281. številka.
Ljnbljana, v sredo 7. decembra 1898.
XXXI. leto.
Izhaja Tlak dan ivrlrr,  izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejennnn tb avstroogerske deže'e za vse leto 15       , za pol leta 8 gld., za četrt leta -4 gl<i., za jeden Btebec 1 gld. 40 kr —Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto l'i gld., za fetrt leta 3 j-<1 30 kr.. za jedru nrehfc 1 j;ld. 10 kr. Za pi Sil janje na dom raćana ta po lu kr, na meneč,  po 30 kr, za č*trt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znata. — Na nstročle, brez ibto<lobne vp< Sitjatve naročnine,  se ne ozira. Za oznanila plačuje se od itiriatopne petit-vrste po 6 kr., te se oznanilo jedenkrat ti»-ka, po 5 kr. če t>e dvakrat, m po 4 kr. će »e trikrat ali večkrat tibka. Dopisi naj »e izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u pra v n i §tv o je na Kt.ntrrcinein trgu It. 12. Uprav ni Stv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adnomistrati\ne »t.ari.
Telefon afct. 3*1.
Zaradi jutrišnjega pravnika izide prihodnji liat ▼ petek, dne 9 decembra 1898.
Novi štajerski namestnik
Že davno naznanjena prememba pri namest-ništvu v Gradca ee je sedaj izvršila. Namestnik marki Bacquehem je še) v pokoj in na njegovo mesto je stopil dosedanji deželni predsednik v Sleziji, grof Clarv-Aldringen.
Štajerski Slovenci nimajo prav nobenega taroka, žalovati po markija Bacquehemu. Lahkega srca so se od njega poslovili in pri slovesa jih je navdala samo jedna želja: naj bi bj z vojvodo padel tndi plašč, to je v tem slučaja sistem, po katerem se je vodila vsa politična oprava na Štajerskem, sistem, ki je bil vedno naperjen proti slo venskemu življa v Štajerski kronovini.
Novi nsmestnik grof Clary- Aldringeu nam je pO svojih narodnih in polit čnih nazorih popolnoma neznan, ssj je sele jako malo časa, kar je zavzel mesto deželnega predsednika v Šleziji in v tem Časa ni imel prilike pokazati, kako je po njegovem mnenja rešiti veliki in težki problem, od katerega srečne rešitve je odvisna bodočnost našega cesar* stvs, to je narodnostno vprašanje.
Slovenci na Štajerskem so v narodnostnem ozira silno prikrajšani. Dasi je tretjina vsega pra bivalstva te kronovine slovenske narodnosti, ima v deželnem zbora samo 8 zastopnikov, dočim jih imajo Nemci 50; v šolskem ozira nima slovenska tretjina prebivalstva niti najpotrebnejšega in celo ljudska Šola se zlorablja za nasilno germanizacijo, da o srednjih in o višjih šolah niti ne govorimo, v tem ko imajo Nemci vse polno kulturnih in izobraževalnih zavodov; nradništvo je skoro izključno nemško in »s sistematično popoln;uje s nemškimi elementi, da se i njimi toliko laglje sadržaje in utesnjuje slovensko gibanje po ravnopravnosti. Slovenec na Štajerskem je popolnoma brezpraven in ves politični sistem je težil doslej na to, da ga vzdrži v tej brezpravnosti in da mu vzame njegovo narodnost.
Ta sistem, katerega so se doslej držali vsi na* mestniki, js na jedni strani Slovencem neizmerno Škodoval, na drogi strani pa razvnel tisti blazni
šovinizem v Nemcih, ksteri je pravi vzrok tndi sedaj nastali premembi v štajerskem namestništvu, in zato bode za naše stališče napram no verna namestnika odločilno samo to, ali se bo tudi novi namestoik držal starega sistema, ali pa bo poznal tudi za Slovence na Štajerskem načelo pravičnosti.
Politične, strankarske ali narodnostne razmere na Štajerskem so novemu namestniku še nepoznane in minulo bo nekaj čas«*., predno se ž njimi tako seznani, da bo imel o njih samostojno sodbo in ne bo več odvisen od informacij nam skrajno nasprotne nemške birokracije. Tedaj bodemo tndi vedeli, pri čem da smo ž njim.
V nemških listih čitamo, da je novi namestnik odločno nemškega, s odločno konservativnega mišljenja. Nemci torej novega namestnika že z« se reklamojejo in npajo, da ee bo držal tistih načel kakor njegova prednika, Kub«ck in Bacquehem, Izključeno to ni Morda je osrednja vlada mislila, da z možem tacega mišljenja nstreže obema narodnostima na Štajerskem, ssj so na merodajnih mestih bili do najnovejšega časa prepričani, da je koo.se.r-vativstvo ali klerikalstvo poglavitna zahteva slovenskega naroda.
Vzlic sumljivo prjaznim pozdravom, katere so nem tki listi spisali namestniku grofu Claivju, ga sprejmo štajerski Sloverci brez predsodkov, dani obžalujejo, da novi namestnik ni zmožen jezika tre jine v?ega prebivalstva, kar mu bo na vsak način oviralo temeljito in neposredno spoznavanje razmer
Načelnik vlade ima v vsaki deželi širok delokrog in velik upliv pri vseh zadevah. Le premno gokrat se ravna osrednja vlada po njegovih informacijah in po njegovih nasvetih in vsled tega zamore vsak namestnik in vsak deželni predsednik kolikortbliko tirati politiko na svojo roko, kar smo Slovenci le že prevečkrat izkusili. Vzlic temu da je sedanja osrednja vlada našim pravičnim in zmernim — da ne rečemo ponižnim zahtevam — naklonjena, ni izključena eventavalnost, da bo novi namestnik grof Clary morda odločen nasprotnik narodnostnih prizadevanj štajerskih Slovencev in da se bo pri svojem delovanju  ravni. 1   ne po na-
čelih sedanjega miniaterstva, ampab po načelih njegovih prednikov, po nam pogubnih n&č^lib nemških uacijonalcev, v katerem slučaja bode bj proti njemu neizogiben.
Imenovanje grofa CIary>a štajerskim namestnikom nas zategadelj ni razveselilo, k- r Htno pričakovali, d* pride na to mesto odločen in neustrašen pristaš programu popolne ravnopravnosti. To se ni zgodilo. Namestmški mesto je zavzel mož, o katerem ne veno nič slabega in nič dobrega, mož, napram kateremu imamo tako proste roke, kakor yh ima on proti nam. Bod< finoet nam p< k;tž- ali se bo dal grof Clary vpreči v nemški jarem ali ne. Slovenci bodo čakali dejanj novega namestnika in bodo po teb dejanjih uravnali svoje postopanje.
Hrvatje in Srbi.
(Konec)
A je li hrvatsko državno pravo, proti kojemu se hrvatski Srbi bore tolikim žeBtmom, zaista takova strahota ? Čudim se bratu „Srbinu*, da se u tako važnome pitanju pozni.e na Frankovo BHrvatsko pravo", koje je sve prije, nego tumač javnoga n menja naroda hrvatskoga. Tu m je mjerodavan list dr. Jo*. Franka, komu je sreča i budućnost naroda hrvatskoga deve'a briga i koji se pred neukim pukom gradi velikim rodoljubom time, da a svom listu pod naslovom ,Hrvatske remije" grdi i napada Srb j u i Crnu goru i jo) si svojnta Ma-cedomju itd. Ved je tu mjerodavan program stranke prava (po Kvatermku i Anti Starčeviću), po kojem hrvatsko državno pravo obuhvaća Bosnu, Dalmaciju, Hrvatsku, Slavoniju, Medjumurje i Južnu l.-tru. Računalo se obzirom na istu narodnost i na slovensko pokrajine, ali samo v onom slučaju, ako Slovenci sami dragovoljno pristavu ni hrvatsko državno pravo, što se hvala Bogo i sbilo. —
Velika je izmišljotina, da Hrvati traže od Srbije i Crne gore, da se za volju njihovega držav* noga prava odteknu svoje sadanje državne eamo-stalnosti i svoga imena! Hrvati ne traže ništa tud-jega, oni žele Stbima da budu veliki, jaki i samo-
L-1STEK.
„Simfonije'1.
Spiaal Vladimir Jelovšek.
(Poroča A. Askerc.) Avtor je poslal poročevalcu teh vrst to zbirko avojih poezij z željo, da spregovori o njih dve tri. »Simfonijam" je bil priložil pismo, ki je zanimivo aaradi nazorov avtorjevih o pesništva. Gospod Jelovšek piše — ommissis omittendis — mej drugim tako:
„Ja mislim, ili bar mi ugadja, da prava lirika ne samo da obradjuje — preko snbjektivne prizme pjesnikove duše — općenite predmete : ljubav, vjera, rodoljublje itd. — nego da iznaša sasma specijali-zovane dogadjaje tih općenitih osjećaja — onako upravo, kako ih je dotični pjesnik i samo on doživio, osjećao, propatio. Hoću naprosto što intimniju poeziju, pa bila ona i idealna i brutalna i strašna i razorna. Spontanost, primarnost — bez obzira, prvi poriv, prva navala vulkana, — to je zame iskrena prava poezija. I za to toliko štujem Heiue-a, osobito njegova dva ciklusa „Nordsee- : primarna jakost ouvstvs, ženijalni let razorna, veličajno bnktanje fantazije — a često i jasnu vibracija ironična njegovih usna ... Ta spontanost ne može, da se stisne
a komandovane stopice, verze, rime, — tu je tek onaj tajni kontakt med dušom i riječju, koji se očituje u jednakom titraju: kad je duša mirna, onda lagano teku riječi, kad dušu uzburkaju snažni vi hori — onda i riječi u ibjesne, linije postaju š roka, daktili skaču jake riječi svojim tvrdim slovima za* bruje potresnu simfoniju: u njoj se jeca, stenje, kriči, uzdiše, hihoće, bijesni i šapće — ona ovladava biće, vuće ga sa sobom u vrtlog, potrese ga, — i napokon ga izmučena baci opet na pusto, jednolično, tvrdo tlo — svakidašnjosti. Uzmite Heine a i obucite ga u moderno ruho Przybysze vvskoga, zaigrajte po tresno koja Cbopinovn sonatu ili polonaisu — pa kad će ee vratiti kući, napisat će ono, Što ja na -življem: pravom, dubokom poezijom,pravom pjesmom.
Ja ne nastojim, da se dovine m toj savršenosti. Tek to je moj i dejal — on neka bude ishodište, da me razumijete, da me možete mojim mjerilom mjeriti. Ja hoću, da bar netko mene shvati. Ne trebaju svi — ljutilo bi me dapače, da kojigod pluto-krat ili tobožnji mecena umjetnosti može kupiti — radi mode ! — moje pjesme, da ih Čita (nakon obil -nog objeda 1) da im se smije, da prošapće „ludost." i baci ib opet u svoj ormar.
lonče sam individualista — i to je opet jedan razlog, što se ne dam i pod sve regale mlade gene-
racije. Zi meue je to najdragocjenije pravo svakoga čovjeka — osobito pak umjetnika.
Ma^a; v k je rekao: neka svaki umjetnik, pisac, političar radi samo po svom instinktu — radit će već narodno, oč.tovat ća se narodni karakter. Jer to je nešto, sto se ne da dresirati, imputirati, naučiti. — Ja bih to proširio i na umjetnost.
Ja Vara sve to pišem za to: jer Vas molim, da o mojoj zbirci napišete opširnu i objektivnu kritiku za .Zvon". Ne trebam preporuke, jer — ne prodajem pjesama. Tražim tek shvaćanja, razumijevanja — i to je, što Vas molim: psuj te me, osudite me — samo pokažite, da ste me uhvatili, da ste si dali truda prodrijet u sve tančine. Prema tome ni-jesu moje .Simfonije" ni za nedužnu djecu nit za za neuki puk. Još Vam dodajem, da sam medicinar, — bit će V«m jasnije koje „naturalisttčuo" mjesto.
Srdačno Vas pozdravlja Vaš
Vladimir Jelovšek.
G. Jelovšek sicer ni povedal v tem pisma ničesar novega, pa tisto, kar se o pesništvu, zlasti o lirskem pesništvu, razumeva samo ob sobi, to je povedal lepo, drastično, plastično.
Samo takrat, kadar človeka prevzamejo močna čuvstva, ko mu je srce polno, da ei išče duška in rešitve, ta napetost, fcikrat naj prime za paro! Do-
•talni n svojoj koći, ali isto tako h će Hrvati, da i oni budu n svojoj kući svoji vlastiti gospodari, pa ss sa ono nješto Srba, koje sa njekoč primili pod svoj gostoljubivi krov, na će odreći svoga državnoga prava!
A sada molim brata .Srbina*, da mi dozvoli, da ga malko ispravim, u koliko opažam, da nije sasvim pravo npoćen u nafte prilike i neprilike.
Srbi si uzalud utvaraju, da Hrvati ne rabe ć-rilice iz mržnja proti njima, jer ćirilica nije srpsko nego obća slavensko pismo. Osim Hrvata slaže se i Slovenci, Slovaci, Česi i Poljaci latinicom. Ali svakako bi bilo po slavensku stvar bolje, da se svi Slcveni Bluze ćirilicom. —
Niesam btjeo, da verujem svojim očima, kad sam čitao kako brat „Srbin" brani Magjare, koji da tobože ne tlače Srba. Istina ja niesam čuo, da Magjari nabadaju žive ljude na kolce, košto su to u svoje doba Turci činili, ali obće je poznato kako su Magjari bezobzirni proti svim nemagj rskim narodnostima u Ugarskoj i kako im ni}e mrzko ni najpodlije i najogavaije sredstvo, samo ako ide v prilog magjanzacji i magjarskoj državnoj misli.. Mađari sa Srbima isto tako postupaju kao sa Slovacima i Rumunjima i ako dl to tako dalje idi, onda je zlo Ba srpstvom u Ugarskoj.
Brata „Srbinu" nije poznato, da je hrvatska opozicja tkada ustala na obranu srpska cerkvene autonomije. Ta ga moram upozoriti na glavna glasila hrvatske opozicije t j. na ,0b or", .Hrvatsku domovinu" i „Agramer Tagblatt", koji su nebrojeno puta ustajali na obranu srpske cerkvene autonomije, Cime je hrvatska opozicija i opet. dokazala, da je ee Srbi v pogleda vjere ne trebaju bojati.
Sto se ban Mažuranić nije cduševljavao za srpske konfesionalne škole, to je on kao pronicavi političar i čovjuk iz naroda sigurno imao opravdanih razloga. Srbima su zato bile uvj k otvorene hrvatske škole, eto je u ontalom isto, j*r im je naučni jez k isti. Ne ću da se prepirem, da li su konfesionalne ftkole najvtća sreća hrvatskih Srba, ali to znam, da su bas one glavno leglo mržnje proti hrvatstvu.
Brat „Srbin* priča, da su Hrvati god. 1895 za vremena kraljeva boravka u Zigrebu u sred biela dana kamenovali pravoslavnu crkvu i razbili na njoj cj«-koliko prozora. — Nakon mnogo godina došao je hrvatski kralj u listopadu god 18'J3 opet meiiju svoj vjerni hrvatski narod, i hiljade i hiljade puka dohrli sa sviju strana Hrvatske, da ga pozdravi. Oduševljenje bijaše neopisivo! Kad al na jedroJ3 opazi narod, kako su iznenada tik pred kn f.im dolazkom, na slavoluke i zajedničke urede nam;e«teni magjarski barjaci. Gnjp.v u narudu uz kipi i jolte prije podne skidale su se nzprkos silnoj policiji i oružničtvou magjarske zastave silom, a poznato je, kako je hrvatska akadem čka mladež spa'i'a svečanim račinom u po biela dana, pred spomenikom Jela"; ć i b »na, magjarsku zastavu. U dobi te nveohća uzrujsnosti počinili so zagrebački Srbi veliku pogrešku, te eo izvjesili na palači srpske crkvene obeine u Ilici i na odmah kraj nje stojećoj pravoslavnoj crkvi, srpske narodne zastave. Ogorčenost, koju  hu   pobudile   magjarske zastave,
obratila se aada i na srpske sastave, i silni se narod sknpi pred srpskom zgradom i pravoslavnom J crkvom, zahtjsvajne* da se srpske aastave skinu. 1 narod usprkos svoj naoružanoj sili nije popustio, dok zastave nišan skinute. Ali drugi dan iavjeaiie ih opet, demonstracije ee ponovile i moradoss ih opet skinuti. Trrć*i dan isvjeeiše ih opet, demonstracije postigoše svoj vrhunac i narod ss opet razidje tek onda, kad su srpska sastave skinute. Za ove trt će demonstracija proti srpskoj sastavi, razbio je uzrujani narod i njekoliko stekala na crkvenim prozorima. I to je ono kamenovanje pra voslavne crkve.
Brat „Srbin" sasvim dobro iztičs, da Hrvati time što zahtjevaju od Srba, d* buda politički Hrvati ujedno zahtjevaju od njih, da ss odreknu želje da se spoje sa svojim „Piemontom" Srbijom. Tu se je bratu .Srbinu" nehotice zareklo, jer je evo odao težnje hrvatskih Srba, koji iele da Hr vatske nestane s političkoga obzorja, te da ae priklopi Srbiji. To je i jedini uzrok radi kojega se Srbi bors proti hrv. drž. pravni Ali jadnici ne vide, da time rade jedino u prilog Magjarima a sebi na štetu baš kao i Hrvatima! Da nisu poljiti'ka deca, košto doista jesu morali bi već odavna uviditi, da Hrvatska ili ć > biti sama svoja ili magjarska, ali srpska nikada. A ako pož-deru Magjari Hrvate, Boga mi da požderati i hrvatske Srbel A što ono dalje reče, brate „Srb ne", da Ti je svejedno postaneš li Magjarom ili politič kim Hrvatom? Bog ti pomogo i razbistrio pamet, pa ćeš drugačije misliti!
A znaš li brate „Srbine", da u Zagreba izlazi list „Srbobran", kojemu je ime .Hrvatska" tako mrzko da ga nikada ne rabi, vtć se uvjek služi samo imenom „Trojednica" (čudim se u ostalom da ne veli „Dvojednica", jer se Srbi bore i proti sjedinjenju Dalmacije sa Hrvatskom!), i da taj list trpa sve hrvatske i slovenske zemlje pod „Srpske zemlje" ? Ljubljana, Zigreb, Trst su po „Srbobranu" srpski gradovi I A bi li bilo moguće, da u Beogradu izlazi eličan hrvatski list?
Konačno primjećujem jošte samo, da je s hrvatske strane učinjeno već više pokušaja, da se dodje do izmirenja sa Srbima, pri čem hrvatski rodoljubi nisu žalili doprinjeti znatnih žrtava, samo da se dodje do slogs. Tako su na primjer početkom devedesetih godina učinjeni Srbima pod vodstvom Rački-a, Markovića, SmiČiklasa itd. skroz i skroz lojalni i pomirljivi predloži, koje ali Srbi nisu prihvatili.
Ja sam time svršio i rekao svoju poslednja rieč! A Vi br*ćo Slovenci sadite, na Čijoj je strani glavna krivnja radi hrvatsko - srpskoga spora.
_ Rodoljub.
V ljubljtani, 7. decembra.
Ogerska. Na splošno strmenje demisijoniral je hrvatski minister pl. Josipović, katerega so smatrali najzvestejšim oprodo Bacffy,a in ž njim vred se je 40 poslancev, katere je p »slal hrvatski deželni zbor v parlament, izreklo proti temu, da bi se po novem letu bndget in nagodbeni provizorij
določil nagodbeni m, izvenzakonskim potom. Dtmiaij* Josipoviča in izstop hrvatskih (prav: madjaronak ifi) poslancev vsbuja največje začudenje, pa tudi strah v vladnem tabora. Ako so postali najvestejli členi vladne liberalno stranka uporni, komu naj Bsnffv se san pa? Današnji listi poročajo, da se pripravlja že neka draga strančica tudi na izstop iz vladno stranke, ksr je proti vladanju a naredbami. Trdi se celo, da je nastala v ministarstva nesloga, ter da odstopi poleg Josipoviča se nekdo. Vlada pa ima še drage skrbi. Dosedanji veleogledni, pri vseh strankah največjo avtoriteto uživajoči predsednik Desider S s i 1 a g y i je odložil svojs meeto, aa njim pa tudi prvi podpredsednik, dr. L a n g , ki ee strinja gleda taktike in glede izvenzakonskega vladanja povsem sSsilagy jem. Ker je drugi podpredsednik, pl, Kardoa bolan, je zbornica brez predeedstva. Szilagyi je moral odstopiti radi spletk, katere sta kovala proti njemu ministeratvo in liberalna stranka. Banffy in njegova etranka nista bila zadovoljna s taktiko Ssilagyija v zbornici. Zdel ae je premalo brezobsiren in premalo brutalen. Szilagyi pa ni hotel biti drugačen, zato so ga skušali odriniti. No, tudi Szilagyi ee na atrinja z načrti minieterstva, zato se je umaknil, dasi se poteza sanj celo opozicija.
Nov napah rusko politike Imenovanje princa Jurija višjim komisarjem na Kreti ae proglaša v roškem časopisja kot zmaga ruske orijentske politike, ki bo ugled Rusije mej orijentalskimi kristi-jani visoko dvignil. »Nov. Vremja" trdi, da ae je inicijativi Rusije posrečilo, Kreto resnično pomiriti tsr uničiti faktor, ki je bil opasen svetovnemu mira. Prijateljstvo mej Turčijo in Rusijo se more s tem samo utrditi, kajti nesebičnost Rusije je vavišena nad vsak dvom. Kristijani v orijentu pa bodo poslej videli v Rusiji svojo naravno saščitnico. .Novosti' pišejo, da je ruska diplomacija premagala največje težkoče ter podala krščanskemu kulturnemu avetu dokaz, da se Rusija ne boji nobene žrtve, da le vzdrži splošni mir ter podpira humaniteto. Po-mirjenje Krete je nov triumf ruske orijenteke politike. .Mosk Vjedomoeti" pravijo, da se je ustvaril na Kreti položaj, ki jamči vsaki veri mirno eksistenco. Princ Jurij je dobil misijo, spraviti narodnosti na Kreti; v tem ga bo Rusija podpirala.
Afera Dreyfua Picquart znova narašča ter postaja čim dalje vznemirljivejša. Fanatični antisemit DerouleJe je izzval s svojimi tolpami velike poulične demonstracije in izgrede, pri katerih je prišlo celo do streljanja z revolverji. V petih četah je vodil fanatizirane tolpe skozi mesto pred palačo, kjer so imeli pristaši Dreyfusa in Picquarta shod. Mej obema strankama je prišlo do besnih spopadov. — Protesti proti preiskavi Picquartovi se množe: členi akademije, poslanci, žurnalisti, pisatelji, bivši poslaniki in razni odličnjaki zahtevajo, naj se prej dovrši revizija Dreyfusove obsodbe. — .Radical" javlja, da bo sledila Dreyfm-Picquartovi aferi nova, Henrvjeva afera. Henry ae je usmrtil, ker je bil kriv izdajal-atva, za katero trpita Dreyfas ia Picquart. Iienry je zaslužil na let) 8000 frantov. a izdajal več kot 30 000 frankov. .Radical" trdi, da jih je dobival od inozemstva.
Poročilo Mao Kinleya   ,Newyork Herald" javlja bistvene točke Mac Kinlevevega poročila, katero predloži kongresu te dni. Predsednik Zjedinjenih drŽav prepušča kongresu, da reši vprašanje, kako naj ee upravlja v špansko ameriški vojni pridobljeno ozemlje.   Zahteval pa  bode, da se pomnoži stalna vojska od 25.000 na 100.000 mož, da se pomnoži mornarica, ter da se „še nekaj časa" pobira vojni davek. Zmaga Amerike nalaga torej velikanskih bremen ameriškim davkoplačevalcem. Potrojitev sedanje vojske pa se čuje prav kakor ironija na razorože-valni carje/ predlog. Sicer pa morejo nastati na Filipinih kmalu novi boji.  Vodja ustašev, Aguiualdo se poteza še vedno za popolno neodvisnost Filipin ter pridno vežba svojih 40000 mož.  Aguinaldo in njegovi pristaši govore, da bi bili že sami pregnali Špance, ter da ni bilo prav nič treba Amerikancev, katerih niso nikdar prosili pomoči. Zato pa oe more biti govora o kakem odstopu Filipin. Ustaši ne priznavajo niti španske niti ameriške vlade, ampak ho čejo imeti Filipine svobodne in nezavisne. Zjedinjene države so že poslale tri bojne ladije pred Manilo, da so pripravljene za vsak slučaj. Morda se že prav kmalu začne mej Filipini in Zjedinjenimi državami prav tak boj, kakoršen je divjal toliko let mej Kubo in Španijo I
WtT Dalja v prilogi, ~WKŠ>
kler teče kipeči šampanjec poezije sam, spontansko iz notranjosti, vlivaj ga poet svežega v besedno po podo! Stiskati ni več dobro, ne naravno.
Prava lirika je kristalno svetel gorski vrelec, kakršen baš privreje izpod skale na dan. Dastlirana voda je mord t v sili tudi dobra, toda v ustih nam je oslastna; žeje nam ne ugasi organizma nam ne osveži. To je umetna, prisiljena, neslana, ponarejena reč! . . .
Razumeva se pa zopet samo ob sebi, da morajo čuvstva, ki jih hočemo svojemu bližnjemu raz-odeti v pesmi, biti dovolj jaka dovolj lepa, pomembna. Nekateri impresijonisti v poeziji gredo tako daleč v svoj* m radikalizmu, da nam vsiljujejo vsako, de tako neznatno in naivno vibriranje svojih živcev, da nam v svojih pesmicah kakor v sen čnih podobah kažejo vse sanjske otročje sličice, ki se pomičejo mimo njihove subjektivnosti. Oi tod se porajajo tiste „poetične" karikature, ki jih je takozvana dekadenca Že na cente spravila na dan.
Kar je dobrega in d klinci, to ni novo; kar je pa nov* ga, afdktiranega, to je neužitno. Dobro je, <ia se ne drži, ko pijanec plota, stalnih unanjih oblik, ampak da teži za tem, da išče vsi bini adekvatne jez čue, t. j. verzne, ritmiške oblike. Saj je končno in v bistva vsebina, snov in pa oblika jedna
strna nerazlt čljiva celota. Čim se spočne v duši pravega umetnika (poeta) ideja, snov, spočeta je skoro isti bip že tudi oblika . . .
Pravi poet mora takoj vedeti, bode«11 tekla njegova najmlajša pesem v resnih, sanjavih „tro-hejih" ali v veselih, energičnih in pogumnih „jara-bih", ali pa bo skakal njegov Pegaz v burnih .daktilih" ali celo brez uzde v divjih „anapestih".. .
To so torej že znane reči, a nič ne Škodi, če jih gospod Jelovšek tako odločao povdarja in naglasa proti vsem šablonarjem. Nič ne škodi, če jih tukaj pribijemo.
Lirika bi bila torej odsev zunanjega sveta, odjek mileu-ja v pesnikovi duši. Duša poetova bi bila nekako eila občutljiva fotografska plošča, ali pa nekak mikrofinski glasbeni inštrument, na ka terena igra — ves svet. Duša poetova je, kakor g. Jelovšek dobro pravi, prizma, skoz katero se lomijo žarki zunanjega sveta. Ta prizma pa je skoro pri vsakem človeku drugačna. Ta prizma je baš tisto, kar loči „mone" od .tebe", to je individualnost, V umetnosti, v poeziji je krepko razvita, ostro ob-črtana osebnost conditio sine qua non !
Jaz hočem vedeti, kako baš ti vidil, kako ti čutiš, kako ti misliš! Jaz hočem vedeti in videti, kakšen je tvoj — jasi (Konec prih.)
V Ljubljani. 7 decembra.
— (Žaljiva predstava) je bila nemška jnbi lejska predstava v deželnem gledališču. Vsak pameten človek bi menil, da mora pri tacih prilikah izključeno bdi vse. kar spominja na nesrečno politiko, ali na politična nasprotstva, kojib je pri nas v deželi obilo Naravnost izključen pa bi bil moral biti vsak panegirik na Nemštvo; ker to pri nas danes že vsak tepjc ve, da Avstrija ni več nemška država, in da nikdar več taka ne b'.de! Al« vzlic temu izbralo je vodstvo po deželi subvencioniranega nemAkega gledališča neko ubskurno dramatično delo barona Bergerja, v katerem je skoraj vsaka druga beseda „deutsch", „deutseh" in zopet rdeut*ch". Celi večer je kar grmelo o „deutsche Kraft", ki je nničila slovansko s lo, in Rudolf Habsburški ee je rotil in rotil, da naj skrbi, da ostanejo njegovi po tomci „deutsche Fiiruten", „deutsche PflligT" in tako dalje. Vmes pa so švigali „ Heil"-klici otroč*jev iz parterja, in nemški nacionalni duli je ležal nad odlično družbo, ki ae je zbrala ta večer v deželnem gledališču. Prav nič bi se ne bili čudili, če bi bil za ta večer zasedel deželne vlade ložo gospod Scho-nerer, kar se je igralo bilo bi brez dvojbe dopadalo Rosenavškemu grajščaku! Nam pa se stvar ni do-padla, in imela bode prej kot ne svoje posledice. Čudimo se samo cenzorju prt c. kr. deželni vladi: slovensko igro desetkrat preobrne, prej kot jo iz rok da. Časih črtajo se besede najnedohfo«jšega po mena. Tukaj, ko smo slavili svojega avstrijskega vladarja, se je pa dopustila igra, ki je morala žaliti vsacega Slovenca, prav tako, kakor bi bila Ljubljana trdo nemško gnezdo, in kakor da bi počeli Kranjski prebivali sami — Kočevoi.
— (Nadvojvodinja prestolonaslednikova vdova Štefanija) pelj.-.la ae je danes zjutraj z brzovlakom skozi Ljubljano v Miramar, kjer bode s svojo hčerko, nsdvojvodinjo Elizabeto baje dlje časa ostala in ne poj de v Opatijo.
— (Slovensko gledališče) Z včerajšnjo pred stavo je bila zaključena vrata slavnostnih gl-edali-ških predstav v slavljenje cesarjevega z lat.*-ga jubi-leja Dramatično droitvo je priredilo to predstavo brezplačno ter je razdelilo vstopnice me; delavce, sif.duje:',ol«ko mladež, mej ljubljanska narodna dro štva ID mej domaČe vojaštvo Gle blišče je blo natlačeno polno: od mladih, cvetočih lic d j resniii obrazov — vse po vrsti, vsi sloji, vsi 8*anovi. da je bilo videti v miniaturi vso slovensko Ljubljano. V igralskem OsirU j" sinočna predstava ismej ti ■ lepkib predstav najbolj uspela. V Medvedovi igri „Cesar B1 riti eri U III. na MaJetn gradu v Kamniku* so se zopet s izborno igro odliko vab gdč. S1 a V Č e V a in gg. I n e m a n n, I) e y I in II i u mu; pa tudi gg. Danilo, Verovšek In Lovšin so b I mnogo boljši nego zadnjič, da jih smemo pohvaliti. Tudi igrica ,Naš cesar" jo lepi?, gladko iztekla, za kar gre pohvala gospama Pola ko v i in Danilovi ter gg. Ver0viku, Danilu, Deylu, Lovftinu in Housi Tudi 111. dejanje .Ernanija" se je pelo prav d hro. Ob čioitvo je izražalo svoj» zadovoljstvo in navdušenost z glasnim, dulgotraonm ploskanjem, moj ka< terim, smo Čuli brezkončne „Ž vio-klice" ob izva janju eesesarke himne iu ob prelepi iivi podobi, ki je zaključila to patrijotičoo Blavlje, —a —
— (Glasbeni  večer   učiteljev   „ Glasbene Matico" )   Opor.arjaoio im iiiicnimiji   ;l.i iheni  m čer v čitalnični dvorani  »Narodnega doma", kateri su začne ob H. on in obeta s sanimivim svojim vspo redom in že prisnano umetnostjo sod lojo h umet nikov poseben, lep in resen užitek O g Prbchaski,
kateri nastopi danes prvikrat pred slovenskim ob ornstvom kot solist in v Trio-ensemblu, omenimo, da je bil v glasbeno te« retičnih predm< titi učenec klavnega mojstra Dvoiaka, Gospod Junek igral bo jedu«! kI, dbo sod« luj« č» ga g. IV- chdUke, »Serenal a' . — [1 pumo in pričakujemo, da se Slovansko občin atvo v dostojnem število vabilu domačih umetnikov odzove.
— (Jubilej g. Martina Jelovška.) Stavci „Narodne tiskarne" so svojemu tovarišu g. Martinu Jeloveeku povodom njegove 50letniee poklonili krasno srebrno tobačnieo in prirede nocoj vrlemu starčku časten večer.
— (Kmetijsko • kemičnemu preskušališČu za Kranjsko v Ljubljani) poslale so oblasti, društva in zasebniki do 20. novembra, to je v prvih treh mesecih njegovega obstanka, 74 različnih predmetov v znanstveno (kemično, oziroma mikroskop sko ali bakteriološko) preiskavo in sicer 20 preskusen) vina, 12 preskusen) vode iz studencev in vodnjakov, 12 presknšenj umetnih gnojil. 7 pre skušenj ilovice m zemljo, 0 preskušenj žganja, 3 preskušnje vinskega mošta, 2 preskušnji ud. a.i in po eno preskušnjo slarboja, piva moke, s de, kave in platna. Ta zavod je v Salendrovih ulicah št. 3 v 1. nadstropju.
tijske posle) C. kr. kmeti ska družba je ukrenila ustanoviti v proslavo petdesetletnega vladanja cesarja zaklad, iz katerega se bodo nagrajah stari in zvesti kmetijski posli. Ukrenila je pa nadalje, da že letos, t. j. v jubilejnem letu. razdeli 200 gld. in sicer 5 daril po 20 gld in 10 daril po 10 gld. Ta darila se razdele v božičnih praznikih takim kmetijskim poslom, ki se izkažeje, da so nravnega vedenja in da služijo mnogo (najmanj 15) let pri jedoi in isti hifli, ki se p-ča s kmet jstvom Prošnje je vložiti pri odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske do dne 15. decembra t I. Vs*ka prošnja mora biti potr jena od domačega gospodu .'upnika in od županstva. Odbor prosi prav prijazno vie one, katerim ho taki posli znani, naj jih opozore na ta razglas ter jim pomagajo sestaviti prošnjo ali pa jo mesto nj.h narede
— (Porotne obravnave) Včeraj vršili sta se pri tukajšujern deželenem sodišču zopet dve obravnavi. Pri prvi obravnavi sedei je na zatožni klopi 17 let stari posestnikov sin Janez Avcin iz Slavine obtožen hudodelstva razboj nega umora. Proti koncu meseca maja opazovalo se je, da ima Janez Avcin nenavadno mnogo denarja, da potratno živi in da je za nekoliko daij odpotoval na Reko. Avcin trdil je začetkom, da je bbzu vasi Komarje našel 235 gld., pozneje pa se je vdal, da je denar v noči od 11. na 12. maja vzel zasebn cl Katarini Kovhčič v Slavini. Katarma Kovačič je isto noč n;«gloma umrla, čeravno je bila še 11 maja popolnoma zdrava. Obdolženec je potem v preiskovalnem zaporu pnznal. da se je 11. maja opoldne v hišj Katarine Kovačič skril v peč od koder se je zve čer splazil v kamro ter čakal, da bi le-ta zaspala. Čakal je dopolnoči Potem pa je pristop I k njeni postelji, jo zagrabil za vrat ter jo davil tako dolgo da je bila mrtva. Poiskal je pot**m ključ od Skrinja, vzel iz nje 235 uld in odišel domov. Vleg-d «e je na seno, a ni mogel zaspati Ze ob treb zjutraj sel je v gozd, kjer je že pr«-jšoje dni delal, in skril tam denar. Aveia bil je krivim spozuan in obsojen na petnajst let težke ječe, poostrene s postom vsak mesec io trdim ležščem v te umi cel ci doe 1 1 maja vsakega kazenskega leta. — Pri drum obra navi bi je posesrmkov srn Anton S k r a b a j i« a iz Lj;ibka. katerega je državno pravdmštvo tožiio zaradi bu doJelstva goljnriie, od obtožbe oproščen
— Napad v Ružniskem gozdu) V noči dne 2 t. m. okoli 11. ure vračal ee je brivski po močnik Franc Sopčič z Rožnika v Ljubljano. V gozdu pod cerkvijo napadli so ga trije moški, ga vrgli na tis, mu pobrali dennr iz žepa in mu vzeli srebrno uro ? verižico, klobuk in galoše.
— (V Ameriko) jo je hotel popihati Matija Novak s Poljan v Kočevskem okraju z numenom, da bi se odtegnil   vojaški   dolžnosti,   a   na tukujš njem kolodvoru ga je zasačil mestni stražnik in ga odpeljal v zapor.
— (Cvet v decembru) Goap. Matija Golub, vinski potovalen, nam je prinesel razcvetelih iož, katere je utrgal na vrtu gostilničarja L'>r- noa Škofa v Zaklancu pri Horjulu. — Gosp. Srečko Zalokar poa'al nam je vejico z zrel un uiabnam>, Dtrgano v Škocijanu.
— (Premembe v učiteljstvu.) Učiteljica gdč. Viktorija Juvaočič je premeščena v Posto-jino. u .'i tel j v Nevljali, gosp. Pavel Gorju p pa v Kamnik. Začasna učit»ljica v Mirni peči, gol Marija Arh je imeno-ana za df-fin. uč teljico v Toplicah, učitelji«-: g"' Pavli Brezovce k pa je dovoljen i/.st p iz učiteljske službo.
— (Nova. jadaorasirdnica ) Deželni šolski svet je sklenil ustanoviti v Vrhoven: jednorazredn 00
— \Litijske Slovenske)   poslale  so drožbi s*. Cinia in Metoda loo gld   pokroviteljnine koi jnbilejcki dar. Zastopnica bo gospa M »..., Vran . železniškega uraiiivka soproga v Ljubljani
— (Državno podporo) v znesku 100 gld. je jioljedelsko munsrerstvo dovolilo kinetički podruž niči v Ljubnem pn Radovljici za nakup kmetijsko
strojev.
— t  Glasbena Matica"   V Novem mestu V četrtek,   Une   iS   oV, embra   lS9;s. prrede in-itelp „Grlaabeue Matice*  v Lnhijani. gg : Josin Sedral, vijolinitt ; Juiij Junek. čelist ; Josip Procluizka, pi JHnist   v   čitalnični   dvorani    prvi   glasbeni   več* r. Vepored : l. a) B. Srmtana: „Iz domovine",   b) H Sit t: „Mazurka", za go.*li  in klavir    2   Fr. Liszt: Koncertna parafraza  na   motive iz Verdijeve opere „ tt'golnito*. za klavir.    3   a) J. Prochazka : Sere-nata,  b) 1)   Popper:   Taranteda.  za čelo in klavir. 4. Dr. Anton   Dvorak:   „I)umky",  Trio za klavir, gosli in čelo  op. 90. I. Lento maestoso. II. Adante III. Allagro  Začetek ob 8. uri zvečer. Drugi i tretji glasbeni večer  meseca  februvarja i marca 189(J 1.
— (Iz Starega trga pri Poljanah) se nam piše: Kakor navadno, odrmda je naša HtarotrAka pošta 26. m. m. zjutraj ob 6. uri proti Nemški Loki. Za četrt ure pnhajal le poštni blapec nazaj in našemu županu g. Juriju Fug*ni naznanil, da ho razbojniki prevrnili poštni voz in ga hoteli okrasri, da pa tega vender niso storili. Zupan je dirjal po vasi in ljudi skupaj zganjal, da so šli s puškami in vilami razbojnike preganjat. Pame'ni )jud)e so ostali doma  in storili  t>o prav,   kajti črna vojska,
spoznala, da o razbojnikih ni sledti Tn7 da je voz blizu vasi Petrograd prevrnil — vihar! Ta grozno nevarni slučaj as je primeril pet minut o I orožnišk^* postaje. Prej kot rn si je župan mwli!, da dobi kako plačilo, če vjame ^razbojnike" in zato ni orožnikom o Broparskem napadu' ua poštni voz nič povedal, ampak je šel sam s svojo vojsko lovit „ravb*rje", pozneje pa jim ni ničss >.r povedati imel. Zlaj se sevada ves črnomaljski okrai smeje tej d.'godbi. — Pret kratkim nas je zapustil narlučitelj g Ivan Zupan, kateri si je prid.bi veliko zaslug za naše gasilno in tamburašku društvo. Premeščen je na lastno željo, ker se je naveličal preganjanj* naših klerikalcev.
— (Iz Planine pri Vipavi) so nam poroča: Tudi pri n>»s obhajal« smo 50letnico cesarja prav slovesno, /e. na predvečer nazninjalo je strel|anje iz topov slovesen praznik Iz zvonika in s šolskega poslopja plapolalo je mnogo zastav. Drugi dan bila je ob 9. uri slovesna mah. Po maši je bila lepa slavnost v šolski sobi. G učitelj Janko Grad je v jako lepem govoru pojisnil pomen praznika svojim učencem in uVnkam ter pričujočemu občinstvu. Srčni B2ivio klici" doneb so po šohkem orostoru. Ko je Ah g. katebet iapregOVOril nefeaj besed bil« so vsi otroci obdarovani z lepmi c<^s ^rskirni podobami. Ves dan grmeli so topovi in še zv-č*r dol si iz src domoljubnih Planincev kipeti: »Rog ohrani nam cesarja !"
— (Iz občine Loze na Vipavskem) se nam
piše: Občina Lose JB na prav si /ve*«a način piai uovala cesarjevo petdesetletnico. N^ [iredvečer seje streljalo s ropiči iu je bila Kastvetljava, Posebno krasuo je bil razsvetljen grad g. Maverja. Dan 2. decembra so oznanili streli, popoldsu pa je bila po goščena mladina iu siromaki z jedio in pijačo, za kar je občina dolo da Jo gld . gospod grajsčak Karol Maver pa je daroval 40 gld. iu skoro 100 litrov vina.
— (Velikonemške demonstracije v pro-stijski in  mestni  farni cerkvi v  Ptuju i Iz
Ptuja se nam piše 5. t m. Pod naslovom „Pro-gramm der Jub.lilnms und Adventandac-bt in der PropKtei uu>: Stadt: farrkirche Pettau v o in ■>. bis 11. Dtc-'mber 1898" započele so se v tukajšnji mestni župnijski cerkvi prepovedi n e m š k o n a-rodnih misijonarjev, pr> katerih je j»rišlo do obžalovanja vrednih provokacj f>roti — Slovencem, ko |e pred včeraj nek; misijonar — imenovali BO ga p. Abel — začel patetično na prižnici kričati: „Icb bin ein Dentscher" začela je mestna faklnaža v cerkvi upit.i ^Heil". To je razžalilo g. prosta tako, da se je vsled tega odstranil iz cerkve. Tudi drugi irezni in v resnici nabožni obiskovalci ho to storili. Dijakom tukajšnje deželne gimnazi'e je ta čudni propoveduik nasvetoval, da uaj so in naj ostanejo svesti N-nii i, kakor je tud on. No, mož ie jako slhbti poučen; večina ptujskih dijakov so rekrutira ia — Slovencev, Kaj toraj namerava ta nmisijonar" s svojim hujskanjem proti ptujskim Slovencem? ObialujemOi da se taki, nas ptujske Slovence žaleči dogodki niso od zgoraj preprečili. S takim postopanjem trpi le ugled domače duhovščine, katera se. žal, tako skrbno ogiblje vsakemu koraku in dejanju, koje bi utegnilo v narodnem oziru vzburiti živce — našemu županu g Ornigu. Skoraj nam se vsiljuje ostra, a primerna beseda v pero; pa k« r upamo, da se Slovenci v me3tu; župi.i cerkvi v F t nju ne bodo \eč žaldi, jo za danes za-
doiimo.
— (Letno glavno zborovanje slovanske čitalnice mariborske) bode one IS decembra t 1. on 7. uri zvečer v društvenih proitonh. Po zborovanja is bod>> dražbenim jiottim oddali naročeni fiaaniki.
— (Iz Rajhenburga1 se nam piše: V nedeljo 20. novembra vršila se je v našem trgu izvanredna alavooat, odkril se je namreč spomenik cesarja Fianca Jožefa 1. — Po trudapolnem pnzade Vanji posrečilo se je tukaišnjemu občinskemu pred stotniku g Unechuldu, nab-ati mej občani znatno svoto. Samostau trapistov je prispeval 100 golu. Slovesne maše udeležilo se je okoli poldrugi tisoč £up)janov in mnogo odličnih gostov. Slavnostni prostor je bil kaj bogato in okusno okrašen z zelenjem tn zastavamt. Tu je naslikal . • ranemu mnog brojnemu občinstvu gosp IJeujamin Kunej v živih, jedrnatih besedah življenje našega vladarja, na kar je mešani zbor ls domačih pevcev zapel cesarsko pesem. Po odkritji spomenika podali so se povabljeni gostje k banketu v restavraciji gosp. Un«chuld:i, kjer so izkušene roke vse izvrstno oskrbele, karkoli je le poželeti. Pri banketu se je v navdušenih besedah napivalo presvitlamu cesarju. Sicer pa gre v prvi vrsti vsa čast našemu vrlemu občinskemu predstojoiku, gosp. Unschuldu, ki se je mnogo muo;'o trudil, da je s tem jako okusno iz gotovljentm spomenikom ozaljsal uam trg, ter da je s prirejeno, za tukajšne okolščiue velikansko svečanostjo oživil se čut m okrepila se vdanost do vladarske hiše in do domovine.    K cesarjevi pet-
desetletnici ne je tuksjftni trg v predvečer sijajno razsvetlil. Požarna straža je priredila bakljado; pred novo postavljenim cesarjevim spomen kom pa sta g. župnik \Valter m g. B*nj. Kunej zbranemu ljudstvu v navdušenih besedah označda pomen slav-nosti, na kar je zapel mešan zbor cesarsko pesem. 2. decembra ie bila slovesna ma5a, katere so se udeležili zastopniki vseh stanov. Na to so se razdelile pred cerkvijo dosluženim vojakom spominske svetinje; g župnik Mere pa j« v primernem nago voru raztolmaČil pomen tega odlikovanja. —Za tem sta v šolskem poslopji pred jako krasno z zehnjem in zastavami ovenčano cesarjevo podobo v navzoč nosti trških gospodov in gospej deklamovala dva učenca slavnostni pesmi; dalje je povedovala učenka o osebnosti cesarja in druga učenka pa je slavila blugo srce vladarja, na kar je oadučitelj, g. Matko, v kratkih potezali označil neumorno, blagodušno delovanje našega slavnega deželnega očeta. Končno se j« zapela cesarska pesem.
— (Čitalnica v Brežicah) priredi v nedeljo 11. grudna 1898, L ob 8. uri zvečer v .Narodnem domu* v proslavo 50letnega vladanja Nj. Veličan stva cesarje Frana Josipa I zabavni večer. VspO red: A. 1.) B, Ipavic: Prošnja, moški zbor 2) A. Forster: Planinska m< ški zbor. 3 ) » * *: Slovanske pesmi na citrah. 4) Občutki, moški zbor z bariton somospevom. 5.) J. Grbč: Milotmke, 2 samospeva v spremljevanjem klavirja. 6) * * Sarafan, za citre in liHrmon'j (ruske narodne pesmi). 7 ) A. Furster: Napitnica, moški zbor. B. Pr«da|a razstavljenega letošnjega vina iz celega brežkega okraj* in razdelitev istega po srečkah; vabijo se torej vsi vinotržoi in vinopivoi. Cisti dobiček je namenjen v prid šolski mladini. Vstopnina l krono za kmetske ljudi 20 kr.
— (Preganjanje slovenske zastave v Go rici) „Soča" poroča o uprav nečuvenih dogod ah, ki so se o priliki cesarjevega jubileja primerile v Gorici. Italijanski veljaki niso razobesili ne jedoe cesarske zastave, a namesto da bi bila državna policija premišljevala o pomenu te demonstracije, se je omejila na zasledovanje — sl.iveoskib zastav. V stanovanje g. Gabričeka je prišlo vsega skupaj šest redarjev, ki so zahtevali odstranitev razobešenih slovenskih trobojnic Jednako se je zgodilo drugim Slovencem Največji hrup y bil v „Šulskem domu*. Mej cerkvenim opravilom je prišel redar v hišo in zahteval odstranitev slovenske zastave. Obljubilo se mu je, da se sname zast-tva po končanem opravilu Koj na to je prilnmastilo v »šolski dom" šest redarjev, na čelu jim neki rfuijal Kratky. ki je zahteval, da se slovenska zastava takoj odstrani. Vsled tega se je slanost takoj zaključila, a s slovensko zastavo je padla (udi črno-rumena. Mej tem se je pred hišo zbralo mnogo znanih Lahov, ki so se Slovencem rogali, policiji pa ploskali. Postopanje politične oblasti goriške je naravnost nečuveno. I)očim se na jedni strani na ta način preganja slovenska zastava, ki je zajedno zakonito priznana deželna zastava vojvodstva Kranjskega, se na drugi strani brez vsacega ugovora pripušča razobešanja Irankfurterskih zastav. Postopanje goriških oblastev je skrajno žaljivo za ves slovenski narod in zato {»oživljamo slovenske poslance, da nam za to žaljenje izposlujejo popolno zadoščenje.
* (Najbolj razširjeni jezik} j* kineški; govori ga rad 100 milijonov ljudij. Za tem pride jez k Ilmdov, katerega govori 100 milijom.v ljudij; isto tak.i tudi angleški. Potem je pa takoj ruski jezik, -aterega govori 90 milijonov ljudi), a francoskega To, nemškega 56 in španskega 48 milijonov. Ker se zadnji čas ruski jezik zelo hitro razširja, zlasti v Aziji in mej Slovani v Evropi, je pričakovati, da bode počasi izpodrinil vse diuge ter zavzel glavno mesto.
* (Soproga napadla z revolverrjem) Soproga upokojenega mnjorja Scheneka v Gradcu je streljala doma z revolverjem na soproga ter ga ra nila na glavi in na rami. Major je hotel govoriti sam s svojo hčerjo ter je zavrnil soprogo, ko je hotela pogovor poslušali. To je st<ro ženo tako razburilo, da je tekla po revolver ter streljala na moža. Govori se, da majorka ni zdrave jiameti. Bržčas pa je vzrok naravDejši in preprostejši.
* (Padla v vreli sladkor) N* Dunaju je zadnje dni padla lOletna tovarniška delavka, Marija VVinter, v vreli, stopljeni sladkor. Delavci so jo hitro potegnili iz kotla, toda bilo je že prepozno. Opekla se je tako zelo, da bode bržčas umrla.
* i Ženska v Ameriki.) V Zjedinjenih državah stopajo žensk« čim daljo bolj v javnost Tako je bilo leta 1870. samo 8023 ženskih trgovesv, dočim jih je seda) nsd 188.000. SI.kane in kiparic je bilo pred osemnajstimi leti 412, sedaj jih je pa 16.000. V istem času je naraslo število — igralk od 602 na 3883 in število pisateljic in žurnalistk od IT)'.' na 8168; ženskih duhovnikov .elergg wo-menu je bilo 1870 leta G7, a sedaj jih |e 1522; ziravnikov pa je 730O. dočim jih je bdo 70. I. 651.
* (Koriat Rontgenovih ^aTKov.) V Kaliforniji je posestnik Rudolf Spreckles. kateri ima ua svojem posestvu 14 000 kokoši j, s pomočjo II nt genovih žarkov konstatoval, katere kokoši morejo nositi jajca Ta famozna ideja mu je prinesla precej koristi, kajti one kokoši, ki niso zmožne nositi jajca, je dal Spreckles takoj pitati in potem za pečenko prodati.
• (Pri ljudožroih ) Ni še d »Igo tega kar so bili divjaki Salomoaskih otokov zaradi umora barona Nnrbecka ostro  kaznovani; zato je mislil ka pitan ladije „S*a Ghost",  da  bodo napram belim bolj prijazni. Meseca septembra je odjadral iz Queens« landa in se obrnil proti otoku Uubi, kateri spada k nemškim Salomonskim otokom.   Ko  so divjaki ugledali ladijo,  približali so se jej v čolnih s pal minimi  vejami, v znamenje   mirovnega mišljenja. Pustili so jih na krov, in ko se jih je nabralo pre cejšnjo število, planili  so hipoma z nožmi na ne-oboroženo moštvo.   Kapitan  s- je hrabro branil s sekiro, toda končuo so gi premagali, umorili in v morje vrgli. Pri živl|enju ostale tri mornarje in tudi nekaj trupel so odvedli na kopno, da bi jih požrli. Toda pri preiskavi ladije  našli  so žganja in 89 do nezavesti upijauili.   Pri tej priliki se je dvem ujet-n kom posrečilo pobegniti s čolnom in se čez d/a dni potem rešiti na neko ladijo, kjer so jih gosto ljubno sprejeli.
Darila i
„Veseli zajčki" so ob priliki slovesnega blagoslovljenja nove hiše in kleti g. Lojzeta Z-tj ca v Spodnji Šiški nabrali in izročili Št. Jakobdco-trnovski podružnici 2 2 kron, ki se za ta dar toplo zahvaljuje.
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo a v Cirila in Metoda: G. Le-
opolilina Tomšič, učiteljica v R bmci 2 4 kron 4 0 vin, katere sta nabrali z g. Pspi Fleš na jubilejskera banketu v R buici — G. E. Orožen, nof»r v Trebnjem 20 kron 40 vio., nabrane pri banketa dne 2 t. m. — G. Mitnica Ravnikar v Radečah pri Zidanem mostu 10 krou iz nabiral mka — Gosp. Davorin Lesjak, učitelj v Rušah 4 krone 20 vin, iz nabiralnika pri g. Muleju. — Gospa Olga Vrtovče«a nabrala 2 kroni 3 0 v i n. — G. Alijaž na Šmarni gori 1 krono 10 vin. — Skupaj 62 kron 40 vin. — Živeli rodoljubni darovalci ia darovalke in njih nasleduiki!
Popravek. V predvčerajšnji izkaz daril 3e je vrinila neljuba pomota. Iz Postoj ine po g. Ivanki Remičevi poslani „šparovec" omizja „Karfiola" 8 12 kron 0 5 vin. je bil namenjen (kar kaže že geslo) za „Prešernov spomeni k", a ne za Ciril-Metodovo družbo, kakor je pomotoma izkazano. Prosimo torej, naj s* to blagovoljno vzame na znanje na dotičnih mestih.
&nji±c» vnosi*
— .Prosvjeta". Broj 23 Sadržaj: Dragošio Bigin: Crna kraljica, roman iz brvatske prošlosti. Badehć Viktor: Jesenske misli, pjesma Gruber O: Jaki okovi. Culoma Lu'sP.: Malenkosti, preveo dr. August Barambaiid Kuhač Fr Š : M <r na pl. Gvo-zdanović, hrvatska operna pjevačica. Podravski Mi livoj: Ruminjske narodne piesme. Jubilej u samostanu milosrdnica, Don de Arnaza J B : Priprost život, pjesma, preveo Nikola Oatojič S!oW80ki: An helh, prevela Štefa Iskra. Jubilej Njegovega Vali Čauatva Franje Josipa 1. Nović Kuzma: U kolu, pjeuma. Toni Bogumil: Razlika. L stak. D-d si k je namenjen cesarjevemu jubi le n ter donaša te le slike: Car i krali Franjo Josip I Nadvojvoda Franjo Josip uz Radeokoga u bitci kod sv Lucije 6 svibnja 18 18. Na*tup Frani« Josipa I. na priestolje 2 prosinca 1848 Krali Fn»njo Josip I u bitci kod Sol-f-rina. Porod ca Franje Josipa 1. u pedesetim godina D orao Godoliii. dvor u Budimpešti. Kraljevska vila u Laincn. Dvor n Sebonbrunnu. Dvor n Laksenburgn. Kraljevska vila u Išlu. Marina pl Gvozdanov č. Ta krasni list znova priporočamo!
Uredništvu „Slo enskega Narod*"' v Ljubljani!
Ker sem daroval sveto maflo 2. decembra t. I , nisem tega storil iz političnih ozirov, ampak 1« za naše visokošolce, ker razven teb v cerkvi drugih graških Slovencev še bilo ni, cerkvica je bila silo prazna. Politični, izzivajoči nameni meni še v glavo niso prišli, še manj, da bi s svojim postopanjem koga razžalil. Ko bi bil celo stvar boljši premislil, bi gotovo ne bil pustil zlorabiti svojega imena za namene drug h Samo ker je minister bogočastja v priložnosti petdeset niče cesarjevega vladanja želel, da bi učenci ntžjib, srednjih ia visokih šol božje službe se vdeležili, sem si mislil, da bi ne bda tolika napaka, ko bi naši visokošolci v kateri manjši cerkvi službo božjo imeli. Kskor sedaj tukajšue razmere poznam, se je 2 decembra t I. zadnjikrat, slovenski pelo, celo do preiskave pride zavoljo te malenkostne stvari, akoravno ni na tem kaj ležeče.
Gradec, (J. decembra 1898.
Avguštin Skočir.
kuratbeneficijat.
TiliTonicna in Drzniavna poročna
Dunaj 7. decembra. .Slovanska kršč. narodna zveza" je imela sejo, v kateri se je posvetovala o različnih postuiatih glede Primorske. Klub je tiadalie sklenil poslati k Iiiegerjevi slavnosti posebno deputacijo, v kateri bode jeden Slovenec, jeden Hrvat in jeden Malorus. Klub je sklenil, pozvati vlado, naj dovoljuje za obnovitev viuogradov svoje subvencije ne glede na dovoljene deželna pod pore, naj podpira 11 tiffeist-nnve posojilu ce in naj se pri vseh javmh delih porubi a»o samo avstrijski delavci. Končno je klub sklenil, da bo vlado interpeliral radi preganjanja slovenske zastave in je testavo dotične interpelacije naročil posebnemu odsek«, v katerem so poslanci grof Coronirii, dr. Ferjančič, dr Gregorčič in Po vse
Dunaj 7. decembra. Vlada hoče, naj bi državni zbor zboroval prav do k >nca tega leta, namreč do 30. decembra. V tem času naj reši zako i o uredb plač državnih slug, zakon o lokalnih železnicah ter budgetni in nagodbeni provizorij. Vlada predloži nagodbeni provizorij že v petek. Ako se ntigodbeni in budgetni provizorij do konca leta ne doženeta s pailamentom, se uveljavita 31 t m. s § 14.
BudimpeštM 7. decembra.    V parlamentu so se danes primerili jako viharni pri zori.   Začetkom seje se je preči ta lo pis.io, s katerim naznanja dosedanji predsednik Szilagv svoj odstop. Mej čitanjem je opozicija demonstrativno vpila „eljenM. Podpredsednik Langje izjavil, da tudi odstopi, d* pa hoče voditi se e provizorno dalje,   ker je  drugi podpredsednik na dopustu  Košut je predlagal, naj se Szi-lagvjeva dtmisija ne sprejme. Polony je dol žil vlado,   da  je  od Szilagvja  zahtevala, naj mesto po zakonu postopa proti opoziciji z na silstvi, da  hoče vlada,   naj bi namesto parlamenta vlada'a njena stranka, in da naj hi bil S/:il»ey postal nekak Abrahamov/ cz. Ko je začel Banffv govor ti, je nastal v zbornici ne popisen vihar.  Opozicija je razbijala s pestmi po klopeh, teptala z nogam in kričala »Absag*, „Ven ž njim', „Odstupite"  tako, da Banffjrja ni bilo razumeti.   BintfV je dejal, da obžaluje od-štop Szilagvja in da ni od Siilagvjft m6*Sar nepravilnega zahteval, češ, kdor pozna bivšega predsednika samostojnost, tisti  ve,  da se od njega sploh ne   mora   nič nepravilnega zahte vati. Ni predli g grof.* Appnnvija je zbornica  sklenila,   da   Szilagvjevega  odstopa ne vzame  j a  znanje,   na   kar  je podpredsednic sejo zaključil.
Budimpešta 7. decembra. Vsi listi priznavajo, da je pol- . žaj sk/ajno krit cen. Via da upa, da d. bi Tiszov predlog, naj se vlada po oblast' vzdržati sedanje razmerje s Oislitvansko in s Hrvatsko, tud: če ji parlament ne dovoli ne bttđgetnrga ne n»godben*ga provizorija, 2f>0 podpisov, iu da podpišejo tu predlog tudi hrvatski podarci Ah se Bul.y s tem resi, je dvomljivo Stranke že ugibajo, kdo postane njegov naslednik. V prvi vrsti se Imenuje grof Cs»ky.
Budimpešta 7. decembra, Veleuplivni člen vladne stranke, K m mer, je iz kluba iz stopil. Danes mu sledi še več družili
Pariz 7. decembra. »Rsppel* poroča, da je kasač jski dur dobil dokaze, da vsa izdajstvi, katerih je obdolžen I)reyfus, je storil IIen'y, katerega posredovalec je bil Ksterhazy.
Ceneno domafle zdravilo. /.a uravnavo in ohrii-aitev dobrega prebavljenja ko priporoča raba mnogo desetletij dohroznanega, pristnega ,. >1 o 11 ovega Seirilitz |>ra*ka", <i se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na ?se težkote prebavljenja. Originalna skatljica 1 gin\ a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar a. MOIJj, c, in kr. dvorni zalagatclj na DUNAJI, TucMauben t* V lekarnah na deželi je izrcr.no zahtevati MObL-ov preparat, '..'i/.nam..'. an 7. varnostno znamkn in jiodpisom. Manj kot 2 Skatlpci se ne poAlje naravnost. 1 (5—17)
Rlohterjeve aidrove kamenens gradtlne skrinjice m Igraća, ki navaja otroka k izmišljanju ter mu vadi oko iu roko. Sidrovc kamenene gradilno skrinjice ho s svojimi mnogovrstnimi oblikami nova igraća ter muogo prakticuejse od lesenih gradilnih. 0 tem se more vsak prejiriCati 17. ilustriranih cenikov, ki so gratis na razpolago. Naravnost fmdovito je, kako velike in krasne stavbe bo more graditi že z razmeroma malo skrinjico. Zato pa priporočamo to igrač.o za nakup vsem stanŠem, ki š- ne vedo, s film naj razvesele letos hvojo deco. Sidrove knmeiietie gra-dilne ikrinjics so najinncstnejsc darilo. Paziti jc na znamko "sidro.•'
navala.
Povodom zlatega jubileja nagega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. zložili so na proSnjo podpisanega v prid Sol. mladini nafti Vil gld. 4f> kr. in kos (80 m) barheta nasled' u solaki dobrotn ki:
Županstvo Vrhpolie HO gld.; županstvo in krajni Sol. svet v Vipavi po vn gld.: po Mi ^ld. darovali so: gg. Franc Dolenc, trgovec v Mariboru, grof K. Lanthieri in družina Maverjeva; po ."» gld.. gg. Erjavec, Mote Puschnik, Dr. SeŽun, advokat na lOin.ju in Hehvvickert; po :i gld.: gg. (iuidovee, Nosau, Scahnii; po 'J gld : gg Hrovatin, A. Perliavec, Silvester, Kknk ; po I pld. : gg. Anmann, Dausin, Ilernot. Hrutovž. Deklev-i, Furlan, Hr b, .1 u I iani, Kratorhuill. Loiar, Dr. Lučč, Polealek, Phillipp, poftta, M. IN-rliavec, Tomažič, Trum /./.i, Venca1.v, Zorko; po r>o kr. : gg Arko, C »Oa. Alojsija Dollenz, Ana Doli ne, Ju ne/. Ilollpiiz, Fajdiga, (iogala, Nabrgoj, Neoljan, Pangtrc, Perko, ^mc, J-hfrer, Turk UrSič, Žvokelj ; po 40 kr. : g. Kobaj Matej, po .'50 kr : gg. Viktorija Dollenz, Kobo), Stekar, Žen; [»o 2f> kr.: g. Torcelj; po V!U kr : gg. Mesest el Svagclj. Vidnh.
S temi d na rji nakupilo so je l< O podob piesv. cesarja; HO knjižic „/.upali .Nas cesar"; 120 kuj žic. Dimnik r/lati jubilej »n .'ioo maslenib fttruc, po kr.; za l.r>6 revnih otrok pa Imli ra/.mli oblačil
BI, gospod Franc Ks. Souvan v L ubijani poslal jo koB harheta.
V imenu obdarovaiuh Otrok Itefa si podpirani v prijetno dolžnost izreči vsem blagim d .hrot nikom, ki so hc jdi prav po želji iiafiega blagega csarja Franc Jožefa 1. za Njegov /lati jubilej tako OOUO spomnili, srčno zahvalo. Uog plačaj}
Šolsko vedstvo v Vipavi dne 8 prudna lb'JB
Anton Skal«, Sol. vodja.
htov. as.    Uflzeinu giodalisce v Ljubljani,  p*, pr.aaa
Znižana vstopnina!
\ Četrtek, dn€ h. decembra 1898.
Ali je to dekle!
lturka s petjem v 4 dejanjih .Spisal Kaiol Costa. Godbo zložil Karol M i Doiker. Poslovenil V   U. Kape m k g. Hilarij
B nisek.   Režiser g. Hud. (nemarni. Blagajnica se odpre ob i   uri.  Zufetek ob 1 ,H. uri. Konec Ob 10, uri.
Pri  predstavi sodeluje orkester c. in  kr. pespelka 6t. '27. Prihodnja predstava bo v soboto, dne 10, decembra: „ \j n Traviata".   Opera O. Veidija.
Iz iir*t4itfK«-j£>t listo.
i.vrxitiir m 11 «1«m. UuiJvn«' -ir»*».».« Posestvo vlož. stev. .'16, 186, 149, Hi', 22* in kat.   obč Prem,
OOnjODO 1640 gld , dno !». debeo brn v Ilirski Bistrici
Posestvo vlož. .štev. \a, '.'.i '.»7, kat. obč. Kot, c-njeno 1H8I gld. Vit) kr, dne B,  deceu.bra v Črnomlju.
Mare Vidovič iz Osunja zemljišče vlož ste/. -Jo& kat obč Črneč - vas, cenjeno 85 gld. '.*'.) kr , dne 10 decembra v Kostanjevici.
Zemljišča vlož. stev. .'$!< in R88, davč obč Cerkovtk* vas, cenjena 4fiti3 gld, dne Ki. decembra v Logatcu.
Ivana Rusa iz Prež, posestvo vlož stev. 1H7, 210 kat obč. Jurjevica, cetijeno » • 114 gld *J4 in 421 gld 42 kr.. dno 10, decembra v Ribnici
Marije Ore bek zemljišča v Molsniko, cenjena 2857 gld. 20 kr., dne 18, decembra DS Brdu.
Gregorja Zobca II Ilrovače, posestvo viol itev. 20 in 104, kat. obč. Ooričavas cenjeno 6996 gld. iV.t kr. in -Ju gld   70 kr.   dne 14. decembra v Hibnici.
Apolonijfl Pijelik zemljišče vlož. stev. 10t>, kat. obč. Žužemberk, cenjeno lOkO gld., dne 14. decembra v Žužemberku.
Umrli Hip V »UlUDljMllI;
V deželni bolnici: e   I, decembra:   Ivan   Valenčič,   dninar,   57 let,
ušen.
Dne .'(. decembra:   Taidmila Debesc.   šivilja,   2H let. jetika. — Valentin SuliffOJ, organilt, 68 let, črevesni katai Dne 4. decembra: Marja Kranje, dekla, 4H let, os are-losi. — Marija llihar, gostija, 72 let. oetarelost.
Tržne cene v Ljubljani
		Jdne	7. df	■ee	mbra 1898.		
			L-l.	.i		cl.	BI
Pšenica,	Ml		lo	t	Speli, povojen, kgr. .	—	o>
IU.	„		II 8		Sinovo <easlo, „	—	Bfl
.leč o umi,				ft	Jajce, jedno......	—	:t
Oves,			6	.'>«•	Mleko, liter......	—	H
Ajda,			i |j 8	H,	Goveji-        meso. kgr.	—	e
Vr> iso,	■		i, J 8	f»(		—	6C
Koru/a,			• • II	.r)0	Svinjsko         „ „	—	56
Krompir			. . ."5 H		K • ill iiinovo    , „	—	86
Leča.			. .12	-	P is in tO.........	—	4
Gnili,			. 1'		Golob..........	—	17
Fižol,			. . 8		Seno,    IOO kilo ....	1	81
Maslo,		' kgr.!		H6	Slama,   „ .....	1	i;o
Mast,			• * —	7	Drva    trda, 4 Qmet r.	6	r>
8pe.li, fri	Sen,		• • II—	ti	mehka. 4 Q .	;| 4	t)t
Meteorologično poročilo
December	(..'»« opa zovauju	Stanje haio-meh a v mm.	rt v 1-4 O j, Ci. ti c £ž	Vet rovi	Nebo	<e 3	JB ■j
♦J.	H, -/.večer	744 7	+0-7	sr. Bvzh {	megla		
7.	7. Bjutraj	V4.'l 1	—0*5	sr vzsvzh.1	megla		0 0
■	2. popol	740 8	+0-2	ar, svzb. »	megla		
Srednja včerajšnja normalom.
temperatura  0 5',   za   0 5*° nad
			
dne 7. decembra	18JJ8		
•i upu; državtii dolg v notah	.    . 101		10 ki
'•supin državni dolg v srebru	.   . 101		O'S
	120		»o ,
Avbtnjska kronska renta 4°/0 .   . .	.    . 101	n	30
Jgersks llmta renta 4u/0..... 'Jgerska krouska renta *"/0	.   . 120		80 ,
	.   . H7	i	6) ,
\vstro-ogerske bančne dobdce     . .	915		
	.   . 810		«fS ,
Condon vista........	120		75
Semfiki drž. buukovci za L00 m..rb	. . fty		02'/,
JO mark.......	u		79 ,
<V frankov ........	»i		66
"dijanski bankovci ....	.   . 44		50 ,
C, kr. cekini........	.   . b	■	70 ,
l)n^ 6 decembra 18l8
i°/0 državne srečke iz I. I HM p t 2fe) gld I H« gld 50 ko
Državne srečke iz 1. 1HK4 po 1<X» gld. 144 . —
Dunava reg. srečke f>" 0 po IOO gld.         . IS 1 „ 50 ,
Comlj. obč. avstr. 4'//V„ zbiti zast. listi 9H n ,
\kcije anghvavstr. banke po 20O gld. . lf>*< . 2") ,
Ljubljanske arm^.ke......... 24 ( (
Radolfove Hrečke po 10 gld...... 25 m fin ,
Kreditne srečke po 100 gld...... . 76 ,
Tramway druftt. velj. 17n gld. a v.  .   .   . h45 . —
Papirnati rttbelj.......... 1 27V4 ,
li>C> litrov
brinjevega olja
I^rcciEL (1888—2) Alojzij Domicslj v Za^orji pri  Šmt Petru
Svoji k svojim
Prodaja vina.
Svoji k svojim!
117« 2— ti)
Imam   v   kleti   prietno   l*lr%U<»   r*ritu In
Im lo i Ino od 18 do 30 kr. Iter; dabe igan|e
igvrstni irepIsiiMree cd Go do b(j kr. liter; vse
oohI uvijeno na k< lodvor dr/ivrif ž lo/rn e Dinjan (Dlgnsno). Mali vzorćki hh zarndi isgnbo ne> pOiiljajo Dalje imam blizu 100 ui»-tr. c-ntov ni-ilereKii Ini i hU l»rlnj»» v vrećnli za kuhane
žgmij^ po nizki c<Hni, kakor tudi «l(t* iz istr. oljk.
A. IVI. Pujman v Dinjanu (Oignano), Istra.
Gostilno ,pri Kroni'
v Alozil*j i
prodajam iz vrr>Hte rcoke, obgf< ječo iz kra«ne jedno-nadstropne hiše z lopo verando, ki obtegja 'J -on. 8 vmako kleti kuh njo itd. z vso gosti I ničarsko io pohisno opravo in vrtom po jako nizki o«ni.
Pnpadu Ae vraven a mer ledenica 2 gospodarski poslopji, I sočivni io I veliki sadonosni vrt. Na z-bte^o tudi druga zemljiAoa. — (Gostilna je prav dobro opelj&na ter ud letovisćarjfcv, turntov, poti ikov in tujcev dobro obiskana.
Ponndbe sprejema posestnik
(897-1]_Alojzij Goričar.
Ces ta   -stroške       iržavn? 2el3za c
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1   oktobra 1898 leta.. <».:t>o*i u ;.|i»r»'; |»t>,   j ti ?.. kot I*—oith ^«"». TTro v
)b i'^ uri 5 m. po noči osohn' vlak v Trbiž, Beljak  Cel" c Fmrr.enfefte, Linbno : čez Sei/thal v Aussp Solnoprnd (t\ Klein-Bcifling v Btejr, Liuc. na IHmaj via Amstotten. — 01 / uri 5 ro ?.jxitraj   MOOnJ vlak v Trto*   Postabel, BiklfSl, C« !ovp(  r'r:.:i7.e.'.Rf'esTe. Ljubno. Dnnai  če: Satatonlv BolavjpTsd Čez Amsfett-;   oa Dnoai. —Ob 11.ari fio rr..dopnlod, SOBObni vlak ' Trbiž, Pontabe) Reliak. <lelf»voc, Linhno, Srh thal, Dunaj —  Ob 4. un 2 m.  poponMUM osoani vlak v  Trbi* Behak C*lover, Linhno; čez  Selzthal v Bolno^md   Ciaa   - Gasteir Zcil  ob ježem.   Inomost, Bret:eiuo,   Oarih, 8*IMW0 Panr če?! Klein-Reittmt' v BtejT, Lin«, Badsjsvies,   Plr.er     Muri lini vare-, Heh. Fra.^rove vare.. Knrlovs v are, Prago, Li  s'to, Du.jh via Amstettfln    -   Pn>xH   v  !V<»vo   vm— •<<■** f".evle.   !Vfefta!ii v^axi : Ob 6. ari lfi m. ijntraj, ob 13, uri *5 m.   popoludne, ob t\. nn  S\» -t , ssvečor — F*iit»<» t i F,Jultl>Nir?<>   t   &.   l»rou>   I*. Trhlt.a.    Ob   K.  un i
wobni   vlak  z r>una-    ris Anastettei., iz Lipiksga Prage,  Franeovih  varov,   K.irlr vih  varov, Heba,   Marij mil vamv, Plzisja, Rudejevir. Soli n ;rr> ia. Luic.a. Steyra, StMlNIl LJnbna.Colovoa, Bebaka, Fran',enKf.>sre. — Ob 11. nn iT a dopolndue OSObni   flak   z Otnaja   v a Aimiettun. tvarK»vd varov, Heba. Marijinih vn.ro-   Plznja, Bndejevic, Solactfrriiia Lincn, Steyrs, Pariza, (ieripvc-  Cnriha,  Brep»mca. Inoiaocta Zella ob jezeru. I>cnd-Oastem;   Ljoboa, Celovca, Liaca, i* ■ tabla. — Oh 4   nri hl m. popolrdne osobni vlak z Dnn.v.f, Ljuhna,   Se!:'thala,   Beljaka   Oioviai,   E ranzt nsfestei.  I^-»r* tabla — Ob tf. ari *> m. zvečer osobni vlak i Diiaajn, Ljubila Beljaka, Celovoi  Pontabla — 1'rrtira tu N.m«-«w hi«*«*!** In K.i^ev |»*   Metani vlaki:  Ob H.ori 1^ tn. SJOtraj, oh 'i uri.?2 n. popoludne in <b M. nn 86 m. KVefier. — »Mlto«! t» Llvib* l»«n«  d. k. v 14 »umi i k. O:  7. ari 'J I tn. tjatra}« ob 2. ar
m. popoludne, oh 6. un f>0 v in ob on » miu. zvečet zadnji samo ob nedeljah in praenik ih v oktobru — l*ril*o<« v f.i liliif Kim d. k. 1«. HmiiimI na. Ol H. uri 56 m. zju tro j, oh 11. nri « m do^oluotie, ob K. un 10 m. iu ol ft. uri 55 mm. zvečor., p»)sle.inji vlak samo oh nedeljah lr
la.nikih v oktobru. l<Mt
4 %
C
*4i
c;
.S
^Odvetniškega^ koncipijenta
proti dobri plači
(1895—D išče
lr. Jos. Furlan
;      advokat v Ljubljani-
ne  \h*'v  v  mijeni   »II   nit   ra« nn  v mtdii
»II iim <1 <'>.«'!I.
Ponudbo naj ae poiiljajo «t<» l o. t. t... pod: J. H. -I.   IOO p«dl«- rraUute l.| i. h I j mi h. (1M0—<)
Dve stanovanji
jedno s tremi sobami, pred.sobo. kuhinjo m Nlufcni-sko flobn ; jedno s St'rimi sobami in je^dioikimi pri-tikl ina nn. obe z vrtnim d^lež^m, eveotii-dno kot. je*lno vtinovanje a aedniimi  eob^mi,  SB  za febru-
varski termin, oziroma takoj dasti po c.^ni v na em Već v Novi ulici št. 5 pri hišniku. (1894—1)
MMmmmm^mmmffj (t'rriMelhret'i'nJ s tdailkor-mBm   HSIVIvv   j«rn vknliai.e. izborne^a oku^a,
■ > kljr. v  (ipleieio htekb'iiir.i za ^!d M^lar^a#*     f.ristno naravno bla^o, JJMMJmm 9 mw WWW    9Vfffr|  K sladkorjem vkahftD, Htekleiuca b kltrr  za *ld  D — ; 1710—»J)
Jr ' g <mm S* mm mm M*   17 maline   lat; od marelo. Mvl»fff mWlW   rlbexa n g-©bae lz ftlpećjlh ja^od, 5 steklenic v zaliojčku 5 klg . /■a t:Id. d j M^mjm M MM B Mđm S M     D»jflnej|(,   s   sladkorjem  v pari
MmlBMMm Jkvlmrn ra »k u bani,  v labojčka 5 ki^r.
j»lti.  i' (1 tranko na vsako DOŠttMI DOtbtJjO po£ilja
Bohumil Bcncš, cukrar
v Polici  nad Metuji (Politz a. d. Mottau), Češko.
Svarilo, i
Naznanjam, da nisem pod kuratelo! Vsak se lahko o tem prepriča pri ljubljanskem c. kr. okrajnem sodišču. Kdor bo to še trdil, naznanil ga bodem pri sodišču radi razžaljen j a časti.
-v, r   tv* «
I d-eLLj
Zosjek.
■s-'^ 1C-69.
Bergerjevo medicinsko
koiranora milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnomh pruktičnih zdravnikov, ne le v A.vst.r<>-( )«rerski, io-■.». • tudi v Nemčiji, Rusiji, b&lk&nekib (briavah, Bvicl ud proti t.<>itnlf*. t»olem.liii9
■lasti proi i
vsake vrste spuščajein
upc^rabljn z najl»f»lj?iim OSpehom. Učinek BttSerjevegS k«»tra-SOVaiia mila kot hitrijeničneca sredstvu ze mistran .nje lusk.nic na plavi in v bradi, za fiiloenje il) lesinfek jo A polti jo takiste* Rplotao priznan.   Iter^erietn   3f jA'^fe ;
hc»ara>novro mi!<» Ima v Bab  i** «»«i«*i«i.-k<n i.'mk'c'« hoiruiiH n ii razlikuje lust- ■ veno od vseli dragih kotrano* :li rml, ki ne
nahajajo v trgovini Da M pride nI •pt.ri f um \ okona, aahl 'vaj izrecno Iler|fer}ev4) kutranevo milo, in pazi nn zra\«i natisnjeni) varstveno znamko. Pri «e-oaelraavljlflli poktniii i»oi«*r.uil. .se na ntato kotrano-vcjzh mila 1 nipehon npocab^a
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot »r: a   ■  1,01 ri.iiov<i .1111 it za odpravljanje
ur-KiUc   -« polti.
proti spiiKČ.ijrm na polti in plavi pn (»trooih, kakor tndi kot nenadkriljeno koameticnn i.tilt* /.h uniOaDJe in t«i»|iHi7i|e        i<<nl,)! tiij<, i-i.Im. služi
Bergerjevo gin ■ movo- kotranovo milo,
• kalriim je ;■([> odet. ^,'lie.nna in ki je fino parfum »vano Cni It.riaiu vsake Vrste 1 r.ivoiilom o uporabi 35 kraje.
vid dragih li»'f,'«T|i'*ilt modicln^lco• kotma 1 k-.01. t.02 aaalulijo, da na njt posebno opozarjamo: ll.-ii#.«M'-.io Io za fino po t ; l»*>r>\lii«4>v«» m l<> /a priSče ; ktcrl»4«lsI*o 11.1I0 /a Dglajenje polti pri pikah vsled koz m kot raakuSujoca mila: Bergerjev/o nmveikovo * Igla* mil- 1..* iiiii!\nii)r in loiIKeruer)t>v<> milo Su   to-#.!■«» <-;i<«< n> il«»l>o I*r. ): iel.l>olov<» it.ilu
proti rudeču 1 obraza; milo *»i pene v obra/.u jako učinkujoče: i m. iu'. i. <. riir. za potne DOffC >u proti izpadanju las; kiiImiu milo. najboljle siedstvo za čSčenje zob Olede vseh tirtipib ll«*r»;«*r).* *. 11. 1..1I se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte \ edno BorK«Tjt'% »* mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (4o,r>—1H)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah <:«:. V. Murr. U, Picciili. J. S> oh'da 111 l. pl. Trn k ti z \ ju. dalj« skoro v vseh lekarnah iih Kranjskem.
stiMt«tctst»oi>aA««3ti»afasasM9«»CMi9
9
o
0*
(106)
Ljudevit Borovnik
(48)
puškar v Borovljah (Ferlach) na Korošksm t*
se   priporoča   v izdelovanje   * ^.»K.» . r»lnl li   |>iiMek ^
za lovce in str«lee po najnovejših aistetuih pod popol- f. •   nun jamstvom. Tudi predala |«' stare satuokesnice,
ff   vzprejema  vsako v ratnu  |i«>|iri.vlla  in jih  točnu in M
e   dobru Isnrloja, Vhc puške so na c. kr  pi\*skuftevalnici trn
3   111 od mene prebkuBtsue. — Ilaatrovani c- ..ikt zastao,']. ^
;■      ————— ~mmift.
09
1 i I* o
zalogo
4 v priporoča
J. Soklič. m
- -rt*'
•Tš i*  .i Trnn&n *t. hSSw
—'• -
^k.^-w^aikAiiAA^ a(mnmmiiiiai#<imuB<
JOSIP REICH >
4 likanje sukna, barvanja *
•1 in kemična spiralnica ► i ► ^ Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4^
i se priporoča za vsa v to stroko spada- w j   89) joča dela.
* Postrozba točna. —  Gene nizko, r
lij ubijana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval (4(,)
I h m t u o h i/.dulka za damo,  gospodo io
otrok« je vodno na iz bero. Vsakortbia naročila   ISVTStljejO ae točno in po nizki coni. Vso iuito eu shranjujejo iu sasasinenajejo. Pri zunanjih oa-••iičilih blagovoli tmi ho vzorec vposlafi.
Alojzij Erjavec j.1
čevljarski mojster
Prej (
Zor
fj Prej
5;J. Zor
1(4«
v Ll-j ■!;::ni. Čevljarske ulio« št. 3
priporoča se prečast. duhovščini  in slav. občinstvo /.a obilno   naročevanje rnanO" vr>t: ili kIho .       kau-ra :zvrsuj<> ceno, ; poŠto no in i: zanesljivo trpežnega usnja ..od najfio.i;«- do najpnprnstejse oblike " Mere se stiraiijujcp«. Vnanjim naročilom naj s»- blagovoljno pridane vzorec.
cewcM^r **a«w !U»ajsoiJsafMerwsr^a»ijesijaei
o»Aoa»>e>ajaer>eaf»a»faMOItQ< mm j
(43)
iia in slaščičarna
G luni trgovina
Stan trg
z 2. Jakob Zalaznik.
Pod m ž ii i ca:
Vegove ulice št. 12
Tu Be dobiva Ikriti o>» «1.«n w*eze, iikieoio,  iilntvn iti   Mli»«ttn<»  pe- j kiirNUa |inni>. vseli vrst  k ril ti mi ihk<>« »/en kruh i u fire ,teeeiieo ( Vamlle- f Zvviebak)   V svojih »• a-< irarniruh postrezaBO točno z *oit tliiejslm  ii.<n a>) nin ; i peelvotn   in  s   lin »ml   prlnSulml  likerji ter r.  H iriiiuiij - vimoti.   Posebno S r*      OpOteC MU na ti ne t ml * |w un k»» krofe m savitke m nuicIhiui oapolnene. r
u e5faraiaia,aiM^B»MMH^BWWMI 11 ar-i - ■ H
izvrstne f a cone, | najboljši izdelek |
R (45)        najceneje pn Bj
■ II
{ALOJZIJU PERSCHES
j    Pred s!«fl|0 22, Nkr mmIm H
krojno 2» civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in H poverjeni zalagatelj c kr. unif blagajnice drž. železnic uradnikov
"V 31.0"a."olja.n3u, Š-^liiiburs-ove ulice &t. -5s
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje olvllnlh oblek in nop-arjuačljlvlh ^| h<i»volokov po najnovejši faOonl in DajpOVoljnajitta c. nah. Angleško, francosko in guM tti/.e>uoko lobo ima na ikladlŠOn   - (ig. •-i«ui.:ayu. se ptipOtOOS ^a i^.»ii:.tvanje R?i vsakovrstnih   uniform  ter preskrbuje vse zraven spadajoče  predmete, kakor MH sablje, meče, klobnke itd., gg. c. kr. justičnim urad dkom pa za r/.delavanje
vfZ^T ta! arjev in baret, 1
(46)
Suknene ostanke
priporoča
po najnižji ceni «
Hugo Ihl
(Jubljana.Spitalskejjl.4.
C    Brata Sborl
^ Ljuhljaiia, KranciskaiiNke ulice 4.
J   Pleskarska mojstra c. kr. državne in P c. kr. priv. južne železnice.
W Slikarja napisov,
)    ttavblaeka in pohištvena pleskarja. T Tovarn«  za  ol.inate barve, lak 'n pogost. (44) r1 Zaloge  arlKlualtieua liarhv!oi<>|a. .<   Maščoba za konjska kopita iu usnje,
I Največja izber najnovejšega [
j svilnatega blaga
J za cele obleke  in bluze9 priporoča
II po nM|ui*Jlli 4'eunli (47)
J   Alojzij Persche
i Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. jj
1 ■
■ *   umi «r.   a «9    tn lip
Ae\i % i    ■ liU y
Ver'
EeiDič j
J Ljaifiana, Kt»S?2«;3k8 ulloa št. 16,?
; (48)           -V Tir^r^e:.:.-. •
i se DCipoaoSa slav. obemsrvM in na znanja, *• da :'.iiciojt- in popravlja vsakovrstne J
i aodo la krsatovetra ia nn hietra +
• le »a po iMtjmajih  c    »h.   - Kupuje »
j In pr «laj«a stero vinsko poaodo. *
•S; -t v h
Ceneni
lepi klobuki za
dame.
ITadno indnjs novosti.
I*<imi-i«v |Jm
so urni j in prav po ceni Inim žurnali franku in u«t*ini.
1
2?-u-šl£a.r
j prodajalec biciklov I
iz nrvih lt»varn.
Ljubljana
J
i
Šc'enburgove ulice 6
4
Najboljše urejena deiav-
LJUBLJANA.
no
ulca  za  popravljanje  blolklov . tn Šivalnih strojev. v
^ ii     a-s      .: L: U' t/ ilSloV
kakor: (50)
čepice«, mofe
itd. prip roca po najnirjih cenah
J. S. BENEDIKT
na Starem trgu.
J. J. NAGLAS
Ljubljana <51 Turjaški trg štev. 7.
b ___«
Q2EU>
———HMHillH     i II H I .....
M   3ht a xa i iS I
w    Ivan Škerl Opekarska cesta št. 1S. v Ljubljani. $
Sivatiri streti     najnižjih cenah
Blojkle in druga        ^ c^j, v to iti-i>k>> Bpada j<»ca popravila     ^T^sf^v d*? vrli dobro i;< c**no, ^^U^k^OBuMr \ nanja Baroeild •« ^/k"^/
Ic?e. Faschi
vdore
(5^
kijudavničarst^o m jj
Poljanski nisip st. 8 |.ii boi.
priporoča svojo bogato saloen
nt*jpr(pruHie|Miii, kakor tndi «m$fl-n. j^il», z ioito mafijo ali mesin^oin montiranih za obklada s peoaiosaii sij kablarai. r«prnviJhu;m iiit   » (n pu
• eni.   Vitanja  :ian»"il.i s.- lnfro i/.vrš«''.
Darila za vsako priliko! Frid.HoffmetTin
urar v Ljubljani, Duna skr. cesta
priporoča svojo največjo saloga vieh vrst
žepnih m
zlaiih. trsbrnih, iz (ule, jekla in nikla, kakortudi
stenskih ur,
budilk in salonskihur
vse  le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih oenah Novosti v topnih, kakor tudi v stenskih orah vodno v salogl. Sfl poprave se lzvrsojejo naj toč noje.
^^^SSWWSB^BBSMBBSBSSTMMil llllllliasl
■■N
1 Ljubljana, 3i;9«yi»ij.HK» cvkslis si.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedtiv.
Anton I^i?©vSalx:ear
S». Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. G I
priporoča svojo veliko salogO
gotovih oblek za gospode in dečke, I jopic in plaščev za gospe, uepre-niočljivili liavelokov itd.
,<>l>»«»lt«» mori se po najnovejših uzonih in po najnižjih
cenah, solidno in najhitroje iz^otovljajo. (57) Q
^<^H)OWOt>QaKoasaQtonoM-r,^h*>i. »-vio
ravate!
m (r-r>) 2
perlk za gospode
prodaja najoonoje £
_    Alojzij Persche I
i Ptoii škofijo 22, polu«) mostne hiSiB. J
■ Pran Detter
. '     Tjj-u."bija.net, Stcxri trg- štev. 1. p Prva ln najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
g* ..      •    Tn »e tudi dobivajo vsakovrntni kmetijski stroji
Ponebuo pa priporočam evoje izvrstne Mltasu<»-r«"#.iil«af>  in iiilnflltil«*<% kntnre  hh dobivajo vzlic ii|ib isbornosti itHiKi. (6a Oenlkl zastonj ln poštnino prosto.
v največji izberi in po |^     najnižjih cenali
trakoYekYencem
^ z ali brez napisov v vseh barvah
priporoča
(ari Recknaget
na. Mestnem trgu.
2 učenca
vzprejmeta m takoj pri zlatarju
Karolu Januš-u
41899—1) ▼ Ljubljani, Rožne ulio« it. 21.
Volvaulfin fperilovec) je po natančnih poskusih edino tkanini ste*kodlilvo pralno sredstvo, katero nesnago »»mo-%«omo od perila loči in oh enem brez smrada «le»inll-kuje. Cena zavitke lf> kr., odprtega 34 kr kilo. V trajnosti perila b>- skale priltedje. Dobiva se v vseh dobro zalotenih špecerijskih prodajalnicab ; tovaruiftko snloico i« Kranjsko IiiihIh (1828—11)
Kavčič & I.illeg
■v Fresemovlli ulicah..
Baron Dunireiclierjeva
ipiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem
priporoča svoje
oboi znane, najboljše ln že mnogokrat odlikovano
(Backerhefe). Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imata: Peter Strel, vinski trgovec
v lj|iihl|naif,   ii m yi**mt tietn   trmi nt. 3, in
Karol Laiblin       (1731-»j
v   vVgovtll  iillrisb   lil H.
jpo ceni m priporoča       (I86f»—3)
y Ljubljani, gomenshega ulica it 16. IX
RO&CEfcHO
najmočnejša naravna, arsen in železo so-
držujoca mineralna voda (ltsa-iaj
priporoče«ana od prvih medicinskih avtoritet pri:
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd.
Pitno selr»vl|eiij«  oponeblja ne skosl eelo leta.
Zaloga v vaeh trgovinah s mineralno vodo in lekarnah.
Preselitev trgovine.
Usojam ai uljudno naznaniti p. n slav. občinstvu, da aem se preselil
s bvojo
trgovino s papirjem
§ v Selenburgove ulice št. 5 %
(v Malićevo biio, nasproti sedanje moje prodajalnioe)
Pri tej priliki priporočam  svojo bosjnlo nalogo n«)raKlleoej*lk proiliurtov« posebno
božična in novoletna darila
vedno novitete po najnižjih cenah.
Lepi slovenski skladni koledar po 60 kr.
Lepi slovenski stenski koledar po 25 kr.
S poŠto vsak 5 kr. več.
Z odličnim spoštovanjem (1886-2) T^v««. T^^a«erra^^
Itnvnvkar izala ntai : afc.
Za božične praznike
priporoča
(1852—2)
Rudolf Kirbl
slaščičar na Kongresnem trgu
svojo veliko izber Htrap, boubunl jev, fllicur iz sladkorja, košaric in fikatljic n kanttltt In KlMsIrnniui Muiljtui. nsfinejih bonbonov, peciva ■» e«|* pacience peciva, Šampanjskih biskvitov, graAkega sobarja, vatlov, karlovarskih ohlat za Pischniperjeve torte, krlil|Mk (kruh iz posušenega sadja, ui mu •<»!»* to», Ircta. dalje najfinejšega cm|m, ruuia, cokmmcm, tlesrrlnih vin. najfinejših likerjev, koiupotov, uiarmelM«!, <ac*o, čokolad itd.
if^sr Največja in najcenejša izber okraskov za Božična drevesa-
7a m«a sjfijVn pi"°*i koli»če. iiotlcc, orehove« medene. Ud, pra*2Ul&C rosliiMMte, mnndlove in leAnlkove.
Asortirani okraski za Božična drevesa ud 2 gld. naprej, franko na vsako postno postajo.
-        V nanj a naročila se izvrsnp-jn točno S■—■s«——
i
i
i
i i
i
Stenski koledar *f*~
cena tiil kr.% po jttmtl ti H kr
~& Skladni koledar M*-
v 7 ružnih finih ixr ribah, cena 4>0 kr., po pošti M kr.
trt- jih t**f>lt> S*S*#fM<titmett cj f • rdk«
Josip Petrič-a
tr<jo*'in*t m papirjem- itd  v Ljubljani.
(18«9—1)
R. DITMAR
Dtovarna za svetilke in kovinsko blago
t na Dunaju.
* Petrolejske svetilke
HP Moderateur-svetilke.
jyj Električni razsvetljevala predmeti
A R
oil najpriprostej.sih oblik do najel egantnejSc oprave in v vseh vrstah,
Instalacije
1888- 4;
električne razsvetljave.
3) i t m ar-je ve svetilke v vseh renomiran ih pr o daj al ni c ali, s vetilk.
Kakor splošno znano, so Rlchter-j eve
sidrove taineiisste gradiloe strinjice K sezoni
otrok linJIJiiliMim lKra«-ii.
Ono so jedina igrala, katera zanimanje otrok trajno vzdržuje in se ne postavi v kot ><■ po nekHterih dneh. (1H1H — 3)
Zato bo najcenejfie darilo in vsled svoje velike odgojilne vrednosti in dovršene kakovosti tudi najimenitnejše darilo.
Sploh so najboljše,  k;ir no nove podariti  otrokom kot igrača ali zabacilo. Nova skrinjica it 28. obsegajoča: 2681 Bidrovih gradilnih kamen je v, 14 zvezkov predložk, U zve/.kov  prikrojev,  10  listov  lin ur, 11 zavojuih predožk, 2 t. meljna načrta itd., cona 177 kron, jo brez dvoma najbolj velikansko darilo, ki se more pokloniti otrokom. Richter-jeve »idrove kamonaste gr«dilue skrinjice dobivajo se po 4o, 7ft. 9o kr. do K gld. in viflje v VBeb boljših prodajalnicah igrač in imajo v dokaz pristnosti znamko ,,s sidrom '. Vse skrinjice bres Bidra so manj vredne ponaredile, katere "aj «e ostro zavrnejo. Nov, bogato ilust rovan ceni buk pošljemo na zahtevo brezplačno in franko.
K sezoni
iN o-v o 1
4^
ITovo I
Poskutevaleo   potrpežljivosti in drutblnska igra , Sidro**■
NstaiidnoJs t cuaiku.
F. Ad. Richter & Cie.
Prva avstro-ogerska ces. in kralj. priv. tovarna kamenastih gradilnib skrinjic.
DUNA.T. Pisarna in zalega:  1, Opsrnrlng 18. Tovarna: XXXX/1, .Htetzing . ^udolstadt iThiir ngen\ Olttn, ftottfrlam, London, New-Y9rkt 215 Pearl-Street.
priporočam svojo bogato zalogo pusk naJnoveJilJb sistemov in najnovejše vrate, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvisltov m mnnlolje, posebno pa opozarjam na
P^r trocevne puške ^
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in'priročnosti vsakemu najholje priporočajo.
Ker Mm na Kranjskem jedini puškar, ki se peča »amo z izdelovanjem orožja, se pri-
rioročam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvrfiujeLu tudi v svojo stroko spada* oče narofibe in poprave točno, solidno tn naiceneje.
Z velespostovanjem (1166—20)
puAkfiir" v I^jnl>ljfa,iii, v ^i«l«>\^liili itllofLli, fjar- Zlnstrovan senik sa polije na tel]o zastonj. ~<*sej
543^
tt.
£^a/aaa se najaljadncjc^naznanjati, da sva odprla o meseca noaembra pad firmo
v Spitalskih a ticah o novozgrajeni palači meščanskega bolniškega zaklada (£ingarjeoe ntice)
trgovino j manufakturnim, suknenim, platnenim in modnim blagom.
Opozarjana p. n. občinstoo na najino najbolje asortirano zalogo najnovejših orst blaga za obleke, barhantott, modnega blaga za dame in gospode, platna, belega blaga* kotonoo in podšionega blaga ter prosioa za prao obilen obisk.
Zagotaoljaoa strogo solidno in reelno postrežbo ter se priporočana (l7l73>
z oefespoštooan/em v
(Vzorce oseh vrst razpošiljava franko.) (BeŠttik S SJlilUVeC.
Velika zaloga
ur, zlatnine in srebrnine
ijJa
53 O
•i -a
Ljubljana 2. Prešernove ulice 4. ~
Nlkelnaste, Jeklen«, srebrne,
Tula. amerik. plaque. zlata ure. Stenska ure. Ure z nihalom Salonske ura. Pisarniška ura. Raznovrstne lično izdelane budilke
Srebrne, Tula. Oouble, amerik.
plaque, novo zlate, fine I4kar zlate verižice,
zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepkl, gumbi za manšete in srajce, zapestnice, uhani, zapone, Igle za kravate
Iz granatov. Razne stvari iz
Kina srebra Prstani in uhani z dijamanti in briljantl. Specijalitete vsake vrste v zalogi.
Nikjer se ne kupuje ceneje! Popravila zanesljivo, točno ln ceno.
V obila naročila se priporoča s velespo&tovanjem
(Ifc9l — 1
Janko Klopčič,
Sveža kurja jajca
in
rdesertno surovo maslo
se i&će.
Potrebuje se na teden 1< O jajc in 4' , kile surovega matls Znesek se poravn* po nofitneiij povzetju - Ponudbe m vzorci pod naslovom: Adam Obertvnskl, Opatija (Abbazzle), vila Habsbarg. (1*74-3)
jaAikAA.A. ?arat.znamka: Sidro.'
► ►
< 4 4
4 4
4 4
< 4
__________ _ . _
Wvvwvvvvvwwvv
iz Riohter-Jeve lekarn« v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo;
po 40 kr.| 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to (1668—9)
splošno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih  Htekleuicah  z  naSo varstveno znamko ,,Sidro'* iz llirhterjeve lekarne in sprejme naj se i/, opreznosti le take steklenice kot jiriafnp, ki imajo to varut. znamko.
RichterJeva
lekarna pri zlatem levu v Pragi.
Stara, dobro vpeljana, v sredini mesta ležeča
prodajalna
za špecerijsko blagi in žganjetoč, »« radi rodbin-akib ruTctr pod ugodnimi pogoji ceno Odda takoj ali pozneje po dogovoru (IH53—4)
Naslov po v« npravniflt.vn wSl<w. Naroda*.
IzmeJ
čevljev iz gumija
ao priznano najbolj« (1520-13) pristno jijfca. pristno
sv r|*s *>
ruski  Peterburški angleški United
s ces ruskim    ISjfJ^^^ States Ruber
orlom in        VS£^ 4 Comp.
Glavna, zaloga
J. S. Benedikt v Ljubljani.
Niklasa Rudholzerja
urar in optični zavod Mestni trg št. 8
Ljubljani.
Izdelava perila
za gospode, gosp(Š in otroke
na debelo ln drobno.
.2
n o >
8
to
e
O -*
S 2
U -ca P«
co
O -o
O
bal 41 f o n,   fflarik* pni, krta ••Tratnika, brra n,.n*«t, 17 ml, I koaiad po gld i in do v70
• komad. .    .    (lil . !»•—
ar«J«« Mk ilFrb* » 4 »»lili«.tih,   ktkar »»ornj 1 kw»*rt pn fiM  11—do 110
• k»»ad n   .  176 .
•tparful* klHr* iRi,it, ■ n |»«^il4i a kahovottij 1 kosi  aa gld. —da lit
• ko«.   .     „ ,   T tO t     IS aftainlkii« ? «1-1. IU do tfld un
U p»rov ■>•*■•»• od al<*   Un do 4iO.
19 k«aj*4*T
•radira)/taik*T od glil. n ta da S —
P g
O (D
Za kroj brea graje in za točno poatretbo
jamci tvulka
O. «J„ HiUvili^lTIT
v  1 ^jiit»l pitii
ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o  ln kr. uiornarloo
ajaW~ Cenike slovanske in nemške pošilja na zalito o bresplsfinb, ~W (531—21)
Niklaste cilirder-reraontoir nre od . 4 Srebrne cilinder-rcmontoirure od . 6 Srebrne damake  obnd.-r rem »ntoir-
nre s srebrnim pokrovom od . . Srebrne remontoir-ure na sidro od Srebrne remontoir-ure s 3. sr. brnim
pokrovom od............
Zlatu damske remontoir-ure od . . Zlate remontoir-ure za gospode od Zlate remontoir-ure za gospoda s
dvojnim pokrovom od.....
Ure m* ni balo s skrinjici sveti i in temni Ure na nihalo t skrinjici svetli in
temni z bitjem ur od ...... 13
Dre os nihalo s bitjem četrtin k od 27
Budilke od.............. 2
„Schwarzwalder" s bitjem pol nr od 3
gld. — kr. naprej
50 60
7 10
10 14
28
38 9
Za dobro blag-o ln za dela se Jamol
Popravila so hitro, dobro in po ceni izvršujejo lastni prodajalnici.
Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča
s velespoitovanjem
(808-40>
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih ar za o. kr. avatro-oajersko vlado, aa Bosno ln Herseg-orlno.
Uruiliio tlovoljotiM. <«*> (1893)
L najstarejša posredovalnica stanovanj in sloiei BMfcr G-. FLUX
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
priporoma In namene*
služno osobje vsake vrste
za Ljubljano in drngod. Potnina tnkaj. Posebno velika lzbar v službah za natakerioe.
a i     i   i ■ afl lil
pri novem mostu čez Krko v Novemestu.
Svojo staroronomirano gostilno sem spremenil v hotel z novimi, udobno opravljenimi sobami po nssj-■* I/J ili reuali. — Dobivajo se tudi nadalje tasraln in £t»rka Jedllak in le prletnav \lua in vedno svcie pivo po ne|nli|lb ccnali ter ob eltrbul poetreSbl.
Za prijazen obisk se priporoča
i
i
Jožef Windischer
(1863—8) laetnlk hotela. £
Izdajatelj in odgovorni urednik: J oz i p Moli i.
Lastnina in tisk .Naredno Tiskarne".
HJ
13