom se bo imenoval po kralju Petru I. Osvoboditelju. V vestibulu bo tudi njegov kip, delo umetnika Meštroviča. n Kamnik dobi zdravstveni dom z otroškim dispanzerjem s posvetovalnico za matere in šolsko polikliniko. n Starinsko naselbino so odkrili v Bosni blizu zdravilišča Kiseljaka pri Fojnici. Na neki njivi so ljudje našli starinske spomenike. Vse najdene č Granata je eksplodirala v vasi Radoždi na obali Ohridskega jezera in razmesarila Eftima šajinoviča, njegovemu bratu Djordju je pa odtrgala obe noge. Obenem je plamen zajel kozolec, od ondod je pa iskra preskočila na sosednji kozolec in kmalu je zgorelo 11 kozolcev, škoda je precejšnja. č Gozdni požar v banovinskem gozdu nad Ponovičami pri Litiji bi bil skoraj uničil lep del gozda. Na srečo so brž prihiteli na pomoč gasilci in domačini in proti večeru so požar omejili, škoda je precejšnja. č Pri delu si je zlomil nogo 151etni delavec Franc Petrič, uslužben na Hrenovi žagi na Verdu pri Vrhniki. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. č Več ko 2000 m2 mladega gozda je uničil požar v Limbušu blizu studenške meje. Gasilcem se je posrečilo požar omejiti. č Dva dni in dve noči je neprestano gorelo v gostivarskem okraju v Srbiji. Ogenj je nastal ponoči v vasi Mavrovo, od ondod se je pa razširil na vas Nikoforovo. Gašenje je bilo zelo težavno, ker v vsem okraju nimajo gasilskih priprav. Pogorelo je 17 domačij. č Nevarni plazovi so se jeli trgati blizu Prijepolja ob znožju luiba Gra-dine in so zasuli več zemljišč in velik sadovnjak. V veliki nevarnosti je vas Dušmanič, tik pod hribom. Č S tako silo je konj brcnil v trebuh Osebne vesti o Poročila sta se v Ljubljani: Litograf Matko Sterle in Ančka Potokarjeva iz Trbovelj. — Novoporo-čencema obilo sreče! t Umrli so: V Bohinjski Bistrici : 771etni posestnik Franc Arh, p. d. Andrejček. — Na Brezju nad Cerknico: 331etna Marica Rožančeva. — V Breznem pri Mariboru: dr. Janko Kac, asistent otroške klinike Karlove univerze v Pragi. — V Celju: 191etna Ida Kresnikova, hčerka višjega sodnega oficiala iz Greta pri Celju. — V Dolenji vasi pri Vidmu ob Savi: 431etni Pavel Am-šek. — V Kranju: 801etni Anton Šinkovec, posestnik, trgovec in vrvar. — V Ljubljani: 701etna Franja Tavčarjeva, dvorna dama; 751etna Elizabeta Sevškova; Fani Sablačano-va, žena višjega vojaškega uradnika v pokoju; Ivana Taušlokarjeva, roj. šprunkova; Marija Likarjeva, hišna posestnica; Marjeta Poženeljeva, roj. Tavžljeva. — V Mariboru: 281etna Berta Steinbiicherjeva; 771etni upokojeni višji državni uradnik Blaž Bonča. — V Novem mestu: Josip Berg-mann, lekarnar. — N a R e k i : 751etni Josip Jelinčič, državni gozdar v pokoju. — V Škofji Loki: Ana Reparjeva. — V št. Juriju ob južni železnici: 701etna Marija Mastnakova, roj. Podgorškova. — Na Teharju: Ana Urabičeva, vdova po tovarniškem najboljših znamk šivalni stroji malo rabljeni Singer, Pfaff in drugi, skoraj popolnoma, novi po neverjetno nizkih cenah naprodaj samo pri PROMET (nasproti Križanske cerkve). preden greš spat, vedno: Chlorodbnt-zobna pasta predmete so poslali v muzej frančiškanske gimnazije v Visokem. n Nov železniški most čez Savo bodo začeli graditi v Bosenski Gradiški. Stal bo blizu 25 milijonov dinarjev. n 50,000.000 dinarjev posojila je dovolila Državna hipotekama banka banski upravi primorske banovine. Denar bodo porabili za šolska poslopja, za izpopolnitev bolnišnic, za vodovode, za povzdigo kmetijstva, za gradnjo cest itd. n Kirurški in ginekološki paviljon so posvetili te dni v Skoplju. Paviljon obsega 2310 m-. Stroški za zidavo in opremo so znašali okroglo 11 milijonov dinarjev. n Novo sodno palačo bodo zidali v Splitu. Stala bo okoli 10 milijonov dinarjev, sodišče ima pa na razpolago le 2,300.000 dinarjev. n Železniško delavnico v Sarajevu bodo razširili. Te dni so že pričeli delo. iesreče č Tovarna kokosovih preprog v Sarajevu je pogorela do tal, ker so gasilci mislili, da jih namerava nekdo za prvega aprila potegniti za nos. Z velikim trudom jih je tovarnar nazadnje le priklical, a bilo je že prepozno. škodo cenijo na več ko 50.000 dinarjev. 131etnega sina posestnika Jurija Sitarja iz Godiča pri Kamniku, da je dečko nezavesten padel na tla. čeprav so ga takoj prepeljali v bolnišnico, je kljub skrbni zdravniški negi nekaj dni nato izdihnil. fjlevsaliJanjosti * Peš potuje na tokijsko olimpijado Bruno Hoglinger iz češkoslovaške. Te dni je mož prispel v Maribor. * Da bo molče prehodil 18.000 km, je stavil 241etni skavt Svetislav Popovič iz Užic. Doslej je prepotoval že 16.860 km in vso pot ni spregovoril niti besedice. Na vsa vprašanja odgovarja s kretnjami ali pa odgovore napiše. Potuje že 23 mesecev in je prepotoval že več evropskih držav. Te dni se je ustavil v Litiji. Ko bo prehodil molče vseh 18.000 km, bo dobil od inž. Jor-diča 30.000 dinarjev. * Borno njivico bi lahko prodal za 100.000 dinarjev revni kmet Ljubomir Lazarevič iz Struge (Južna Srbija) nekemu tujcu, baje odposlancu nekega petrolejskega kralja, a trdovratni kmetič zemlje za ves denar ne da iz rok. Tujcu je dejal, da mu zemljo odstopi le pod pogojem, da bi postal solastnik petrolejskega vrelca, ki ga menda misli tujec odkriti na njegovi njivici. delovodji. — Na V i r u pri Domžalah: Frančiška Pučkova, žena kamnoseškega mojstra. — žalujočim naše iskreno sožalje! t Umrla je dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, Na njenem domu jo je bila zadela kap. Takoj so jo prepeljali v Leonišče, a življenja ji niso mogli ohraniti kljub najskrbnejši zdravni-. ški negi. Pokojnica se je rodila v Ljubljani 1. 1868, Ko ji je bilo 19 let, se je poročila s pisateljem in poznejšim politikom dr. Ivanom Tavčarjem. Ljubezniva in dobrosrčna gospa je bila zlasti ustanoviteljica in sodelavka naprednih ženskih društev. Za svoja plemenita dela je prejela več Jugoslovanskih, pa tudi češkoslovaška in bolgarska odlikovanja. Pokojnico so prepeljali v rodbinsko grobnico na Visoko. Kako priljubljena je bila, je pričal njen veličastni pogreb. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Po krivih potih p Ponarejevalca denarja so zasačili orožniki iz Poljčan. To sta Maks in Rudolf Treo iz Kočne pri Poljčanah. Pri njima so našli več ponarejenih lOdinarskih kovancev in razno orodje za ponarejanje. Oba brata so zaprli. p V znano romarsko cerkev v Mariji Bistrici so pred kratkim vlomili l/ estit frKvzHiUt l/atn žeU TELEFON številka 21-76 in 22-76 .SLAVIJA* jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani in Vam priporoča, da se pri njej zavarujete neznani vlomilci in odnesli za približno 200.000 dinarjev raznih dragocenosti. Precej so jih že na poti proti Zagrebu pometali proč. Te dni so pa vnovič hoteli vlomiti v cerkev a so jih ljudje še o pravem času prepodili. p V davčno blagajno v Višnji gori so vlomili doslej neznani vlomilci in navrtali veliko in malo blagajno ter odnesli 7.030 dinarjev. Orožniki so jim že za petami. p V trgovino Valentina Zora na Brezovici pri Ljubljani so skozi okno vlomili neznani vlomilci in odnesli veliko blaga. Policija vlomilce pridno zasleduje. p Očeta je izdala 71etna hčerka Tilka Medvedova. Dekletce je tovarišicam pripovedovalo, da imajo doma shranjene mnogo svile; to se je ljudem čudno zdelo, saj je bil njen oče samo preprost delavec v tovarni »Ju-gobruna« v Kranju. Orožniki so na Medvedovem stanovanju izvršili preiskavo in našli pod streho zelo veliko nakradenega blaga. Pri zaslišanju je možakar izjavil, da je skupaj s svojima svakoma in še dvema drugima pajdašema izvršil nič manj ko 26 vlomov. Raino r Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah so po statistiki dne 1. januarja poskočile za 219 milijonov dinarjev. V enem letu so narasle za več ko milijardo dinarjev. r Strokovnjaki poljske monopolske uprave bodo pri nas izbrali večjo zalogo tobaka, meseca maja ali junija ga bodo pa poslali na Poljsko. Te dni se mude v monopolski upravi v Splitu. r Dalmatinska vina gredo letos zelo dobro v denar. Večino vin so Dalmatinci prodali v Jugoslaviji sami, več ko 1500 hi so pa izvozili v tujino. Okoli 500 hi ga je šlo na češkoslovaško, 1000 hi pa v Nemčijo. Neprodanega vina imajo v Dalmaciji še okoli 60.000 hi. r Na vsem našem Primorju je te dni zelo ostra burja napravila precej škode. Potopilo se je več jadrnic, a smrtnih žrtev ni bilo. r Tovarni Titanic in Kovina v Karlovcu sta nehali obratovati. Zaslužek je izgubilo okoli 400 delavcev. r Uvoz avtomobilov je letos zelo poskočil. Samo v januarju in februarju smo jih uvozili 451 v vrednosti skoraj 17 milijonov dinarjev. r Po podatkih finančnega ministra so znašali vsi državni dohodki v letošnjem februarju okoli 881 milijonov dinarjev. Zelo so poskočili dohodki carin, posrednih in neposrednih davkov, železnic in rudnikov. r 10 vagonov aluminija iz tovarne v Lozovcu so te dni v Šibeniku natovorili za Anglijo. Aluminij je odlične kakovosti. V Lozovcu bodo letos zgradili še eno tovarno za polfabrikate. r Monopolski izdelki so vrgli letošnji februar 144,696.105 dinarjev. Tobak je vrgel 105,616.171 dinarjev, so! 16 milijonov 69.202, petrolej 11,567.004, vžigalice 5,496.500, cigaretni papir 5 milijonov 257.232, raznih drugih dohodkov je bilo pa za 549.994 dinarjev. Ir kaj pravi Praga... Ko sem za svojega bivanja v Pra-*i stopil nekega dne iz hotela na Vaclavske namesti, so prodajalci prodajali časopise z velikim naslonom: • Hitler na Rakovskem!» (Hiter v Avstriji!). Ljudje so planili po 'asopisih in skoraj sleherni človek, ti sem ga srečal na cesti, je imel v rokah dva do tri časopise. Ljudje so brali v kavarnah, na cesti, v avtobusih in v tramvaju — povsod. Toda tako ni bilo samo v Pragi. Bilo je tako po vsem svetu, samo s eo razliko, da so vesti, ki so prihaja-e takrat iz Avstrije, kazale v Pragi irugačno — popolnoma drugačno sliko. Prvič zato, ker je na češkem približno tri in pol milijona Nemcev, tistih Nemcev, na katere je mislil Hitler, ko je rekel, da je izven nemških meja še deset milijonov ljudi, ki bodo slejkoprej prišli v skupno, velonemško državo. To je eno. Drugo je pa to, da je češkoslovaška vzor parlamentarne države, države, ki je io aneksije Avstrijo mejila razen Nemčije ob same — vsaj na videz — demokratske države. In tretjič še ena okoliščina, zakaj je aneksija Avstrije kazala za češkoslovaško drugačno, popolnoma drugačno sliko; takrat je namreč ČSR z več ko dvema tretjinama svoje meje postala soseda velikega nemškega rajha, kateremu je sicer v prvi vrsti do nemške manjšine, a nič manj tudi do ostalega češkoslovaškega ozemlja, bogatega z rudninami. Položaj je torej čez noč postal zelo resen. Zato ni čudno, da sem povsod videl same resne ljudi, vsepovsod —-toda nikjer nisem imel priložnosti slišati kaj o njihovih težavah. Nikjer. Ne na cesti, ne v kavarni, ne v restavracijah ali gostilnah. Čehi so pokazali, da so resni, vase zaprti in zelo disciplinirani ljudje. Dogodek jih je iznenadil, toda ta dogodek je zahteval ljudi mirne krvi. Oni so ostali mirni. Videl sem, da zaupajo vase, prepričal sem se, da zaupajo tudi v svojo bodočnost. Prepričal sem se zato, ker sem videl, da je češkoslovaški narod zdrav, delaven narod — narod, ki ljubi in spoštuje svojo domovino, svojo svobodo in svojo samostojnost. Skratka velik narod. * * * Nekaj dni nato sem bil v Zlimi, mestu Tomaža BaCe. Slučaj je hotel, da sem par minut pred deseto uro prišel v eno izmed mnogih tovarniških poslopij, kjer izdelujejo čevlje na tekočem traku. V velikem ropotu smo se z našim vodnikom le težko sporazumeli. Vpili smo. Točno ob desetih se je ves ta ropot ustavil. Vse je mirovalo. Le nešteti zvočniki so začeli oddajati najnovejše politične Banka Baruch 11. Ruc A liber, PARLS (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64 Bruxelles; Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Lusemburg Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. vesti. In potem se je zaslišal glas sedanjega šefa Bafovih tovarn, Jana Bat’e, ki je o priliki političnih dogodkov v Avstriji spregovoril svojim delavcem par besed, tako kakor je dolžnost voditelja, očeta in domoljuba. Dejal je približno tole: »Dogodki zadnjih dni so zelo resni. Treba je računati tudi z izrednimi stvarmi. Dolžnost mi je opozoriti vas, da morate vi vsi, moški, žene in otroci, biti pripravljeni na vse. Pripravljeni morate biti na vojno, na napad iz zraka, na plinski napad; in tudi z življenjskimi potrebščinami se morate oskrbeti. Potrebno je, da vas na to opozorim, kajti med vojno se nam je zgodilo, da se nam je 50 odstotkov življenjskih potrebščin po nepotrebnem pokvarilo. V bodoče se to ne sme več zgoditi. »Moje besede ne smejo biti alarm, moje besede naj bodo le opozorilo, da bi se utegnilo kaj zgoditi, kar nas ne sme zalotiti nepripravljene!« Tako približno je govoril Jan Bat’a v mikrofon. Približno tako, samo precej več in bolj podrobno. Ko je dogovoril, so stroji spet zaropotali in trideset tisoč ljudi se je resnega obraza spet obrnilo k svoiim strojem in svojemu delu. V Pragi sem se o vseh teh dogodkih pogovarjal z zelo uglednim duševnim delavcem, čigar mnenje se krije z mnenjem češkoslovaške javnosti. Dejal mi je: »Dogodki okrog nas so zelo resni. Ne vemo, kaj nam bodo prinesli in kako se bodo razvili. Eno je pa gotovo, namreč da bomo svojo zemljo, svojo svobodo in svojo državno samostojnost branili do poslednjega moža. Takšnega obračunavanja si ne želimo. Dokazali smo, da smo prijatelji miru, toda dobro smo se pripravili tudi za primer vojne. Naša vojska je dobro pripravljena in naše vojaštvo je vzgojeno v takšnem duhu, da bc v nevarnosti vedelo, kaj je njegova dolžnost. Tudi zastran prijateljev rt,srn o tako na slabem; ne bomo ostali osamljeni, če nas kdo napade. Za enkrat velja za nas: bodimo pripravljeni in ohranimo mirno kri.« * * * Trdne sem prepričan, da Čehoslo-vaki svoje svobode ne bodo poceni prodali, kakor je poceni tudi niso dobili. Bodočnost je njihova, zakaj vsak velik narod ima pravico do bodočnosti. Tudi češkoslovaški. Prihodnjič II. K. Še beseda dve o Češkoslovaški da mu izrekajo govi nasprotniki -je bil Daladier še vaden »assassin«. Edouard Daladier, 14. : V. 1938. „r,-iin'i„n.,i um 1 n—DRUŽINSKI TEDNIK RAZGLED PO SVETU ifeiuiaiB “fftliUrin krnita,* domestnih volitvah po onih katastro. falnih volitvah, ko je Mac Donald razbil delavsko stranko, in 3. da je konservativni kandidat propadel kljub temu, da je pred volitvami sam Chamberlain govoril volilcein o uspehih svoje zunanje politike... Nočna roka na Francoskem! Daladier novi predsednik francoske vlade. — Po 100% nem plebiscitu: kam se bodo zdaj obrnili nemški pogledi? V Ljubljani, 12. aprila. In spet se je zgodilo kakor skoraj na dan natanko pred štirimi tedni: v trenutku ko je slavila Velika Nemčija nov triumf, se je zvijala francoska republika v krčih nove vladne krize. Resda je bil pravkaršnji nemški triumf samo logična posledica marčnega in je bil svet nanj že pripravljen; a tragično je baš to, da je bila tudi pravkaršnja francoska vladna kriza logična posledica prejšnje in da je bil svet nanjo prav tako že pripravljen; da je računal z njo kakor z nečim neizogibnim... V nedeljo so Nemci volili svoj novi rajhstag in hkrati glasovali za priključitev k Nemčiji. Kajpak si je bil ves svet na čistem, da dejanske priključitve noben plebiscit več ne ovrže, pa naj bi se bilo tudi 100% glasovalcev izreklo za •»ne«; svoje ožje domovine ne bi dal Hitler nikoli iz rok zaradi takšnihle piškavih demokratskih odstotkov. To so Nemci prav dobro vedeli in so rajši sami rekli »da« — mislimo namreč tiste skrite socialiste, komuniste in druge Hitlerjeve nasprotnike, ki bi bili drugače že iz sovraštva do diktatorja nemara rekli »ne«. Zato res ni presenetljivo, da se je tako neznansko visok odstotek glasovalcev izrekel za priključitev Avstrije k Nemčiji; presenetljivo je nekaj drugega. Toda oglejmo si najprej številke! VELIKA NEMČIJA (t. j. Nemčija + Avstrija) upravičenih glasovalcev . . . 49,493.028 = 100 •/« glasovalo . . . 49,279.104 = 99-57 •/. »Da«.............. 48,751.587 = 98-93 »Ne«................. 452.170 = 0-92 •/# neveljavnih glasov 75.347 => 0-15 */« ni glasovalo . . 213.924 = 0-43 ‘It AVSTRIJA upravičenih glasovalcev .... 4,474.138 = 100 •/• glasovalo .... 4,460.778 = 99-70 »Da«............... 4,443.208 = 99-61 »Ne«.................. 11.807 = neveljavnih glasov 5.763 = Hi filasnvalo . . 13.360 = Vse spoštovanje deveticam v drugi in tretji vrsti in ničlam v četrti in peti; na koncu koncev kri le r.i voda! Toda nehote se mora človek ustaviti v poslednji vrsti: samo 0'43 odn. 030% volilcev ni glasovalo? Tako temeljito popolnih volilnih številk zdaleč ne pozna nobena država. Od 50 milijonov upravičenih volilcev jih je ostalo doma samo 220.000! Ta številka je tako fantastično majhna, da se mora človek kar zgroziti spričo tolikanj popolnega funkcioniranja nemškega volilnega aparata: saj je moralo v času od razpisa plebiscita pa do ljudskega glasovanja po statističnih računih svojih 75—100.000 volilcev umreti, a najmanj toliko jih je nedvomno ležalo nevarno bolnih. Toda takšno razmišljanje kajpak prav nič ne spremeni dejstva, da je od nedelje dalje Avstrija i formalno i dejansko samo še del vele-riemškega rajha. Nova vlada na Francoskem Medtem ko je preživljala njena najnevarnejša soseda delirij zmagoslavja, si je Francija privoščila luksus, ki si ga nobena druga država na naši premičnici že leta in leta ne upa privoščiti; krizo svoje vlade. Blum je dobil v senatu porazno nezaupnico in je moral odstopiti. Tako je število francoskih vlad v tretji republiki (od leta 1871.) poskočilo na 104... Bodimo kratki. Blum ni padel toliko zato, ker morda ne bi bil sposoben, da spravi francoske finance na pravi tir — vse francoske vlade zadnjih let padajo na financah in na gospodarski krizi — temveč predvsem zato, ker sta francoska težka industrija in velekapital, zastopana v senatu, nezaupljiva nasproti eksperimentom ljudske fronte. Novo vlado je sestavil radikal Edouard Daladier, včerajšnji in današnji vojni minister in danes nedvomno najmočnejša politična osebnost na Francoskem. V vladi ne sede več socialisti, kljub temu nihče ne pričakuje, da bi nastopili proti njej. Daladierjev kabinet je razširjen proti desnici in pomeni zato prvi korak k uresničenju ideje o vladi narodne sloge — ideje, ki je o njej sanjal že Blum, a se je spotaknil ob šovinizmu nekaterih desničarjev. Omembe vredno je, da je postal zunanji minister bivši finančni minister Georges Bonnet. V tem imenovanju vidijo v diplomatskih krogih izraz želje sedanje francoske vlade, da bi se tudi Francija pridružila britansko - italijanskemu sporazumu in sklenila z Italijo nekakšno gentlemansko pogodbo; za takšno stvar ne bi bila ne Delbos ne Paul-Boncour tako poklicana kakor baš Georges Bonnet, mož, ki je sicer kot finančni strokovnjak sodeloval v več vladah ljudske fronte, a je po političnem prepričanju vse prej ko navdušen pristaš levičarskih strank. Edouard Daladier Prav je, da si predsednika nove francoske vlade nekoliko natančneje ogledamo. Mož je tega vse-kako vreden. novi francoski ministrski predsednik, državnik »močne roke«, ki si ga Francozi že dolgo žele. Spodnje vrstice posnemamo po članku v »Prager-Mittagu«. 2e več let si Francija želi »močnega« moža; takšnega moža, da bo užival zaupanje ne samo na levici, ampak tudi na sredini; moža, ki bo imel tudi posebno razumevanje za velike vojaške naloge svoje domovine. Tak mož je danes na Francoskem samo eden: Edouard Daladier. Njegovi prijatelji in pristaši ga z občudovanjem, pa tudi s spoštovanjem imenujejo »bika«. Kadar koli je na kongresih radikalne stranke — po Her-riotovem odstopu je postal njen predsednik — govoril proti opoziciji, je bilo v dvorani tiho ko v cerkvi. In kadar je kričal in rohnel, da mu je kri zalivala debeli vrat in obraz, so njegovi nasprotniki vselej vedeli: ta človek ne bo odnehal. Nikoli v življenju ni odnehal Daladier, ta otrok preprostih staršev. Oče mu je bil pek, a sin se je vendarle pretolkel do odvetnika. V vojno je šel kot navaden prostak, vrnil se je kot poročnik. Pozneje ni kaj prida povedati o njegovi karieri — razen tega, Oglu je reg. i da je bil dvakrat ministrski predsed-| nik in neštetokrat minister za vse mogoče resore. Nenavaden je bil le njegov odhod. ! Ko so 6. februarja 1934. ognjeni križarji (nekakšni francoski fašisti), raz-j draženi zaradi Staviskega škandala, demonstrirali po pariških ulicah in hoteli naskočiti poslansko zbornico, je predsednik vlade Daladier pokazal, da ne zna samo rohneti, ampak tudi dejansko nastopiti. Daladier je takrat storil to, česar se najbrže ne bi bil upal storiti noben drug francoski ministrski predsednik: zapovedal je streljanje, in na trgu Sloge, pred parlamentom, je obležalo 16 mrtvih in več sto ranjenih, samih nekdanjih frontnikov. Takrat je Daladier pokazal, da je za republiko pripravljen tvegati vse. Po onem usodnem streljanju je bil sicer strt mož, toda zavedal se je in z njim vsa demokratska Francija, da so bile te žrtve potrebne; drugače bi bil 6. februarja 1934. zavladal fašizem na Francoskem. Takrat je bil Daladier tisti mož, ki so ga Francozi najbolj sovražili — desničarski Francozi namreč; njihovi listi ga niso drugače imenovali kakor »Daladier assassin« — morilec Daladier. Vse je kazalo, da je na Franooskem za zmerom odigral. Toda Daladier ni odigral. Mož je znal čakati na svoj čas — čakati in ga pripravljati. Najprej si je utrdil svoje mesto v radikalnosocialistični stranki; bolni Herriot je odstopil in kongres stranke je z veliko večino izvolil njegovega nekdanjega učenca Daladierja za novega predsednika. In potem je Daladier učakal svoj veliki dan: dan ko je v imenu svoje stra»-ke pomagal zvariti ljudsko fronto in z njo izvojevati zmago pri parlamentarnih volitvah. V zadnjih vladah ljudske fronte je bil Daladier mirujoči tečaj: ministri okoli njega so prihajali in odhajali, on je ostal. Ostal v resoru, ki ga ni maral zamenjati za uglednejšega, ker se je njemu zdel najvažnejši in najuglednejši med vsemi: resor obrambnega ministrstva. Tudi kot predsednik vlade ni maral oddati tega resora, in Francozi so mu za to hvaležni: kajti njegovo delovanje v vojnem ministrstvu je rodilo tako lepe sadove, priznanje tudi nje- — celo tisti, ki jim pred tremi leti na-Tako se je na Da-ladierju ponovil veliki čudež francoskega parlamentarizma, ki ustvarja iz politikov strokovnjake in iz civilistov goreče militariste v najlepšem pomenu te besede. Daladier je poenostavil in združil v enih j-okah, v rokah vojnega ministra, vrhovno poveljstvo nad armado, vojno mornarico in letalstvom; Hitler in Mussolini sta kmalu nato isto storila... Veliki možje francoske vojne in povojne zgodovine, Clemenceau, Joffre, Foch, Poincare so že vsi pomrli. Edouard Daladier bi utegnil biti eden izmed tistih politikov, kakršne ima Francoz v mislih, kadar govori o Clemenceauju in Poincarčju. Pred novimi, dogodki? Po marčnih dogodkih v Avstriji ni bilo pričakovati večjih senzacij v Srednji Evropi vsaj dotlej, dokler ne bo plebiscit opravljen. To se je v nedeljo zgodilo in tako so propagandni vrelci, iz katerih črpa gospod Goebbels, bolj ali manj spet prosti za nove namene. Za katere namene? Menimo, da se ne motimo, če imenujemo v zvezi z njimi republiko češkoslovaško. Henlein, voditelj sudetskih Nemcev in nekak Hitlerjev zaupnik v čSR, postaja od dne do dne oblast-nejši in nedostopnejši. S češkoslovaško vlado se sploh ne mara pogajati, češ da so njene koncesije zanj nesprejemljive. Zdaj, po sijajnem rezultatu plebiscita, bo stališče čsl. vlade še kočljivejše. Kajti nedvomno je Henlein dobil iz Berlina ukaz, da naj njegovi ljudje nedeljsko zmago primerno proslave; nič lažjega, kakor da pride pri takihle manifestacijah (ali demonstracijah, s katere strani pač stvar gledate) do spopadov in krvavih butic. Kakšen nalog naj da praška vlada svojim varnostnim organom? Ali naj se pasivno za-drže, da bo henleinovcem še bolj zrasel greben? Ali naj pa nastopijo po zakonu — z rizikom, da bo Berlin to pograbil kot dobro došlo pretvezo in poslal Pragi podoben, a na videz še bolj utemeljen ultl-ma,t kakor pred mesecem dni Dunaju, češ da se pripravlja na češkem državljanska vojna in da je sveta dolžnost tretjega rajha, da prihiti svojim zatiranim bratom na pomoč? Praška vlada bo prihodnje mesece doživljala resne čase, čase, ki zahtevajo celih ljudi; drugače bo ? nevarnosti domovina. Toda kdor 2500000 pozna izredne sposobnosti prezi-denta Beneša in ministrskega predsednika dr. Hodže, ve da krmilo bratske slovanske republike ni v neveščih rokah. Zato kljub črnogledemu uvodu optimistično končujemo te vrstice. Observer Vaše življenje v knjigi življenja! je odkrito in jasno. Kaže vas in značaj tistih, ki vas zanimajo, in ki bi jih radi videli, da bi bili takšni, kakršne želite spoznati. Vse, kar se je dogajalo v vašem življenju, kar je in kar še bo, je zbrano v knjigi življenja, ki vam je vodnik v življenju, zadovoljstvo, delo, ljubezen in odnos do ljudi. Vse lahko zajamete na enem mestu iz enega vrelca, in to iz knjige življenje od našega uglednega največjega strokovnjaka Karmaha »Naše življenje in okultne tajne«. Skrivnost značaja vsakega človeka, preteklost, sedanjost in bodočnost, človekova usoda z vsemi analizami in prognozami je samo eden izmed detajlov, nato pa slede še druge zelo obširne in na znanstveni podlagi obdelane znanosti, kakor psihologija, grafologija, astrologija, freno-logija, hiromantija, fizlgnomija, spiritizem itd. To veliko delo psihografologa Karmaha, ki je sad njegovega dolgoletnega dela, koristi vsakomur. Iz njega lahko črpa neizmerno bogastvo spoznavanja ljudi (otrok, učencev, zločincev, bolnikov, delavcev, uradnikov, zaročencev, zakoncev, prijateljev in sovražnikov). »Naše življenje in okultne tajne« vsebuje vse, kar more zanimati današnega človeka. Knjiga je tiskana v srbskohrvatskem jeziku in je kljub temu razumljiva vsakemu, ker je bogato ilustrirana. Razen knjige dobe predplačniki, če jo sami naroče, analizo svojega življenja. Knjiga stane obenem s pravico do analize za predplačnike samo 60 dinarjev! Denar pošljite na poštni čekovni račun štev. 17.455. Zato ne odlašajte, ampak še danes izpolnite naročilnico in jo obenem z denarjem pošljite na naslov Karmah, uprava, Žalec, dravska banovina. Bon za nalivna paro Tu odstrižite in pošljite na naš naslov: Naročilnica za upravo »KARMAH«, Žalec, (dravska banovina) Podpisani (priimek, ime in naslov) naročam knjigo KARMAHA »Naše življenje in okultne tajne«. Din 60-pošiljam po čekovni položnici štev. 17.455 obenem s to naročilnico. Rodil sem se .............. Prijavljam se za brezplačni horoskop, ki mi ga pošljite obenem s kjijigo. V dne---------------------------------------------------------- 1938. Podpis naročnika: Maršal čangkajšek, glava in srce kitajskega odpora proti Japoncem. Te dni so Japonci razširili novico, da je maršala ubila bomba nekega njihovega letalca. Kitajci so pa te glasove uradno postavili na laž. odprtinic Vaše kož* NEPRESTANO deluje noč in dan in čaka, da jim pride na pomoč aktivni lecitin Solea mila in na rast kože ugodno delujoči ko-lesterin Solea kreme, da *• prerano ne utrudijo in ovenejo. DROBIŽ Tik pred plebiscitom je rajhovski propagandni minister dr. Goebbels govoril v Monakovem. Med drugim je dejal, da morajo nemški voditelji pri-prafiti narod na trenutek, ki je »mislimo, že napočil, ko bomo risali nov zemljevid sveta.« Prejšnji četrtek so bile v londonskem okraju West-Fulhamu nadomestne volitve v spodnjo zbornico. Zmagala je delavska kandidatka Summer-skillova s 1.500 glasovi večine nad konservativnim kandidatom. Zanjo so glasovali tudi Lloyd-Georgevi liberali. Pomembno je troje: 1. da je bil West-Fulham celih dvajset let nepremagljiva trdnjava konservativne stranke, 2. da je novi mandat že osmi prirastek laburistične stranke v 45 na- Pomladne novosti vseh oblačil, športne, kamgarn, obleke, perilo itd. najceneje Presker Ljubliana, Sv. Petra c. 14 Romantična komedija v senci časopisnega oglasa Zapletena ljubezenska zgodba s štirimi junaki in dvojnim srečnim koncem (nei) Amsterdam, aprila. Na enega naj večji h prekoocean-rinih parnikov, ki plovejo med Holandsko in njenimi kolonijami, sta ee te dni vkrcala dva novoporotena para, da odpotujeta v svojo novo domovino, v Nizozemsko Indijo. Dve mladi, srečni novopečeni ženici Elly Verateegova in Jetty Kra-mereova spremljata svoja moža, lastnika nasadov Pita van Geesta in Vilma Redama na njuna posestva v Javo. To dvojno ljubezen sta skovala potegavščina živahne mladenke in časopkni oglas dveh osamljenih mladeničev. Pit van Geest in Vim Redama, pocestnika obžirnih prostranih nasadov v bližani Njalindoenga, v provinci Pre-anger na Javi, eta se pričela v tuji deželi nekoliko dolgočasiti. Nobeden (raned njiju še ni bil poročen, vrh tega eta pa živela oba zelo daleč vstran od večjega kraja in nista poznala drugega kakor svoje delo. Živela 6ta enolično življenje med svojimi malajskimi delavci, sem in tja ©ta ee odpeljala v daljno Batavio, da preživita tamkaj vesel večer med svojimi rojaki, na dnu srca sta pa oba željno hrepenela po lastnem domu, dobri zakonski dru-ižici in po lastni družinici. In tako sta ee mlada samotarja odločila za kratek dopisni oglas v nekem holandskem časopisu; v njem sta napisala, da bi si rada dva mlada lastnika nasadov na Javi dopisovala z dvema Roland kama t domovini. Na ta dopis sta se oglasili dve mladi Rotterdamki: Elly Vereteegova in Jet-ly Kramersova. In tako se je med mladima paroma kmalu razvilo živahno ■dopisovanje. PAPIR JE POTRPEŽLJIV Dve pismi sta prispeli v velikem ovoju oglasne družbe na nasade pri Njaliudoengu. Pit van (Jleeet je predlagal, naj s prijateljem žrebata za pismi, eaj sta obedve priMi pod isto značko. In tako je usoda odločila, da je Vim Redama dobil pismo Elly Vereteegove, Pil van Geest |>a pismo Jetty Kramer* eove. Elly Vereteegova je pisalu, da je mlada sirota, da je podedovala po svojih starših precejšnje premoženje in da veliko potuje. Ravno zato ker je danes tukaj, jutri tam, prosi, naj ji dopisnik pošilja pisma v oglasni urad; od ondod mu bo ona tudi odgovarjala. Pismo, ki ga je prejel Pit van Geest pa ni pisala tako bogata gospodična. Pisala ga je samo skromna uradnica v oglasnem uradu; med drugim je omenila, da se že od nekdaj silno zanima za pionirje v kolonijah in da je neznansko vesela, da se bo z enim izmed njih pobliže seznanila. Oba prijatelja sta takoj odgovorila na svoji pismi. Kmalu je njuno enolično življenje postalo zabavnejše in dramatičnejše. S hrepenečimi srci sta mlada tovariša čakala na vsako pismo. Po delu sta pogosto zvečer skupaj po-sedala na terasi, kadila vsak svojo pi-pioo in zvedavo ugibala, kakšni sta neki dekleti, ki romajo k njima njuna pisma. Ne ena ne druga namreč ni hotela poslati svojo slike. To dopisovanje je trajalo nekako »sem mesecev. Tedaj je pa Vim Reklama lepega dne v avgustu dobil od Elly Versteegove pismo, da bo za Rožič prekinila svoje potovanje in preživela praznike doma, na Holandskem. Rožič ma Holandskem I Koliko let eta praznovala Božič v tujini, pod večno jasnini tropskim nebom, in kolikokrat sta Ei želela pohiteti domov, da bi tamkaj reživela ta največji praznik v letu! Ljudje y tujini se navadno hitro odločijo. In tako sta tudi naša dva kolonista zaupala svoja posestva zanesljivemu upravitelju tn se s pričakovanjem v srcu odpeljala v domovino, upajoč v veselo »videnje s svojima dopisovalkama... ZNAČKA »JAVA 1511« Ob koncu oktobra sta prijatelja prispela v Rotterdam. Kajpak sta takoj {pohitela v oglasni urad. Nista pa ho-Jela deklicama naznaniti svojega pri-Ul oda, ker sta ju nemaravala presenetiti. To bo obstrmela Jetty Kramerso-»a, ko bo zagledala svojega dopisova!ca »red eeboj, in to se bo začudila Elly iversteegova, ko bo izvedela, da je njen tovariš iz p:sem prispel na Holandsko!... Usoda je pa hotela, da sta •e pričela čuditi prijatelja in ne dekleti. Vim Redama je odšel na oglasni urad, kjer je hotel oddati pismo za fvojo Elly pod značko »Java 1511« in |» njem povabiti mlado in bogato de-dično na seetanek. Pit van Geest 6e # Suhe in olinate barve ,d # lake in emaillake > ohire zelo £o<1no pri lavnem oloilvoru iiiiio!! talner # firneže, karbolinej | © terpentin, šelake % čopiče itd. Ljubljana- Miklošičeva 36 je pa v oglasnem uradu že sešel e svojo staro znanko iz pisem Jetty Kra-mersovo; oba eta bila prijetno presenečena in eta odšla v sosednjo eobo, da ee porazgovorita to in ono, česar si v pismu nista mogla ali pa ne hotela napisati... Med tem je pa Vim stopil k okencu, da odda svoje pismo za EUy. Mlada uradnica mu je prijazno pokimala in sprejela pismo. Nekote je ošinila naslov in se zdrznila: »To pismo je naslovljeno na Blly Versteegovo?« je vprašala nekam negotovo. »Da,« je odgovoril Viim, »na gospodično Elly Versteegovo, Java 1511. Ali se vam se zdi to tako čudno, saj to ni prvo pismo, ki geni ga poslal na ta naslov in pod to značko.« ^Takooo?« se je zaoudila dama za okencem. »Doslej nisem dobila še nobenega pisma od vas. Jaz sem namreč Elly Versteegova.« PISMA, KI NISO DOSEGLA SVOJEGA CILJA Zdaj je bila vrsta na Vimu, da ee je začudil. Saj je vendar poslal vsaj tucat pisem in je nanje celo dobil odgovore, in kakšne lepe odgovore! Najbrže bo pomota, najbrže je vmes kakšna druga Elly Vereteegova. V kratkih besedah je skušal zgodbo pojasniti gospodični za okencem. Tedaj se je pa zgodilo nekaj nenavadnega. Blly Ver-steegova je brez besede vstala, odšla v sosednjo sobo in ee vrnila kmalu nato nazaj z Jetty Kramersovo. ZaEelo se je nekoliko mučno zasliševanje; v njem je gospodična Jetty priznala, da je zakrivila vso zmedo samo ona. Ona sti je namreč pod Elly-nim imenom dopisovala z Vimom Re-damom. V oglasu je bilo namreč napisano, da si želita dopisovati dva mladeniča in ne samo eden. Jetty je bila koj navdušena za dopisovanje, a žal ni imela nobene prijateljice, da bi z njo delila to navdušenje. Tako je morala tudi drugo vlogo prevzeti sama, sicer bi ee utegnila razviti zavist ali pa celo prepir. In tako ei je Jetty pod imenom svoje tovarišice iz urada izmislila mlado, bogato damo, ki mnogo potuje in prejema pisma pod značko v oglasni urad. Ta pdsma je kajpak Jetty prestregla, tako da Elly ni niti slutila, kaj se godi za njenim hrbtom. IGRANJE Z USODO, BREZ HUDIH POSLEDIC Vamovo razočaranje ni dolgo trajalo, kajti gospodična EHy se je bila po čudnem naključju vseeno seznanila z njim. Novopečena znanca eta se zmenila, da se bosta sestala zvečer in še enkrat prerešetala to prešmentano zadevo s pismi. Iz enega večera se je pa izcimilo več večerov in o božičnih praznikih je gospodična Elly naposled odpustila svoji prijateljici sleparijo e pismi. Ko sta pa Vim in Elly zvedela, da sta se Pit in Jetty med tem zaročila in da se nameravata v kratkem poročiti, ee jima je zazdelo, da bo najbolje, če tudi eama teko storita. In tako sta obe prijateljici zamenjali svoji službi z vlogo gospodinj na daljni Javi. Svojo srečo sta našli »po sreči«, ker je tako hotela norčava usoda. Jetty in ]311y pa zdaj trdita vsakomur, da je ni romantičnejše stvari od take-gale vsakdanjega časopisnega oglasa... Klub starčkov (nql) Newyork, marca. V deželi neomejenih možnosti, ki spada k njej menda tudi Kanada, rastejo razni abotni klubi kakor gobe po dežju. V nasprotju z Angleško, klasično domovino klubov, ima Amerika nekatere klube, ki se njih pravila zde nam Evropcem nekoliko čudna, če že ne skoraj smešna. Pred kratkim so v Ameriki ustanovili »Klub trinajstih«; v njem je trinajst članov in vsak izmed njih meni, da je njegova sveta dolžnost zatirati lahkovernost, kakor na primer neutemeljeno žalost ob razbitju ogledalca itd. V Vancouvru v Kanadi so pa pred kratkim ustanovili »Klub starčkov«. V ta klub imajo dostop samo oni ljudje, ki so že prekoračili 65. leto. Klub nenavadno lepo uspeva; že koj po ustanovitvi se je vpisalo vanj več ko 100 starčkov prave patriarhalne starosti, člani tega kluba prično vsako svojo sejo z veselo pesmico, ki poveličuje in hvali radosti srečne starosti. »Klub starčkov« je postal v nekaj mesecih tako priljubljen, da ga bodo najbrže kmalu ustanovili tudi še v drugih velemestih. Varšava brez kočij (nci) Varšava, aprila. V Varšavi vlada med kočijaži neznansko razburjenje. Te dni bi morala namreč vsaka varšavska kočija dobiti svoj taksa-meter, ali svoj električni merilec. Varšavski kočijaži so pa do poslednjega trenutka upali, da stvar ne bo tako resna, in da se bo nazadnje še vse dobro končalo. V tem upanju so se pa pošteno urezali. Te dni je namreč potekel tisti usodni datum, ko bi morali imeti vsi kočijaži števce. Izkazalo se je pa, da ima števce samo kakšnih šestdeset kočija-žev, 1.500 kočijažev si pa števcev ni moglo nabaviti, ker je pač ta naprava dražja od čedne kočije s konjema vred. In tako so morali vsi ti kočijaži ostati doma. Lahko si predstavljamo njihovo razburjenje, saj bodo zdaj najbrže ostali čisto brez dela, kajti kakor hitro bo moral popotnik za staro, počasno kočijo plačati ravno toliko kakor za najmodernejši taksi, si bo rajši izbral avtomobil, 1500 kočijažem grozi zdaj nezaposlenost samo zato, ker nimajo v svojih starinskih kočijah modernega števca. Kočijaži so bili v Varšavi že kar tradicionalni, saj si plačal za vsakršno progo, dolgo ali kratko, s prtljago ali pa brez nje samo 1 zlot, to je okrog 7 dinarjev. »Kraljevski beraču na Norveškem (nci) Oslo, aprila. Pred kratkim je norveška policija aretirala v Pors-grundu neko vdovo in njena dva sinova, ker so vsi trije že več let tako organizirano beračili, da so si v tem času nagrabili že lepo vsotico denarja, okrog 10.000 norveških kron (100 tisoč dinarjev). Tega denarja stražniki pri »beračih« sicer niso več našli kajti podjetna družina ga je kar sproti — zapila. Pač so pa našli pri hišni preiskavi nenavadno točne zapiske in kartoteke uglednih osebnosti, ki so se obračali do njih s prošnjami. Solzava in ganljiva pisma je nadobudna družina pošiljala ministrom, l Škotom in pogosto tudi kraljem. V kartoteki je bilo natanko zapisano, kdaj so to ali ono pismo napisali, kdaj so ga odposlali in kdaj je prispel odgovor s primemo podporo. Dan, ko je podpora prispela, so kaj nenavadno proslavili, če je denar poslal preprostejši človek, so si za »likof« kupili samo pivo in žganje, če je pa prišla podpora od kakšnega odličnika, so jo zalili kar s šampanjcem. V zadnjih letih so za takšne likofe porabili nič manj in nič več ko 4000 norveških kron. Tovarna nogavic FAKO" ”ll SUBOTICE izvaža svoje izdelke (udi v druge države, posebno na Francosko. Če ee novinarski reporter slučajno znajde v Subotici, najsevernejši točki naše države proti Madžarski in v največji evropski »vasi«, ki ima več ko 100.000 prebivalcev, mora vsekako zbuditi njegovo pozornost njen nenavadni industrijski razmah. Med drugimi tovarnami se ustavijo tvoje oči posebno na veliki — morda ena največjih v naši državi — tovarni nogavic »FAKO«. Ta velika tovarna no-gavie, ki daje vsak dan dela 500 do 000 delavcem, ima dober trg ne samo v naši državi, ampak pošilja evoje izdelke tudi na Francosko in v druge države. Sprva so mislili, da izdeluje ta velika tovarna nogavic le navadne in poceni bombažaste nogavice. Zelo se pa človek začudi, ko na sprehodu po tej veliki industriji opazi, da razpolaga z najmodernejšimi stroji in napravami, tako da lahko izdeluje najfinejše nogavice iz najtanjše svile, ki ustrezajo tudi najrazkošnejšim zahtevam moderne in sodobne ženske. Tovarna pa izdeluje tudi še drugo vrsto nogavic, in sicer nogavice iz nenavadno trpežne in dobre umetne 6vile. Pri obisku te tovarne nogavic mora človek občudovati nenavadni red in sistem. Vse je na svojem mestu in vse brezhibno deluje. Uradniki, prodajalci in delavci so zadovoljni. Skladišča so brezhibno urejena. Pozornost zbuja, da imajo nekatere vrste tovarniških izdelkov — nogavic — tuja imena, kakor na primer SUNBEAM, BLUE, BIHD, O. F. CLEAR, AS WA-TER in tako dalje. Na naše vprašanje, zakaj imajo ti naši odlični izdelki tuja imena, so nam v tovarni povedali, da je to v prvi vrsti zaradi nezaupljivosti naših kupcev, ki še zmerom rajši gledajo na etiketo kakor na kakovost; v drugi vrsti pa zato, ker ima tovarna razen trga v Jugoslaviji živahne trgovske stike z drugimi državami in izvaža svoje izdelke na Francosko, v Egipt, Tunis, Alžir in druge dežele in eo ji zato ta tuja imena tudi zares potrebna. Sicer pa francoski trgovci dovoljujejo, da ee na vsak par nogavic vtiene znak, da je blago iz Jugoslavije (Import Yougo-slavie); iz tega lahko sklepamo, da se francoski trgovci ne sramujejo jugoslovanskih indnetrijskih izdelkov. Poleg ženskih luksusnih nogavic izdeluje tovarna »FAKO« tudi dobre moške in deške nogavice, toplo blago za kmete in zelo lepo žensko perilo iz umetne svile. Tej naši industriji, ki ne ustreza samo našim potrebam, ampak nas tudi zastopa v tujini, smo dolžni vsi posvetiti največjo pozornost. Najbrže bi podjetni sleparji še dolgo molzli naivne dobrotnike, da jim ni policija čisto slučajno prišla na sled. Beraška družina si je namreč v zadnjem času privoščila nekoliko predebelo sleparijo, ki je vendarle prišla na dan. Sleparji so sežgali nekaj nepotrebnega papirja in zraven nekaj manjših bankovcev; pri tem so pa pazili, da bo ostale številke na bankovcih nepoškodovane. Vse skupaj so nato zavili v papir in poslali bankovce, ki so na njih številke »slučajno« ostale čitljive, švedski narodni banki, s prošnjo, naj jim pošlje namesto ob-žganih cele bankovce. V narodni banki so pa sleparijo zavohali in so poslali k sleparjem policijo; tako je naposled skrbno organizirani sleparski družini odklenkalo... Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec onega i rdečimi srci iz Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospektel Dvojno življenje dona Juana Svojim oboževankam Je kradel dragocen nakit — naposled ga je pa ena le ujela (nsl) London, marca. V londonski družbi Je bil John Di-mente nenavadno priljubljen; posebno so ga imele v časteh londonske lepotice. Zmerom se je vitki John sukal v najbolj izbranih krogih, umel je pripovedovati duhovite zgodbice, znal zabavati bogate in koketne dame — nič čudnega torej, da so se ženska srca od vseh strani kar sama ponujala. In vendar je bilo nekaj čudnega v tej Johnovi priljubljenosti. Vsaj nekaterim, resnejšim ljudem se je zdelo nekoliko nenavadno, da je John z vsako svojo izvoljenko ljubimkal le pičla dva meseca, potlej si je pa spet izbral drugo. Skrben opazovalec Johnovega ljubezenskega življenja bi utegnil tudi ugotoviti, da se je John posebno vneto zanimal za lepe vdove, ali bolje, za lepe in petične vdove... Skrivnost zasebnega znanstvenika Johna Dimenta Le v čem je tičala skrivnost tega zasebnega znanstvenika — kakor se je v družbi rad predstavljal John — da so mu ženske tako rade nasedale? Zaman so si zavistneži in ljubosumneži belili glave; vsak drugi mesec je John osvojil to ali ono lepotico in vsak drugi mesec jo je spet pustil na cedilu in se pričel zanimati za drugo. In ženske se še pritoževale niso... Mlečno-zobi londonski mladiči so si jemali njegove pikantne dogodivščine za zgled in anekdote o Johnovem razgibanem ljubezenskem življenju so zabavale vso angleško družbo. In tako je lepi John živel tjavdan, ne sluteč, da se mu že zbirajo nad glavo temni oblaki. Neka energična dama je nehote posegla v njegovo življenje in prekrižala njegove lahkomiselne načrte. Lepega dne se je John spoznal z gospo Constanco Bonsorovo, vdovo po sila premožnem premogokopnem kralju. Gospa Bonsorova je živela neskrbno življenje bogate vdove; pozimi se je vozila v Švico na smučanje, spomladi na Riviero, poletje je preživljala v raznih svetovnih kopališčih, na jesen je pa pridno zahajala v londonsko družbo. Na neki družabni prireditvi je spoznala »zasebnega učenjaka« Johna. Kakor mnogim njenim sovrstnicam, je bil tudi njej na prvi pogled všeč; John pa kajpak tudi ni hotel izpustiti tako .mastnega' plena; zato je mladi vdovi pridno dvoril in pihal na srce. Usodna avtomobilska vožnja Lepega dne je povabil John svojo novo oboževanko na večerjo v neko londonsko restavracijo. Po večerji sta se John in gospa Bonsorova odpeljala domov z avtomobilom; na lepem je pa mladi vdovi v avtu postalo slabo. A kdo popiše njeno presenečenje, ko se je zbudila iz omedlevice in opazila, da je pri Johnu, v njegovem stanovanju, in ne doma. Galantni kavalir jo je tolažil in ji govoril nežne besede, da se je res že skoraj pomirila. Tedaj je pa v svojo grozo opazila, da je ves njen nakit izginil. John pa za čudo ni bil nič kaj razburjen zaradi tega, prigovarjal ji je, naj se pomiri; ko bo čisto zdrava, se bo okrasje že kako našlo. Gospe Bonsorovi se je pa zadeva zazdela nekam sumljiva; na hitro se je poslovila in stopila v prvo telefonsko govorilnico in obvestila policijo, kaj se ji je zgodilo. Ze koj drugi dan je doživela prijetno presenečenje — na policiji so ji vrnili ukradeni nakit. Scotland Tar d posreduje Angleška policija Scotland Yard je namreč takoj stopila predrznemu sle- parju na prste in si nekoliko ogledala njegovo zasebno življenje. Pokazalo se je, da Bloviti »zasebni učenjak« ni ni-kakšen učenjak, ampak čisto navaden slepar in zvodnik. Zdaj so si tudi v družbi razložili, zakaj je John tako hitro menjaval svoje lepe ljubice in zakaj mu ženske niso mogle do živega. Dame iz uglednih rodbin so namreč rajši molčale, kakor da bi priznale, s kom so imele opravka, nekatere, naiv-nejše, so pa celo verjele, da so okrasje res izgubile. Število osleparjenih žensk je izredno veliko in tako je upati, da bo moral podjetni don Juan precej, dolgo delati pokoro za svoje sleparije., Sirom po svetu NAMIZNO, ■I POSTELJNO, ■ TELESNO PERILO ■ IN ZAVESE VAM NUDI SPECIALNA TRGOVINA ROBERT GOLI UUBLIAMA. SEUIBIIRCOVA 3 v 86 vrsticah Prvi film o Meki in o vseh mogočih obredih ob mohamedanskem črnem kamnu »Kaabi« bo filmala letos neka egiptovska filmska družba. — Ločitev kot glavni dobitek so razpisali na nekem plesu v trgovski zbornici mesta East St. Louis v Illinoisu. Neki odvetnik se je obvezal, da bo dobitniku ločil zakon z vsemi sodnimi stroški brezplačno — kajpak če bo dobitnik na to pristal, sicer bo pa prvi dobitek zapadel. — Ostanke stare rimske ca-rinarne so odkrili na nekdanji meji starega rimskega cesarstva proti Germanom. Hkrati s temi ostanki so odkrili tudi velik relief boginje Minerve. — Šest ljudi je nevarno pobil s svojim avtomobilom nervozen avtomobilski trgovec Bordacs iz Budimpešte; žrtve so prepeljali v bolnišnico, neprevidnega trgovca pa v zapor. — Matura v Avstriji bo letos samo pismena, ker se mladina v zadnjem času ni mogla dovolj učiti glede na važne svetovnozgodovinske dogodke, ki so na moč vplivali tudi na šolski pouk. — Nobelove nagrade za letos bodo znašale skupaj 775.386 švedskih kron; tako bo prišlo na vsako izmed petih nagrad po 155.077 kron (ca. poldrugi milijon din); letošnje nagrade so nekoliko manjše od lanskih. — Največjo uro na svetu so postavili na 267 m dolgem peronu glavne postaje v Lipskem, Njen kazalec ima premer 2-70 m. Na tej postaji, največji v Nemčiji, je 200 ur; vse so priključene na aro, ki nje tek urejajo vsako jutro po Morsovem znaku iz Berlina. — Kitaro iz 16.000 vžigalic je pred kratkim izdelal Rajmund Springer iz Memmingna na Bavarskem. — V rimski cerkvi sv. Petra so v zadnjem času pozabili popotniki 7 aktovk, 3 fotoaparate, 8 koles, 2 psa, 2 kopalni obleki in 1 samokres. — Nočno trgovino je odprl bister trgovec v Newyorku: ta trgovina je odprta samo od šestih zvečer do šestih zjutraj in je namenjena kupcem, ki podnevi ne utegnejo nakupovati. — Neki japonski vojaški pes je rešil 120 ljndi, ki so jih obkolili kitajski vojaki. Psu so privezali za vrat sporočilo o usodnem napadu in ga poslali k štabu. Pes je opravil svojo nalogo in med potjo premagal šest drugih psov, ki so se klatili po bojišču. — Peterčke je rodila neka kmetica v kraju Sonsonate v San Salvadorju (Amerika); pri porodu ji je pomagala samo domača babica. Eden izmed peterčkov je kmalu po rojstvu umri, štirje so pa zdravi. — Dva angleška bombnika sta trčila v višini 45 metrov drug ob drugega nad mestecem Lincolnom v Angliji. Od posadke sedem mož so trije mrtvi. — Knga se je pojavila v ozemlju Benaresa in Alahabada v Indiji; bolezen se širi z grozotno naglico in je terjala doslej že več ko tisoč žrtev. — Belgijsko stratosferno letalo »Renard« se je ponesrečilo pri svojem prvem poskusnem poletu; pilot van Damme se je ubil. — Nesreča se je pripetila v zra-koplovni lopi v Frankfurtu ob Meni, kjer grade Zeppeline; iz nepojasnjenih razlogov je treščil na tla zadnji stropni veznik in ubil šest delavcev, sedem jih je pa hudo poškodoval. — Nai-mlajši sin ameriškega časopisnega kralja Hearsta se je te dni poročil z neko baletko in odpotoval z njo na ženitovanjsko potovanje na Angleško. — Živinska kuga je zajela na Angleškem 250.000 glav živine. Poročni prstan Napisal P. Hambledon »In zdaj bova odrinili deset dinar-, jev in jo bova mahnili k vedeževallci. j Kaj ne?« je dejala inrs. Vinova, ko: sta polizali svoj jagodov sladoled. »Mojemu možu to ne bi bilo nič j prav,« je odgovorila Klara. »Tu in tam je treba narediti tudi' kaj takšnega, kar možu ni po volji,« je menila Hetty Vinova. »Čeprav se v načelu strinjam s tem, da naj bo žena možu podrejena. A vi svojega moža malce preveč razvajate. Navsezadnje ima ženska vendar svobodno voljo in vi povrliu še — svoj denar. Včasih se čudim, 'da »te se z njim poročiti. Z dežele ste, kaj ne?« »Da,< je rekla Klara, Iti si je že sama pogosto zadala to vprašanje. Zakaj se je poročila z Oskarjem? Gospa Vinova ji je odgovorita. Ker je bila z dežele, in ker je bil Oskar odvetnik njene tete in je dobro poznal njene premoženjske razmere. In ker jo je zasnubil in si jo prisvojil... In tako sta zdaj mr. in mre. Cambeyeva v Strangleyu. Strangley je veleime-nitno predmestje. »Zara je zelo priznana, tak skrijte vendar svoj poročni prstan, Klara. Zakaj bi ji pokazali, da ste poročeni?« Poslušno — poslušnost ji je bila že v krvi — je spravila Klara svoj poročni prstan v ročno torbico. To pa ni ntadarne Zare uiti za trenutek prevaralo, kajti takoj je opazila beli obroček na Klarinem pretancu. Iz otožnih črt okoli njenih ust je ročno zaključila: da ima njen mož zanjo vse premalo časa, da je pogosto nataknjen, da naj si pa tega nikar preveč ne jemlje k srcu, kajti kmalu, prav kmalu bo mladost zahtevala in dosegla svojo pravioo... Še pozneje v avtobusu — morala je še nekaj nakupiti za gospodinjstvo — Se je morala Klara smejati. Oskar razdražljiv in robat? Ne, a rad ukazuje in mrzlo gleda — pravica mladosti, ne, tako daleč ne l>o nikoli prišlo. Oskar je sovražil otroke. In mladost sploh. Zaničeval jo je, kakor da bi on nikoli ne bil mlad. Morebiti pa res nikoli ni bil... Tako — poročena torej ni, je ugotovil mladi mož, ki ji je sedel v avtobusu nasproti. Bil je velik in malce naprej štrleča brada ga je delala okornega, a vse so ublažila mehka usta. Navdušeno je gledal Klarin prstanec, ki na njem ni bilo prstana. Bil namreč ni tako prebrisan kakor vedeževalka in ni opazil belega obročka. Samo i>o-mislil je: Moram jo sjioznati. Tolikokrat jo je že videl. Stanovala je v drugi ulici. Vendar že se mu je ponudila priložnost, da jo spozna. Ni bil med tistimi ljudmi, ki radi dolgo odlašajo. Klara je izstopila na isti postaji. Bila je skromna, vitka in mlada. Obložena je bila z zavoji. Najbržo ima doma bolno mater, je pomislil mladi Smedley. Tisti odurni človek z rdečim nosom kakor pijanec, ki jo je pogosto spremljal, je očitno njen oče. Stavim, ila strahuje vso hišo! S kopico zavojev v rokah je Klari pri izstopu spoti nsnilo. Pri priči 6e je znašel ob njeni strani, ji pomagal, da je vstala, in jo s prijetnim glasom poprosil: »Ali vam 6inem malo pomagati? Stanujem v sosednji ulici.« »0, prosim! Samo...« Tega mladeniča ni vendar še nikoli videla. Cisto mirno in kakor bi bilo samo po sebi razumljivo, je pobral vse zavojčke. Da ni morebiti tat, je pomislila Klara. Ali pa kakšen nezaposle-nec, ki bi rad svojcem kaj prinesel domov. Nato sta se začela pogovarjati in nič več ni sumila, da je tat. Nasprotno, spoznala je, da je zelo ljubezniv mož. Začelo je pršeti. »Kolikorlcrat sem vas videl, vselej ste nosili zavoje,« je dejal. »Ali ne bi mogli stvari telefonsko naročiti ali pa koga poslati ponje?« »Najbolje opravim, če vse potrebno sama nakupim,« je dejala Klara, kakor ji je zmerom pridigal Oskar. »Sploh pa manjše trgovine na dom niti ne dostavljajo.« »To sicer drži,« je dejal Peter Smedley. Torej je revna... Skoraj razveselil se je tega; zelo ga bo zabavalo, da jo bo lahko obdaroval. Bil je še mlad mož in bodočnost je še odprta ležala pred njim. Že si jo je predstavljal v majhni hišici s skromnim vrtičkom! Ona bo gospodinjila, on bo pa skrbel za vrt. Spočetka boata kajpak morala varčevati, pozneje pa... »Tu stanujem,« je rekla Klara, »in najlepša hvala.« »Če bi mi hoteli zaupati, kdaj boste spet vlekli zavoje, vam bom prišel pomagat,« je dejal Peter. »Ali bova pa šla katerikrat v kino? Usodil si vas bom po vseh pravilih povabiti. Moje ime je Smedley, razen tega Peter, Peter Smedley. Kličejo me Peter — in vi ste mias — miss...« »Missis,« je rekla Klara. »Najbrže ste me z nekom zamenjali. Kaj ne? Zbogom!« Preden je vstopila, se je še enkrat obrnila, Peter je pa stal še zmerom na istem mestu, kakor bi bilo treščilo vanj. Le kako mu je prav za prav prišlo na misel, da je neporočena, čeprav je imela cel kup zavojev? Aha: slučajno je pogledala in opazila, da nima prstana na roki in spreletel jo je sladek, skrivnosten strah. Kdor je to roko pogledal, ni videl roke Klare Cambeyeve iz Stran-gleya. Ta roka je bila roka Klare Bromove, ljubke nečakinje gospodične Bromove... Ko je Oskar prišel tisti večer domov, je našel svojo ženo pri oknu. Poročni prstan je imela spet na prstu in niti slutil ni, du je mislila na nekaj čisto drugega kakor na cvetje na oknu... »No,« je dejal, potem ko jo je kakor navadno poljubil, »kako 6e je moje dekletce danes imelo?« »Same skrbi,« je rekla Klara, ne da bi se bila obrnila. »Pri Smithu Epso-mu je sol za dva peunyja cenejša kakor pri Healthu Štoru, Oskar.« »Veseli me, da sl to odkrila,« je dejal Oskar. »Saj zmerom pravim, da daje nakupovanje gos(>odinji dosti opravka. Ali si srečala kakšnega znanca?« »Na kosilu sem bila pri IIetty Vi-novi,« je rekla Klara. »Ne razumem, zakaj ne obeduješ doma. Tista dva pennyja, ki si jih prihranila pri soli, si pri jedi spet izdala. Mladi ljudje zmerom mislijo, da se morajo zabavati. Tudi ne vem, ali je mrs. Vinova prava druži« zate. Prav za prav sovražim vdovo z rdeče luščenimi nohti. Le nikar ne poslušaj njenih nasvetov. Nasveti so nevarne stvari.« »Vem, Oskar,« je rekla Klara. Drugi dan, ko je Oskar odšel v pisarno, jo njen prstan romal v ročno torbico. Ni vedela, zakaj se je že od včeraj sem jezila nanj in ni mogla spati. Nikoli ne utegne človek toliko premišljevati ko ponoči, ko mirno leži in ne more spati. Nevarno je, da si zastavljamo vprašanje, ali moža zares ljubimo, še nevarnejše je,, da poskušamo najti vzroke ljubezni, in ne naj- Velikonočna Pomen besed Vodoravno: 1. Slovan, 4. svetopisemsko mesto, 10. velik praznik, 16 mesto v Galileji, 17. moško ime, 19. angleška trdnjava v Aziji, 20. veličastna alpska gorska skupina, 22. sledi sončnemu zahodu, 23. vrsta, 24. del obleke, 25. moško ime, 26. reka v Jugoslaviji, 27. vernik, 28. klic na pomoč, 29. skupina potujočih v jutro; i deželi, 31. del rimske hiše (dvorana, veža), 33. mesto v Jugoslaviji, 34. pohorska vas. Navpično: 1. opozorilo, 2. urejen, 3. naše letovišče, 4. zabavljica ttujka), 5. osebni zaimek, 6. veznik, 8. ovčja pasma (španska), 9. mesto v Turčiji, 11. kemijski znak za indij, 12. prva polovica: žensko ime; druga polovica: član družine, 13. del obraza, 14. pijača starih Slovanov, 15. Prešernov prijatelj, 16. umetnik, 18. reka v Rusiji, 21. mohamedansko sveto mesto, 22. mravlja (srbohrvatsko), 24. pristanišče (tujka), 26. števnik, 28. števnik, 30. vzklik, 31. kemijski znak za aluminij, 32. osebni zaimek, 33. kratica za hitlerjevski napadalni oddelek, demo niti enega prepričevalnega. In nevarno je, če odložimo poročni prstan, tudi če si za na cesto nataknemo rokavice... Človek ima občutek neukrotljive, čudovite prostosti. To se kaže v njegovi hoji, njegovem nasmehu, v njegovih očeh... In polagoma se je Klara navadila, da je prstan snela, kadar je Oskar odšel, seveda ga je pa eno ali dve minuti pred njegovim prihodom spet nataknila na prst. Brez tega zlatega obroča je bilo mnogo lažje šivati in pisati, kajti bil je malo prevelik in malce težak, bil je masiven. In s tem občutkom prostosti in misli na pustolovščine je prihajala misel na neodvisnost... Njene oči so zopet dobile tisti stari lesk, lica so ji žarela. Na cesti ni gledal za njo samo Peter... Ni govorila z njim, čeprav so jo njegove oči prosile za kakšno besedo. Ni ga smela spodbujati. Poročil se bo s pridnim dekletom, ki mu bo dobra žena. Klara je potlačita sovraštvo proti njej. Poiskala je Petra v telefonskem imeniku. Njegov oče je bil Hugh Smedley. Potem je tudi odkrila, da je bila njena postrežnica nekoč pri njegovi materi v službi. In tako je nehote izvedela, da je gospod Peter prestal baš 6vojo zadnjo skušnjo, in da uživa počitnice, preden bo nastopil svoje mesto v zdravstvenem ministrstvu. Prijetno ji je bilo pomisliti na to, da bo diplomiral za zdravnika. A nekega dne je izgubila poročni prstan. Ko je Hetty Vinova nepričakovano obiskala Klaro, je našla preproge zvite, tapecirano pohištvo nakopičeno drugo nad drugim, Klara in služkinju sta pa klečali na tleh. »Ali že za poletja čistite?« je vprašala. Namočena polenovka, rozine, orehi itd. Vina v buteljkah, odprta ter specialitete Bouvierova ranina. Dalmatinski pelješac, muškat, silvanec. Klefiševa šunka in salama Špecerija - Vinarna -- Delikatese PEZDIR GRADIŠČE 3 Tel. 21-42 »Ne, moj poročni prstan iščeva, je potožila Klara. »Odložila sem ga. Včasih ga snamem, kadar sem sama. In zdaj ga ne morem najti, Oskar bo pa vsak hip doma.« »Ali mu je to kaj mar?« je rekla lletty. »Ali mu je to kaj mar?« je odjeknilo v Klari. Iletty je bila svojega pokojnega moža ovila okoli prsta. A Oskar — ne. On je spadal k tistim moškim, ki poročnega prstana ne morejo sneti s prsta vse dotlej, dokler ne bi njihovo truplo ležalo v krsti. Klara jo bila vsa zmedena. Lase je imela raz-mršene, v lica je pa zdaj prebledela, zdaj spet zagorela. »Gospod je prišel,« jo iznenada rekla Gladys. »Nate hitro moj prstan,« je rekla IIotty. Ravno o pravem času si ga je še nataknila na prst, tedaj je vstopil Oskar. »Za božjo voljo,« je vzkliknil, video nered, ki je vladal v sobi. »Kaj se je pa vendar zgodilo?« »Iz kamina se je kadilo, Oskar,« se je zlagala Klara. »Zato smo v^e pohištvo odmaknili od zidu. Saj gremo lahko v jedilnico.« »Zelo neprijetno,« je dejal Oskar. MALI OGLASI INFORMACIJE trgovsko in privatno, poizvedovanju itd. vrši strogo diskretno: Informacijski g&vod, LJub»Jana, Kolodvorska 41. RESNEGA ZNANJA v avrho ženitve išče 34 letni žcloKidški uslužbenec v. gospodično čisto preteklosti, dobro gospodinjo z opremo In nekaj doto. l>opiso na uprave pod »»Zadovoljno življenje._______________________________________ POSTELJNE MREŽE I ZDELU J K IN HPKEJK-MA RABLJU N K V POPRAVILO NAJCENEJE ALOJZ ANDLOVIČ, GREGORČIČEVA ULICA ST. 5. PRI NAPOLEONOVEM SPOMENIKU. SIN POSESTNIKA, lepe zunanjosti, dobrosrčen, vsestransko izobražen, abstinent, nekadilce, delaven in varčtn, želi spoznati pridno In inteligentno gospodično ali vdovo do MO let staro v avrho ustanovitve eksistence (ženitve). Ponudbe na upravo pod: »Nazaj k naravi«. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAM OPTIK IM URAR LJUBLJANA - STARI TRG O Veliki iibo morala obrniti vso hišo. V jedilnici je dala zakuriti. Kako ljubeznivo ji je bila Hetty pomagala! Sama je bila vsa iz sebe. Bala so je Oskarjevega jeznega izbruha in njegovih pikrih opazk... Tisti večer je bila večerja posebno zoprna, čeprav Oskar ni bil neprijazen. Bil je celo vljudnejši kakor 6icer. Govoril je o tem in onem. »Kolikšna škoda, da je tu tako neprijazno!« je rekla Klara, ko sta povečerjala. »Neprijazno?« je menil Oskar. »Vsa- ka soba je lepa, če si ti pri meni. Pridi, dragica, sediva v veliki naslanjač;« Sedla je zraven njega. Nežno jo je prijel za roko. »Štiri leta je že, odkar sem ti nadel ta prstan,« je dejal. »In zdi se mi, da postaja počasi čedalje ožji. Dovoli, da pogledam vgravirani datum.« Klara se je ustrašila in je začela nekaj razburjeno govoriti, da bi ga spravila na druge misli. »Daj, da vidim,« je ponovil Oskar in ji začel snemati prstan. Klari je srce zastajalo. Na srečo je bil Hettyu prstan tesnejši in Oskar se je zaman trudil, da bi ga ji snel. Klara bi najrajši zavriskala, tako se ji je olajšalo srce. Oskar je bil divji. Namršil je obrvi. Iz kopalnice je prinesel milo. Zdaj je Klara natanko vedela, da mož nekaj sluti. »Jutri zjutraj ga bom že imel v rokah,« je dejal. »Preden pojdem v pisarno, me boš spremila k zlatarju. Njegova jeza se ni polegla. Vzel je časopis in čital. Kakor bi odrezal, ga je minila vsa nežnost. Ne da bi jo bil poljubil in ji voščil lahko noč, je legel v posteljo. Ležala je zraven njega in poslušala njegovo glasno smrčanje. In potem — odbilo je jtol-noči — je vstala in se oblekla. Vzela jo svojo denarnico iz ogoljenega malega kovčega, ki ga je prinesla šo od doma. Osi;ar se ji jo smilil, n kratko in malo ni mogla prenesti prizora, ki ga je pričakovala jutri zjutraj. Bila je že na cesti, ko sc je spomnila, da je brez drobiža; pri sebi je imela samo de3etak. Odšla je nnzaj v spalnico, položila bankovec na toaletno mizico in je segla v Oskarjev hlačni žep. Prav nič se ni bala, da bi ga zbudila. Zmerom je spal ko ubit. Hotela je prgišče drobiža do jutri zjutraj, dokler ne bodo banke odprli, da bo lahko dvignila nekaj svojega denarja. Prvo, kar je otipala, je bilo nekaj okroglega. Prstan! Njen poročni prstani Zdaj so ji ni Oskar prav nič več smilil. Poročni prstan je zdrknil nazaj v Oskarjev žep. »Lahko ga imaš,« je tiho zamrmrala. Nikoli je dotlej še ni obšlo tako opojno čustvo prostosti. Še nikoli ni bila tako srečna. Vzela je denarnico in so je splazila iz hišo. Proč od Lau-rela, nazaj 1; svoji lastni osebnosti, nazaj v življenje! Selo štiri in dvajset let ji je, poiskala si bo službe. In Oskar je odvetnik. Bo že našel pota za ločitev. Gredoč k taksiju je šla mimo hiše, ki je na njenih vratih visel napis: Dr. Hugh' Smedley, spodaj pa: I)r. Peter Sinedley. Neko okno zgoraj je bilo razsvetljeno. Nasmehnila se je. Spet je prosta. Jutri ga bo lahko telefonsko poklicala. Morebiti se rodi med njima prijateljstvo, morebiti pa tovarištvo — takšno, kakršna pozna današnji mladi svet. Morebiti je imela vedeževalka prav. (O Klepetavi molčečneži Ko se je v Curihu hotel slikar Arnold Bboklin seznaniti s pesnikom Gottfriedom Kellerjem, se mu je moral trikrat predstaviti, preden ga je v časnike zatopljeni pesnik sploh opazil. Kljub temu sta so pa že čez par minut prav imenitno razumela. V pozdrav sta si bila kar molče stisnila desnici. Dobra smotka, požirek dobre pijačo — to jima je bilo potlej namesto pogovora. Čez nekaj ur je Koller vstal, krepko stresel »prijatelju« roko in spregovoril najdaljši stavek tistega dne: »Tako dobro se že dolgo nisem zabaval.« Nekega večera je pa pripeljal Bock-lin svojega sina Karla s seboj. Zdajci je fant, da bi preseka! dveurni molk, plaho menil: »Vino, hm, ni slabo!« In spet so vsi trije brez besede sedeli še dolgo v noč. Ko so se na cesti poslavljali, jo potegnil Keller slikarja na stran in mu šepnil: »IM, te klepetuljo mi nikar več no vodi s seboj!« * • Že v srednjem veku, kaj še: žo v starem veku so ljudje vedeli, da je moči povedati z molkom prav toliko, če ne včasih še več kakor z govorjenjem. Častivredni Izokrat iz Aten, na veke vekov najslavnejši učitelj govorništva, še celo ta »mož žive besede« ni mislil nič drugače. O, saj jo je temeljito zagodel Kreonu, največjemu klopotcu na atenskem trgu, ko se j« le-ta prišel vpisovat v njegovo govorniško šolo: »Dvojno učnino boš plačal, o file!« — »IIo,« so je razrepen-čil Kreon, »zakaj naj bi prav jaz plača! več kakor drugi?« In modri učitelj se mu jo nasmehnil in del: »Tebe, o file, moram naučiti dveh umetnosti: govorjenja in... molčanja!« Tudi iz&iccM Novi vzorci lahko zadovolji velika izbira naših nove barve novih vzorcev damskega in.moškega ugodne cene blaga za pomlad in poletje. v JI. ItUldauc - Llngarjeva ul.-Pred Škofijo Trgovina, kjer •• kupu]« z zaupanjam raven hrbet Za trebušne mišice4 ■ ' ■; ' V Za vi tke'boke Za' lahno hojo Majhna darila ~ veliko veselje 'Nekateri ljudje imajo neki naravni dar, da darujejo lepo in primerno in — poceni. S svojim darilom za-dovolje sebe, pa tudi obdarovanca. Nekateri so pa spet (isto drugega kova, saj je menda že vsaka izmed nas ob tej ali drugi priložnosti dobila rumeno-zeleno-vijoličasto puhovko — takšno da se ni podala k nobeni obleki, ali pa palčka z gobico, ali pa angelika z razprostrtimi perutmi, ali pa Napoleona iz mavca itd. Sami nismo vedeli, ali smo bili teh daril veseli ali ne. Če je bila oseba, ki nam jih je podarila, našemu srcu zelo ljuba, smo imeli nekaj veselja tudi s temi nepotrebnimi darilci, če nam pa darovalec ni bil kaj prida pri srcu, so se nam darila zazdela še okornejša in nepotreb-nejša, kakor so v resnici bila. In vendar narede ravno majhna darila veliko veselja, samo prav jih moramo izbrati in darovati. Ali se še nisi nikoli razveselila ljubkega šopka poletnih cvetlic, cvetočega tulipana v pisanem lončku, srčkane kristalne čase za cvetje, originalne keramike ali česa podobnega? Seveda si bila že vesela ob takšnih darilih, čeprav si vedela, da niso bila ne Vel. četrtek: Možganova juha, špi-■ nača v omaki, krompirjev pire, gove-;dina. — Zvečer: Goveji golaž. • Vel. petek: Zelenjavna juha, pole-; novka. — Zvečer: Bok. Vel. sobota: Fižol in zelje. — Popoldne: gnjat, hren in pirhi. — ; Z v e č e r : Kolač, mrzel narezek, ržen •kruh, pozneje pomaranče. ; Vel. nedelja: Riževa juha, dušen ; krompir, solata, nadevane telečje prsi, ■osja gnezdeca*. — Zvečer: Zolica ',z majonezo, kompot, j Ponedeljek: Pljučna pečenka na na- • čin divjačine*’, krompirjev pire. — 'Zvečer: Vampi. J' Torek: Zdrobova juha, radič s sla-| nino. — Zvečer: Pečen jak s kom-’ potom. | Sreda: Riževa juha, gobova omaka, |dušen krompir. — Zvečer: Pljučka 's cmoki. Pojasnila ; * Osja guezdeca: Pripravi tesalo ;iz 8 dkg sladkorja, pol zavitka va-;nilijevega sladkorja, 30 dkg moke, ; pol zavitka limonovega prašita, 1 pe-;civnega praška, 3 rumenjakov, ščepca ;soli, V« litra mleka in 1 jedilne žlice ; ruma. Presno maslo, sladkor in rumenjake rahlo vmešaj, potlej pa po malem primešaj še druge pridatke. Iz tega testa boš oblikovala osja gnezdeca. Zdaj potrebuješ pa še 15 dkg [Krušenih češpelj, 8 dkg sladkorja v prahu, 8 dkg lešnikov, nekaj nastrgane čokolade, 1 jajce in presno maslo. Testo zvaljaj v obliki pravokotnika in ga sem in tja pokapaj z raztopljenim presnim maslom, obloži s češpljami, ki si jim odstranila koščice in jih narezala na rezance, posuj z nastrgano čokolado, sladkorjem v prahu in z grobo narezanimi lešniki. Zvij testo, ga razreži na 2 cm dolge kosce; te kosce naloži v dobro omaščeno pekačo, jih pomaži z jajcem in pri zmerni toploti zlaloruineno opeci. •‘Pljučna pečenka: VA kg pljučne pečenke očisti, postrgaj kožo, p rt.slanini in jo daj v kvašo, ki je v njej lA litra vode1, 1 desetinka litra kisa, nekaj narezane čebule, zelene, korenja, eno Lovorjevo pero, nekoliko timijana in ena uageljeva žbica. Pusti I meso v kvaši eno uro, nato ga vzemi ven, ga položi v pekačo, posuj z zele-| njavo iz kvaše, zalij z dvema žlicama | svinjske masti in v pečici duši. Ko do- • hi pljučna pečenka barvo in ko se | voda okrog nje vsrka, jo zalij z vodo | kvaše in do mehkega duši. Nato vzemi ; meso iz posode in daj na toplo, omako | pa precedi in odcedi mast. Pripravi J nato obaro iz 2’A dkg presnega masla, | 2% dkg moke, zalij z njo meso in ; pokuhaj 5 do 10 minut. Zdaj nareži ; meso na srednjedobele rezine, ga lepo ; naloži v toplo skledo, dodaj k omaka ; Se 2 dkg presnega masla in Vs litra ; kisle smetane in z njo zalij pečenko. ; — Te pečenke je dovolj za štiri osebe. Čistilna moč ODOLa je neprenosljiva. Aromatično varstvo Vaših ust oskrbi na najboljši način ODO L. Dovoli, du se tako izrazim, ko sva že pri receptih.« »Beži, beži, mi boš pa vendar kaj povedala iz te svoje prešmentane kuhinjske bukve?« sem se ponorčevala. Marinka je zardela, ne vem ali od veselja ali od jezice, našobila usta in trdno dejala: »Tebi že ne povem, td boš koj V6e napisala ,v cajtenge*.« "Potlej pa tvoji recepti niso kaj prida, če jih tako skrivaš,« sem jo podražila in pomežiknila. »Uh, ti porednica!« je prhnila Marinka, »tak, kar vprašuj, jaz ti bom pa odgovarjala, kakor v šoli.« »Drži. Koj pričnem: Gospodična Marinka, kako to, da' ste že pet let v služiti, vsak dan od osmih zjutraj do šestih zvečer, i,n kako to, da vseeno nimate niti ene gubice na čelu in okrog oči.« »Prvič: vsako noč spim deset lir, in sicer od 9. do 7. zjutraj. Drugič: v službi, pri delu, pri zabavi, na soncu, pri branju, skratka povsod pazim, da ne gubam čela in ne pačim obraza. Tretjič: vsak teden enkrat si zvečer pred spanjem umijem oči z mlačnim kamiličnim čajem.« »Recept štev. 1 je bil kratek. Kaj pa tole: Kako to. gospodična Marinka, da je vaša pričeska zmerom v redu, čeprav nimate trajnih in ne naravnih kodrov?« »Enostavno: vsak večer in vsako jutro si pet minut krtačim lase, nato pa na spodnje lase navijem navijače in jih pustim čez noč na glavi. Zjutraj navijače snamem, ,polže1, ki ostanejo, navijem na prst ali pa nekoliko raz-češem in uredim pričeko. Poleti 6i lase ostriženi, kajti tedaj se kopam in si pogosto močim lase. Vsak mesec enkrat ei lase umijem z najboljšim šamponom, prej jih pa natrem z olivnim oljem.« >Kar verjeti ne morem, da je res vse tako preprosto. Tokrat se mi pa ne boš izmuznila: Kako to, goepo- zmerom po vseh stopnicah hodim peS, pazim da diham pravilno in se držim ravno. Včasih preizkusim prožnost mišic s počepi in če opazim, da sem nazadovala, spet upeljem redno telovadbo, kajti ne smem pozabiti povedati, da sem še lani pridno vsak dan telovadila in da prožnost tudi ni kar šinila vame. Sicer pa jem obilno in tudi dvakrat naložim, če je treba.« »Torej le nekoliko pomagaš materi naravi,« sem nalašč dejala, da bi jo Froli zaprtju Da bog omehčala prane mišice 0*1«. rt*. S br. 3/36 dat t«. II. 1*1' pripravila do zgovornosti. Marinka t' je bila pa že razživela in je hitel-> sama pripovedovati. »Z obleko je križ, saj veš, plača ni ravno velika in dosti denarja porabim za gledališče in izlete. Odločiti sem Be morala med dvema skrajno-stima, ki sem ju pa sama pozneje omilila: med elegantno oblečeno damo, ki ne dela drugega kakor zapravlja težko prislužene denarje za obleko, in med skromnim dekličem, ki »je povsod zraven«, a se ne more kosati z modnimi lutkami. Odločila sem se za poslednje, in zadovoljna sem. Staro popravljam, nekaj pridam, nekaj prekrojim, kupim dobro blago, pa gre. Nosim na splošno modre odtenke, ker se mi podajo in ker nočem biti močerad.« »Da mi duša 111 srce ne otopita, hodim v gledališče, manj v kino, največ pa ven, v naravo. Snj veš, stanujem z Miro v podstrešni sobi, in tamkaj je pozimi mraz, poleti pa vroče. Rajši grem torej ven, kjer sem vsaj na svežem zraku.« Morala sem jo občudovati, to rdečelično in dobrovoljno Marinko, tako prostodušno je pripovedovala svoje ,recepte*, še nečesa sem se spomnila in brž sem vprašala: »Kaj pa, če si bolna, Marinka? « »Bolna sem pa bolj redko in še tedaj samo za nekaj dni. V posteljo ležem, pa čaj si skuham in počivam in si mislim, kako lepo je, da se vsaj lahko nekoliko počijein. Veš, imam srečo, zdrave narave sem, zato sem pa tudi zmerom dobre volje.« »Kaj pa ljubezen, Marinka, ali bo kaj kmalu poroka?« »Bo, bo, ti nevošeljivka, če ne letos, pa drugo leto,« mi je vrnila Marinka puščico. Potlej se je pa sklonila k meni in mi poSepetala na uho: »Tedaj pa ne bom več navijala zvečer navijačev na lase...« Saška • Porabni nasveti 1 Kopalno kad iz lošča (emajla) očistiš z zmesjo terpentina in soh. Ce zabijaš žeblje v stene, jih najprej nalošči z oljem ali mastjo; delo tl bo šlo še enkrat hitreje od rok. Ce te moti ora, ker premočno tiktaka, jo povezni pod kozarec: to bo oglušilo njen zvok. Kadar snažiš ščetko za lase, ne pozabi namazati občutljivega lesenega hrbta z vazelino. Rdeče roke izpiraj večkrat v gorkem mleku. Da boš omehčale hrbtenico Zahrb«?t In rsne mišice iMarinkin recept Stavim, da ste že sreealli Marinko n i cesti, in prepričana sem, da ste «e ozrli za njo, ali da ste se vsaj licteli, pa ste se koj spomnili na strogi bonton v našem »Tedniku«, ki pravi, da je oziranje za ljudmi nespodobno in nevredno spodobnega človeka. Jaz imam pa to srečo, da se z Marinko osebno poznam. Tisti, kd Marinke še niste videli, boste dejali: »No, kaj je pa to tako posebnega, če poznamo ,ongavo‘ Marinko?« Vražje posebno je to, da veste, ker Marinka ni kar si bodi, ampak deklič in pol. Kadar se ti prismeje nasproti, samo sonce in veselje, se ti kar otaja srce in še sam se moraš nasmehniti. Res je čedna in zastavna, zdrava in polna življenja in nikoli slabe volje. Svetle lase ima in temne oči in jamice v rožnih licih, tiste, ki jim pravimo pri nas ,deveta lepota'. »Ej, Marinka, pa si res dekle od fare,« sem jo pohvalila zadnjič, >le kako ti to narediš?« Marinka me je začudeno in strmo pogledala, saj ni vajena takšnih vprašanj: ko je videla, da mislim zares, se je pa skrivnostno-hudoiivušno nasmejala in dejala: »Svoj recept imam.« : Recept? Pa ne da bi ga podedovala po kakšni stari teti?« »Kaj šel Sama sem si ga sestavila. Prav za prav ni samo en recept, ampak cela življenjska kuharska knjiga. Moderen spomladanski kostim s telovnikom iz volnenega jersej ja dična Marinka, da ste vitki in vendar ne suhi, da ste med najboljšimi smučarkami in plavalkami?« »Prvo: skrbim zmerom, da so moje mišice mehke in prožne. Mehke ostanejo zato, ker imam zmerom dovolj toplote, ker 6em namreč zmerom dovolj toplo oblečena. Zato tudi poleti oblečem volneno jopico, če toplota pade. Po pravici povem, da se mi ne ljubi telovaditi in da zjutraj in zvečer nič ne telovadim, čeprav bi bilo to koristno. Vsako nedeljo grem pa na sprehod, kjer v naravi telovadim: skačem čez jarke, čez debla in štore, gugam se na vejah, sploh poskrbim, da se pošteno pretegnem. Sicer pa krasne pomladanske novosti Za. okrepitev s c n* rekah SV. PETRA CESTA ŠT. 2 MIGU« USODE | Po nemškem izvirniku priredila Ii. K. 11. nadaljevanje »Cernu neki?« je nestrpno dejal Brunold. »To bova lahko še pozneje kdaj storila. Najpotrebnejše zdaj veš in kar odleglo ti bo, če se boš iznebil mojega neprijetnega obiska. Pusti m®, naj odidem.« Obrnil se je k vratom. Doktor se je boril z dvomom, ali bi kazalo, da mu nekaj zaupa ali zamolči. Zdajci je pa spregovoril: »Ostani še, moram ti še nekaj povedati.« Brunoldu je zastal korak. Nestrpno je vprašal: »Kaj?« »Ali si — ali si kdaj pozneje še kaj slišal o svoji nekdanji ženi?« In takrat se je Bnmoid spet zasmejal, glasno in trdo, da se je Eckard kar zdrznil spričo tolikšne porogi j ivosti. »Slišal? Kajpak! Saj so mi vendar izročili zakonsko ločitev — po njeni zahtevi! Izročili! Ali slišiš? Mi politični hudodelci smo vendar brez pravic in brez časti — nas se otreseš kakor nadležne golazni. Na nas se kratko in malo pokašljajo! In takrat sem tudi izvedel, kdo me je ožigosal za hudodelca.« Eckard je molčal, zakaj v mislih si je predstavljal, kako porazno je moralo to odkritje vplivati na nesrečneža, ki je do tistih dob trdno veroval v svojo ženo in v njeno ljubezen. »Takrat me je šele srečala pamet,« je nadaljeval Brunold. »Malo pozno, zato pa temeljiteje! Do tistih dob sem bil ves obupan. Divjal sem in preklinjal usodo, rotil sem tisto tako imenovano večno pravičnost in sem upal, da mi bo še kakšen čudež odprl pot v solnč-no prostost. Takrat sem pa izpre-videl, da je vse na svetu laž — in v tem spoznanju sem našel svoj dušni mir. Nič več me ni peklo in mučilo tukajle notri; umrlo je, vse — vsa preteklost!« »Ali veš, da je postala Olga Pav-lovna — žena generalnega ravnatelja?« Ta novica ni šla Rihardu do živega. Njegov obraz je ostal negiben, ko je z ledeno zasmehlji-vostjo odgovoril: »Izvedel tega sicer nisem, mislil sem si pač. Vedel sem, da je bila častihlepna. Neznaten bančni uradnik in vsegamogočni generalni ravnatelj — to pač ni bila težka izbira! Oba sta bila že od vsega začetka pod isto kučmo — in jaz, tepec, sem jima še pomagal, da sta me goljufala. Naposled sem jima pa postal vendarle-prenadležen. Lepa Olga je hotela postati gospa Arnikova — in tedaj sta skovala načrt, kako bi se me brez dolgoveznih ovinkov in brez zbujanja splošne pozornosti odkrižala... Mojstrsko delo za poštenjake!« »Ne, Rihard, tako pa ni bilo,« je resno dejal doktor. »Ko je bilo po tebi, sem jaz le predobro vedel, kdo ti je skuhal to grenko juho, toda ona, Olga Pavlovna, ona ni vedela o tem prav nič. Njen obup, ko sem zgodaj zjutraj po tvoji aretaciji prišel k njej, njena groza, ko sem ji pred odhodom razodel vso resnico, sta bila odkritosrčna in pristna. S časom se Kupon šrfev. 16 Ali Citate naS radijski program, ki ga prinaiamo na 8. strani! Odgovor (Odgovorite samo ,Da‘ ali ,Nc'l) Koliko ljudi mislite, da redno iita naj radijski programi Odgovor:.......................... .... (NapiSite številko) Ime in priimek poJclie ........_________ kraj in zadnja pošla Ne pošiljajte nam že zdaj kuponov, ampak počakajte, dokler ne objavimo v lista, kdaj jih pošljite. Vse podrobnosti o tekmovanju s kuponi In o naših velikih nagradah gl. lansko božiča« številko in prve letošnje številkel UREDNIŠTVO »Družinskega tednika« je omehčala, toda takrat, ko so te poslali v Sibirijo, si bil še ves njen.« Brunold je stal mirno prekrižanih rok pred Eckardom, le njegove ustnice so podsmehljivo trzale. »Zdi se, da sva zamenjala vlogi. Nekoč si bil ti trezni poznavalec ljudi, ki me je zmerom opominjal, naj ne verujem vsem in vsakemu, tokrat si pa sam nasedel premišljeni komediji, ki ti je Olga z njo postregla za zajtrk. Sicer pa — kaj bi pogrevala stare stvari. Saj sem ti vendar že dejal, da je preteklost mrtva zame. Naj v miru počiva! Nič nočem več slišati o tem.« »Utegnila bi pa nepričakovano spet od mrtvih vstati... Kaj bi slepomišil: gospa Arnikova živi, in celo v Berlinu, da boš vedel.« Rihard je ostal hladan in brezčuten tudi zdaj, ko je izvedel, da živi njegova nekdanja žena z njim v istem mestu. »Hvala Bogu,« je povzel, »da sem na tleh nemške države varen pred svojimi krvniki. V Rusiji bi pobeglega kaznjenca, kakršen sem jaz, kratko in malo spravili s sveta. Tukajle bi pa človeka, ki se je moral v Sibiriji pokoriti za hudodelstvo, da je bil mož lepe žene, malce drugače sodili. In ko bi njegova ekscelenca in njegova presvetla gospa soproga izvedela, da mrtvi žive in po Berlinu strašijo, bi jima bržčas postala nemška tla hudo vroča.« »Generalni ravnatelj je mrtev — že pet let!« »Imenitno! Potlej je zapustil svoje bogastvo njej, da se lahko v vdoviškem stanu z njim tolaži. Vem, Fric, da si mi dobro hotel, reči ti pa moram, da mi tudi to ne gre do živega. Nasplošno pa mislim, da se v tem velemestu naj-brže ne bova srečala, saj v njej enaki družbi pač ne nameravam občevati.« Spet se je pripravljal na odhod. Eckard je vstal in mu globoko pogledal v oči. Čakal je vprašanja, ki ga pa vendar ni dočakal... Zato je sam povzel: »Za svojega otroka niti ne povprašaš?« »Za Liziko — o, ona je prav gotovo že zrasla.« »Sedemnajst let ji je, to boš menda sam predobro vedel. Tukaj je z materjo. Prekrstili so jo na priimek njenega očima.« »Kajpak, so že vedeli, da je tako prav. Sploh pa— kaj mi mar ta otrok!« Eckard je zdajci stopil k njemu in ga trdo prijel za roko. »Rihard, zbudi se vendar! Saj to je strahotno! Niti za lastnega otroka ti ni ostalo srce toplo. Za tvoje meso in za tvojo kri!« Rihard je zmignil z rameni. »Moja kri — morda! Da, rodila se je v prvem letu mojega zakona, takrat se še nista poznala. Dorasla je v Amikovi hiši in vzgoje-vala jo je takšna mati... Prav gotovo ni prida boljša od nje. Fric, enkrat za vselej te prosim, ne mori me s takšnimi sentimentalnostmi; spomine sem globoko pokopal. Rihard Brunold je mrtev, zmrznil je, crknil je nekje v Sibiriji. Zidaj se pišem za Alekseja, tudi zate, Fric, in tako naj ostane. Pojutrišnjem ti prinesem svoje rokopise. Saj dovoliš, da jih prinesem sem, čeprav sodijo v uredništvo? Torej na svidenje!« Krenil je k vratom — in Rihard ga ni več zadrževal. Vtis tega svidenja je bil pregrozoten, da bi obisk po lastni volji vlekel v nedogled. Takšen je bil torej zdaj njegov prijatelj izza mladosti, tisti nekdanji sanjar in romantik. V ledenem grobu, ki je bil deset let vanj zaprt, je v njem vse zmrznilo, še kri v njegovem srcu. Se ljubezen do lastnega otroka je zamrla, do črvička, ki ga je nekoč oboževal, ki ga je takrat s sijočimi očmi dvignil predse, ko mu ga je prvič pokazal... »Ali mar nisem najsrečnejši človek?« je vris-nil takrat... Hudo se je maščevalo zaklinjanje sreče, sreče, zgrajene na laži... Eckard se je vrgel v naslanjač — in si pokril oči z rokami. »Ubožec, Rihard, kako te je usoda izmaličila.,,« III. poglavje Ervin Brankov je z navdušenjem privolil, da bo kandidiral za poslanski stolček. Volitve so bile določene resda šele za drugo leto, vendar je šlo že od ust do ust, da se mu obeta nasledstvo očetovega poslanskega poklica. Skoraj hkratu se mu je pa nasmehnil nov, nepričakovan uspeh, ki je samozavest mladega moža de bolj razvnel. Njegovo novo dramo, ki jo je bil šele adaj v Berlinu skončal, je sprejelo dvorno gledališče na svoj spored. To je bila kajpak pomembna spodbuda za mladega pesnika, ki sicer še ni bil prišel do besede, zakaj pesmi, ki jih je bil založil na svoje stroške, niso našle poti izven omejenega prijateljskega kroga. Naposled se mu je pa vendar odprla tolikanj zaželena pot v javnost. In ker je sprejelo njegovo »umetnino« povrhu še vodilno nemško gledališče, je hil mladi možakar pijan ponosnega in zmagoslavnega upanja. Kako je prišlo do tolikšnega »uspeha«, je bila seveda stvar zase, Intendant kraljevskega gledališča je namreč mnogo zahajal h gospe Arnikovi, in zlasti zadnje čase ga je lepa dama med vsemi prav posebno odlikovala. Z vso, samo ženski lastno vsiljivostjo je zastavila energijo za »svojega« pesnika, ki je kajpak svoje delo že večkrat prebiral v njenem salonu. Skratka z vsemi sredstvi je skrbela za to, da so se ljudje začeli zanimati za Ervinovo dramo. Brankov je bil znana in priljubljena osebnost v višji berlinski družbi, zato so stavili vanj prav visokoleteče nade, in vsi do poslednjega so bili vsak hip pripravljeni, da ga proslavijo kot novo zvezdo. Zaradi teh ugodnih okoliščin je bilo torej komaj dvomljivo, da bi ne dosegel popolne zmage. Samo doktor Eckard je bil dvomljivec, in je svojega nečaka pošteno poparil s svojo porogljivostjo, ko mu je le-ta ves blažen od sreče prišel povedat to, kar je bil doktor že izvedel. »Sprejetje drame je bilo vendar že vnaprej določeno, še preden si poslal rokopise,« je mimo dejal. »Ce que la femme veut* — stari pregovor se je tokrat spet uresničil. Upam, da si tudi primemo hvaležen za mogočno protekcijo — mislim kajpak samo njegovo ekscelenco gospoda intendanta.« Ervina je stričeva zafrkljivost seveda hudo pogrela, čeprav je dobro vedel, kako se je zadeva * Ce ženska nekaj hoče... pletla. In zaradi te odkritosrčnosti je postalo razmerje med stricem in nečakom še hladnejše, kakor je sicer tako že bilo. Medtem je Oton Eberty vestno izvrševal svoj berlinski program. »Zabaval« se je na vso moč, a je vendar ostal zvest svojim solidnim navadam, tako da si je le malo-kakšno spolzko zabavo privoščil z užitkom. Pač se je pa neverjetno pogosto zatekal k svojemu mladostnemu prijatelju — in je postal kmalu vsakdanji gost v njegovi hiši. Seveda je prihajal največkrat v takšnih urah, ko Ervina sploh doma ni bilo, toda to mu je bilo nemara še celo všeč. Zakaj potlej jo je lahko vselej ubral k Hani — in je presedel ure in ure pri njej, ki je imela sleherni dan mlado gospodično Arnikovo v gosteh. Hudobna želja male Lizike, da bi ji vzgojiteljica tako brž ne ozdravela, se je na vso žalost izpolnila. Uboga miss Lindsayeva je morala zaradi bolečin v nogi še zmerom ležati. In čeprav se je Lizika tolikanj veselila daljših počitnic, ji je ta up splaval po vodi, zakaj vestna Angležinja je kar s postelje dirigirala klavirske vaje. Obiskov svoje varovanke seveda ni mogla nadzorovati, in s težkim srcem se je morala vdati in zaupati nadzorstvo služabniku Ivanu in hrtu Bori, Zdaj je ležala že dolge tri tedne. Gospa Arnikova ni imela nikoli pomislekov zaradi Llzikinih obiskov pri Brankovih. Celo »privoščila« je svoji »mali« to nedolžno zabavo, zakaj še zmerom ji ni dovolila, da bi zahajala v družbo. Nasproti Hani je bila vselej na vso moč prijazna, Pošiljala ji je šopke cvetja, storila je vse, da jo je privabila na sleherno svojo domačo zabavo, a tudi sama ni nikoli zamudila obiska, kadar je bil pri Brankovih sprejemni dan. Olga Pavlovna je celo posebno cenila mlado gospo, ki se ni nikjer skušala uveljaviti, ki je stala povsod skromno v ozadju in ki zlasti svojemu možu ni odmerjala prostega časa in ni terjala od njega nobenih posebnih ljubeznivosti. To je bilo za njeno razmerje od sile udobno, in zato ni čudo, da se ji je s pozornostjo in ljubeznivostjo vsak hip oddolžila. Ervin Brankov se je bil pravkar vrnil z jutrnje ježe. Doma je našel prijatelja Ebertyja, ki ga je pričakoval, da se od njega poslovi. »Kar na vrat na nos?« je začudeno vprašal Ervin. »Saj v posled-njh dneh odhoda še omenil nisi.« S lil1' ///0% 1 Vam pomaga, da Kopet ozdravite s pomočjo zdravilnih zelišč. Ne bodite sovražnik sami sebi! Obolenla pri meni in bolečine pri mesečnem čiščenju (menstruaciji) ublažule HERSAN ČAJ. A11 Vas ovira debelost? Ali želite biti vitki? Potem uporabljate lahko HERSAN CAJ. Zakaj trpite bolečine pri revmatizmu in protinu (glhtu), ko je to nepotrebno. HERSAN ČAJ Je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke. HERSAN CAJ pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili). Ali res ne veste, da je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenjih želodca, jeter in obisti? HERSAN CAJ se dobiva samo v originalnih zavitkih v vseh lekarnah. Zahteve)te bre z p 1 ačn 6 brošuro In vzorec pri .RAOIOSAN-, Zagreb O U K L J A N 1 N O V A MOJI S. št 19.834/1933 »Res nisem — toda predolgo setn že v Berlinu. Zadnji čas je že; oditi moram!« »Ako misliš, da moraš, pa pojdi v božjem imenu. Dela sicer zdaj na posestvu ni, toda če se človek ženi — potlej je razumljivo. Gospodična Jagova gotovo že čaka snubitve.« Oton je globoko zavzdihnil. »Da, Mica Jagova bo menda res morala postati moja usoda...« »Usoda? Mislil sem, da si si jo sam izbral. Meni ni pogodu, toda to ni važno. Saj se ne bom jaa ženil, temveč ti. In če ti je ta energična dama res všeč...« »Ne, ni mi všeč,« ga je prekinil mladi graščak, »poročil se bom pa nemara vendar z njo. — Ervin, kajne, da si me imel zmerom za preudarnega človeka?« »Se preveč preudaren si za svoja leta. Skoraj prepričan sem, da v vseh sedem in dvajsetih letih nisi nikoli zbezljal.« »To se kaj rado pozneje zgodi — in takrat je dvakrat tako hudo. Toda rečem ti; praktična žena mi je potrebna, takšna, ki je v poljedelstvu in gospodarstvu doma. Druge si kratko in malo ne vzamem!« »Ali mar to kdo terja od tebe?« je čedalje bolj začuden vzkliknil Brankov. »Kaj fci je pa, vraga, šinilo v glavo?« »Mir mi daj! Da veš, oditi moram. že dvakrat sem hotel pobrati šila in kopita, in vselej sem speb ostal, zdaj se pa ne vdam več. Odpeljem se z opoldanskim vlakom.« »Oton, za pet ran božjih, pa j» menda nisi v Berlinu zaljubil?« Oton ni odgovoril, toda njegov trdovratni molk je bil prezgovoren, »Kdo pa je tista srečnica? Kar se družbe tiče, si vendar samo ob sprejemnih dneh k nam zahajal. In če se prav spomnim, si bil zmerom molčeč in zapet.« »Kako bi ne bil, ko sem se na mrtve dolgočasil,« je siknil Eberty. »Ne zameri mi, toda tisto duhovito gobezdanje tvojih gostov mi je razjedalo živce. Prijetne urice sem prebil edinole popoldne pri tvoji ženi — in v tem tiči prav vsa nesreča. Pri njej je bila zmerom tudi ona, in ta preteti ruski hudiček me je vsega zmešal.« »Lizika Arnikova — ta otrok, ki mu roje samo norčije po glavi?« Ervin se je zdel, ko da je z neba padel. Te male Lizike še nikoli ni bil prav pogledal. Niti sanjati se mu ne bi bilo moglo, da bi se kdo vanjo zagledal, kaj še celo njegov prijatelj izza mladosti, ta resni in preudarni mož. »Ne, prijatelj, to pa, res ni s pametjo!« je čez nekaj časa nadaljeval resno in prepričevalno. »Torej si mojih misli. Tudi jaz sem si vsak dan stokrat dopovedoval, da je to blaznost. Moj Llebe-nau — in žena, ki komaj konja od krave loči, ki bi vse v hiši postavila na glavo. To je vse le opoj — in vendar, če trezno mislim, je deklič tako zal, čeden in srčkan... O, da bi si le upal prijeti tega otroka za glavo in mu z ust izpiti vso sladkost! Ves Liebenau bi pognal za uro neskaljene sreče z Liziko.« Brankov je adajoi vstal in mu položil roko na ramo. »Oton — odpelji se z opoldanskim vlakom! Ako se ti pamet že tako hudo kisa, potlej je res zadnji čas!« »Da bi le tako hudo ne bilo!« je obupanega obraza zavzdihnil mladi graščak. »Morda mi bo res odleglo, ko bom spet uzrl svoja polja in bom z risanko čez pleča pohajkoval po gozdovih. Na lovu se človek znebi takšnih sentimentalnosti. Tak, prijatelj, zbogom! Od tvoje žene se žal ne morem poslovita, ko je pa ni doma.« »Ne, stric Eckard je prišel pred pol ure ponjo; nekaj sta si šla ogledovat — sam ne vem kaj. Ji bom že sporočil tvoje pozdrave.« »Toda ne povej ji nič o moji skrivnosti. Sam si jo bom izbil iz glave.« Eberty se je zdajci energično zganil. »Da, izbil si jo bom iz glave! Moral bi biti resnično začaran, ako bi se spet ne spametoval. Zbogom, Ervin!« Odšel je. Brankov je zrl skozi okno, ko je stopil prijatelj v voz. Na vozu je bilo vse polno kovčegov, torej se je bržčas peljal naravnost) na postajo. Tudi ta zdrava in pristna grča se ni mogla ubraniti pogubonosnega vpliva... In vendar je Eberty vsaj toliko močan, da se t>ori zoper ukletje, da se mu ogne... Da, da, Ervin je le predobro vedel, kaj je strast, a nikoli se ji ni skušal iztrgati, kaj še, niti hotel se ni ogniti skušnjavi. Preveč, premočno so ga držale spone, ki mu jih je na iztegnjene roke nadela Olga Pavlovna. Medtem je drdral voz, ki sta s# v njem vozila doktor Eckard in Hana, po mestnih ulicah. Namenila sta se na obisk k profesorju Helmrodu. ki je stanoval daleč is mesta. P R LEMI NAŠEGA Tudi kralj si ne more vsega privoščiti! Gospodarske razmere v švedski kraljevski družini »O, ko bi bil kralj!« Vsakemu izmed nas se je menda že izvil ta vzdih iz prsi, kadar nam je primanjkovalo denarja, da bi uresničili to ali ono željo, če bi bili kralji, potlej bi pač kaj hitro zatrli vse te denarne nevšečnosti. Na splošno namreč ljudje mislijo, da dobi kralj vse, česar si poželi, in da si utegne dovoliti vse, kar se mu zazdi. Ali je pa to tudi res? Prav gotovo ne, ako naj verjamemo poročileu, ki smo ga pred kratkim čitali v švedskih časopisih: Na predlog državnega maršala je kralj izjavil, da je pripravljen vrniti državi grad Tullgarn, pod pogojem da mu bo tudi v bodoče na razpolago.« Vzrok, da kralj noče imeti gradu pod prejšnjimi pogoji — doslej je moral kralj iz lastnega kriti vse izdatke, prejemal je pa tudi vse dohodke od lova, zakupa itd. — je ta, da so izdatki dokaj višji od dohodkov. Ze 20 let je dvorno oskrbništvo vsako leto izplačalo 25.000 švedskih kron več, kakor je prišlo v dvorno blagajno. (1 švedska krona je približno 10 din.) Apanaže ima švedski kralj na leto 800.000 švedskih kron in doklado 150 tisoč kron, 135.000 kron dobi za drva in koks in 45.000 kron za dvornega maršala. Iz svoje apanaže mora torej kralj odriniti tudi plače vsemu dvor-janstvu in vsej služinčadi. V kraljevem dvorjanstvu je pa skoraj 300 oseb, všteti so tudi upokojenci. V kra^ ljevem osebnem štabu je pa okrog 40 oseb. Vsi dvorni funkcionarji sicer ne dobivajo plač, ker so nekateri na uslugo samo na videz. Lahko si pa mislimo, da iz apanaže ni moči plačevati vrtoglavo visokih plač. Tako dobi državni maršal — v dvorni upravi opravlja maršal najvišjo službo — okrog 6000 kron in prosto stanovanje. Maršal ima pa poleg svoje službe še več zelo donosnih funkcij, tako n. pr. je predsednik Enskilda-banke, predsednik Nordiska Kompaniet itd. Državni maršalski urad, z državnim maršalom na čelu, urejuje in vodi kraljevo gospodarstvo. Nihče naj si pa ne predstavlja, da pride maršal lepega dne h kralju z glavno knjigo o gradu Tullgarnu in mu kratko in malo reče: s Vaše veličanstvo si ne more več privoščiti tega gradu.« Ne; kralj se osebno zelo zanima za gospodarstvo, tako za svoje lastno, kakor za gospodarstvo svoje države, pa tudi drugih dežel. Dobro pozna skoraj vse domače in tuje finančnike in se rad pogovarja z njimi o kupčijah; zmerom hoče pa tudi imeti vpogled v razvoj svetovnega gospodarstva. Saj mora paziti na svoje zasebno premoženje, premoženje, ki se je ob smrti kralja Oskarja prav čedno pomnožilo.. Zapuščino pokojnega kralja so cenili na 11 milijonov švedskih kron. Kajpak je tudi premoženje kralja Gustava v splošni krizi precej skopnelo, čeprav je večji del naložen v švedskih tvrdkah. Kralj Gustav je dokaj varčnejši od svojega prednika; tako se je odpovedal kronan jskim svečanostim, ker ni hotel naprtiti državi še teh stroškov. Takoj ko je zasedel prestol, je uvedel preprostejše življenje, kakor je bilo prej v navadi. Tako je na primer drage francoske kuharje nadomestil s švedsko kuharico in skrčil število jedi, ki prihajajo na kraljevsko mizo. Prvi dvomi maršal odgovarja za kraljevo gospodinjstvo^ ki mora v njem vladati kar pikolovski red. Vsak izdatek vknjižijo in pre-kontrolirajo. Vendar pa kralj ve, da si sem in tja švedsko ljudstvo zaželi, da se pokaže dvor v vsem svojem sijaju. Tedaj prirede svečane večerje z zlatim priborom, četverovpregami in kronskimi dragulji, ki kar jemljejo vid. Nešteto zgodbic kroži med ljudstvom o teh svečanostih; tako na pri- mer trdijo nekateri, da zmerom stoji na mizi pred kraljem skodela, polna zlatnikov, in da kralj sem in tja poseže vanjo. Nekateri pa spet menijo, da kralj sploh ne nosi denarja s seboj. Kateri člani kraljeve rodbine se sami vzdržujejo? Prestolonaslednik dobiva kot apa-nažo 262.000 švedskih kron na leto, v to vsoto je pa že vštet tudi denar, ki ga prestolonaslednik odšteje prestolo-naslednici za gospodinjstvo. Razen tega ima prestolonaslednik tudi grad »So-fiero« v Schonu. Med prestolonaslednikovimi otroki se lahko sam preživlja samo Gustav Adolf. On namreč prejema obresti, ki jih daje hiša dednih vojvod, in kjer ima svoje prostore zunanje ministrstvo. Teh dohodkov je na leto 90.000 švedskih kron. Drugi kraljev sin, princ Viljem ima svojo apanažo in posestvo Stenhammer v deželi Soder-hamm. Kraljeva brata, princ Karl in princ Evgen imata vsak po 26,000 švedskih kron apanaže, razen tega sta pa tudi podedovala po umrlem kralju. Princesa Ingeborg je podedovala po svoji materi, ki je njega dni veljala za najbogatejšo evropsko vojvodinjo. To je bilo pa še pred polomom danskih bank, ki je posebno prizadel dansko dinastijo. Za princa Waldemarja je bil ta polom usoden. Njegov sin Axel je moral prevzeti službo kapitana na neki ladji, en sin je odšel v tujsko legijo, najmlajši je pa postal farmar j Kanadi. Sin princa Viljema, princ Lenart se pa lahko sam »preživlja. Pri ločitvi svojih staršev je namreč dobil grad Oakhill. Ta grad je pozneje prodal italijanski državi. Baje bo pa princ Lenart podedoval po svoji materi tudi grad Mainau, na Badenskem (kraljičino last). (»Husmodem«, Stockholm) možgani, inteligenca ali telo? Odrasli ljudje reagirajo prav tako kakor otroci in živali. Dokaz za to so nam poskusi z zdravljenjem vodenice. Navadno zdravljenje obstoji v tem, da vzbrizgajo bolniku živosrebrne injekcije, da telo shujša. Te injekcije pa lahko postanejo nevarne. Nekemu nemškemu zdravniku se je posrečilo zdraviti bolnike manj škodljivo. Dajal jim je še dalje živosrebrne injekcije, a ko je telo začelo ugodno reagirati, mu je namesto živega srebra vzbrizgavdl navadno raztopljeno sol. Pacienii so reagirali kakor prej. Organizem se je dal preslepariti. Najboljši primer podobne sugestije je pa vendarle primer nekega ameriškega elektrotehnika. Mož je bil v službi v neki električni centrali za tok zelo visoke napetosti; živel je v neprestanem strahu, da ga bo na lepem ubil tok, čeprav so imeli v centrali proti temu dovolj varnostnih naprav. Nekega dne se je pa dotaknil neke žice, padel in obležal kakor človek, ki ga ubije električni tok. Telo se mu je srčilo, kožo je pa imel na nekaterih mestih rdečo, na nekaterih si-; njo. Obdukcija je ugotovila nekaj ze-; lo neverjetnega. Takrat, ko se je ne-; srečnež dotaknil žice, v njej sploh ni bilo električnega toka! Moža je ubila avtosugestija; najstrašnejše je bilo pa to, da je bilo njegovo truplo takšno, kakor bi ga bil ubil električni tok. Navedeni primeri pričajo, kolikšno moč ima avtosugestija. Ta moč utegne biti prav tako pogubna kakor blagodejna. Naloga znanstvenikov je, da jo uravnajo tako, da bo človeku v korist. (»Miroir dn Monde«, Pariz) nafiA Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Velik napredek v fotografiji Pred kratkim je »Agfa«, znana nemška tovarna filmov in fotografskih aparatov v Berlinu, prinesla na trg nove filme, vredne posebne pozornosti. Namesto dosedanjih filmov z uvojnim slojem je namreč »Agfa« prinesla enoslojne filme, in sicer filme Isochrom in Isopan, prve z občutljivostjo 18/10", Isopan pa z občutljivostjo 17 in 21/11 DIN. Kaj je posebnega na teh filmih? Filma Isochrom in Isopan imata veliko finejše zrno, zato so povečave na njih tudi veliko boljše in ostrejše; lahko napravimo z njimi mnogo večje povečave kakor doslej. že nekaj! Poskusi s temi novimi filmi kažejo presenetljive rezultate glede na osvetlitev. Fotografirali so n. pr. neko hišo ob isti razsvetljavi in istem zaslonu trikrat. Prvič 1/200 sekunde, drugič 1/10 sekunde in tretjič 200 sekund. In glej: slika je bila v vseh treh primerih skoraj ista — to pomeni, da se pri uporabi teh filmov človek skoraj ne more zmotiti zastran osvetlitve. Glede barvne občutljivosti velja omeniti, da se posebno pri filmu Isopan, tudi brez rumenice dobe pravilni toni. Duševnim delavcem rasle glava Antropolog Smithovega zavoda v \Vashingtonu dr. Hrdlička trdi, da ljudem, ki mnogo delajo z možgani, raste glava. To svojo idejo skuša zdaj utemeljiti. To ni prav nič nenavadnega in bi bilo docela v skladu z znanim La-marckovim naukom, ki pravi, da se organi krepe, če jih rabimo, in okrne-jo, če jih zanemarjamo. Na tej trditvi je Lamarck zgradil prvo razvojno teorijo, ki jo je pozneje Damin izpopolnil z mnogo jasnejšo in popolnejšo teorijo. Kdor telovadi, ima krepke mišice. Kdor dolgo nosi zlomljeno nogo v mavcu, mu bodo sklepi otrpnili in morebiti mu bo vsa noga okrnila. Zakaj se ne bi po tem pravilu ravnali tudi glava in možgani? Dr. Hrdlička zbira zdaj za svojo trditev po vsem svetu dokaze pri duševnih delavcih. Učenjak jih prosi, da mu sporoče, katero številko klobuka so nosili prej in katero nosijo zdaj. Med odgovori se mu zdi posebno važen odgovor angleškega arheologa sira Flindersa Petrija, moža, ki je vse svoje življenje posvetil proučevanju stare egipčanske kulture, čeprav ima danes že 84 let, je še zmerom svež in sposoben za delo. Odgovoril je, da je v svojem dvajsetem letu nosil klobuk štev. 6'/f (po angleški meri), v tridesetih 7 'It, v štiridesetem 71/«, a v petdesetem 71/«. Odtlej mu je obseg glave ostal isti. Nov način za merjenje razvoia inteligence v zvezi s starostjo' Čudeži avtosu Nedavni poskusi so pokazali, da živalim lahko sugerirajo vtise, ki so živo nasprotje dejanskega stanja. Živali se v takem primeru obnašajo natanko tako kakor ljudje. Tale nenavadni poskus so naredili z nekim psom. Ves teden so mu vsak dan vbrizgavali morfij. Ta injekcija je vplivala nanj kakor na vsakega človeka: žival je zaspala. Do tod ni še prav nič nenavadnega. Po vzbrizganju je zdravnik s kosmičem vate osnažil ubodeno mesto. Po osmih dneh, ko se je žival že navadila na injekcije, jo je zdravnik samo odrgnil z vato tam, kjer ji je drugače vbrizgnil morfij, toda to pot ji ni dal injekcije. Zdajci se je pa zgodil čudež. Po nekaj minutah je pes začel kazati vse znake, ki se pojavijo po vzbrizganju morfija, to se pravi, trdno je zaspal, čeprav ni dobil nikakšne injekcije. Nedolžno drgnjenje s sterilizirano vato ga je presle-parilo. Tako so učenjaki psu sugerirali injekcije, učinek je bil natanko isti, kakor če bi mu bili vbrizgali pravo injekcijo. Rekli boste, da je pes razumna in občutljiva žival — a kaj boste porekli k poskusom z mišmi, ki so se prav tako obnesli? Zdravnik je nekaj dni zapored drgnil nekaj miši za ušesi, potem jim je pa vzbrizgpil pol grama ovčje krvi. Po naravnih zakonih so se začele v miših tvoriti obrambne snovi, antitoksini, ki naj zavarujejo žival pred tujim elementom. Vbrizgavanje je trajalo dva tedna in miši so nanj reagirale čedalje intenzivneje. Nekega dne so pa vbrizgavanje na lepem opustili in zdravnik je maši samo še čehljal za ušesi. Tedaj se je spet zgodil čudež. Miši so podlegle sugestiji in so se še dalje vedle, kakor bi bile dobile injekcijo: antitoksinov so ustvarile še več ko doslej. Dovolj je bilo, da so jih samo počehljali za ušesi, in so jim sugerirali injekcijo, ki jim je v resnici niso vbrizgnili. Podobne poskuse so naredli tudi z dojenčki. Kadar so začeli Jokati, so jim v obraz spustili lahno sapo. Isti hip so z zvoncem pozvonili. Presenečeni zaradi nepričakovanega vetra so dojenčki nehali jokati. Po nekaj poskusih sape niso več spustili, ampak so samo pozvonili. Učinek Je bil isti. Komaj je zvonec zazvonil, so otroci vselej utihnili. Spričo tega se nam vsiljuje vprašanje: kaj prav za prav tu reagira, Vsem mladim ljudem, ki streme za napredkom, ki se žele izpopolniti v svojem poklicu, ki žele izpopolniti svoje znanje tujih jezikov in si tako utreti pot do boljše službe in boljšega družabnega položaja in ki streme za tem, da bi lahko sami čitali časopise velikih narodov, priporočamo, da prečitajo oglas dopisne šole »Perfekt« na 10. strani. Vsakdo ima 200 milijonov v morju Menda ve vsakdo izmed nas, da je v morju zlato, in sicer ga je približno; 1 gram na 200 hi morske vode. Naj-! brže pa le malokdo sluti, koliko zlata: bi dobil vsak prebivalec sveta, ako bi: vse to zlato pridobili iz morja in pra-: vično razdelili med 2000 milijonov pre-! bivalcev. na svetu. : Ce bi se to delo inženirjem in ke-! mikom posrečilo, bi postal vsakdo iz-! med nas bogataš; kajti dobil bi za! čedno vsotico 200 milijonov dinarjev! zlata. ! Dober in poceni \ fotografski aparat je prišel', na trg Tovarna »Agfa« je te dni znižala; ceno svojemu aparatu »Agfa-Billy-; Clack« z 297 dinarjev na 199. Zdaj se; dobi ta aparat ne samo za 100 dinar-; jev ceneje, ampak še z dvema filmo-; ma povrh. ; Omenjena kamera ima optiko 1:8-8; in z njo lahko uspešno fotografiraš; tudi v slabem vremenu. Aparat daje; slike v velikosti 4-5X6cm. Vsi po-; snetki od 2 metra dalje so ostri, za; bližje posnetke pa natakneš pristavno! lečo. Aparatek ima vdelano rumenico! in je posebno priporočljiv za začetnike! m za tiste, ki fotografirajo iz zabave! od časa do časa. Filmi, fotografirani! z aparatom »Agfa-Billy-Clack«, se dajo! tudi dobro povečati. ! Čuden fe sveti Pri poročnih slavnostih beduinskih plemen v Palestini pride na mizo tudi jed, ki bi nepoučen Evropec menil o njej, da je pečen velblod. Toda v trebuhu tega pečenega velbloda sta še dve pečeni ovci; v ovcah je več pečenih kokoši, kokoši so nadevane s pečenimi ribami, le-te pa z ocvrtimi jajci. * Kitajec se smeje, če izve kaj ne-všečnega; namesto da bi se popraskal po glavi, kadar se čudi, se popraska po nogi; namesto, da bi bil žalosten, kadar govori o smrti, obdaruje svoje najbližje s krstami. V Tibetu okrase nekatere oltarje z nerabnimi odpadki; na primer s sturim okrasjem za božično drevesce, s porabljenimi filmskimi zvitki, s polomljenimi mišnicami, pregorelimi žarnicami, praznimi pivnimi steklenicami in starimi konzervnimi škatlami. * V neki neuigorški kavarni in restavraciji — odprli so jo šele pred nekaj tedni — je postrežba čisto zinehanizirana. Gostje sede ob pravokotnih mizicah in vse jedi, ki so napisane na jedilnem listu, se pripe- ljejo mimo njih na tekočem traku. Tako si postrežejo gostje sami s tisto jedjo, ki jim najbolj tekne, plačilni pa po številti in barvi krožnikov izračuna zapitek in jim molče ponudi račun. * Moški v Birmi nosijo zmerom pri sebi talisman, imenujejo ga >hkoung-bent’-sett; nosijo ga na prsih, in sicer pod kožo. Navadno je to napravite takole: £rvit' Kupite sveže filme pri nas in... PfBn: Zaupajte nam razvijanje, kopiranje in povečanje Janko Pogačnik specialna fofofrgovina LJUBLJANA, TyrSeva cesta St 20 Agfa - Bill* - Clack in 2 filma Din I99‘- kakšen dragulj. Ako mora mož, ki nosi pri sebi takšen talisman, iz tega ali onega vzroka v ječo, mu ga izrežejo iz prsi, da ne bi mogel z njim podkupiti paznike. * V romunskem madžarskem listu >Keleti Ujsag« je izračunal neki statistik fantastične številke iz svetovne vojne. V celem je svetovna vojna stala nič manj in nič več ko S10 milijard dolarjev (to je, ca. 10.000 milijard din). Od tega je šlo 64 milijard na centralne države. Skupaj je bilo mobiliziranih 69 milijonov ljudi, od teh jih je padlo 10 milijonov; 4 milijoni na strani centralnih držav. Ranjenih je bilo 20 milijonov. Vsak dan so Združene države izdale za vojno 53, Nemčija pa S5 milijonov dolarjev. * V Ameriki so pred kratkim naredili zanimiv poskus, kako bi se obneslo »sedenje« v zaporih na obroke. Posebno dobro došla bo ta novost vsem onim, ki so se kakor koli pregrešili proti prometnim odredbam; tako bodo lahko ves teden hodili v službo, ob koncu tedna bodo pa prišli sedet in, tako v obrokih prestali svojo kazen. Najmanjši obrok je baje 24 ur. : Beseda, dve o solidnosti : Spoštovani gospod uredniki ; Pred kratkim sem v eni najele-gantnejših cvetličarn v Ljubljani Ivprašal po ceni nekih cvetlic. Prodajalka, ki mi je stregla, mi je rekla, da bo vsaka cvetlica stala 8 dinarjev, cel šopek z desetimi cvetlicami ■pa 80 dinarjev. Rekel sem, da si bom •stvar premislil in da se kmalu vrnem. Čez 15 minut sem prišel nazaj. Tokrat mi ni stregla prodajalka, ampak lastnica trgovine sama. Tudi cvetlice to pot niso bile več po 8 dinarjev, ampak po 12 dinarjev. Začudil sem se, kako to, da so se cvetlice v 15 minutah podražile kar ta 4 dinarje, pa mi je lastnica rekla, da se je prodajalka zmotila. Toda !velikodušno mi je le spustila na 8 '.dinarjev 'za vsako cvetlico. ! Ko sem čez dve tiri prišel nazaj, 'je bil šopek že pripravljen. Imel je ■ lep svilen trak, 15 do 20 cm širok, !tako kakor sem ga bil naročil; za-j čudil sem se pa, ko sem slišal, da ‘stane 140 dinarjev. ; Plačal sem ga, ker sem ga moral plačati, hkrati sem pa sklenil, da nikoli več ne prestopim praga te ;»solidne« trgovine. Vsega sem bil ■kriv kajpak sam, ker sem se drznil reči, da so bile cvetlice sprva po ■8 dinarjev, drugič pa po 12 dinarjev. Zato sem dobil kužen — upravičeno kazen. Mislim, da bi šopek lahko stal, recimo, 100 dinarjev, morda tudi 120 dinarjev, nikakor pa ne 140 dinarjev. Mislbn, da bi se o takih primerih lahko več pisalo, celo moralo več pisati v naših časopisih. Mogoče da bi tako iz nekaterih manj solidnih trgovcev vzgojili solidne trgovce, hkrati bi bila pa za nas vse samo pridobitev, ker bi dosegli s tem to, da bi za svoj denar dobili resnično protivrednost v blagu. Z drugimi besedami, postregli nas bi solidno in se ne bi več zgodilo — kar se ne sme zgoditi— da nam prodajajo blago po obleki, ki smo jo slučajno zjutraj vzeli iz omare. Ljubitelj cvetiic Še daleč smo! Pred nekaj dnevi me je obiskal neki trgovec iz Beograda, ki sem z njim že več let v stalni trgovski zvezi. Ker je imel samo nekaj ur časa, poslovnih opravkov pa lepo število, si je hotel pomagati z našimi telefonskimi celicami. Ljubljančani, pred nedavnim časom zelo ponosni na te naše velemestne kioske, smo se pa ob tej priložnosti pošteno blamirali. Zakaj? Kamor koli sva prišla, nikjer nisva našla celega telefonskega imenika, temveč samo nekaj zamazanih in raztrganih kosov papirja, tako da se nisva mogla poslužiti naših velemestnih naprav. Kaj pravite, ali bi ne bilo umestno, ako bi si dali Ljubljančani tiskati telefonske imenike na celuloid, vsaj tako dolgo, dokler se ne bi vsi naučili velemestne kulture, da bi tudi mi postali velemestni in ne samo naše telefonske naprave? Jože T. Anonimna pisma Posebno poglavje družabnih stikov mislim tisto nižjo, človeka nedostojno vrsto — so anonimna pisma. Koliko razburjenja in marsikdaj tudi trpljenja so že povzročila. Prav pred kratkim sem doživela neki tak primer, pa vam ga bom nekoliko opisala, saj menda tudi to spada v »Zrcalo naših dni«. Možila se je moja bivša sošolka ter točasna dobra znanka. Lahko si predstavljate, koliko ima takrat nevesta dela, skrbi, pa tudi sicer jo vznemirja neki tajinstven nemir pred bodočnostjo. V teh dneh pa začno deževati anonimna pisma, ki blatijo prav vse, kar ji je svetega in dragega. Na neki takšni dopisnici je bilo tudi govora o meni, češ da ji želim na vsak način škodovati, dalje, da je moj cilj le eden, da preprečim njeno možitev. Ta napisana obdolžitev je vsebovala še vse polno banalnih izrazov, ki naj bi osvetljevali mojo škodoželjnost. Znanka je seveda prišla k meni, da sva skupaj ugibali, odkod dopis izvira. Sodeč po pisavi in izražanju, pisec pač ni pripadal preprostim slojem, ampak tako zvani mestni gospodi, t. j. boljši družbi. Kje je tisti nagib, ki poniža inteligenta na takšno podlost? Ugotovila sem: nevoščljivost in užaljeno samoljubje. Kako bedno je takšno bitje in kolika praz nina zija v notranjosti takšnega človeka! ^ ^ PREPOVEDANA LJUBEZEN LJUBEZENSKI ROMAN DVEH E M Š K NIKU MLADIH LJUDI 6. septembra leta 19.. sem prišla v hišo nadgozdarja Nordmanna. Gozdarska hišica je stala na robu velikega gozda deset minut od vasi Zulle. Staro mogočno poslopje se mi je zdelo prekrasno. Obdajali so ga hrasti in smreke, človek bi mislil, da bi moral tu kraljevati utelešen mir, a vendar sem vedela, da je že zdavnaj zbežal izza teh zidov. Gospod Nordmann me je v Magdeburgu sprejel v službo s temile besedami: »Dve hčerki imam. Eni je dvajset let, drugi sedemnajst. Prve vam ne bo treba več vzgajati, ker je tako rekoč že vzgojena — a mala, ta pa mora imeti nekoga, nekoga, ki ji bo nadomestoval mater. Vdovec sem namreč. Poleg tega jo bo treba učiti še jezikov in kar spada zraven. Karla je bila v nekem zelo dobrem zavodu, Helene pa ne morem poslati v takšnega. Pri nas je dolgčas, a zabavali se boste z otrokom in hodili v gozd.« Silno sem bila radovedna, kakšni sta dekleti. Ko sem dospela, me je sprejela služkinja. Radovedno me je opazovala in me je odvedla v sprejemnico. Pripomnila je, da bo gospodična Karla takoj prišla in da gospoda nadgozdarja ni doma. Mislila sem, da me bo kdo prišel čakat na postajo. Potlačila sem to prvo razočaranje in sem potrpežljivo čakala v čisto malomeščansko opremljeni sobi. Takole čez približno pol ure so se odprla vrata in prikazala se je Karla Nord- »Kavo spij,« jo je opomnila Karla; ni mogla skriti nekam porogljivega nasmeha, ko je opazila moje neprikrito veselje. »Potem boš gospodični Meissnovi pokazala njeno sobo in ji povedala, koliko si se že naučila pri gospodu pastorju.« »Veste,« se je obrnila k meni, »Heleno je doslej poučeval pastor Brinkmann. Da se je česa naučila, ne verjamem, sicer pa tudi ni potrebno. Tudi brez tega kaže, da se bo vrgla po materi, ki je s svojim nagnjenjem do umskih zadev vse prej ko osrečila našega očeta.« Dekletce poleg mene se je zdrznilo, da se ji je skodelica v roki stresla in je žlička v njej kar za-žvenketala. Pogledala me je, kakor bi me prosila usmiljenja. Potlej je vstala, položila skodelico na mizo — kave se ni niti dotaknila — in me je vprašala z glasom, tresočim se od razburjenja: »Ah vas smem zdaj spremiti v vašo sobo, gospodična Meissnova?« Prikimala sem in Helena me je odvedla po širokih stopnicah v gornje nadstropje. »Tu boste stanovali vi, gospodična,« je dejala, »in tik zraven vas stanujem jaz. Karla domuje na drugi strani.« Spremila me je v malce mračno, a nenavadno prijazno sobo z obloženimi stenami; velikanska peč je stala v njej in prav tako velikanska postelja z baldahinom. »Tu je stanovala mama,« je rekla. »To si je ona vse tako opremila. Staro rokokojsko pohištvo in mannova. Bilo ji je okoli dvajset; beneško ogledalo je zdaj moje, a let, postave ni bila lepe in tudi vse to rada prepustim vam. In oblečena je bila neokusno. Ne mo- | zvečer, kaj ne, bom smela kdaj pa rem reči, kakšno barvo las je prav i kdaj priti k vam, kakor prej k maža prav imela. Le to vem, da ni mici, ko sem bila še majhna?« bila nič kaj izrazita in da je bila I Z obema rokama sem jo prijela za takratno modo zelo preprosto i za lepo, malo glavico in jo polju- besedah, je rekel to z nenavadno mehkim glasom. Pri tem je gledal mimo mene na svoja dva jazbečarja, ki sta spala na svoji preprogi poleg peči. Obljubila sem mu, da bom njegovi želji ustregla, in potlej sem ves dan premišljevala o njegovem značaju. Kadar je govoril s Heleno, je bil skoraj neprijazen, in vendar se je na njegovem obrazu natanko brala skrb za otroka. Gospodinja Avgusta, ki so ji na kratko rekli »Justi«, je bila preprosta, dobrosrčna ženica okoli petdesetih let, in Heleno je' ljubila iz dna svoje duše, čeprav takisto bolj na skrivaj. »Gospod ima Heleno rad, zelo rad jo ima,« je dejala v svojem domačem narečju, »samo pokazati ne sme tega, Karla ji tega ne privošči. Potlej se zmerom znese nad Heleno.« Zame, ki sem bila vzgojiteljica in obenem častna dama obeh deklet, se ni Karla prav nič zmenila. Odhajala je in se vračala, kadar se ji je zdelo. Ko sem ji rekla, da bi se na očetovo željo rada seznanila s sosedi, mi je zdrdrala nekaj hiš, kamor so zahajali, češ da mi jih bo že Helena pokazala. In tako sem nekega dne s Heleno nastopila to pot. Karla je bila voz zahtevala zase. V mestu si je hotela kupiti obleko in jo odnesti k šivilji. Tako sva morah iti peš. Bilo je okoli treh popoldne in krasen oktobrski dan je bil, ko sva stopili iz nadgozdarne. Stanovali smo na lepem kraju. Hiša je stala na majhni vzpetini. Pred nami se »Na vso. moč si prizadevam, a j a komur se je nasmejala, ta je bil težko je hoditi, če človek pot slaboj pri priči njen. Sicer pa, Helena ji pozna,« sem rekla ljubeznivi gospe, j je podobna... Nadgozdar je bil, ko »Težko vam je svetovati in po- j magati,« je menila zamišljeno, »a! glavno vam bom vendarle povedala, ker se mi zdi dolžnost. Nadgozdar je dober mož, a to, kar je j doživel, ga je tako zagrenilo, da ni nič več z njim. Mi ga poznamo! že dvajset let. Kot mladoporočenec j je prišel semkaj in tri dni po nje- } govern prihodu se je rodila Karla. Ali je bil njegov prvi zakon sre- j čen, tega ne vemo. Nadgozdarjeva j žena je bila bogata kmečka hči iz Harza in mu kot duševna družica pač ni bila kos. Poleg odprtih oči za naravno lepoto je imel še vse druge interese — moj mož trdi, sem jo popoldne pripeljala k njemu, kar. zmeden. Brez besede je stal pred njo in strmel vanjo in potem mu je počasi, prav do las zalila obraz- temna rdečica, in ko sem to videla, sem si mislila: Ljubi Bog, kaj bo neki iz tega? No, iz tega je bila poroka. Moj mož ju je pol leta nato poročil. »Mlada žena je bila živa, kakor nalašč za družbo: znala je peti, igrala je klavir, znala je zabavno kramljati — skratka vse je kazalo, da sta oba drug z drugim zadovoljna. Potlej je prišel še otrok in sreča je bila popolna. Tedaj se nam je pa na lepem da je bilo nekdaj njegovo naj večje | zazdelo, da se nad nadgozdarjevo počesana. V obraz je bila bleda. S svetlosivimi očmi izpod lepo oblikovanimi obrvmi me je vprašujoče pogledala. »Oprostite, gospodična, ker sem prišla sama. Helene, kakor navadno, ne moremo nikjer najti,« je rekla. Niti z besedico ni omenila, da jo moj prihod veseli, le s hladnim pogledom me je merila od nog do glave. »Ali mi ne bi hoteli pokazati moje sobe, gospodična Nordman-nova?« sem jo zaprosila. »Da, takoj! A ker so nama kavo že pripravili, jo najprej spijva, medtem se bo pa že oče vrnil.« V sosednji sobi, katere pobeljene stene je krasilo jelenovo in srnjakovo rogovje, je stala'na sredi velika miza in na gornjem koncu je bilo pogrnjeno za kavo. Pred mogočnim z usnjem prevlečenim stolom na čelu mize je manjkala skodelica. »Tam je očetov prostor,« je pojasnila Karla. »Prosim, sedite na njegovo levo stran med njim in Heleno!« Ubogala sem jo in pričeli sva piti kavo, a pogovora nisva in nisva mogli načeti. Hčerka je bila nenavadno redkobesedna. Na lepem so se vrata meni nasproti malce odprla in' v sobo je pogledala ljubka dekliška glavica. Ko sem jo zagledala, se je v meni koj otajala ledena skorja. »To je pa res čudež, da si prišla,« ji je dejala Karla. »Prosim, potrudi se semkaj! Zaradi tebe menda ne bova sedeli tu do trdega večera.« Helena je tedaj pristopila bliže. Vitka je bila in velike in rjave oči je imela. Zlatorjave lase je imela spletene v dve debeli kiti, pripeti okoli glave. Prišla je k meni in se priklonila kakor šolarka. Ko je na mojem obrazu opazila, da sem se je razveselila, ali je pa morebiti dolgo nihče ni tako prijazno pogledal, se je v njenih očeh utrnilo nekaj kakor veselo začudenje. »Veseli me, da ste prišli,« je rekla. »če bi bila vedela, bi vam bila prišla naproti prav do Zulle, a nihče mi ni rekel, da vas že danes pričakujejo.« bila na čelo. »Vse boste smeh,« sem ji rekla ganjeno, »in zelo radi me boste morali imeti, Helena!« »O, saj vas že imam!« je vzkliknila. Lahna rdečica ji je zalila nežni obrazek, nato je pa dodala: »Zmerom sem tako vroče hrepenela po nekom, ki bi me imel rad!« In tedaj je v nenadni sprostitvi njenega mladega srca nevzdržno in med solzami privrelo na dan vse, kar jo je težilo. Karla ni ljubezniva z njo, ne mara je razumeti, osmeši jo, kjer jo le more, in oče — da, ona sicer ne ve, a Justi ji zmerom govori, da postaja po malem duševno bolan, odkar je umrla mati; vsekako je še bolj zapet, kakor je bil že prej. Mamica je pa nekega dne — tu se ji je zataknilo — skočila v vodo, veste! In Justi meni, da se jo oče boji pogledati, ker je tako podobna mrtvi materi, in zato se ji rajši izmika. V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA je razprostirala sočna košenina prav do Zulle. Po njej je šumljal bister potoček. Za nami se je polagoma vzpenjalo gorovje. Gozd je v medlem jesenskem soncu sijal v krasnih barvah. Bukve so bile rdečerumene, breze so bile kakor zlato in javor je odseval škrlatnordeče, vmes so bile pa temne smreke. Kratka gozdna pot je bila obrasla z jerebiko in njeni koralnordeči sadovi so veselo jesensko ubranost še podčrtavali. Pot do župnišča sredi vasi sva prehodili v pol ure. To je bila namreč prva hiša, kjer sva se nameravali ustaviti. Bila je bela, z veselje, če se je lahko ražgovarjal s pametnim, preprostim človekom. Zdaj se je vse spremenilo. Nadgozdar nikoli ni imel tiste prirojene, vesele robatosti, kakor jo navadno imajo gozdarji; sin je že umrlega profesorja bogoslovja v Halleju in tako je podedoval lep del naravne učenosti. Dobrd, preprosta gospa Nordmannova ni bila žena zanj. Njeno znanje in razumevanje je bilo zelo skromno: razumela se je zgolj na vzgojo otrok in na kuhinjska dela. Kljub temu sta pa v miru živela drug z drugim in ko so jo tu gori pokopali« — z roko je pokazala proti cerkvi — »je bilo nadgozdarju zares hudo. »Dotlej je Nordmannova življenjska pot potekala preprosto in vsakdanje, potem je pa tudi nadenj prišla sti-ast. Karla je bila že toliko dorasla, da je potrebovala vzgojiteljico. Otrok naj bi imel boljšo vzgojo kakor njegova mati. Srečna naj bi bila, saj je vendar edina dedična. Na njegovo prošnjo sem se zavezala, da mu bom priskrbela sposobno vzgojiteljico in po kratkem pisarjenju sem in tja sem res našla mlado dekle s krasnimi spričevali, dobrosrčno in ljubeznivo. Nadgozdar je bil zadovoljen z njo; zgovorila sva se, da bo gospodična Winnigova — tako se je pisala — najprej prišla k meni, in jaz bi jo potem pripeljala k nadgozdar jevi-m. »Domenjeni dan se je res pripeljala z dvopprežnikom, ki je bil zadaj na njem privezan kovčeg, namesto s poštnim avtobusom. Moj mož in jaz sva ji šla naproti do vrtnih vrat in oba sva kar ob-strmela, ko sva jo zagledala. Neznansko ljubka in zala je bila, vam rečem, gospodična. In ko sva sedeli pri kavi, sem ji temeljito razložila, da bo prišla sicer v udobno, drugače pa precej skromno meščansko hišo. Ljubka stvarca se je zasmejala z vsemi svojimi belimi zobmi, hišo zbirajo oblaki; vsekako smo opazili, da je med zakoncema pogosto vladalo nesoglasje. Spočetka sta hotela sicer to pred nami skriti, potem sta se pa le izpovedala. Prvič, ko je nadgozdarjeva žena tožila nad svojim možem, je to storila med vročimi solzami, pozneje je pa tlel v njej samo še nem gnev. »On je o tem manj govoril; le dvakrat ali trikrat je mojemu možu dejal, da tako dalje ne gre več in kaj naj le naredi. Pozneje je nekoč menil: ,Neizpodbitno je, Brinkmann, da me ne mara več. Včasih je uporna, včasih pa kar nekam brezčutna. Mislim, da bi šla narazen, a jaz se od nje ne morem ločiti. Ne morem!1 »Brinkmann je nato krenil v nad-gozdarno in se je z njo o tem resno pogovoiil. A razen potoka solz in jecljajočih prošenj, naj bi preprosil nadgozdarja, da bi se zlepa ločil od nje, ni mogel ničesar izvedeti. — Nato so poklicali zdravnika. Le-ta je menil, da je gospa v samotni gozdarski hišici duševno zbolela, da je postala melanholična in da bi jo bilo treba za nekaj časa poslati v zdravilišče za živčne bolezni. Potem bi pa moral gospod Nordmann že poskrbeti, da bi imela kaj več zabave in razvedrila. Tisti večer, ko je uboga žepa z Justi odpotovala v neko zdravilišče, je prišel gospod nadgozdar k nam. Bil je globok potrt. ,Gospa, očitam si, da sem jaz kriv njene bolezni,1 je dejal. .Mislil sem, če bo Eri— Erika ji je bilo ime, imela svojega ljubkega otročička in svoje delo, da bo polno njeno življenje — toda odtlej se ni brigala za nič več. Po cele ure je stala pri oknu in s hrepenečimi očmi gledala gozdno pot. In potem spet nenaravno veselje! Poglejte, takrat zadnjo jesen, kb so bili manevri, je bila kar spremenjena. No da, njen oče je bil častnik, a takšno Karla je pa nekoč rekla: »Tvoja rjastorjavimi tramovi in mnogimi mati ni bila dosti vredna; samo- majhnimi bleščečimi okni z belimi morilka je.« Poslednje besede so se razleg-nile kakor obupen krik. Dekle se mi je naslonilo na prsi in je jokalo in ihtelo in zmerom znova zatrjevalo, da ne bo -mogla tega nikoli pozabiti, da to ne more biti prosojnimi zavesami za njimi. Mikavno je ležala pred nama in mogočna lipa je pokroviteljsko širila svoje vejevje nad njo. Rjavo prepleskana vrata so držala na vrt in nad njimi se je po zidu vzpenjala vinska trta. Okrogla, živahna pastorjeva že- res, saj so vendar vsi ljudje, ki so ° ;e Drišla hamrdi in” arafaSK' * *blla “tt st s:%wt vam da na razpolago za osem dni Dopisna šola ..PERFEKT**. da bi brez slehernih stroškov in brez slehernih dragih obveznosti imeli priložnost spoznati prednosti te edinstvene metode. Vi se lahko SAMI naučite brezhibno, na lahek in zabaven nai!in Vse vrste manufaktur-nega blaga v veliki izbiri in nizkih cenah priporoča Lingarieva ulica šil Kolikor sem le mogla, sem tolažila to bolno otroško srce. Težko sem se vživela v tej hiši, kjer so bili tako hladni, in prav kmalu sem sprevidela, da je Helena imela prav. Ubogemu otroku sem podarila ljubezni in nežnosti, kolikor sem le mogla, čeprav samo med štirimi očmi, kajti gospod Nordmann ni maral, da bi jo razvadila, kakor mi je dejal. Nekega dne me je po kosilu poklical v svojo sobo in mi je razložil, da je moja glavna naloga, da Heleni dopovem, da je čisto revno dekle. »Slišite, gospodična, čisto revno dekletce je, ki se bo nekoč moralo samo preživljati. Jaz sem navezan zgolj na svojo plačo,« je dejal, »a Helenina mati je bila revna ko cerkvena miš. V moji hiši je samo Karla bogata, po svoji materi — moja prva žena je bila zelo imovita — in pred kratkim je Karla kot njena dedična podedovala po smrti njenega strica še drugo veliko dediščino. Vse je samo njeno in niti na misel ji ne pride, pa tudi njena dolžnost ni, da bi Heleni kaj odstopila. Tisti del, ki je po smrti moje prve žene pripadel meni, sem v drugem zakonu vsega porabil. Torej Helena je revna. Zal ima pa nenavadno nagnjenje do udobnega življenja. Prosim vas, glejte, da jo tega odvadite. Bolje je zanjo tako.« Veliki mračni mož, ki je drugače govoril samo v kratkih in suhih zdavnaj čakala na moj obisk; nato naju je odvedla v sobo. Le-ta je bila nizka, a velika in tako domačnostim, da se mi je zdelo, kakor da sem prišla k dobri teti na obisk. »Daj, Helenca,« je menila gospa pastorjeva in me potegnila k sebi na divan, »pokliči mojega moža. Na vrtu koplje v potu svojega obraza. Da veste, gospodična Meissnova: zdravnik mu je to predpisal.« Helena je zdirjala ven kakor otrok in medve sva se začeli pogovarjati to in ono o najinem življenju. Pastorjeva žena je bila nekoč takisto vzgojiteljica; prvo kar mi je razkrila, je bilo to, da je na neki grofovski graščini, kjer je vzgajala edino hčerkico, našla v domačem učitelju, ki je poučeval pet dečkov, svojega bodočega moža; pozneje je šla z njim v neko šlesko župnišče. Tam so se ji rodile tri hčerke; dve od njih sta že poročeni in srečni mamici, najstarejša je pa prednica na neki zasebni kliniki. Edini sin se jima je rodil v Zulli; zdaj študira bogoslovje v Halleju. »Ljuba gospodična Meissnova,« je potlej nadaljevala, ko sva se vrnili na najin poklic, »vse glavne kreposti hišne vzgojiteljice — in mednje štejem poleg vzgojiteljske nadarjenosti v prvi vrsti vljudnost in takt in nekakšno diplomacijo — boste v vaši sedanji službi potrebovali bolj ko kdaj koli. Potrpljenja nikar ne izgubite, čeprav ne bo šlo vse tako. kakor mislite.« v 6 mesecih V SVOJEM DOMU ite brezhibno, na l< nemški francoski italijanski angleški v 4 mesecih sm stenografijo v 2 mesecih. Predavanja, tiskana v latinici, pošiljamo PO pošti domOV franko. Tisoči laskavih priznanj in zahval od ljudi vseh vrst izobrazbe in iz vseh krajev naše države so najboljši dokaz velike uspešnosti metode „PERFEKT“. Celokupni stroški učenja po tej edinstveni metodi znašajo 1 dinvr na dan Sporočite nam, za kateri jezik se zanimate in vam bomo .poslali iisto brezplačno predavanja za prvih osem dni. hkrati z obširnimi prospekti in pojasnili o sedemletnem delu in uspehu naše šole. DOPISNA SOLA TUJIH JEZIKOV Pošt pred. 557 BEOGRAD Pašlčeva ul. 19/1 J pretirano navdušenje! Najmlajše-mu častniku je dovolila, da ji je pripovedoval, kakšni plesi in kakšne pričeske so v modi, in ga je spraševala, ali bodo še zmerom nosili kratke jahalne obleke. In smejala se je in se po modi oblačila. Zmerom znova sem se čudil in bolelo me je; a ko je, še vsa razigrana, stopila zvečer v spalnico in se mi je, kakor stare čase, smeje se hotela vreči okoli vratu, sem z resnimi besedami grajal njeno vedenje. Nato je bila bleda in hladna in dolgo ni spregovorila z menoj niti besede, kakor bi jo bil na smrt užalil.1 »,To ste zelo nespametno naredili, gospod Nordmann. Tako mlada žena kaj takega ne prenese,* sem mu rekla. ,Zakaj se pa tako mlada, lepa stvarca ne bi smela smejati? In ljubosumni tudi ne bi smeli biti, če se samo malo pošali z mladim poročnikom.' »,Bog nebeški,* je vzkipel, ,jaz sem pač resen človek in ne morem narediti vse tako, kakor ona hoče. Žena, ki moža ljubi, se bo pač skušala prilagoditi njegovemu življenju!1 »Nisem mu odgovorila. ,žena, ki svojega moža ljubi.1 To je tisto. Morebiti se je pa Erika Nordman-liova poročila samo zato, da bo preskrbljena na stara leta! To sva si moj mož in jaz mislila že takrat, ko sva slišala o njuni zaroki. No, nesreča je zdaj tu in po toči zvoniti je prepozno. »Vrnila se je iz zdravilišča. Spočetka je bila presrečna in je otroka komaj izpustila iz rok. Tudi on je ves žarel in da bi izpolnil svojo obljubo, ki jo je bil dal zdravniku, je njej na ljubo začel prirejati družabne zabave. A kakšne zabave! Med povabljenci so bili skoraj brez izjeme sami starejši ljudje, resni možje, vsaj takšni, ki se niso nič več razumeli na mladostne ;vi-bave, ali se pa nanje sploh nikoli razumeli niso. In med njimi je sedela lepa Erika kakor rajska ptička med jato vran, in na obrazu si ji bral otopelost in dolgočasje. »Pogosto ni bila samo slabe volje, ampak je imela tudi objokane oci, a tožila ni Erika nikoli več. Spet je z malo Heleno sama hodila na sprehode po gozdu, a nekoč je prišel gozdar Busch iz gozda in je prinesel v naročju malo Heleno v oškiopljeni oblekci. Dekletce je jokalo in zeblo ga je. Busch je dejal, da je našel otroka v gozdu pri bukvi. In ko se je nad-gozdar dobre četrt ure nato vrnil iz mesta, kjer je imel opravke, se je začelo iskanje. Ljubi Bog, vsa vas je bila pokonci! »In potlej so jo našli v Gold-bachovem ribniku in vsi so mislili, da je hotela otroka tudi utopiti, a ji je v poslednjem trenutku zmanjkalo poguma za to in je otroka spet prinesla na suho — potem je pa naredila tisto strašno... »Odtlej je za gospodinjstvo skrbela Justi. Karla je bila od dvanajstega do sedemnajstega leta v nekem vzgojevališču. Nadgozdar je bil odločil, naj bo Karla gospodinja, in je tudi bila, in kako energična; celo Justi se je tresla pred njo. Ali veste, gospodična Meissno-va, da je bila Helena učenka mojega moža? Pri njem se je učila vsega razen modemih jezikov.« Pritrdila sem. »No, jezikovnega znanja ji žal ni mogel dovolj dati, jaz sem pa tudi že prišla iz vaje, in tako smo poklicali vas, ljuba gospodična. Kako se prav za prav mala razvija? In kako vam tu sploh ugaja?« | Nisem ji utegnila odgovoriti, kajti vstopil je gospod pastor. Helena j se ga je držala za roko. Prisrčno me je pozdravil. »Pripeljal sem vašo vijolico, draga gospodična,« je dejal. »Saj je kakor vijolica, ali mar ne? Pravkar mi je razložila svoje skrbi. Dejal sem ji, naj nikar ne bo preveč občutljiva. Karla je pač takšna, ne more drugače. Kakor je znano, so nekateri ljudje takšni kakor bodice, nazadnje pa za iglami tiči vendarle čisto mehka duša, in tako bo tudi s Karlo. Boš že videla, Helenca!« Helena je osramočeno pobesila glavo in gledala v tla. Trenutek je še postala poleg duhovnika, ki jo je z očetovsko skrbjo božal po rjavih kitah, potlej je pa sedla na stol pri oknu in zastrmela v daljavo. Pastor me je nato vprašal, ali se zanimam za vrt, in me je vabil ven. Potlej smo šli nekajkrat gor in dol po vrtni poti kakor ljudje, ki se prvič srečajo in se žele spoznati. Sredi pogovora je obstal in opa-zovaje grm jesenskih aster pričel govoriti o tem, kar mu je najbolj ležalo na srcu. Kar brez ovinkov je dejal: »Še svoj živ dan nisem imel opravka s tako mehko dušico in še nikoli nisem videl take vroče želje po ljubezni. Greh bi tvegala za prgišče ljubezni. »Gospod pastor!« sem dejala prestrašeno. še zmerom je kimal, kakor pri-trjevaje. »Glejte, da boste otroka nekoliko utrdili. Tudi jaz si bom prizadeval. če bo le kaj zaleglo? Daj Bog!« * * * Trenutek nato sva bili že spet na vaški poti. Nehote sem zavila tja, kjer sem prej, ko sva s Heleno šli h pastorju, videla med bujnimi drevesi nekaj lepih pročelij. Saj sem vedela, da bova zdaj obiskali gospo Rhodnovo, gospodarico zullskega gradu. »Levo morava zaviti,« je rekla Helena. »A vendar sem tam poprej videla grad?« sem začudeno oporekla. »To je Mala Ziilla,« je pojasnila Helena, »medve sva pa namenjeni v Veliko Ziillo h gospe Rhodnovi.« »Ali sta posestvi tako blizu drugo zraven drugega?« sem jo vprašala, ko sva jo že mahali tjakaj. Med dvema kmečkima hišama sva dospeli na velik travnik in sva šli ob vrtnem zidu. Na desni, na koncu tega velikega travnika, sem spet zagledala pročelje, ki sem ga že prej videla. To je torej Mala Ziilla in ta park. ki sva ga obšli, je spadal k Veliki Zulli. Helena je na moje vprašanje pokimala. »Kajne, zelo blizu sta drugo zraven drugega,« je rekla, »ti dve posestvi. Obe ima gospa Rhodnova. Bila je edinka svojih staršev. Svojemu možu je v doto prinesla Malo Ziillo. Pokojni svetnik, tako je dejal oče, ni imel za gozd nikakršnega razumevanja in ker je bila Mala Ziilla v glavnem sam gozd, jo je dal v najem. Gospa svetnica je rojena plemenita Kordova in njenemu očetu ni bilo nič kaj všeč, ker se je hotela poročiti z meščanskim sosedom, kajti želel je, da bi Mala Ziilla ostala Kordova. A hči je zmagala in je postala gospa Rhodnova. Oče pravi, da sta bila najlepši par daleč naokoli.« Potem ni govorila nič drugega ko »da« in »ne«, če sem jo kaj NENZA KOLODVORSKA ulica l nudi cenjenim gostom — vsakomur — VES DAN od 6, ure zjutraj do 21. ure zvečer okusno obilno Id ceneno hrano Mleko, kavo, ka-abo, čaj, din 1'—, 2'—, 2'50, 3'—; gulaž, vampe, obaro, jetrca itd. din 3'—. Palačinke z marelično marmelado din 1'—. KOSILO od 'h 12. do 15. ure se kuha 2 krat: zakuhana goveja ali umetna juha, 2 prikuhi, goveje meso din 5'—, isto s pečenko ali močnato din 7'50, isto s pečenko in močnato din 9'50, brezmesna hrana din 2'— do 5'—. VEČERJA od Vs 18. do 21. ure: Goveji ali telečji zrezki v omaki, dunajski ali pariški zrezki din 3'50, pečen rajželc, dušeno meso z makaroni ali špageti, goveji ali telečji jezik v pikantni omaki, jajčne klobase, sege-dinski gulaž, ogrsko zelje, pljučna pečenka v omaki, piska v papriki itd. din 3'50. žganci koruzni, ajdovi ali beli, dušen riž, različni cmoki, kompoti in razne solate din 1'50, mlečna jedila din 2'50, močnata jedila din 1‘— do 2'—. lOtlJO SE BREZALKOHOLNE PIJAČE. ABONENTI SE SPREJEMAJO. Pod istim vodstvom se priporoča tudi gostilna „PHI EOVCU" na Cesti 29. oktobra (Rimska) 24 vo^al Bleiweisova cesta 2 z prvovrstno kuhinjo za katero se sprejemalo tudi abonenti __CISTI VSE ... tudi j) lonce on sicer železoie, cinka« ste ali pa iz medi. Zadostuje malo Vi m a na molcro krpi - le aluminij čistite suho. l •«*>»»*«*“' ,» vprašala. S pobešeno glavo je šla poleg mene v mornarskosinji, srednje dolgi obleki z enako jopico. Njen obraz pod velikim sinjim klobukom je bil bled in zamišljen. Skozi vrtna vrata s patentno ključavnico, ki jih je Helena znala odpreti, sva prišli v lično hišo. Sprejel naju je sluga v vijolični baržunasti obleki in prav takšnem jopiču. Odvedel naju je v zelo gosposki in domačnosten salon. Gospa Rhodnova je prišla čez nekaj trenutkov. Bila je lepa, okusno oblečena dama. Na obrazu se ji je poznalo, da trpi. Oči je imela krasne, a žalostne. Helena se je priklonila in prijazna gospa jo je nagovorila: »No, ali smo kaj pridni, mala gospodična?« »Vedeti morate namreč, gospodična Meissnova, da se za malo Heleno zelo zanimam,« se je obrnila k meni. »Njeno mater sem zelo dobro poznala in njena prezgodnja smrt me je globoko presunila. Tako lepa je bila, njena mati, in jaz ljubim vse, kar je lepo!« Govorila je s tihim nekam ubitim glasom in je bolj ležala kakor sedela v velikem stolu, pregrajenim z dragocenim gobelinom. Verjela sem ji, da ljubi vse, kar je lepo, kajti soba in vse, kar je bilo v njej, pohištvo, preproge, zavese in celo njena obleka — vse je bilo v kar najlepši skladnosti. Heleni so se zasolzile oči, ko je slišala govoriti o svoji materi, in gospa Rhodnova je pogovor brž zasukala drugam. »Ne maram se vtikati v vaše stvari, gospodična Meissnova,« je nadaljevala. »Sicer ste Nord-mannovim res potrebni, toda za Heleno bi bilo boljše, če bi jo dali v zavod, kakor pa da se doma izobražuje. S Karlo sem o tem že pogosto govorila, a brez uspeha. A vidite, Helena se mora osamosvojiti, a doma ne more napredovati tako kakor v zavodu. A kaj, ko je njen oče odločno proti temu.« Helena je prebledela ko zid in me je pogledala z velikimi, prestrašenimi očmi. Gospe Rhodnovi sem odgovorila, da nimam na to ničesar reči, ampak se moram ravnati po očetovi želji. »Seveda, seveda!« je' prikimala gospa Rhodnova. »Saj ima pa tudi Karlo in ta svoje sestrice ne bo zapustila; trden značaj je, za svojo starost skoraj kar- preresen. Ljubim to skromno nekazno dekletce z zlatim srcem. 2e zdaj se veselim današnjega večera, ko bo prišla k meni. Na poti v mesto se je ustavila pri nas in je vprašala, ali naj mi kaj prinese. Tako praktična je, tako zelo praktična! No, in tako sva se dogovorili, da bo drevi pri meni večerjala. Takrat mi je vselej, kakor bi tudi jaz imela hčerko.« K a d ft 1 j e v a n j ti prihodnjič Ljudska samopomoč reg. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova cesta 47 Poverjeništvo: Ljubljana, T.vrSeva 34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu in aren 1938. Želj Anton, delovodja gradbenega urada, Maribor; Dr. Dereani Emanuel, zdravnik, Celje; Zagmojster Ivan, mlinar in posestnik, Brezovica p. Bizeljsko; Gregorčič Jera, zasebnica, Ruše; Zmazek Josip, užitkar, Gode-merci p. Mala Nedelja; Pisek Katarina, zasebnica, Kustosi ja; Rebernak Franc, vet. major v pok., Ljubljana; Arko Ivan, tajnik posojilnice v pok., Ribnica na Dolenjskem; Jakopič Ivan, rudar v pok., Trbovlje; Goršek Frane, posestnik, Gor. Ponikva; Črne Ivan, užitkar, Orle p. Ljubljana; Vidic Ana, posestnica, Krčevina p. Ptuj; Kramberger Antonija, užitkarica, Sv. Lenart; Domadenik Matilda, viničarka, Rače; Švare Ivan, Košaki pri Mariboru; Pevec Uršula, preužitkarica, 1’ijovce p. Šmarje pri Jelšah; Žaberl Uršula, preužitkarica, Studenci; Bizjak Josip, loto arhivar v pok., Poljčane; Baloh Marija, posestnica, Črnova p. Sv. Janž na Vinski gori; Povoden Josipina, žena lesnega trgovca, Pobrežje; Werdouschegg Marija, zasebnica, (’elje-Lobnik Katarina, preužitkarica, Razvanje p. Hoče; Novak Liza, preužitkarica, Zasadi p. Juršinci; Kac Andrej, preužitkar, Slov. Bistrica; Kovačet Valentin, užitkar, Oslušovci; Seiler Vincenc, zlatar. Maribor; Dikavčič Franc, posestnik, Braunšvajg; Zidarič Marija, posestnica, Središče; Verstovšek Neža. zasebnica, Maribor; Mrak Marjeta, užitkarica, Begunje pri Cirknici; Huttig Terezija, zasebnica, Celje; Grajžl Ana, užitkarica, Cerovec p. Sv. Jurij ol juž. žel.; Požar Helena, zasebnica, Maribor; Strgulec Ivan, trgovec, Ljubljana; Reberšak Franc, zasebnik, Verače p. Buče; Friedl Terezija, |>osest-nica, Rogoza p. Hoče; Gilg Katarina, zasebnica, Maribor; Nedeljko Katica hišnica, Maribor; Lačen Marija, žena drž. žel., Maribor-Tezno; Singer Antonija, zasebnica, Celje; Žgajner Janez, preužitkar, Muta; Kunst Marija, užitkarica, Trebše p. Sv. Peter pod Sv. Gor.; Dobovičnik Neža, užitkarica. Pristava; Tomažič Marija, dninarica, Josip dol p. Ribnica na Pohorju; Tepuš Justina, zasebnica, Drstela p. Sv. Urban pri Ptuju; Reberšak Jožer, užitkar, Sv. Lenart pri Brežicah; Trstenjak Marija, posestnica, Frankovci p. Ormož; Kleindienst Viljem, mesar, Sv. Marjeta niže Ptuja;« Ješovnik Barbara, posestnica, Dev. Marija Brezje p. Hoče; Ozim Terezija, posestnica, Ruše; Merzel Julijana, posestnica, Knezdol p. Trbovlje; Tič Boštjan, užitkar, Stranice p. Velenje; Marčič Andrej, žel. prem. nadziratelj v pok., Sl. Bistrica; Jager Matilda, zasebnica, Loke p. Trbovlje; Maierhuber Franc, zasebnik, Rogatec; Lavtižar Franja, vdova po ministr. tajniku, Ljubljana. Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku Din 437.90(1'—. Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1033., se izplača polna podpora — brez odbitka! Kdor še ni član "Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. Blagajniško načelstvo. Ugodno in z uspehom se oglaša v Družinskem tedniku ft* «• SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE naroiite takoi Vse srečne primere naSih igralcev driimo strogo tajno, a Izplačilo vseh dobit-kov Izvršujemo takoj in brez odbitka. Srečke naročajo pr! nas iz vseh krajev naše države, ker nikomur ne zaračunamo poštnine, srečke pa razpošiljamo v zaprtem pismu. Vsi tisti, ki še nimajo srečk, pa tudi tisti, ki jih že imajo, naj jih takoj naroče pri naši srečni kolekturi, ki so bile pri njej samo premije Že l«krat izžrebane. Za srečke glavnega V. razreda ne zahtevamo denarja vnaprej, ampak tudi nje plačate Sele po prejemu. Zaupanje in spoštovanje nad vscl Našli boate svojo srečo v glavni pooblaščeni kolekturi DRAtE POPOVIČA VRN1AČKA BANIA Čekovni račun štev. 52.725 Plaic&te.fo in kvalitativno, naifotifo Uiastovz in bulctu/e PARKETE dobavlja in polaga tovarna REMEC-CO DUPLICA P8I KilUlM železniška in avtopostaja Oglejte si našo zalogo v tovarni ali v pisarni LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča Kf;! '• ' " •C, • l ■ '■ ./ Izdaja za konsoreij >Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O, Mihalek — vsi v Ljubljani, £Ve kupujte, doklcv ne poznofe Kasfnecjcc ra Chlevjal z 2 Okusoma Rokopis, značaj in usoda človeka Tudi mi imamo velikega fenomenalnega psihografologa V naših časopisih čitamo pogosto o velikih svetovnih čudih in slavnih ljudeh, prav za prav fenomenih, in mislimo, da imajo vse to samo v daljnih tujih deželah. Tako smo pred kratkim čitali tudi o slavnem nemškem grafologu Rafaelu Schermannu, kakor da tudi pri nas ne bi imeli velikega psihografologa, ki ga ravno tako poznajo širom |>o svetu in ki bo v kratkem odpotoval celo v Ameriko, da izpolni željo svojim ameriškim prijateljem in ameriški javnosti. Ta naš jugoslovanski psihografolog je F. T. karmah. O njem so priobčili časopisi v zadnjih 10 ‘letih nešteto člankov, ki v njih opisujejo njegove kar fenomenalne uspehe. Gospod F. T. Karmah se je specializiral kot grafolog na znanstveni osnovi v velikih evropskih prestolnicah in je že v začetku zbudil pozornost s svojo nenavadno nadarjenostjo, ki pogosto prekosi sleherno K L 38 1 Lonci ali po Kr- :iS 0 Moilnl. moški sode iz emajla, od litra fcl°buk, v raznih barvali, dalje od . . . 3'50*—. 0(1 • • • • din o0 KL 38 2 Krožniki iz moč- K L 38 H* Moške srajce, nega porcelana, globoki moderne oblike, počenši ali plitki, od din 6*— od .... din 29’— domišljijo. Z analizo rokopisa in podpisa utegne naš veliki psihografolog ugotoviti ne samo značaj in temperament posameznika, ampak tudi vsa njegova nagnjenja in njegove mržnje, njegove bolezni, napake, njegovo preteklost in bodočnost. Znani so primeri, ko je gospod F. T. Karmah povedal čislo zdravim ljudem, da bodo v kratkem zboleli aii pa celo umrli. Razkrinkaval ie zločine in zločince, vzroke zakonskih nesoglasij in tragedij, sposobnost in nesposobnost v poklicu, potrebe metode pri vzgoji otrok, itd. Posebno znan je primer, ko je neki mladi vdovi pri proučevanju njenega rokopisa dejal: >tiospa, vi nekaj skrivate. Vaš mož ni umrl naravne smrti. Vi ste ga zastrupili!« In zadel je v črno. Sodna preiskava je potrdila vsako njegovo besedo. Ravno tako so iz prakse našega slavnega psihografologa znani primeri, ko je gospod Karmah svetoval ljudem, naj se ne spuščajo v gospodarske špekulacije, a ljudje ga niso poslušali, misleč, da so pametnejši od znanstvene grafološke analize, ki v rokah gospoda F. T. Karmaha kakor matematika točno riše dogodke, ki se tedaj v človeški duši šele pripravljajo. Nejeverneži so špekulirali in propadli. Šele tedaj so priznali, da analiza rokopisa ni nikakšno nesmiselno vedeževanje. Kajpak sleherni grafolog še ni Šchermann ali Karmah, kajti čeprav je danes grafologija že priznana realna veda, je še zmerom treba zanjo nadarjenosti in intuicije, nekakšnega šestega čuta, kakor pravijo tisti, ki hočejo razjasniti ta skrivnostni pojav. Bajne sposobnosti našega strokovnjaka se kažejo že v tem, kako hitro izlušči iz rokopisa človekov značaj. Takoj ve, ali je la ali oni človek star ali mlad, inteligenten ali neinteligenten, miren ali nemiren, bolan ali zdrav. Kot dokaz naj navedem tale zanimivi primer: Lepega dne smo sedeli v kavarni z družbo, ki je bila v njej tudi neka gospodična. Vzela je iz svoje torbice pismo in ga pričela brati. G. F. T. Karmah je zelo diskretno pogledal rokopis, ne da bi bil prebral le besedico, in vseeno takoj dejal: »Gospodična, ogibajte se tega človeka. Zelo je nevaren.« Kajpak je gospodična zardela in ga vprašala, kako je mogel priti do takšnega spoznanja z enim samim pogledom na rokopis pisma, ki ga je diskretno či-tala. A gospod F. T. Karmah se ni dal zmesti, ampak je s trdnim prepričanjem ponovil: »Ta gospod je navaden pustolovec.« Bilo je res in že po treh dneh smo brali v časopisih, da so ga zaradi sleparij aretirali. Napisal sem ta osebni doživljaj z gospodom F. T. Karmahom zato, da pokažem, da imamo tudi mi v svoji sredi velikega in fenomenalnega psihografologa, ki smo nanj lahko ponosni. Zato je pa čudno, da tega našega velikega strokovnjaka v tujini bolje poznajo kakor pa pri nas, v naši državi. A g. F. T. Karmah ni samo praktik, ampak tudi teoretik. Ravno zdaj je dokončal veliko delo o vseh okultnih vedah, o grafologiji, astrologiji, hiromantiji, fiziognomiki, frenologiji itd.; v tem delu dokazuje, kaj je na teh stvareh resničnega in kaj ne. Ta njegova knjiga bo hkrati Uidi prvi učbenik grafologije, astrologije, hipnotizma, sugestije in hiro-mantije, napisan in tiskan v naši državi. V njej bo gospod F. T. Karmah s tekstom in kakšnimi 200 slikami popisal vse, kar nam je treba vedeti o okultnih skrivnostih in našem življenju. Knjiga »Naše življenje in okultne tajne« bo gotovo zbudila v naši javnosti največje zanimanje. Knjiga stane samo 60 dinarjev, a razen nje bo dobil vsak predplačnik še analizo svojega značaja. Tisti, ki se bodo prijavili in pisali neposredno na naslov: »Karmah, uprava, Žalec«, lahko pošljejo na isti naslov tudi v analizo svoj rokopis ali pa rokopise oseb, katerih KL 38 3 Skodelice iz be- le trn, zelo dobrega por- KL 38 11 Polcevlji za celana od . . din 8’50 gospode, ročno delo, trpežni , . . din 95'— KL 38 4 Garnitura za vodo ali pivo iz belega ,n ,, , stekla od . . din SIT— ?vL,s? M°sk.e obleke iz dobrih tkanin, od din 120*-- "Ecr-n K L 38 5 Vilice, nož in žlica iz jekla od din 10’— K L 38 13 Moške roka-vice, iz dobrega trikoja, počenši od , din 12‘— KL 3S 6 Trti v lepili vzorcih, počenši od din 20*—* KT. 38 7 Električni likalnik, ponikljan, varčuje s tokom , . din 115*— K L 38 14 Površnik mo-tfernc oblike, iz izvrstnega* blaga, din 4.r>0*— KI. 38 15 Težji površnik za vse sezone, odlično blago, . . din OSO*— K L 38 S Nočna svetilka, ponikljana . din 55*— Tako bosi«? pri vsakoin nakupu prihranili denar, kor boste isto ali pa š(* boljšo blago kupili ceneje pri Kastnerju in ohlorju. Takšno jo namreč načelo poslovanja, ki sc mu ima naša veleblagovnica zahvaliti, da je postala največja v državi in da je glas o njeni cenenosti in solidnosti prodrl v še tako neznatno vas. Vse kar potrebujete osebno zase, za gospodinjstvo in za svoj dom, boste dobili v naših, bogato s slikami okrašenih katalogih. Katalogi izidejo spomladi, pred Veliko nočjo, jeseni, pred Božičem, drugače, pa po potrebi. Izvolite nam sporočiti svoj naslov in poslali vam bomo kataloge brezplačno takoj po izidu. Iz velemestne izbire modernih tkanin vam bomo na zahtevo poslali vzorčke. Napišite, za kakšno obleko potrebujete, blago, in v kakšni barvi, vzorčku in ceni si ga želite. Pristanemo tudi na blagovne kredite z običajnim poroštvom. Zastran pojasnil in tiskovin se izvolite obrniti do našega kreditnega oddelka. Sto tisoči strank, ki pri nas že leta in leta kupujejo svoje potrebščine, so najboljši dokaz, da je naša postrežba v vsakem pogledu na višku in da je vredna tudi popolnega vašega zaupanja. Samo majhno, poskusno naročilo katerega koli od tehle predmetov — pa boste tudi vi postali naša stalna stranka. Veleblagovnica Zaaub lica A- in 6 KT, 3a Ifi Damski čevlji iz raznih \rst usnja, od din 10 >’— KL 38 2:5 Ženski frtaSč| najnovejših krojev, po. čenši od . . din 3GS’— KL 38 24 Ženske obleka najnovejših krojev, po. čenši od . , din 34'— K L 38 17 Ženske modne svilene nogavice, po« čenši od . . din 10'-* K L 38 18 Damske torbice v modnih barvah, od • . . . din 27*— KL 38 25 Deške obleke, zelo trpežne, od din 110,-r KL 38 2fi Sifon, zelo fT* KL 38 10 Damske roka- ne, tenke nitke kakar vice iz dobrega trikoja, Pri batistu, meter od od , • . . din 14*— din 6’— Iv L 38 20 Nedrčki iz do- K L 38 27 Odeja, dobre brili tkanin, počenši od težke vrste, počenSi od din C*— ki. razne oblike in opre- lic, zelo trpežno, pome . . . .din 185*— čenši od . . din 1G‘- 28 Platno ■lo trpežn KL 38 20 Zavese iz raz« nili tkanin, počenši od din Gb’— KL 38 30 I^azne frotfr ske brisače, kos počenši od . . . din 6*5® značaj in usoda jih zanimata. Prepričali se boste, da je vse, kar smo tukaj omenili, resnica, prav fenomenalna resnica. M. R. S. Vsem našim naročnicam in bralkam priporočamo knjigo k^NE KOZMETIKE . . . i i t • • - l _ r 1 i: . I, _ I, ...... I r ..Ul:, ki jo je izdala knjižna založba tiskarne Merkur v Ljubljani • Knjiga /e lično natisnjena in obsega 84 strani osmerke. Vs, % obravnava svoje telo in si m V knjigi .TAJNE KOZMETIKE* dobi vsaka dama vsa i O nego telesa in očuvanje zdravja in lepote. V knjigi s sredstev, ki jih vsaka t CEHA KNJIGI JE DIN 18 - S POŠTNINO Naročite jo še danes z dopisnico pri KNJIŽNI ZALOZBI TISKARNE MERKUR, Ljubljana, GregorčUeva 23 Radio Ljubljana od 14. do 20. aprila 1938. ČETRTEK 14. APRILA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Radijski orkester ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Klavir in harmonij * 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: O mednarodni gimnastični prireditvi ■ 20.00: Nastop orglarske šole B 20.50: Orgle ■ 21.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri. PETEK 15. APRILA 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Ljudske navade velikonočnega petka v starih časih B 19.50: Nebeški lov B 20.00: Prenos, iz ljubljanske stolnice ■ 20.45: Pevski koncert ge. Mile Ko-gejeve ■ 20.20: Sedem besedi Zveličar jevih na križu ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ Konec ob 22.15 uri. SOBOTA 16. APRILA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 16.00: Prenos vstajenja in procesije iz stolnice ■ 17.30: Oblaki — Prazniki — Čudežni glasovi ■ 18.00: Kvartet rogov in orgelski koncert ■ 19.00: Napovedi B 19.20: Šramel kvartet -Škrjanček« ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: Velikonočne pesmi B 20.45: Rimske pinije B 21.00: Koncert Radijskega orkestra * 22.00: Napovedi ■ 22.15: Čajkovekij: šesta simfonija v h-molu ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA 17. APRILA 9.00: Čas, spored ■ 9.05: Kvartet pozavn ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice ■ 11.00: Otroška ura ■ 11.30: Koncert ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Simfonija v c-molu, za orkester. Plošče ■ 10.00: Cerkveni pevski zbor šentpeterske cerkve v Ljubljani B 16.45: Šramli igrajo ■ 17.ir>: Koncert vojaške godbe ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura * 19.50: Slovenski vokalni kvintet ■ 20.30: Plošče B 21.15: Operetni zvoki (Radijski orkester) B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Velikonočna oddaja za izseljence B Konec ob 23.30 uri. PONEDELJEK 18. APRILA 9.00: Čas, spored B 9.05: Vesel pozdrav B 9.15: Prenos iz trnovske cerkve B 9.45: Verski govor B 10.00: Mandolinistični kvintet B 11.00: Otroška ura B 11.30: Koncert Radijskega orkestra B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče po željah B 16.00: Pomlad ob morju B 16.20: Akademski pevski kvintet B 17.00: Valjenje in vzgoja piščancev B 17.30: Veselo popoldne B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Cigan baron B 20.00: Pomladi vse se veseli B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: .Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emona« B Konec ob 23. uri. Cene naših malih oglasov so zmerne in casu primerne! Obrestuje vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu HRflHILHICfl DRAVSKE ■HBBHBBBBBBBBB BANOVINE CEUE«iiUBLiAHQ* MARIBOR EKSPOZITURA: KOČEVJE Daje menična, lombardna in hipotekarna posojila; kupuje, posojuje in prodaja vrednostne papirje; vrši vse posle denarnih zavodov Za vse obveznosti jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo