FOR freedom AND NC. 63 Ameriška Domovina 1»T. ^ ^ H HO/VIE >•. rr- AMSRECAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING NSWSPAP6R CLEVELAND OHIO, THURSDA\ MORNING. MARCH 29, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Vohunska miela ISIS razkrila v Britaniji Novi grobovi Ceneno konjska meso *8s! ža,z BssPSi' >> S3 Sovfctska zveza je skušala organizirati s pomočjo Kube novo vohunsko mrežo v Veliki Britaniji, pa ji baje ni uspelo. LONDON, Vel. Brit. — Cas mrzle vojne je uradno minil, zato so vse vlade zadržane, ko gre za odkritja kakih neprijetnosti, ki bi lahko povzročile slabo voljo v mednarodnih odnosih. Tako so Britanci šele sedaj priznali, da je neki kubanski diplomat v Londonu novembra 1971 pobegnil v ZDA, nekega drugega Kubanca pa so i\ato iz Londona pognali, ker je bil vmešan v vohunjenje. Pobegli Kubanec naj bi bil; ZDA razkril napore ZSSR .za u- stvaritev novega vohunskega I ’ -U* S m ^ m s gnezda v Veliki Britaniji v jese- j ni 1971, ko je Velika Britanija’ _____ pognala domov 105 sovjetskih g]tUpnj kongresni gospodar-niplcmatov, zapletenih v vohu- gkj odbor j8 sklenil omejiti njenje. Povedal je tudi, kdo je jzdatj,:e v n0vem proračll- Vse v to zapleten. Washington nu M 26g bilijonov, kot je le to sporočil v London, kjer so predložil Nixon. Vso reč skrbno nadzirali in pre- WASHINGTON, D.C. — Končevali in v zvezi s tem nedav- gres je prišel do prepričanja, da Josephine Vidrich V Euclid General bolnišnici! je umrla včeraj zjutraj 78 let stara Josephine Vidrich, roj. Sajovec, 410 E. 264 St., prvič poročena-z Josephom Janežičem, umrlim leta 1959, nato s Frankom Nosse, umrlim leta 1988, mati Anthonyja Nosse (Char-don, O.) in pok. Josephine, 4-Krat stara mati in 11-krat pisana mati, sestra Frančiške Bajc (v Sloveniji}. Pokojna je bila članica ADZ št. 6, S2Z št. 32 in Progresivnih Slovenk kr. št. 3. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore bivd. v soboto ob 10. na Ali oouts pokopališče. ISTAMBUL, Tur. — Pretekli 1 teden so vključili v most preko Ko stane dobra govedina za Bosporja zadnji njegov jekleni zrezke $1.58 funt, S t a n e člen. Tako je glavni most pove-dobrc konjsko meso za zan jn vse pripravljeno za ure-zrezke je 55 centov. | ditev ceste, ki bo preko njega i PORTLAND, Ore. ^■on^s^ j vezala Evropo in Azijo, mesar Ed Carroll je prodal v še-1 jy[0S£ gradi nemško-anglelka1 stih urah 3,809 funtov konjske-J družba in bo predvidoma stall ga mesa, pa bi ga bil še več, ker' je preko ICO ljudi čakalo na nakup, ko mu je mesa zmanjkalo. ZADNJI VOJNI UJETNIKI JE VOJAŠTVO ZDA mm ZAPUŠČA VIETNAM Zadnji vojni ujetniki so na noti iz Severnega Vietnama na FilipirJe, zadnji oddelki ameriškega vojaštva so se spravili v letala in zapustili Južni Vietnam. Vojna je za ameriške oborožene sile v Vietnamu končana, skoraj 46,000 naših vojakov je tam izgubilo svoje živ-Ijenje. : ^ „ . . vojaške komisije, kar pa jim ni SAIGON, J. Viet. — Z a dni a , , _ . . , i j ■■ j ^ -j- j uspelo, ker so rdeči vstrajali na Tako ]e moral naslednji dan sovne ceste tudi steze za pešce, skupina ameriških vojnin ulet"; stailgAu da ie njeno delo v ok-p^nipn yanrpt; ker mn dobavi- predvido:na g2 bodG odprli pro- nikov, 67 mož, je danes zjutraj' viru pariškega sporazuma konti koncu leta, ko bodo zgradili zapustila v letalu C-141 Star- čana_ Tako t)odo tudi čiani te in ceste povezali z Lifter Severni Vietnam in Pc-e- komisije jutri in v soboto odšli tela proti Clark Air Base na Fi- -z jU2nega Vietnama. Danes je 33 milijonov dolarjev. Je četrti najdaljši most na vsem svetu in bo imel poleg dvodelne tripa- mesnico zapreti, ker mu dobavi telj ni mogel tako naglo oskrbeti. nove zaloge. Slično je vse vse dovoze razprodal že prejšnji teden, Pa!m0.st0m. i&sipss se edšečil jia SMjilev zveznih ho pognali iz dežele nekega ku banskega zastopnika. ©la prsti Makariosa ■^2. Cipru so koncem tedna razkrili zaroto proti pred-sedniku nadškofu Makari-esu, ki jo naj bi pripravil Sen. Grivas. NlKOZIA, Ciper. — Boj med hadskofom in predsednikom republike M a kariesom in njegovi-hu nasprotniki se vztrajno, in Zagrizeno nadaljuje, četudi tega hu zunaj ni dosti opaziti. Tu in him pride do kakega napada Grivasovih gverilcev na vladne Policijske postaje in do nastopov Policijo za povečanje varnosti ^ot odgovor na te napade. Koncem tedna so razkrili, da K gen. Grivas, ki je bil nekdaj ^-ajožji sodelavec nadškofa Ma-‘ario3a, ko sta se oba borila za heedvisnost Cipra napram Veli- je zvezne izdatke treba omejiti, če naj bo boj proti inflaciji u napovedal novo zalogo za ppne-deljek. Kljub temu, da je bila sorazmerno velika, je pošla v 6 urah. Konjsko meso je prav tako bogato na proteinih kot goveje, le da nima nobene masti in je v tem oziru bolj zdravo. V kolikor .je dobro pripravljeno, ga je težko ločiti od govedine. Silna je razlika v ceni, saj stane mehka govedina za zrezke $1.98, enake vrste konjsko meso pa le 95 centov funt. Konj je ena najbolj čistih živali, pa je vendar konjsko meso v naši deželi, kot je bilo tudi v Sloveniji, na slabem glasu. Se Iz Clevelanda in okolice | V bolnišnici— Mrs. Mary Rogell, 19171 Nau-man Avenue, je v Euclid General bolnišnici, soba št. 501. Obiski so dovoljeni. K molitvi— Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Društva Najsv. Imena fare Marije Vnebovzete in Marijinega dvora Kat. boršt-narjev št. 1640 je vabljeno nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlega Franka Mar- Glavni del mostu se pne 3.513 lipinih. Rdeči so pustili na sru- zapUSj;ij0 južni Vietnam posted- ticha St. čevljev preko morske ožine, po- bodo vse vojne ujetnike, ki so u- 2500 ameriških vojakov zW,. ^ iti “i tem pa ima še na vsako stran radno priznali, da jih imajo v jzjem0 g25, ki so bili v sklepu! "v^nedeljo °1 aprila bo imelo dodatek, 833 čevljev na vzhodni svojih rokah. Na svobodi je tudi: gkupne štiridelne vojaške ko-; oltarno društvo fare cv Vida strani, 757 na zahodni. Tako je 9 Amerikancev, ki so bili ujeti |mjsjje jn bodo odšli domov jutri |prj osmj sv ^aši skupno sv ob- činkovit. Tako se je odločil spre-j salama — i-ha-ha nekdaj ni šla jeti njihovo omejitev v obsegu, v slast. Ponekod so konjsko kot jo je določil predsednik Ni-j mG70 visoko cenili in ga še ceni-xon. Vendar obstoja razlika vjj0) pa ga ni bilo na razpolago, delitvi porabe predvidenih 268 j Konj niso redili' za meso, ampak bilijonov dolarjev. ; za opravljanje raznih del, za je- Kongres, posebno demokrat-;Zo in za šport, verjetno ho pri ska večina, je mnenja, naj bodo | tem ostalo tudi v bodoče, četudi izdatki za narodno obrambo jje trenutno povpraševanje po manjši, kot to predlaga predsed- konjskem mesu vsaj v Pcrtlan-nik ZDA, namenili pa so več za du veliko. socialno skrbstvo. Omejitev bo ------0______ vezala tako Kongres kot pred- Sovjeti izboljšujejo tednika, če bo seveda uzakonje-, meace].lnske rakete na. Zanimivo je, da so prišli de-| WASHINGTON, D.C. — Adm. mokrati in republikanci do ena- R Moorer. načelnik skupnih kega skiepa vsak na svojem po- stanov, je senatnemu svetu brez predhodnihrazgovo-^ pododbom razlagal sovjetgki na_ por in usoeh v izboljšavanju Demokratska večina Kongre- medcelinskih raket v pog]edu njihove tečnosti in posebej tudi še v izpopolnjevanju MIRV, večni izjavi je. edber pozval pred- bcm’cne raketne glave, ki je spo- rov. ca je zahtevala strožji nadzor nad plačami in cenami. V skup- sednika, naj se po “skrbni pri- pravi” kmalu sestane s politič- druPQ smer_ robna poslati vsako bombo v most skupno dolg 5,108 čevljev. v Laosu. Viet Kong je včeraj ob-^ v soboto. V Južnem Vierna-_________________0_______ javil, da bo izpustil še enega A- hajilo, popoldne ob dveh pa mu bo ostalo le 159 marinov, ki|sei0 Mati Terezija dobila rnerikanca, ki naj bi bil ujet leta j so določeni za rtraže poslani-j nnn 1SS8 v Mekongovi delti, pa ni bil.' gtvu v Saigonu. I Zadušnica— '' ’ na listi vojnih ujetnikov, ki so i y poslaništvo v Saigonu bo | V nedeljo ob 5. popoldne bo v LONDON, Vel. Brit. — Mati jo rdeči izročili. Gre za kapt. Ro-j vključen ostanek vojaškega ! cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Terezija, 82 let stara misijonar- berta T. White iz Newsport i giavnega stana “Pentagon vz-; R'ran^a Hočevarja St. z E. 53 St. ka v Kalkuti v Indiji, kjer je u- News, Va. On bo 588 ujetnik,1 hod”, ki je bil doslej na Tan Som °k 17. obletnici njegove smrti, stanovila leta 1949 svoj lasten puščen na svobodo. INhut letalskem oporišču. Vanji - . ... _ red “Misijonarke krščanske lju- Vsi danes vrnjeni vojni ujet-1- ’ v 1 a ^ no sporoči o bežni”, je bila imenovana za niki bodo verjetno v nedeljo in prvo nagrado Templeton usta- v ponedeljek na poti v ZDA. nove za napredek vere. J Med njimi je več takih^ ki so Princ Filip, mož kraljice Eli-! padli v ujetništvo v preteklem zaibete II., ji bo izročil medaljo! decembru, kc so bila njihova in $85,000. je vključenih 50 vojaških ata- Mrs Milica Glavan; 13307 šejev in okoli 1,200 civilistov, i pUritas Rd., je dobila žalostno ZDA so imele v času viška sporočilo, da ji je umrla 26. Klobase je kradel PREISING, letala zadeta tekom napadov na! nega ameriškega vojaštva vee, j področje-Hanoi-Haifong. Včeraj! je pa še vedno 48000 pripadni-1 vojskovanja v Južnem Vietna-; marca 1973 y Ljutomeru na Sta- mu 543,000 mož. Sedaj v 4už"jjerskem mama Marija Hanžel, nem Vietnamu uradno ni nobe-! stara g3 letj rojena Fi]ipič. in danes izpuščeni ujetniki so na splošno trdni in pri moči, da — Neki: ne bo zadržkov za njihovo poto- Nem. Hans Horst Paul je imel tako | vanje domov v ZDA. rad klobase, da jih je šel ponov-j Vojaško poveljstvo ZDA je no krast v neko zalogo na debe- j danes uradno končalo poseg v lo. Osemkrat je vdrl tam in cd- Južni Vietnam, ki se je zače nesel najboljših klobas in salam ’ pred več kot 10 leti in končai ter drugega mesa za'skupno pre-1 skoraj 46,000 ameriških življenj, ko $18,000, ko ga je policija' poleg okrog četrt milijona ra-koncem zadnjega tedna preše- njenih in stal preko 100 bilijo-netila in prijela. Mož je namreč nov dolarjev, za svoje vlome redno uporabil; ZDA so skušale v razgovoru konec tedna, ko je bilo skladi-' s predstavniki Severnega Viet-šče zaprto. nama podaljšati delo Skupne Britaniji skoval zaroto proti i mmi vcdnikl Kanade, Japonske A ?o take glave Vdelale že združitev Cipra z Grčijo. g°Vim ” ° ™ednarodnih Qsnai-, m na rakete Pozejdon, ZSSR ta- cali Kaar je hij določen za prihodnjo ^cdeljo, kb bi naj praznovali z iTiiki:n.-iavnim sprevodom poče-gibcnja, ki je privedel do ^cavisnosti Cipra leta 1930. pitiaa ie to proslavo odpoveda-cl’ k° Je razkrila zaroto. ^en. Grivas se zavzema za c ^Pogojno združitev Cipra z ^rdi°> ^-cd tem ko je Makarios risei do zaključka, da to za Ci-Per ni ne dobro nih vprašanjih. Skupni kongresni gospodarski odbor se je izjavil tudi za postopno odpravo vseh omejitev v mednarodni trgovini potom pogajanj za vse industrijske izdelke. bre: ne izvedljivo med obema se je Makarios uspel 2 njegove delitve na grški in Barski del. Boj ^daiju-jg, ko -biti nastop sv. sinoda, katere-,;-ie skefje so Makariosa po G vjra s°4eč na prizadevanje gen. p 1Vasa odstavili kot nadškofa, PifVo^avnega duhovnika in me-kpp' ^er 80 verniki trdno na s- '*“r^°sovi strani, mu člani sv. °da ne morejo do živega. remenski prerok nev'0^a^n° Z možnosti° dežja in °koF 0 ^ajvižja temperatura kih glav doslej ni imela in za enkrat še tudi ni dokazov, da jih je razvila in preskusila. Admiral je poudaril, da morajo ZDA o-hraniti svojo tehnološko prednost, če hočejo biti varne. Uganda kupatje orožje DAR F S SALAAM, Tans. — Poročila iz Ugande trdijo, da je V ZSSR manjka tajnic MOSKVA, ZSSR. — Uradno glasilo Komunistične partije ta kupila v Franciji 80 oklepnih ZSSR “Pravda” je pretekli te- vez, ki naj bi bili opremi j c.li z den razkrilo, da je v vsej obsež-! raketami za streljanje na cilje 1 na tleh. ni, ZSSR le sedem šel za tajni- ce, ki naj bi vodile razne pisarne, vladne, poslovne, gospodarske. Pritožuje se, da zaradi pomanjkanja sposobnih tajnic potrošijo sovjetski strokovnjaki vseh vrst do ene tretjine in celo več svojega časa za pisarije in izpolnjevanje drugih tajniških poslov, ko bi tega lahko porabili | Franciji, sicer za svoje poklicno delo. Sovjetska zveza doslej poklica tajnic, kot je v navadi v ZDA in drugod v zahodnem svetu, skoraj ne pozna. Sedaj prihajajo'do zaključka, da so tajnice potreb- Ugandska vojaška misija naj bi bila v Franciji v začetku meseca in naj bi plačala kupljeno oiožje v gotovini. Druga vojaška misija je zdaj v Franciji in se pogaja za drugo opremo in za nakup rezervnih delov za jet le-^ tala, ki so bila preje kupljena v Brežnjev pojde v Bonn MOSKVA, ZSSR. - Poslanik ZRN Ulrich Sahm je bil v ponedeljek skoraj dve uri pri L. Brežnjevu in mu izročil osebno ne, da so dobro izvežbane, izšo-, sporočilo kanclerja W. Brandta, lane in preskušene tajnice usta-j Četudi ni bilo o vsebini izdano nova, brez katere moderna raz-'nobeno poročilo, ugibljejo, da vita družba in poslovni svet ne Igre verjetno za povabilo Brež-moreta obstojati in uspešno de-jnjeva na obisk v Zvezno repub-lati. liko Nemčijo v letošnjem juniju. ir olres' v Novi Zelandiji kov oboroženih sil ZDA na j' Tajskem, 20,000 na otoku Gva-j WELLINGTON, N.Z. — V po-mu in 30,000 v sestavu Sedme! nedelj ek je mesto doživelo tri flete, katere večji del je še ved- mečne potresne sunke. Bilo je no v vietnamskih vodah. Vojna je uradno končana vsaj nekaj škode na trgovinah in s; avb ah in .šolska vodstva so v za ZDA. Bojevanje v malem se ; strahu poslala otroke iz šolskih v Južnem Vietnamu nadaljuje,: zgradb, vendar ni bilo nič huj-vendar'obstoja v uradnih krogih j šega in potres ni zahteval nebe-ZDA prepričanje, da rdeči kljub nih človeških žrtev, vsem pošiljatvam težkega oro-, žja, vojnih potrebščin in sveže-j ga moštva na jug, niso sposobni' vsaj še tri mesece začeti kako res veliko, nevarno ofenzivo proti oboroženim silam Južnega Vietnama in pri tem upati na uspeh. Zadnje vesti Edward M. Kennedy MOŽ BODOČNOSTI V POLITIKI ZDA? — Prenekateri politični opazovalci sodijo, da bo sen. Edward M. Kennedy, ki bo dopolnil skoro 41 let, morda že leta 1976 demokratski predsedniški kandidat. Sam je zadnjič pripomnil, da je v težavnem položaju, ker ljudje od njega, veliko pričakujejo, ko se spominjajo na njegova brata Johna F. Kennedyja in Roberta F. Kennedyja, na njegovo mater in njegovega pokojnega očeta. Sen. E. M. Kennedy ima tudi precej nasprotnikov, ki ga označujejo za lahkomiselneža, ki išče v prvi vrsti svojo zabavo in užitek. Pri lanskih predsedniških volitvah je trdno podpiral sen. G. McGoverna, pa se nato odmaknil od njega in njegovih stališč nekaj bolj proti sredi demokratske stranke in ameriškega javnega mnenja. Pilibdsi razgovori v Parizu mi Južnimi i Vio&Bffid so obliža!! | Prf d^t^vniki vlad v Saigonu | m Vietkonga so začeli po-FJčrJa razgovore v Parizu ’ rejenji teden, pa ne morejo nikamor. PARIZ, Fr. — Zastopniki vlade Jušnega Vietnama in zastop-: niki provizorične revolucionarne vlade Južnega Vietnama, kot [ se rdeči uradno imenujejo, so se pretekli teden tu ponovno sestali k pogajanjem, ki naj bi privedla do sestave Narodnega sveta za pomiritev in spravo v Južnem Vietnamu. Ta svet bi nato izvedel volitve. Na sestanku v ponedeljek ta teden so ponavljali to, o čemer se niso mogli sporazumeti na dveh sestankih pretekli teden. Kljub temu so se dogovorili za nov sestanek v petek. Predstavniki vlade v Saigonu protestirajo proti prisotnosti se-vernovietnamskih čet v Južnem Vietnamu in izjavljajo, da ni možna svobodna odločitev prebivalstva Južnega Vietnama, dokler je to v senci bajonetov Severnega Vietnama. Predstavniki revolucionarne vlade o tem nočejo nič slišati, zato pa vztrajno zahtevajo “demokratične svoboščine” na ozemlju, ki je pod o-, Mastjo vlade v Saigonu. WASHINGTON, D.C. — James W. McCord je pred senatnim odborom, ki preiskuje Watergate vohunjenje, na tajni seji baje trdil, da je sam John Mitchell, ko je bil še pravosodni tajnik, februarja lani odobril denarna sredstva za vohunjenje v demokratskem glavnem stanu v Watergate. COLUMBUS, O. — Poslanska državna zbornica je odobrila ustavno dopolnilo o ženski enakopravnosti včeraj s 56:40 glasovom. Senat mora šc glasovati o njem. Če ga bo sprejel, bo Ohio 31. država, ki je dopolnilo odobrila in bo potrebnih le še 7. CHICAGO, 111. — Cene živih prašičev so v zadnjih dveh dneh padle v zvezi z bojkotom nakupa mesa in ponekod so klavnice že odpustile večje število delavcev, ko so prodajalci mesa na drobno zmanjšali naročila. Trajen učinek bojkota na cene živine in mesa je težko predvideti, če bo ta le kratkotrajen. Če bo povzročil manjšo porabo mesa na splošno in redno, potem bo vsekakor učinkovit, kaki zmanjšanje povpraševanja bo nujno povzročilo nižje cene. WASHINGTON, D.C. — G. Meany, glavni predsednik AFL-CIO, je včeraj pred kongresnim odborom zahteval obvezen nadzor nad cenami, posebno tudi nad cenami far-marskih pridelkov, nad stanarinami in obrestmi, pa tudi nad dobički, če naj bodo delavske unije omejene v svojih zahtevah po poviških plač. ^mehiška Domovina 'ji Ti s orrcrnins n e a I. Ti i 6117 St. Clair Ave. 431-0628 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18,0C na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO •€1^83 No. 63 Thurs., March 29, 1973 Panamski prekop in ZDA Pretekli teden je zastopnik ZDA J. Scaly po naročilu vlade ZDA vetiral resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki je en teden zasedal v Panama City in poslušal napade Paname in njenih podpornikov na ZDA, lastnika, čuvarja in u-pravnika Panamskega prekopa. Panama je s tem, da je povabila Varnostni svet ZN na zasedanje v Panamo, upala dobiti v njem in v svetovni javnosti podporo za svojo zahtevo, naj ZDA vrnejo panamsko ozemlje njej in ji tudi dajejo večji delež od njegovega obratovanja, ker da spada prekop med njena “naravna bogastva, ki jih ZDA izkoriščajo”. Ko je ing. Ferdinand Lesseps zgradil Sueški prekop in se j^ ta izkazal za izredno koristnega, je prišel na misel, da bi bil prav tako potreben in koristen prekop, tudi preko Srednje-ameriške zemeljske ožine, da ne bi bilo treba ladjam pluti z ene obale na drugo daleč okoli vse Južne Amerike. Prekop bi bil izredne važnosti zlasti za ZDA, pa tudi za vse ostale države Severne, Srednje in večjega dela Južne Amerike. Ing. F. Lesseps je ustanovil v Franciji posebno družbo, ki si je postavila nalogo zgraditi tak prekop. Po daljšem premišljanju so se odločili za gradnjo preko panamske ožine, kjer so računali, da bo prekop najkrajši in tudi gradnja najlažja. V načrtu je bil prekop na ravni morske gladine kot Sueški. Pri gradnji Sueškega prekopa ni bilo treba prebijati gora, ker je tam svet raven. Glavne težave se bile daljava, puščavski pesek in gradnja skozi puščavo, kjer je bila treba oskrbovati na tisoče delavcev z vodo, hrano in vsem drugim. Ozemlje, kjer se je ing. F. Lesseps odločil graditi prekop, je pripadalo republiki Wolumbiji (v Južni Ameriki). Sklenil je z njo potrebne dogovore in začel z delom. Gradnja se je začela, pa se je kmalu pokazalo, da bo veliko trša in dražja, kot so ing. F. Lesseps in njegovi pomočniki računali. Pritisnila je kolera, malarija pa je sproti napadala vedno nove tisoče delavcev, ki so prihajali gradit v močvir-m svet tropske džungle. Končno je prišlo tako daleč, da so denarniki izgubili upanje na uspeh, ing. Lesseps ni mogel dobiti več sredstev za nadaljevanje gradnje. Delo je obtičalo in družba je propadla. To, kar je ostalo, je prevzel ing. P. Jean Bunau-Varilla, ki je pristopil k družbi kot Lessep-sev pomočnik že leta 1884. Ko je bilo očitno, da v Franciji ni več mogoče dobiti ljudi, ki bi dali denar za nadaljevanje gradnje prekopa, je začel Bunau-Varilla zahajati v New York in iskati tam nove zveze. Tako mu je uspelo spoznati in pridobiti za svoje načrte Marka Hanno, načelnika republikanske stranke in njenega mogočnika iz države Ohio. Prepričal ga je, da je mesto, kjer so prekop začeli graditi Francozi, pravo in najbolj ugodno. Mark FJanna je pridobil za to misel predsednika ZDA McKinleyja. Ko je bil ta septembra 1901 u-morjen in ga je nasledil T. Roosevelt, je bil tudi ta pridobljen za načrt gradnje panamskega prekopa. Januarja 1903 je Kongres odobril FJay-FJerran pogodbo med ZDA in Kolumbijo, v kateri so se ZDA zavezale plačati Kolumbiji 10 milijonov dolarjev in letno najemnino $250,000 za pravico zgraditi in vzdrževati prekop preko Panamske zemske ožrlne. Kolumbija pogodbe ni marala odobriti, verjetno v upanju, da bo dosegla še kaj več. Na področju Paname je obstojalo precej močno gibanje za odcepitev od Kolumbije in proglasitev neodvisne republike. Bunau-Varilla se je približal in povezal s temi skupinami, ki so 3. novembra 1903 proglasile Panamo za neodvisno republiko. Vladajoča junta v Panami je nato pooblastila Bunau-Varillo in ga kot svojega opolnomočenca poslala v Washington z nalogo, da sklene pogodbo med ZDA in Panamo o prekopu. Pričakovali so, da bo dosegel najmanj to, kar je bilo določeno v Hay-Herran pogodbi, ki jo Kolumbija ni marala odobriti. Bunau-Varilla je pogodbo delno spremenil v korist ZDA, da bi jo te čim bolj gotovo odobrile v novih razmerah, ko Panama še ni bila priznana kot neodvisna republika. Nova pogodba, o kateri so.toliko razpravljali pretekli teden na sejah Varnostnega sveta ZN v Panami, priznava ZDA ozemlje, preko katerega naj bi tekel prekop, za vedno in ne le za ICO let, kot je bilo določeno v Hay-Herran pogodbi. V pogodbi stoji; “Republika Panama daje ZDA vse pravice, moč in oblast v okviru cone, ki jo ZDA pre-vzameio, kot če bi bile suveren. ozemlja, ob popolnem izključevanju vseh suverenih pravic in oblasti republike Paname.” Ko ;e v Panami vladajoča junta zvedela za vsebino pogodbe, je poslala v Washington poslanstvo, ki pa je prišlo prepozno, kajti nova pogodba je že bila podpisana. Za ZDA jo je podpisal državni tajnik John Hay, za Panamo Biuiau-Varilla._____ V Panami so bili zaprepaščeni in bi radi odklonili potrdilo novi pogodbi, ker je bila celo slabša od one, ki jo ni marala odobriti Kolumbija, pa so se bali, kaj se jim lahko zgodi, če Kolumbija nastopi proti njim z oboroženo silo. Tako je Panama februarja 1904 pogodbo potrdila. ZDA so nato šle na delo in uničile najprej legla malarije, nato pa obnovile gradnjo prekopa, pa ne po prvotnih, ampak po spremenjenih načrtih. Namesto prekopa z naravnim pretokom, so zgradile prekop z zatvornicami in ga poleti 1914 odprle. Vse od tedaj je prekop odlično služil pomorskemu prometu, trgovini, pa tudi narodni obrambi ZDA. Ko je prišlo v času predsednika Eisenhowerja do nacionalističnih izgredov v Panami proti ZDA, so te popustile in dovolile, da na področju prekopa, ki je v ameriški upravi in varstvu, vihra lahko poleg zastave ZDA v isti višini tudi zastava Paname. Sedanja panamska vlada zahteva vrnitev vsega za upravo in varstvo prekopa nepotrebnega ozemlja Panami, za celotno ozemlje in za sam prekop pa suvereno pravico Panami. ZDA niso k temu rekle še dokončne besede, izjavile pa so med tem, da bodo upravo prekopa obdržale in prav tako tudi skrb za njegovo varnost, ker je prekop za nje bistvene važnosti. BESEDA IZ NARODA teij M. Trunk J — prvič m eiiskts v Minerski | ja v državi omo. 1 Nadalje se je Trunk ob tistem času seznanil s profesorjem filozofije Johnom C. Grudnom, S.T.L., bratom znanega našega sterim otrokom umrl komaj 52 let star. Župnijskega upravitelja Nanuta dobro poznam. Že kot študent je bil vzoren fant in stara pridnost se ga drži tudi danes. Prijatelji mi poročajo, da hodi celo tja do Raven na Koroškem, kjer pomaga ob nedeljah in prosi za svoje revne farane, ki sami stroškov ne zmorejo. Drugo nedeljo pa jo mahne spet kam drugam. Prositi ni lahko. Laže je dajati, kdor pač kaj ima. Zgornjo prošnjo toplo priporočam vsem tistim, ki jim je pač mogoče pomagati. Morda se bodo kje zbrali rojaki iz Senovega in sami poskrbeli za vsaj nekaj pomoči. Kdor more in želi, pa lahko svoj ček pošlje tudi naravnost na naslov: Rev. Janez Nanut Župnijski urad 68281 Senovo Slovenia, Yugoslavia Za vsako pomoč tem revnim ljudem že vnaprej prisrčna hvala! Edi Gobec \KULTURNA KRONIKA (1909) CLEVELAND, O. — Iz New ! zgodovinarja, pisatelja Zgodovi- Yorka se je Trunk odpe.jai s^° i ne slovenskega naroda, katero je zi Philadelphijo v Lancaster v, Družba ^ Mohorja v Ce_ Pensilvaniji, koder je takrat ka- rajnkim dr_ jožefom planoval John C. Smolej, o ^ Qrudnom_ John C. Gruden se je tam pa nato v Latrobe m pltts-|rodil 21. ckt. 1884 v Idriji, pri-burgn k Johnu C. Mertlu. j g,e| v Ameriko septembra 1901, Smolej, tudi Smoley, je bil Pred j posve.čen v mašnika 12. jun. 1907 sto leti rojen (30. jan. 1873) vjv gt paulU) Minn_ Kranjski gori na Gorenjskem, v p)a}je se jg Trunk v tem času mašnika je bil posvečen leto dni| sred£d na Vzhodu še s profesor-za Trunkom (19. jul. 1896) v Ce- . m pepja in glasbe v St. Paul lovcu, v Ameriko pa je Pr^cli geminary Francisom Missijem, leta 1907. Tu je v West Allisu, jenPn gg. jan. 1884 na Moti Wis., zidal slovensko cerkev in' obenem dušnopastirsko oskrboval Slovence v Port Washingto- nu in Sheboyganu, odkoder je pri Kapeli na štarejskem, ordi-niranim 12. 'jun. 1908, ki je prišel v Ameriko avgusta 1903 in ki je kot semeniščnik ustanovil nato prišel na nemško župnijo v ^ slovenskih'bogoslovcev v st,-Lancaster, kjer sta se takrat pauiskem semenišču slovensko srečala s Trunkom. - Mertel pa pevsko drU!§tvo. je bil doma iz Dvorjan, župnija^ jn zadnji veliki mož, s katerim Cerklje, in je bil od 1. 1903 žup-1 se je sre6al Trunk in se SeZnanil nik slovenske župnije v Pitts-' z njim n& ameriškim Vzhodu, burghu, Pa. ^ pa je bil John Seliškar, rojak z v Iz Pittsburgha je Trunk skočil dvema doktoratoma, rojenim 16. še v Chicago, Ul., in St. PauV dec. 1871 v Polhovem gradcu pri Minn., kjer sta bila Trunkova | Lj.ubljani) katerega je bil znani sobrata Korošca Josip Varh in st _paulski nadškof Ireland, do-Francis S. Mažir. Prvi je bil do-j ber prijateij Slovencev, poslal ma iz Kcžentavre pri Borovljah,! nadaljevat bog0si0vne študije rojen 9. okt. 1876, v mašnika po-|na ,znano katoliško univerzo v s večen 10. jun. 1905 v St. Paulu, j Louvainu y Belgijo! in ki je na_ Minn.; v ZDA prišel kot bogo- pigal za 3_ zvezek glasila st_ sloveč; Mažir pa je bil rojen 30.; paulskega KatoL Zgodovinskega sept. 1873, to je letos pred sto društva med drugim razprav0 0 leti, pri Sv. Ani na Krembergu,1 našem velikem misij onar ju v mašnika posvečen v Celovcu Francu Ks_ pircU) rojenim y Go_ 20. julM899, odpotoval v Ameri-j diču pri Kamniku 20. nov. 1785 župnijah na^ Baraga največji slovenski misi-i je bil v Ame- jonar_p-ordr da ameriškem Šenk: nekaj časa na župniji sv.; verozapadu. __ Trunk bi se bil Neže v St. Paulu, pozneje pa’ dalje rad sestal ob tej priložnosti na ameriškem Vzhodu zlasji tudi z msgr. Anthonyjem Oguli-nom, ki se je pa prav takrat mudil na obisku v domovini. (Prihodnjič naprej) J. S. icipis i Ht©ka Zopet par vrstic z “Otoka”. Božič in Novo leto sta prav lepo in v miru potekla. Vreme do srede decembra je bilo zelo slabo; deževje, veter, vlažen hlad, nato se je pa lepo vse umirilo in imeli smo par prav lepih, sončnih dni. Proti Božiču je nastopilo pusto, megleno vreme par dni, nato se je zopet vse izboljšalo. Božič je privabil po vsem “O-toku” ogromno ljudi v cerkev in tako so bile cerkve pri polnočnici in na Sveti dan naravnost oblegane od vernikov in vse je pristopilo k sv. obhajilu. To je bil gotove najlepši božični šopek položen pred jaslice božjemu Detetu. Radio in televizija sta v nedeljo, 24. decembra, in na Sveti večer oddajala res krasne, globoko verske božične programe. Prejšnja leta je bilo na cestah skozi božične praznike visoko število prometnih nesreč, lani tega ni bilo. Pozna se pri tem nekoliko ekonomska kriza, narod se je precej streznil, pa tudi strogi policijski ukrepi so preprečili marsikatero smrtno žrtev. Pa radi tega se ni prav nič manj popilo božje kapljice. Vsak se je s to dobroto preje založil in čez praznike užival lepo v miru doma v krogu družine in ne v hrupu in dimu pivnice, kluba in barov. Trgovine so bile pred prazniki dobro založene z vsemi dobrotami, pa so v teku ko 1907, potem ko je pred tem; ^ ^mirariim 1813, ki J. služboval na več župnijah na p ivečii si0.w | da °tok se tak pn Koroškem. Mažir je bil v J I o_ !koncu- Siromažtvo Prihaja pri vseh državah na dan in ne samo tu. Razne dobrodelne, socialne, župnik v Nicoletu, kjer ga je'“t7nVameriškem Vzhodullasli “ta~^7 tUdl Z mSgr- Anth0n^m ne in oralne revščine. Veldm nasledil v Šmihelu nad Pliber- ^ domovhiT31 ^ pripcm0gla k temU viada Sa' kom mudil na obi ^ domovini. ma, ko je vsak ctržavljan nad 70 Preden se je Trunk nato od- (Prihodnjič naprej) let starosti sredi decembra lani pravil na ameriški Zahod (Pa- „ poleg, redne tedenske pokojnine cifik), se je na ameriškem Vzho- j » d°bil ŠS 10 funt°V doklade' Pri du seznanil še v vrsto drugih,^ ailieiWSp lUMPj so se pokazali večkrat lepi, takratnih odličnih slovenskih fagS Željki ¥ Stalil, ^ duhovnikov, tako z Johnom M. " | " ' ™n cv Poklcml1 Siromašnim. Solcem, doma iz Smlednika na paC??j| Rojaki sc se tu duhovno pri- Gorenjskem, rojenim 7. junija ----- previjali za Božič ves advent. 1861, ki je prišel v Ameriko s CLEVELAND, O. _ Pred; Cb sobotah jih je ves ta čas obi-poznejšim ameriškim škofom kratkim sem dobil pismo od. skoval naš slovenski duhovnik, Trobcem 19. sept. 1880 ter je tu župnika Janeza Nanuta, ki gradi'jim umival duše in jih priprav-v letih 1880 do 1894 misijonaril j nevo cerkev v razmeroma rev-4jal na prihod božjega Deteta. V med delavci v Montani in usta- nem kraju Senovem, znani slo-1 nedeljo, 10. decembra, cb 3. ponavljal med njimi podporna venski rudarski naselbini. Med poldne je bilo v Londonu v ita-društva in zraven oskrboval tu- drugim piše: ; lijanski dvorani miklavževanje. di Slovence v Jolietu, III., dok- Gradnja je v polnem razma-' Dvorana je prav blizu “Našega ier končno ti niso dobili svojega hu. Do zime bi rad na vsak na- dema . Lepo Si.evilo rojakov se župnika v osebi Francisa S. Šu- čin spravil zgradbo pod streho, je udeležilo te prireditve. Po sv. šteršiča. a zelo me skrbijo milijoni. Bila maši se je začela predstava. Na- Na ameriškem Vzhcdu se je hi prava polomija in velika de- ši otroci iz Bedforda in okolice Trunk nadalje seznanil še s nariia škoda, če bi se zaradi po- so nastopili, ž deklamacijami in i' Francem Ks. Bajcem, rojenim j manjkanja finančnih sredstev ljubkimi pesmicami, nato je pri-| 28. okt. 1866 v Ljubljani, ki je 1 delo na gradbišču ustavilo. j šel Miklavž s svojim številnim 'prišel letos pred devetdesetimi Povem ti, da bom Še posebno spremstvom in vse obdaril. Sta-: leti (ckt. 1883) v Ameriko, bil vesel vsake pomoči iz Amerike, ro in mlado, je bilo veselo tega tu 21. sept. 1890 posvečen v certiranju doma in na tujem z recitali, komornimi in orkestralnimi koncerti. Pridobil si je mnogo,odkritih občudovalcev in je bil tudi nosilec Prešernove nagrade. Po upokojitvi se je vrnil na Dunaj in umaknil iz javnosti. Ob njegovi smrti je pisec nekrologa v Ljubljani zapisal: “Bil je muzikalna osebnost velikega formata, širokih zasnov in velikega zamaha, klen in urejen mojstrovalec zajetnih tehnično in interpretacijsko zahtevnih del klasike in romantike.” • Tri dni po smrti Antona Trosta je 27. februarja nepričakovano umrl v Ljubljani eden njegovih učencev na Dunaju: Lucijan Marija Škerjanc, v 73. letu starosti. Pokopan je bil 1. marca na Žalah. Škerjanc je bil velika osebnost slovenske moderne glasbe, redni član Slovenske akaderfiije znanosti in umetnosti v razredu za umetnost, bivši rektor in redni profesor Glasbene akademije v Ljubljani, nosilec domačih in tujih odlikovanj, večkratni imetje! Lisztovo nagrado. Na moj str-; nik Prešernove nagrade in sko šolo Godowskega se ni mo-; Herderjev nagrajenec, gel vpisati, ker ga je vezala po-; Udejstvoval se je kot sklada-godba z Glasbeno matico v telj pianist, dirigent, pedagog in Ljubljani, kjer je začel pouče- glasbeni pisec. Skoraj vsi živeči vati klavir in druge predmete, slovenski skladatelji so bili nje-Svojih teženj in načrtov po kon-; govi učenci, vsaj v nekaterih certnem uveljavljenju ni mogel j predmetih. uresničiti. Poučevanje na Glas-! Rojen' je bil leta 1900 v Gradbeni matici je pretrgala prvajcu. Šolal se je najprej v Ljub-svetovna vojna in življenjski j Ijani pri Antonu Ravniku, Stan-obstoj je postal negotov. Zato sej ku Premrlu in Antonu Lajovi-je preselil na Dunaj, kjer si jejcu. Študije je nadaljeval v Pra- Umrla sta dva slovenska glasbenika Pianist Anten Trost in skladatelj Lucijan Marija Škerjanc. \ V 84. letu starosti je 24. februarja umri na Dunaju Anton Trost, starosta slovenskih pianistov in prvi slovenski mojster v igranju na klavir. Pokopali so ga na osrednjem dunajskem pokopališču 2. marca. Anton Trost je bil rojen leta 1889 in je že v mladih letih pokazal izredno glasbeno nadarjenost. Toda v šolo Glasbene matice v Ljubljani se je vpisal šele pozno. Učil se je orgle, klavir in violončelo. Po maturi je dobil štipedijo za študij na dunajski akademiji, ki ga je končal v pičlih treh letih z odliko in pre- ustvaril dom. Poučeval je na konservatoriju, v javnosti pa se je začel uveljavljati kot pianist. Kmalu je zaslovel kot vodilni pianist avstrijskega glavnega mesta. Udeleževal se je pa tudi vneto dela v društvu Slovenski krožek. Leta 1939, ko je bil na vladi dr. Korošec, je bila ustanovljena v Ljubljani Glasbena akademija. Tedanji prosvetna oblast je povabila Trosta v Ljubljano, kjer je postal redni profesor Glasbene akademije in njen prvi rektor. Cd tedaj je dobri dve desetletji življenja v Ljubljani posvetil pedagoškemu delu in kon- gi, na Dunaju in Baslu. V Parizu je leta 1939 diplomiral iz kompozicije in estetike. Dragotin Cvetko je v svoji knjigi “Stoletja slovenske glasbe” (1964) L. M. škrjanca predstavil takole: “Kmalu po Kogojevem nastopu je segel v slovensko glasbo Lucijan Marija Škerjanc, ki pa se je stilno povsem drugačno usmeril. Svoje post-romantično občutje je zvezal z impresionističnim načinom oblikovanja, ki je v njegovem u-stvarjanju prevladal, a ga ni °-viral, da ne bi sprejel tudi dosežkov novih gibanj vse tja do dodekafonskega sistema. Škerjancu je težišče v spevni melodični liniji in široki, bogati zvočnosti, ki ji posveča posebno pozornost. Po naravi je liriki vinčka in potice je čas naglo minil. Doma v Sloveniji se zelo trudijo, da ohranijo to lepo, staro-1 Nži pa tudi za dramatskimi na krščansko navado, kolikor jim ’ netostmi in za grajenjem šim^ 'kih izraznih linij. Vendar te v razmere in oblasti dopuščajo. Včasih smo bili z obdarovanjem zelo skromni. Par jabolk, suhih krhljev, rožičev, par piškotov, bonbonov in bili smo srečni. Za Božič, ko je bila miza polna vseh dobrot, nam razna darila niso prišla na misel. Sedaj, ko si vsak lahko kaj več privošči, tudi obdarujejo svojce, družino in prijatelje; je pa za premnoge problem vse to izpolniti in s strahom pričakujejo Božiča. Ko vse to izpolnijo, je vsak vesel, da je morda s skromnim darom razveselil svojega bližnjega. Pošta je za Božič razdelila rekordno število voščilnih kart in paketov. Radi varčevanja je precej omejila število pomožnih raznašalcev in tako je ostalo v skladiščih pest čez praznike nad 9 milijonov kart, pisem in paketov. Vse to je bilo razdeljene prve dni po praznikih. Slovenci smo imeli polnočnico v treh krajih: v Rochdalah njegovem ustvarjalnem konceptu niso ne pogoste ne značilne-Njegova moč je zlasti v samospevih (npr. Vizija), v komorni (npr. godalna kvarteta IV, V) i11 v simfonični glasbi komorne^3 koncerta (npr. IV simfonija) i11 v klavirskih skladbah, s katerimi je dal niz kvalitetnih in zna' eilnih p r i s p e v k ov (npr. PP skladbe za levo roko, Tri sklad' ze za desno roko, Sonata, 12 Pre' ludes, 7 Nocturnes). Razen teh skladb je Škerjanc, ki spada med najplodovitejš6 komponiste novejšega obdobja, napisal še dolgo vrsto skladb 'i i najrazličnejših področij. njimi so poleg že omenjene D-simfonije še simfonije I (1933)» II (1940), III (1942) in V (1843)> uverture (Lirična, Slavnostna,_ Svečana), “Simfonična žaT3 glasba” (1942) koncerti (za kla' vir in orkester, za fagot in orkS' ) ster, za harfo in orkester, za kla' . Bedfordu in v Londonu? V Roch-j rinet in orkester), Fantazija J dalah ie bila polnočnica na Sve- k^aAdr orkester (1949), K°' ti večer ob 4. popoldne v kapeli šolskih sester. Opravil jo je msgr. Kunstelj. Ker je bil sv. večer na nedeljo in lepo vreme, se je te maše udeležilo nad 50 rojakov. Prav lepo so odmevale naše božične pesmi in skoro vsi — . , so. pristopili k obhajilni mizi. maš- dežele mojih otroških sanj, kjer in sam sveten Nikolaj v nebesih Dobre sestre- so prav lepo okra- certna rapsodija” (1959), kom°y na dela npr. godalni kvarte 1—IV, godalni kvintet, Concer tone za 4 violoncelle, Four di thyrambic Pieces in kantat3 “Sonetni venec po dr. Fr. Prt" šernu” za solista, zbor in orke ster (prva verzija 1938, drug'3 1948). Nadalje je še kompen ira1 ---- j _ -j, ov/ pxav 1CJJU UKIČi- ' u ~ nika. Franc Ks. Bajc spada tudi le bil moj oče 15 tet rudar, kjer se je veselil z njimi. Po konča- sile cerkvico. Po končani maši je, več Primerov scenične, ■iilrnS ,e med tiste duhovnike, ki imajo' ie Pustn svoje mlade moči in ni prireditvi je bila prosta do- bila v dvorani sester čajanka objin zborovske glasbe in mnol, zasluge, da je bila 1. 1893 usta- tudi svoje zdraVie in je nam še- mača zabava in ob kozarčku maljp na 3. strani) skladbe drugih zvrsti in oblik ■euti* jX, ».Wimbucuh JOŽE GRDINA: . 3LZE IN FATIMA je bil glavni oltar že zavzet P° drugem duhovniku, je škof °pi'avil sv. mašo pri stranskem °ltarju. Gruče romarjev, ki so Prihajali in odhajali, so pričale, kako velika božja pot je Fatima, ki se danes že primerja Lurdu. Ta i vena opravila in krščanski nauk, duhovnike pregnali, nekaj tudi pobili ter izbrisali božje ime iz vseh zakonikov in javnega življenja, uvedli so civilno poroko in možnost razporoke. V gospodarskem oziru pa je prišla drža- je takorekoč od včeraj,^Fati-i va na rob propada. To sovražno 1:113 pa od danes, kajti glavna Priča dogodkov v Irijski globeli, Tucija, še živi in žive še priče, ki so videle čudež. Zunaj na levi strani obsežnega irga sem si ogledal malo preprogo kapelo, prvo Marijino svetišče v Irijski globeli, v katerem 16 čudodelni kip fatimske Ma-kje. Romarji so pobožno kleče °k okoli malega svetišča in tem romarjem sem se pridružil tudi iaz; potem pa sem šel v notra-tti°st kapele. Tu so nekdaj kle-Cak Lucija, Franček in Jacinta *er gledali nebeško Gospo, ko Jim je razodevala nebeške skriv-^tij jim obljubila nebesa in Vročala: “Molite rožni venec!” Potem sem si podrobneje ogle-^ai baziliko, grobova Jacinte in rancka, nato krasne kolonade, 1 obdajajo obsežni trg, ki je Pravi stadion za romarje, ki pri-aJajo sem v velikem številu ^asti na trinajstega v mesecu. ° sem si v prodajalni, katerih 6 ^°sti, kupil nekaj spominkov ^a i'atimo, sem se ob 12.10 od-iJal z avtobusom na kolodvor . a^rna. Tu sem srečal Angleža Že anade, ki je bil tam s svojo eno. počas preganjanje vere so občutili tudi fatimski pastirčki, ki se pa niso dali ugnati; njih molitev, zlasti pa blagoslov Fatimske Gospe, ki je rosil iz neba, je preprečil vse nakane framasonov, da so njih naklepi žalostno propadli. Na vlado je prišel kot predsednik republike Antonio de Oliveira Salazar, ki zelo dobro vodi državo. Vse to pa ima posredno svoj izvor v Fatimi, kjer Marija na čudovit način varuje Portugalsko, v nebesih pa prosita za svojo domovino Franček in Jacinta. V tem je prišel 11. oktobra, zadnji dan mojega bivanja na Portugalskem. Ko poravnam v gostišču račun za hrano in stanovanje, se odpeljem v Urad zrakoplovne družbe TWA, kjer dobim vozni listek za Ameriko. Tu mi še pojasnijo, kako priti na letališče, nakar sedem na tramvaj, ki vozi prav do letališča. Ko se na uradu TWA prijavim, mi sporočijo: Zrakoplov ima nekaj ur zamude. Da pa pravočasno pridete v New York in ne zamudite zrakoplova za Cleveland, vam bomo preskrbeli Je “J. Zelo se je pritoževal nad ^ mesto v zrakoplovu Pan Ameri-snostjo vlakov. Dva dni sem can, nakar mi izročijo papirje v°Hil iz‘ Madrida v Lizbono, in me pošljejo na urad Pan Pravil Anglež. “Dva dni?” — American, kjer so mi takoj dali v u.s kakšnim vlakom ste se pa vozni listek prvega razreda, če-v sem ga vprašal. “Z na- sar prej nisem imel. “Odlično 1st nim' ^Ta vsaki postaji se je je to,” sem si dejal; “prihranil avil; pa ge počasi, je vozil,” se ’ sem si 25 dolarjev in še v prvem iJezil Anglež ter me vprašal,1 razredu se bom vozil.” Ob 23.30 sem končno stopil v zrakoplov, ki se je deset minut “S ° ao^° sem se vozil iaz? . amo dvanajst ur mi je vzelo (jv aTrida do Lizbone.” “Samo: pred polnočjo dvignil . v zrak. tn aaaJs^ ur? Kakšen vlak pa je ! “Zbogom, Portugalska!” V leta- dosP.el vlak, ‘as^ria bazilika presv. Srca 2idap0Ve§a> katero sta dala podre 1 P°r^u§alski kralj Don Pe-ška ? ^ra^lca Marija Franči- Sq Poj,!1 Sem V1del, kako pobožni1 _____0_______ vjf &S* ?ezusovoe'‘Tuasam Skupno varslvo jiara«g tar^poleg raznih oltarjev ol-j ___ lu so nam kmalu servirali izborno večerjo. Ob treh zjutraj smo dospeli na Azore, kjer se je zrakoplov za nekaj časa ustavil v mestu Santa Maria, potem pa nadaljeval svojo zračno pot proti Združenim državam ameriškim. V New Korku sem se takoj presedel na zrakoplov za Cleveland, kamor sem dospel ob 3. uri popoldne. Z veselimi občutki sem vzkliknil: “Pozdravljen, Cleveland!” * Tam, kjer sem 15. julija pričel potovanje, sem ga 12. oktobra 1960 tudi zaključil. Bilo je srečno. Zato pa hvala Bogu, presvetemu Srcu Jezusovemu in brezmadežni Devici Mariji za potovanje. KONEC. 36 bil wL°na Padovanskega, ki' Sovjetski m ll95 ^ kot Portugalec StU rojen 1.! v Lizboni in so mu pri kr- hali ihie Ferdinand. To ime ko je vs- ,Sv- Antona ^ ' ^vjetski in ameriški znan- stveniki bodo zbirali podatke o okolju. Eden izmed sporazumov, sklenjenih med ZDA in SZ ob Ni-xcnovem obisku v Moskvi, se nanaša na scdelovanje pri var- Oceani razleza ob Atlantskem s^vu n3rave. l” K bila do 1. 1910 kralje- Jurii Ozerov, vodja sovjetske-Ubita’ L f®tiruarja 1908 sta bila k- cisIa mešane • komisije; piše St°i0n!rajj Carlos I. in tudi pre- med drugim, da bodo proučeva-Cel Prestol je zase- b onesnaženost ozračja v dveh Je ;.,, adi kralj Manuel II. 1. 1910 velikih mestih, v St. Louisu in t°pjl .potern spremenil šlcega^ 'teu Sv- Frančiška Asi-p0r) ex. 81 Privzel ime Anton, ^jjo inU„galska> ki meji na Špa- šilila f°hski s državi revolucija, ki je prestola kralja in Leningradu. Posebno pozornost bodo po- zloglasni frama- svetili cnesnaženi vodi, sovjet- 3°§6, Ta si je nadel na-1 ski znanstveniki bodo proučeva- lo VeroPOp0ln°ma zatre katoli- li Bajkal, ameriški pa eno izmed °'. ^.vtern oziru niso bili. velikih jezergia meji s Kanado. stov v ^ nid boljši od komuni-1 —_____0. ^'jih deloT'’1’. če ne še sIabši- Veliko vrst jabolk ph je7u Je bll°: razpust in iz-; Na ozemlju ZDA je znanih in lo*u Vltov in drugih redov, | uspeva okoli 2,000 vrst jabolk, °citev CGrk cerk vene ve od. države, zaseg j od tega jih dejansko goje le oko- va j," imetja, ropanje j li 1000 vrst. Resnično na debelo Spremerrv Sam°Stanov ki 80 Ph | za trg goje le Par ducat vrst, ki Podrli. p1 V V0.iašnice ali pa j so najboljše, najbolj rodne in repovedali so vsa cerk-1 najbolj priljubljenega okusa. DOPIS Z OTOKA (Nadaljevanje z 2. strani) dobrem prigrizku in rojaki so polovico dijaške mladine, ki je preživeli dobro uro v prav pri-Job spremljavi orgel in kitar pre-jetnem domačem razpoloženju,! pe val a božične pesmi. Na pode-nato pa odšli praznovat Sveto; želju so praznovali Božič po sta- L j ubij ani v stolnici in pri f ran- ^ neb j a je vplivala na njegovo čiškanih veliko bolj mirne kot'prej tako trdno zdravje. Dobil je druga leta. Pri njih je bilo nad; resen, nevaren prehlad pljuč in se več let zdravil, predno je mogel v svobodno Ameriko. noč na svoje domove. Msgr. L Kunstlja je odpeljal rojak z avtom na postajo v Manchester in je tam ujel vlak za v London. Pred 10. zvečer je bil že doma v “Domu”. Na Sveti večer sta bili v “Našem domu” v Londonu dve maši. Ob 5. pop. je imel sv. mašo č. g. dr. Bergant France, bivši župnik, kateri sedaj nadaljuje študij v Rimu in je prišel za' tri tedne na pomoč msgr. Kunstlju. Po končani večerni maši je odšel v Bedford in tam pri gostoljubnih Ukrajincih imel polnočnico in . maše na Sveti dan in na Štefanovo. Prav lepo je bilo tudi tam in močna, verna skupina Slovencev tam se je vsa udeležila polnočnice in ostalih maš, prejela sv. obhajilo in z lepim petjem naših pesmi proslavila rojstvo Gospodovo. V “Našem domu” je bila slovesna peta polnočnica, katero' je opravil msgr. Kunstelj. Prav lepo je bilo tudi pri tej maši. Rojaki iz Londona in okolice so napolnili ves prostor v kapeli in dvoranici. Mnogi so ostali v Domu kar od večerne maše in ob prijaznem razgovoru ob domači večerji in kozarčku vinčka počakali polnočnico. Po končani pol- rem. Novo leto, kakor povedo pisma od tam, so praznovali vse bolj v miru in tihoti kot druga leta; nastopajoča ekonomoska kriza je tudi tam vse bolj izmo-drila. Tu smo pričakovali Novo leto večinoma v miru in tihoti. Zvečer so1 bile sv. maše in ljudje so v obilnem številu prišli v cerkev in pristopili k sv. obhajilu, proseč Boga za mir, srečo in uspeh v novem letu. Kakšno , bo letošnje leto, so se mnogi spraševali. Dragi Lojze! Počivaj v miru v tuji zemlji! Tvoji soprogi, družini in znancem pa iskreno sožalje. V Gorici je na prvi petek, 6. oktobra lani, umrl v 78. letu starosti veliki Slovenec, rodoljub, msgr. Gregorec Srečko. Pokojni je bil rojen v Mengšu na Gorenjskem in je dolgo pot duhovniškega življenja preživel na Primorskem. Po krivični razdelitvi našega ozemlja 1. 1918 je o-stal v Italiji med našim narodom in z njim delil vesele in žalostne ure. Najlepša plodovita nočnici so se še zasedeli v pri- j brez moči, nato j e prišla k sebi. jateljskem razgovoru do zore| Letos je zahtevala ta bolezen re- smrtnih žrtev, božičnega jutra. Na Sveti dan je bila maša v “Našem domu” še ob 11. dopoldne in ob 5. zvečer. Tudi k tem mašam so prišli iz okolice. Vse maše so bile s petjem božičnih pesmi. Na Štefanovo je bila v “Našem domu” zlata poroka g. Eme-rika Marsehner in njegove žene Mire. Pred 50 leti, na Štefanovo 1922, sta si pri frančiškanih v Ljubljani obljubila večno zakonsko zvestobo. Precej rojakov se je udeležilo te lepe slovesnosti. Sv. mašo in obnovitev poroke je opravil župnik msgr. Kunstelj. Razni svetovni politični preroki leta ob času naj hujšega fašističnega preganjanja je preživel v Šturjah pri Ajdovščini, na meji bivše ljubljanske škofije in tam neustrašeno branil pravice Slovencev pred cerkveno in svetno oblastjo. L. 1945 sem bil kot domobranec v Šturjah in Ajdovščini tri mesece do odhoda čez Sočo in videl, kako je narod spoštoval njega in vse njegova dela. L. 1945 v maju se je umaknil v Gorico in tam vsa leta preživel pri delu v korist našega naroda pod Italijo. Ko sem bil 1. 1955 in 1957 na obisku v Gorici, sem ga obiskal. Zelo se je zanimal za vse Slovence po svetu in za kratko dnevno duhovno premišljevanje je izdal na štirih straneh kratke molitve in duhovna navodila “Vrtnice”, (Dalje) so napovedovali, da bo 1. 1973 leto svetovnega miru, medsebojne sprave in blagostanja. Bog daj, da bi bilo vse to resnica! Vse zavisi od človeštva samega. Pravilno pravi naš Slomšek: “Kakršni so ljudje, taki so ’časi.” Če bo svet dober, usmiljen, marljiv in pošten, zvest Bogp. in njegovim zapovedim, potem z lahkoto pričakujemo mirne, srečne dni. Skozi vse dni božičnih in novoletnih praznikov je bilo tu izredno toplo, vlažno vreme. To je povzročilo zelo nevarno epidemijo influence. Nad 50% naroda je ležalo vsled te bolezni. Zdravstvena služba je bila prve dni kordno število vendar, hvala Bogu, med Slovenci nobene. Najboljše sredstvo proti tej bolezni je, oprostite, žganje in topla postelja, topla soba in počitek par dni. Vendar se ob tej priliki spominjam par rojakov, kateri so v dobi pol leta umrli doma in v tujini. ‘Ameriška Domovina’ je 1. novembra 1972 sporočila žalostno vest, da je 30. oktobra lani v Clevelandu umrl v naj lepši dobi življenja dobri štajerski rojak g. Šef Slavko. Z njim sva sku- Po maši je bila slovenska “oh-jpaj z ostalimi Kranjci in štajer-cet”, pri kateri je bilo vse dobre ci preživljaja vesele in žalostne volje in veselo. Zlatoporočen- dni v taboriščih Forli in Eboli, cema prav iskrene čestitke in še Bcbri Slavko je bil vedno dobre mnogo zdravih, veselih let! ; volje, vesel in predan v božjo Drugod so'praznovali Božič _po! voljo je gledal v bodočnost. Ka- naselbinah v pravem krščanskem, božičnem razpoloženju med domačini. Jaslice tudi tu prihajajo vedno bolj v navado. V vsaki naši družini so bile na častnem mestu. V mnogih krajih so zavrteli naše božične plošče, kjer smo se ob lepi pesmi in zvonjenju zvonov iz stolpov rodne domovine približali rojstni domovini in običajem naših vernih prednikov. Tudi tu poznajo in spoštujejo svoje verske praznične običaje. Hvala Bogu, kar lepo smo praznovali Božič. Da le slabše ne bi bilo v bodočnosti. Tudi v Sloveniji so menda ko smo bili takrat vsi edini, slcžni, srečni in z upanjem zrli v bodočnost. Koliko lepih ur pri nedolžnih šolah smo preživeli v družbi vedno veselega, dobrega, a obenem resnega kurata g. Petra Robleka. In potem ostali: Kranjc Matija, Orenik Rudi, tu umrli Babnik France, Fir Lojze itd. Veselo je Lojze pomagal pri petju. Ko je v maju 1946 prišla na Koroško njegova družina, ga ni več obdržalo kar udobno življenje v Eboliju. Sredi junija 1946 se je neke sobote kar na tiho poslovil od nas in se na črno podal na nevarno pot preko gora v Avstrijo. Kot bivši plani- prav lepo praznovali Božič, če- nec pri nemški vojski je dobro prav je bil navaden delavnik.! poznal vsa skrivna pota in pre-Cerkve pri polnočnici pri mašah- laze, vendar ga je pri tej tve-na Sveto jutro in zvečer so bile gani peti iznenadil snežni,vihar, polne naroda. Kakor poroča Oblečen za vse to je bil neza-“Družina” so bile polnočnice v ZA SMEH Letos mi je voda že tretjič zalila kurnik in že tretjič sem bil ob vse kokoši.” “Ti si pa dober! Kupi si race!” * “Kaj je pa spet bilo, da si prišel tako pozno iz gostilne?” “Danes pa res nimam nobenega izgovora.” “Ali misliš, da ti verjamem?” MALI OGLASI V najem Stanovanje se odda na 70. cesti severno od St. Clair Ave. Hiša sama za sebe, 6 sob, kopalnica, furnez na plin. Vse na novo dekorirano. Najemnina $55.00 na mesec. Odda se odrasli družini brez otrok. Kličite 361-3716. (65) Stanovanje išče Išče se 2 ali 3-sobno opremljeno stanovanje, zgoraj, na St. Clair Ave., ali pri sv. Vidu za starejšo, mirno upokojenko. Prosi se pismene ponudbe. Kličite 431-0628 in dajte svoj naslov. -(67) Išče delo Žena bi rada dobila delo kot strežnica pri bolni ženski. Priporočila. — Kličite 391-8875. -(64) Naprodaj Zidana hiša, 4 spalnice, pri E. 185 St. $28,900. GEO. KNAUS REAL ESTATE dostno in nagla sprememba pod-1 481-9300 819 E. 185 St. Help Wanted Female Housekeeper General housework, light cooking, Shaker Heights area, two adults, excellent salary. Close to transportation. Recent references. 10 AM to 5 PM. 241-1091 or 621-7839 (63) General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) Help Wanted Female Light factory work. Will train. Must. speak some English. Apply 9 a.m. until noon. PERLA EMBROIDERY CO. 1815 E. 23 St. (64) Natakarica dobi delo v restavraciji od 11. do 2. ure pop. v CROATIAN TAVERN 3244 St. Clair Ave. 771-4727 -(63) CHARWOMEN Must be fully experienced. Steady work. Good hourly rate. Call Frank Perozak between 2:30 and 5 p.m. Monday thru Friday. Sanitas Services of Ohio 1800 E. 30 St. 621-7500 (64) IŠČEMO SNAŽILKO I dan na teden. V okolici Rocky River. Mora imeti svoj prevoz. Kličite - podnevi 251-4842 zvečer 331-3209 (64) Delo za žensko Bolna žena išče zensko za delni čas ali poln čas, da bi ji kuhala. Tudi lahko dobi sobo, če hoče. Kličite HE 1-4391. (64) Gospodinja Iščemo žensko za delni čas, da bi skrbela za starejši par, da bi kuhala in prala. V bližini E. 159 in St. Clair Ave. Kličite 851-1922 ali zvečer 442-7237. -(66) Čistilka dobi delo za en ali dva dni v tednu. Kličite zvečer 831-2254. -(64) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Male Help Wanted Natakar Natakar dobi delo v slovenski gostilni, poln ali delni čas; tudi penzionirja se vzame. V Euclidu 531-9782 ((x) WANTED PRESS BRAKE OPERATORS, SHEET METAL MECHANICS, LABORERS, PUNCH PRESS OPERATORS — to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets. STEADY WORK — COMPANY PAID BENEFITS. — Interviewing 8 to 11:30 a.m. FORMWELD PRODUCTS CO. 1539 Colt Ave. (south on E. 152 to end of st.) (63) Help Wanted Sheet metal fabricator for lamp manufacturer. Experienced in lay-out and machine setup. Steady work. Good hourly rate. Apply ACME LIGHTING PRODUCTS 1667 E. 40 St. MALI OGLASI Mentor Ranch E. 306 Lk. Shore area. 3 bdrms, 2% att. gar. 8 yr. old. Currently rented for $235 a mo. Asking $26.900. Owner — 486-5684. (x) House For Sale WILLOWICK - MASTER BUNGALOW — $32,900! 4 b.r. clay tile bath, L.R.-D.R. parquet fir. kitchen with built-ins and refr. -pan. patio room, beamed pan. rec. room, walk-in closets, large 2 car garage, garden/tool shed, trees, landscaped feneed-in yd. Walk to parochial-public schls-shopping-churches-bus stop. Call 944-2993 for app’t. ___________ (63) Off E. 200 St. Beautiful 3-bedroom, alum, sided Colonial, full basement, dining room, 2-car garage, large fenced yard, in the 20’s. Lloyd Rd. Euclid Brick Colonial, 3 bedrooms, full basement, beautiful condition. Must see. Euclid — Beverly Hills Executive brick ranch, 3 bedrooms, family room with wood-burning fireplace, full basement, double attached garage, large lot, in the 50’s. Variety of new homes in Euclid. Call to see. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (x) Hiša naprodaj Zidana enodružinska hiša, garaža za 2 voza, blizu E. 185 St. Prodaja lastnik. Kličite od 3. do 7 pop. tel. 486-6540. -(64) Stanovanje oddajo Lepo 4-sobno stanovanje, na novo dekorirano, z garažo, spodaj, oddajo v skoraj novi hiši na 14500 Hale Avenue (Collin-wood), Cleveland, Ohio 44110. Vključno s kurjavo $150 mesečno. Vprašajte za Jolma. ______ -(64) V najem pet sob zgoraj, vse na novo dekorirano z garažo, v St. Jerome fari. Bo prazno maja meseca. Kličite 531-0831. (63) Accordion for sale Chromatic, like new, 89 keys, 13 switches. Call 944-3557, Italian make. (64) Išče stanovanje Starejša, mirna in čista upokojenka išče 3 ali 4 opremljene sobe, zgoraj, blizu sv. Vida. Kličite 361-1809. -(64) Stanovanje se odda Štiri lepe sobe zgoraj, svoj furnez, blizu • sv. Vida. Kličite 881-9947. (67) House for sale Euclid bungalow — by owner. 4 bdrm. IVz bath, eating area in large kitchen, paneled rec. rm. Attached garage, enclosed sun porch, St. William’s parish. Priced mid 30’s. — 731-6946. -(64) V najem hiša za eno družino odzadaj od Shoregate Shopping Center v Willowick, na E. 307 St. Kličite po 6 uri zvečer — 731-0980. (64) OBILO ZRAKA'. — Dizzy Gillespie tekom nastopi na glasbenem festivalu v Madison Square Gardenu v New Yorku kaže, da je za igranje na trobento treba imeti zdrava pljuča in močno “sapo”. Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANI J A 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (76) OPEN SUNDAY 2-5 326 E. 243 St., South of Blvd. 4 bedrooms, buff brick ranch, basement, rec. room with bar, (63) j air cond. attached 2-car garage, 24x32 swimming pool. Lots: 3 acres, next to 422 Harris Rd., Richmond Heights, lOOx 1200. $12,000. E. 262 near Euclid Ave., 40x 125. $4950. Dock Rd., North Madison, 800 feet north of Rt. 20, 100x400.— Slovenski Dom, 15810 Holmes! $2950. Ave. išče hišnika. Dobra plača, i STREKAL REALTY Kličite Jos. Ferra 531-7131. ; 405 E. 200 St. 481-1100 (65) I (64) "v"“Pravzaprav je sramotno, da sanskiloti so nosili dolge hlače, delo.” " --"^S^L se s fraRC0^cxn° nisem še kar da so se ločili od plemičev; sans- • “Zal IVAN PREGELJ: OTROCI SONCA POVEST “Da, da,” je mislila, “'mame zgodilo, da koncipient ni niti nimajo in moški so čudni. Tako opazil. Poznik pa gre in prečudni.” , mišlja: “Kadar jim branim,” govori “Ali mi je stisnila roko v slo-Tonejec vedro, “tolčejo za stavo, vo ali v spravo?” kadar pa prosim, nočejo.” j In je zaključil: “Ah, molči, papa!” vzklikne! “To pa je! Jaz sem prehudo Veronika. “Ti muzike sploh ne [ stisnil,” razumeš.” Nato se obrne k Heleni: “Ali bi ti hotela peti? Napravili bomo veselico za Prešernov spomenik. Gospod geometer bo pel ‘Mornarja’. Ne veš, kako čudovit bariton ima.” Helena povesi oči. “Morda bi pela, a kaj?” “Kar izberi. Iz Prešerna samega bi bilo najpripravnejše.” “Prav.” “O vas, gospod učitelj, smo tudi že govorili. Vi morate govoriti!” Razmišljeno je potrkal pri Tonejcu. Odprla je Alma. Sestre so ga radostno vlekle v sobo. Bil je videti še višji, in še močnejši v nizki sobi. “Debro, dobro,” se je smejal. “Ena goduje, samo to mi še povejte, katera?” “Izbiraj,” se smeje Tonejec, “kateri boš dal jabolko?” “Saj nisem Paris,” (sin trojanskega kralja Priama. Ko je pasel črede svojega očeta, so prišle k njemu nekega dne boginje Her a, Atena in Afrodita, “Nisem govornik, gospodična, j da bi razosdil, katera je nailep-nisem govornik,” se opravičuje j ša.) se brani Poznik, “da bi jih učitelj. “Celo pisatelj,” vzklikne Slavica. “Pomislite, že devetnajst dnevnikov je napisal in eno razpravo, o, o, o, — o čem že gospod Sivec?” “O herbariziranju,” odgovori pohlevno Sivec. “O herbatiziranju,” ponovi po svoje deklica, “in devetnajst dnevnikov.” “Samo šest,” se nasmehne učitelj, dvigne čašo v zadregi in pije, da se mu zaleti. A Slavica v smeh . .. Helena vstane, da pojdejo. Učitelju buši kri v glavo. Čuti, da se mu je trak pri s viticah znova razvezal. Ves zmeden se poslavlja. Sili prvi skozi vrata in odhiti. Slavica kliče za njim: ne sliši več. Koncipient Povšič gre ob Heleni in govori: “Poštenjak od nog do glave, ta Tonejec, ampak starina, gospodična, in nekoliko netakten, kar ste gotovo opazili.” “Nič nisem opazila,” meni hladno Helena. Na vratih so se skoraj zadeli ob Poznika. “Povsod sem zadnji, se nasmehne in pozdravi. Helena mu pomoli roko, Pcz-nik jo prime in burno stisne. Tako čudno naglo se je vse to V BLAG SPOMIN OB ŠESTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBI OČE IN STARI OČE John Kaiser ki je umrl 29. marca 1967 V miru božjem zdaj počivaj dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo, uživaj do svidenja na vekomaj. Počij od hudih, težkih let, preblago, očetovo srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. cenil. “Paris in njegova sodba!” buši Tonejec v smeh. “Franc, to bo nocoj še smeha pri Zofiji. Pari-sova sodba!” Dekleta so zardela. “Papa, surovež si!” “Ne kvantaj!” “Ali si se ga že nabral?” “No, no, no,” jih pogovarja oče. Dve tihi solzici je opazil Veroniki o očeh. Postalo mu je tesno in se je nerodno sklonil nad njo in jo poljubil na čelo.. . * Ko so ostali sami, so dekleta razgrnile Koširjeve darove in našle kuverto z denarjem. “Papa!” vzklikne Veronika razvneto. “Glej!” “Tisto daj meni, bom dal k doti,” meni Tonejec. “Papa, doto hraniš?” vzkliknejo. “Ali vsem?” “Vsem.” “Koliko, papa?” “Tega ne povem.” “Tak povej no, papa!” “Koliko imam jaz?” “Pet hrušk.” “Pa jaz!?” “Pet bušk!” “Pa jaz?” “Pet uši!” In zopet vse tri v zboru: “Papa, surovina si!” — Tisto uro je zaključil učitelj Sivec takole in je rekel: Žalujoči družini: KAISER in SAMSA Cleve., Wickliffe, O. 29. marca 1973 se s francoščino nisem še kar da so se ločili od plemičev; sans- -“Zakaj?” se je začudil, nič ukvarjal." , kilot je v revoluciji pomenilo “Morda ni,” je menila. “Zato * isto kot republikanec, revolucio- mislim, da ni, gospod geometer, Geometer Poznik se je spre- nar, demokrat) se je nasmejal, ker ste vedno tako dobre volje.” hajal ob bregu in ogledoval jez, ‘Kako to,” je pozabila dek-, Geometer se je zasmejal: in vodo. Inženirski posel ni bil lica svojo igro. Ni umela be-; “y tem sva si pač precej po- sicer njegova stroka, nekaj je sede. On ji je iztoimačil, da je1 bobna. Ali si nisva?” pa le vedel iz svojih prvih štu-. brezhlačarica. Razgrela se je v! “Saj,” je prikimala veselo, dij. Tudi je bila nekaka objest-1 vesel smeh: j “in da'povem po pravici: žalost- na slabost v njem. Rad je ugo- “Dobro, da vem! Odslej bom nih ljudi ne maram. Še Helene imenovala vse moške samo še ne! Veste, je kakor nuna, kar hlačarje. j Vsa trapist.” Nato je sedla k njemu in mo- “Trapist?” se je nasmehnil ral ji je zviti cigareto. i geometer. Zazv.j j ^ sumu vijete? je. Deklica je začela gostoleti o vprašala. ! svojern razmerju do sestre, o i c,ko, je oa vinil, navajen ^ njeni resnosti, o njeni tihi eseb- sem- v j nesti, o svojih majhnih sporih z Prešla sta v veder pomenek. Očividno jo je imelo, da bi kaj varjal domačemu tovarišu “pemcu” (Čeh; kdor je doma s Češkega) Kvapilu, čigar govorica mu ni pela. Prehodil je bil ves kraj, odmeril razdaljo med bregovi in nekako doumel položaj. Ni pa mu bilo popolnoma jasno, kako bi šlo s Koširjevim električnim projektom ob povodnjih, ki sežejo do šest metrov visoko. Videl je zapreke v skrajni tesno- njo, o Heleninih intimnih navadah. Zdaj pa zdaj se je previ- iivecieici. in on je pripovedoval (jno oglasil hudobec iz njenih iz svojih mladih let o dijaških I sti bregov niže doli po reki. Ti i časih, ko je začel pušiti prvi to-1 bregovi zavirajo vodo, če nara- j bak, o šolskih prepovedih, o proste, da se jezi daleč po dolini | fesorjih, o maturi, o vseučiliških navzgor. V svoje načrte zamiš-1 dneh in svoji sedanji službi. Ijeni geometer ni opazil Slavice,' Prav nič ni vedela, s čim se uk-ki je prišla z vrta po lazu. Zle- 1 varjajo zemljemerci. Cn je tol- j! knil se je v travo in si zažgal mačil in se smejal: cigareto. Previdno je stopila j .“Ampak, gospodična, ali niste | deklica možu za hrbet in mu za- še nikoli opazili v papanovi sobi j krila z rokami oči in se popa- velike stenske kane? Tisto | čila v basu: . karto sem narisal vašemu gospo- ;j “Kdo sem?” 1 du papanu jaz. Mapa, gospodič- | “Sanskilot,” (mož brez krat- na mapa je moje življenje.” kih hlač; beseda sanskilot je “Oh,”' se je namrdnila, “to 1 znana iz francoske revolucije; mora biti strašno dolgočasno ! , J@rl§ Fiirnase C^a OGREVANJE IN HLAJENJE STANOVANJ IN TRGOVSKIH PROSTOROV ŽLEBOVE, KRITJE STREH, STENSKE GRELCE Licensed, bonded & insured 475-8075 r MO VICE- ^ Kep s»«a NOVICE- ii Iški piofrebfljete - ki |isi dobile ss sveže NOVICE- popolnoma nJIrištranske - kolikor moooče originalne S M s§ zanimive vam vsak tfan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povefle fo sosedu, fei še m naročen nanjo .o Tale pes je OBILJE GUB! -star dve leti in pol, pa ima več kot dovolj gub, ki pa seveda niso znak starosti, ampak pasje vrste. Razstavljen je bil na razstavi psov v Londonu na Angleškem. NOVE VRSTE REŠILNI ČOLN — N AS A^ je pred časom izdelala takele rešilne čolne za astronavte, ki bi morda morali dalj čašo- čakati na morju na reševalce. Čoln je baje ne-prevrnljiv, streha pa je prevlečena z 'materialom, ki odbija radaske žarke, čolne te vrste uporablja sedaj Obalna straža, naprodaI Pa so tudi za civilno rabo. besed, otroška hudomušnost, več, da ne bi smela vedeti. Ali čudno naravno prikrita in ven- -vama ne želim dobro? Helen3 dar razumljiva misel: prav me je že taka, da od nje ne izvem razumi, če si tič. Ne govorim nič; pa si ti vesel človek in mi kar tako. Lej, vem, da ljubiš boš povedal. Heleno in da te tudi ona ljubi. (Dalje prihodnjič.) Samo tega ne razumem, kaj ! _____0____ tako skrivata, kaj se ogibata | Divji konji drug drugega, kakor se ne bi! Divji konji — mustangi — s0 poznala. In to mi tudi ni kar se nekdaj pasli v celih čreda!1 ta^o, kaj je tisto, kar vaju mu- p0 vsem prerijskem delu Sever' či, tako otročja pa tudi nisem np Amerike, slično kot bivoli- -=---------- ............ —M ! * OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI l • PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE / ameriški domovini / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO COTTONS FOR HIM AND HER—Awning-striped allcotton poplin is the common denominator in look-alikes for the young set. Styled by Peter Pan, the kid-proof coveralls feature sušpenders with big buttons in front, and handy patchpockets. They’re teamed with short-sleeved cotton shirts for tops in comfort. 2a vsakovrstna liskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKI DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepi1-Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb41 NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVIN# , ____________ _______