GLAS NARODA
lise slovenskih delavcev v Ameriki
J|L « 'J® the United State* Jjl
ffi 'Mutri? every day except Sond*- S l|l	and Legal Holidays.	I! j
I SO,OOO Reader«
ii ii n .....
■ »rrr, ■ i na m
Največji slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah 9»
Velja za vse leto ... $3.50 t Za pol leta......$2.00
—u—— mt	■■	1 _
TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tuidar the Act :>f Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 157. — ŠTEV. 157.	___NEW YORK, SATURDAY, JULY 6, 1918. — SOBOTA, 6. JULIJA, 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
POZIV NA REVOLUCIJO
-OOO-
NEMŠKI SOCJALISTIČNI POSLANCI NAPADAJO VLADO ZARADI RUMUNSKEGA MIRU. — LEDE BOUR PRAVI, DA JE DOLŽNOST NEMCEV, DA SE VZDIGNEJO. — SHEIDEMANN JE PROTI PRORA CUNU. — ZAHTEVAL JE TUDI, DA SE VSTAVIJO ZRAČNI NAPADI NA ODPRTA MESTA.
---<ki( >--
True translation filed with the pn<5t master at New York. N. Y. 011 Ji.y 0.
11*18, as reipiipe«! »»J the Art <»f l>ctober 0. 1H17.
Amsterdam, "). julija. — V debati v nemškem državnem zbor jjlede rumunske mirovne pogodbe je soejalistie-iii voditelj Filip Seheideinaiin rekel, da soejalisti itaspro-[ t ii jejo mnogim dnloebam v popnlbi in si pridržujejo delovanje proti njej. Poživljali so vlado, da naj vzame inieja-tivo, da vstavi zračne napade na odprta mesta.
IVesodši na govor zunanjega ministra pl. Kuehlman-na z dne 24. junija, je rekel Sclieidemann, da je govor povzročil veliko senzacijo, "ker je bil izražen v obliki programa, ki je bil že dolgo znan za vladno menje".
—	K nesreči. — je nadaljeval, — je moral dr. Kuelil-manu naslednji dan odstraniti povzročeni utis. Njegova retirada v glavnem stanu odkriva neljub izgled. —
Napadajo«"* vla«lo. ker ne oznani svojih nazorov v ee-i lot i. je rekel Seheidemaim:
Mi lioeemo vlado, ki ve. kakor vojaški voditelji, kakor ubiti nasprotnika. Sedanji vladi ne moremo privoliti niti proračuna. —
Soeial isti enega voditelja IjciHjotirja je zborniški! predsednik pozval k redu, ker j«' izjavil. "<la je dolžnost nemškega prnleturjatn vsepovsod izdati pozive na revo-lu«'ijti."
Nemški državni podkaueler Friderik j»l. Payer je odgovoril Srheidemanmi:
—	To je dob m, — je rekel. — da je soejalistiena zavrnitev proračuna samo navadna demonstracija, kajti, j iik<» l»i tmli tlruge stranke delale na enak način. se ne bi služilo stvari domovine.
Z ozirom na Selieidemannovo pripombo o miru je pripomnil. da še ni treba posebne vladne izjave.
Kaj bi bila poslediea po naših dosedanjih izkušnjah? je vprašal. — Običajna posledica j«' razburjati uaro«l in povzročiti različne nazore v tej deželi in zunaj. Kden vidi kakor majhno iskrico, kar povzroči upanje na boljši v|»ogled, kar se tiče glede našega sovražnika, toda v splošnem je tako slaba, da škode, ki nastane ziniaj vs-le^ takih izjav, ne more odtehtati. —
Ta škoda tiči v tem, da sovražne vlade v namenu, da \ zdrže skupnost in da podžigajo svoj narod, dajejo napačni poiiK-n naših odkritosrčnih mišljenih besed, s pre-l t vezo. da mislijo, da nismo sposobni, tla bi dovedli vojno do zmagvitega konca.
Sclieidemann je pristal na Seheidemannovo izjavo o nemških mirovnih pogojih, sklep častnega miru in brez predsodkov glede Nemčije v mirovnih pogojih, izjavljajoč. da je Šla Nemčija za to obliko.
—	Čakati moramo, dokler sovražnikova volja za vojno in volja za uničevanje ni zlomljena. —
Branil je vojno Poveljstvo in rekel:
V vojni tolike trajnosti in važnosti civilni voditelji n«* morejo iti dalje neodvisno od vojnih voditeljev in obratno. Nikakor ne moremo op«>rekati pravici vojaških voditeljev, ako nas vodijo k zmagi in miru.
—	Vlada — je rekel, — bo šla svojo pot, kajti ta pot ne vodi k vojaškemu despotizmu, niti k miru osvajanja, toda k miru po sporazumu, za katerega se zavzema cela zbornica in vlada. —
Wilaon jo stavil pogoje.
True t ran »lat Ion filed with tke j«of«t , .jHNter at New Yorl*. V \*. cm Jm',- ' 1U1S, an required 11.v the Art ir October 1». 1017.
Z ameriško armado v Franciji i
5. julija. — Angleški ministrski predsednik je po nadzorovanju ameriških čet dane?« rekel:
"Nemčija bi mogla jutri iuieti mir z Združenimi državami, akc bo sprejela pogoje, katere je vče-Huj povedal predsednik \Vrl*oii." j
Desertacije v Avstriji.
j True translation filed with the ]*»*t ■buster at New Y« N. Y. uii July «>. . llblS, a> required by Hm- Art if October 0. 1!«1T.
Pariz, Frane i ja. o. julija. — V . Zadujem času je število dezerta-i PVij'iz atatrijske armade nevarne' 1 jMjastlo: redkokdaj preteče en da ne bi bJi izpraznjeni celi
I V ubežati vojaki se potepljejc
ftjineaece po glavnem mestu ter t
sr ne strašijo ni kakega zločina iti zelo ogrožajo javno varnost.
POZOR CITATELJI!
S prihodnjim tednom pričnemo priobčevati celo serijo povest1, ko-jih snov je vzeta iz kraljestva teme, iz kraljestva zagonetnega in onega, ki s« odteza vsakdanjemu življenju in skriva pred lučjo solnca.
K raljestvo duhov in strahov ni ljubeznjivo, a ima bas raditega veliko umetniške vsebine. Vedno se vojuje bol p rot' takozvani 'šund' literaturi in edino sredstvo proti tej literaturi je, da se narodu v umetniški obliki razkrije polje, ki ga je že od nekdaj mikata ter vzbujalo njegovo domišljijo. Prva po vest, ki jo bomo priobčili je
"HIŠA STRAHOM".
delo slavnega angleškega pisatelja Edward LyttonBulwer-ja, ki je znan čitateljem našega lista po slovitem romanu "Zadnji dnevi Ptmpoj*".
Čeho-Slovaki proti Moskvi
Veliki knez Mihael vodi Čeho-Slovake v Moskvo. — Ceho Slo vaki so se polastili Vladivostoka.
True translation filed with the post a.;.-ter at New York, N. Y. ou J.» y C, 1'JIS, as required by the Actor October (J, 11)17.
Amsterdam, Nizozemsko ,">. jul. ; Kakor pravi Telegraph Bureau iz , Kijeva. I i.iajina. je bil veliki knez Miliael Aleksandiovic. brat prejšnjega carju Nikolaja, pro-j Hlašen za ruskega eaija. S eeko-: slovaškimi četami koraka proti'
i Moskvi.	|
Moskva, .">. julija. — Oficijelno-rusko poročilo pravi, da Nemci kršili začrtano mejo za patine fnmte s tem. da s<; zasedli vasi i Stolbuki in I>er tleče blizu Novo-sil> ko vi v guberniji Cerniguv.
Na voroneŠki fronti je prišlo? do bojev med sovjetoviini četami in Nemci ; bitka je bila blizu mesta Valnjki. Ciovoi-iee o prodiranju nemških čet. ki poskušajo uničiti ('elio-Slovake. mi povzročile mnogo razburjenji\ v Moskvi in Petrogradu. toda sovjetovi uradniki so otlločno zaeiikali jtoročila. <la j<- bilo rentlainim državaui do-voljeuo poslati čete proti ( eho-•Slovakoiu.
V nekaterili Utj:11.! st> Celib-iSlo-vaki zajeli nemške in avstrijske ujetnike, ki so se borili /. rdečo s.udo. '1 i Nemci in Avstrijci, ki so bili ujeti, trdijo, da so inteinaei-| jonuLi in da se bore za soeijali-stične ide.de.
Washington, D. t '.. 5. julija. — Nepričakovani razvoj moči češkoslovaških čet. ki ?»e pomikajo čez sibirske planjave iz evropske lJu-, sUp. Je zbudil pozornost tukajšnjih uradnikov in bil podlaga važne konference dplonuatičaih zastopnikov ententnih držav. j
Oticijelna poročila, ki so prišla' danes, potrjujejo in pojasnil jejo časnikarska portš-ila, da so se Ce-lio-Slovaki polastili vlade pristanišča ob Tihem oceanu. Vladivostoka. potem ko so premegali oboroženo opozicijo •bo4jševikov v bitki, ki jc zahtevala velike žrtve.| Pomen tega, kakor menijo uradniki. leži v dejstvu, da se v Sibiriji v resnici nahaja pravo jedro,' ki zbira različne elemente, kateri j so se uprli proti boljše viški kontroli in predaji nemškemu vplivu.
Nikakor še ni gotovo, da so zavezniki ali pa Amerika r;»/.položeni. poslu žit i se položaja, da bi .se v teui kraju pričela vojaška kampanja. se veodi r xnu.tra z? Trnaten dodaftek k rešitvi tega pi-obleiua. ker so Oeho-Sl.^vaki s to nepričakovano akcijo definitivno vstavili razširjenje neinŠk" kontrole proti vzhodni sibirski obali in zagoto-j vili varnost pred nemško zaplein-|bo velikanskih vojavkili skladišč j v Vladivostoku in v bližini.
Hat'slieiii oddelki Ceh o-»Slov ako v dobro oborož(>tii in skozi iu ^kozi 1 or$;auizii4uii. drže mnogo s-trate-arično važnih točk nb sibirski železu ;ei od 1"nilskega pogorja do Pac'tika z odtielki po 1CKMJ do 15 tisoč muz z najmočnejšim <Kldel-kom v Vladivo«toku. Od Irkutsk a . pa do Vladivostoka drite dolgo i pmgo večinoma nemški in avstrij-i ski ujat.ciki ki so le deloma ob-i o roženi »n ki sloišajo <lob>ti še več orožja iz Vladivostoka.
wasmngton, 1). C.. 4. julija,— V PersiiiLtigtove>m poročilu, ki jra' je izdal v čeraj in je bilo danes1 objavljeno, je zelo značilna »igod-J l>a Jiekega nemškega jetnika, ki' je bit ujet v Vaux sektorju. Nje-| gov bataljon je bil jjoslan v |»mli-j napad, pa je naletel na t :ko sii«>-■ vit oifenj. da ni mogel napretlova-' t i. Zatem je bilo naročeno možem, I uaj si poiščejo varstva. , deto-ral Pershiuir ^jtim'*:- o v ročem artilerijskem obstreljevanju v tem oki.iju ter opisuje umika-nje treh napailalniii mblelkov iz \*ogezi>v.
V nadaljevanju svojega poroči-fIa. ki «ra je izdal v torek, pripo-; veiltije podrobno o napadu na me-j st » Vaux ter povdarja <la -via se v resnici dva bataljona vdeležila te operacije.
Včei-ajšnje poročilo >•• glasi: Sekcija S. — Seveniozapadno od Chateau Thierry je brio nat obeh straneh vroče artilerijsko J obstreljevanje V Voge.<ib so bili j napatlalni oddelki, ki su p»ysh:išjili dospeti do na."e črte. odgnani terj ^o zelo trpeli vsled našega obstre-; Ijevanja.
Sekcij i Ii. — Severnozapa Juo
i od < hateau Thiorrv so se iiaše če-' i
t<- :50. junaja ill 1. julija v ,-ploš--—--
<>d Irkutska do Syzran a. raz-) dalja 2">d0 milj. imajo Ceho-Slo-' vaki pod kontrolo. Na različnih ; krajih tega dela železnice se na-! hajajo velike zaloge žita, surovega masla, jaje in mesa ter Nemrj se jioslnžujejo vseh sredstev, da bi to' I dobili ter jv>slali a* Nemčijo.
Arhangelsk, Rusija, 5. julija. — Konzuli Francije. Združenih da*-1 žav in Anglije so danes sprejeli deputaeijo delegatov z miirmau-j skegu obrežja Ln Belega morja terj so prosili protekeijo zavezniških vlad.	i
| Moskva, r». julija. — Poroča se.' da bila zelo krvava bitka pri, ^ Ijkateriinndavu med nemško-ukra-' jinskimi belimi gardarmi in kmeti,J J ki so Šteli 200.CKMJ mož in obori h j | ženi z artilerijo in strojnimi puškami.
Tovarne v tej pokrajini so za-' prte. ker delawi pristopajo v guerilla zbor.
Washington, I). C.. 5. julija. — Diplomatična poročila, ki e?o danes prišla tli-sem Vladivostoka. pravijo, da je mesto mimo in <la so Ceho-Sh»vaki v popolni kontroli. potem ko so !«isilfii <lo splošnega razoroženja ter zavzeli vaznia vladna poslopja.
Ladje v pristanišču so ojačrle ameriške, angleške in japonske mornariške straže. tmLi skoro gotovo se niso vdeležili bojev.
Ceho-Slovaki so izdali -uitinui-i tum. v katerem zahtevajo razoro-» žen je in prnda>jo mesta. Ruski vo-' jaki v mornariških barakah so od-1 ložtli orožje, toda nekateri oddelki rdeče garde se niso pokorili in so izgubili mnogo *svojih mož. U-: bitih je bilo tudi mnogo Čeho-Slo-vakov.
nem pripravljale za napad, kate-j rega so vprizorile 1. julija na me-1 sto Vaux. Priprave so obstajale v neprestanem in težkem streljanju naših baterij. To obstreljevanje se je začelo ob petih zjutraj. Nemška artilerija je bila pa nasprotno malo manj aktivna kot prejšnji i dan.
I
.Malo po peti iu'i je utvoril so-1 vražnik moč; n ogenj na Men-j lieanx ^ i ič št. 20-t. naše e.'te pi i Uelleau vozilu in naše pozicije vj bližini lloiiresehes. Nemška intan-terija je močno obstreljevala oko-1 li«-<» hriiiia št. 2t>4 in Vaux z navad-j 'nimi in strojnimi puškami ter gra-' iiatiiiiii oirnjem. vasprotno pi *ii bilo nobene a.ktiviiosti, dokler se p.i začel naš napad.
Izmed številnih jetnikov, katere smo zajeli v okolici Vaux v bojih med 1. in 1. julijem, je posebno eden podal zelo ".animivo in for-' ! maeijo glede nemškega j>roti-' '■n-jpada.
i 'Jlavne !očke njegove Izjave so' sledeče:
I 1. julija ob pol pet m popoldne je dobil njegov bataljon, ki se jej i vežbal za bojno črto.-naenkrat po- j vel je. naj bo pripravljen za odhod. hod. Ob sedmih zvečer je za-' pustil kenvpo ter odkorakal ob I Chateau Thierry—Pariz žeileziii-|ški progi ter drugih manjših pi*o-; ' gali skozi Vineelles. dokler na do-,spel do neke točke, ki je oddaljeni a .'{0(t jardov od Vauxa. Tam so j ležali ter se pripravljali na iproti-1 napad, ki je bil določen, da se iz-' , vi-^i ob čet rt ma štiri zjutraj. Na obeh straneh je bilo pa ob strel je-; vanje tako silno, da ni bilo pi*ej mogoče vprizoi'iti napada kot pel-liajst minut prod četrto uro zju-traj.	j
I Pnitinapad so vprizorile -skupi-jne esmerih mož. katerim so takoj sledile druge skupine, kojili 'Vsalcai i je imela po dve lahki strojni pu-l ški.
Vei"-krat s<> poskusili napredo-i vati. pa jih j«- o^fiij naših stroj-' Juih pušk vedno vstavil. Njihov, j voditelj je prosil ojačenja. prodno j bi poskušal napredovati, toda po-jveljstvo mu ni poslalo ojačenj ter 'odredilo, da se mora izvršiti napad. Zatem je poslal poročilo. daj j streljajo na oddelek od strani dve <trojni puški ter da vsled tega ne 'more napredovati. Se enkrat so mu zapovedali. da mora na vsak način napredovati, toda voditelj ni hotel ubogati.
: V isto smer je bil poslan drugi oddelek, ki se je jxjstavil desno oil jn-vega. Toda tudi temu je prizadel naš o«renj veliko škodo. I Končno so dobili možje naročilo." naj se rešijo, kakor se kdo tuo-j re Z tem so i>obegnili v neko klet | in tam se jih je petdeset ali šest-j deset vdalo malo pred šesto uro zjutraj.
I in 30. junija ni nemška artilerija kazala tako aktiv»oe?ti kot jo je kazala dan prej. Ikstreiki, j katere so pošiljali topovi malih i kalibrov, so padali večinoma ob .jtem sektorju. Opaziti je bilo tudu
( Nadaljevanje na 4. strani.)
I Potop parnika
PREVOZNI PARNIK ZA ČETE | "COVINGTON" JE BIL TOR-PEOIRAN PONOČI KLJUB SP REMSTVU. — OSTAL JE NAD VODO DO NASLEDNJEGA DN jE. — PREJŠNJI NEMŠKI PAR j NIK "CINCINNATI" SE JE PO [TOPIL, KO SE GA JE VLEKLO | PROTI PRISTANIŠČU.
True translation filed with the post i
master at New YorW. N. Y. uii J i*.. C. i ! 11)18, as required by the Act of October 6. I<J17.
Washington, 1». ('., julij«.
jAmerišk. armaditi transportni j parnik *'('ovington 'na poti pro-j ti domu, potem ko je previ lel več (tisoč vojakov v Francijo, je i> 1 ] I torpedi ran in potopljen v vojni /.oni v ponedeljek ponoči.	I
Pogreša -e šest članov posadke.! j \*se tlruge može, tudi častnike ; parnika. se j«- izkrcalo v nekem j francoskem pristan šču. N;i krovu ni bilo nikakih armadnih častnikov. vojakov ali potnikov, i A* poročilu mornariškega de-i partmenta danes ponoči glede tor pediranja *"'*ovingtona". >e n» glasi ničesar, da so bili častu ki , in možje, katere se je izkrcalo I "resno poškodovani". Oeividnn , so bili nekateri ranjeni, vendar pa i se števila najbrž rii na veti lo v poročilo pmladmiraht Simsa.
!
Ladja je ostala nad vodo celo non
i
j "Covington" je bil zadet ob tle-veti uri in sedemnajst minut v pondeljek zvečer, tločim je vozil z broilovjem dntgili transportnih parnikov, katere so spremljali ru-I šilei. Transportni parnik je ostal nad vodo do torka, ko se je vpri-zorilo poskuse od strani neke druge ladje in dveh vlačilnih čolnov. | vendar pa je bil preveč močno po-škotlovan.
"Covington" je bil prejp par-[iiik "Cincinnati" Hamburg-Ame. rika pa rob rodne družbe, ter s<> j« nahajal v Bostonu v času. ko Združene države stopile v vojno, j Parnik je bil doljj 608 čevljev, je vseboval nad 16.000 ton ter je vozil z naglico petnajstih in pol vo-j zija.
'< "Covington" je drugi izmed j velikih nemških parnikov. katere se je zaplenilo v pričetku vojne in katen- poslali nemški ri_.»rski .volkovi na dno morja. Drugače pa j je tretja ameriška transportna ia-dja. ki je bila uničena. V<i parni-ki so se nahajali na p<>ti proti domu.
j Prejpnji parnik Hamburg-Amerika črte "President Lincoln" je bil potopljen dne 31. maja tiega lota in "Antilles", prejšnji paznik Morgan črte je bil potopljen dne 17. oktobra preteklega leta
— Torpedo je zadel v strojnico. ^ — se glasi v poročilu inornariške-l ga departmenta. — in strojnica in kurilnica sta bili kmalu preplavljeni. Ker je izgubila svojo pre-mikalno silo, je bila ladja brez pomoči in ker se je balo torpedi-ranja še kake nadaljne ladje v • sprevodu, je parnik ''Coving-i ton" začasno pustilo na mestu. To j se j«' izvršilo v sijajnem redu in - častnike in posadko se je spravilr L na rušilce.
Podmorskega čolna se ni videlo i Ob jutranji zt»ri se je vrnil ka-> pitan v spremstvu več častnikov i in mož na parnik. da nadzoruje [reševalne operacije. Parnik se je 'privezalo na nelto drugo ladjo in
Seja vojnega sveta
Danes je bila važna seja najvišjega vojnega sveta. — Navzoči zavezniški vrhovni poveljniki -'n ministrski predsedniki.
True translation filed with the i>ost master at New York. N. Y. on .In,;- l>, 1U1S, as required by tlie Act if October G. 1*J17.
Pariz, Francija, julija. l»;i nes je imel najvišji vojni >vei svojo sedmo sejo. Razpravljalo >e j*
0	setJanjem vojnem položaju :ii dosegli so se važni sklep . kak"'1 pravi ofieijelno poročilo, ki j- bilo izdano ob sklepu seje.
Med navzočimi sn bili ministrski ; predsedirki Clemenceau, IJov.i (ieorge in Orlando; francoski li'raiie. zunanji minister St ;<ii< ■ Piehoti; angleški tajnik za zunanje zadeve A. J. Balfour; an »leski vojni minister Viseount Mii-uer; italjauski zunanji ministei baron Solimo; vrhovni poveljnik j Koeh. fe! d marša 1 ITaijr in genera! J ni major v angleški riii.i.11 Sir Henry WiNoii; ameriški genera Pershing i*i belgijski general (Inillaisi. kakor- tudi zastopniki i drnir ii zaveznikov v Versailles.
Na seji ji- bila izražena odkrita čestitka iU'jciiiski annadi iu rodu k pomembni zmagi nad av stnjsko-ogrsko armado. Zairol ;v-[ ljalo se je. da jt* bila ta zmaga v
j kritičnem času vojne izilaten prispevek k zavezniškemu przad-v i-jnju in <'n vodi k koneč.ieniu nsj,.-
1	bu -njihov c stvari.
j Posebna značilnnst te >■•_;.< j,- 1», !a prisotnost prvih ministrov ' . iert.b- Avstrh'.ije in N -v.- Zele- li je. kakor tudi več di*!i«ih m. . i sirov angleškega dom ris ja.
V imenu >veta sTa ministr>' : predsednika <'leincneeau iu Or-jia-iiiti izrazila zastopnikom an«r •• j šle« h dominij zavezniško zahvalo
pomoč, katero sn nudil-.' an_r -'šk*- kolonije na bojnem polju.
Boljševiški denar v Švici.
True translation file<^ with the post
in:e-OT ar New Yurk. N. Y -f • i"> >'•. 1111Š. as required by the Act of t M ober »i, I'.HT.
Ženeva, Švica, ."i. julija. — švicarski zvezni svet je pričel natan eno preiskavo zaradi p >n>.- 1. <I.i !so holjševiki naložili v švicarskih (bankah velikanske množine d- n.ir ija. — Kakor pravi '(iazett-- Tl ur-jgovie* je bilo potom neinšk h bank v švicarskih denarnih zavodih u.. loženih več hiljonov frankov.
Ta sklad j° določen, da pouiagi revoluejonarni propagandi v /a Ivezniških tleželah v bo! \<- • 'smislu in kakor pravi ženevsk "Tribune", služi Švica k• -T sr. .l .šče intrig. Pravi se. tla podpira ; gibanje Nemčija.
dva vlačilua čolna v namen i. . 1;i
zavleče v kako prist aniš- . ven <lar- pa je bil parnik prev-.*- te/i-: poškodovan, da bi se mogel v/ !;• žati nad vodo ter se j«' vsled potopil.
Ladje >o i>kale pogrešane može in mornariški depart mena je pri čakoval poročila glede imm pogrešan h. katero poročilo se j d « bilo šele danes, predno s.; •■> objavilo potop parnika.
Ni k a k e <ra pojasnila ni bilo ■ strani departmenta gbtle tega, se je teh šest mož pogrnilo premeščen ju posadke s parnika m iUŠilec ali pa potem, ko je t.ra • športni parnik dejanski pot«.p:'!. Hoji so pa. da so bili a! uhh: vsled eksplozije ali da iih je za je!a voda v strojnih iu kurifiiih prostorih.
Okoliščine, ki obdajajo potop parnika "Covington" so očividuo slične on m. ko so je poslalo na 1 dno angleški parnik "Tuseania" na severni obali Irske, tločim j«1 vozil nekako 2200 ameriških voja kov v Angiljo.
Parnik se je nahajal v celem brodovju ladij, spremljanih oil ru-šilcev ter je bil napaden v zgodnji nočni uri in podmorski čoin je ali - prežal ali pa slučajno zad«d na i spremstvo.
PRIZOR S PARADE V NEW YORKU NA DAN NEODVISNOSTI.
f	1	1 •• v v
Lapadno bojišče
-OOO-
NEMŠKI JETNIK JE POVEDAL O ZADNJEM SILOVITEM OBSTRELJEVANJU NA ZAPADNI FRONTI. — PERSHING JE SESTAVIL IZ NJEGOVEGA PRIPOVEDOVANJA NATANČNO POROČILO. — NASE ČETE SO ZAVZELE NEKAJ OZEMLJA. -
NEMŠKI NEUSPEHI.
-OOO-
True translation filed with the postmaster at New York. N. Y. ou i lly G. 1918, as required by the Act of October 6, '^7.
uOLAS NARODA"
ILOXEltia PUBLISHING COMPANY. k	(Slovenian Daily.)
OvMd mad published by ths
(a corporation.) — ~ FRANK SARSBB, Pwldeni._liOPI8 BENEDIK, Ttomwr.«
Pl*»* of Busloesa of the corporation and addresses of above officer«; &t Qortiandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. T.
Ba eelo leto velja llat ca Ameriko Za celo leto za mesto New York 95.00 In C4Mdo...,«„.«.M— $3.50 Za pol leta a mesto New York.. 3.0H
Ka pol leta____2.00 Za Četrt leta ca mesto New York 1.80
ga četrt leta .................. 1.00 Za lnorem^tTO ca celo leto...... 6.00
"GLAS NARODA" Irbaja vsak dan izvaemSi nedelj In praznikov._ •
"glas naroda"
("Voice of the People") *	/
Imtd every day except Sundays and Holidays
Subscription yearly $3.50.
_Advertisement on agreement.	I
Dopisi bres podpisa in osebnosti ae ne prlobčujejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. ; Pri cpremembl kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi prejSaM WralWs naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ i
«ql£s naboda"	"	"j
■2 Oortlandt BU _	_____ __gjew_YgrkQlty. J
_Telefon: 2376 Cortlandt,_
-ssa—a■ ■	.... —
_l^sjl^y_
Jugoslovani za svobodo
-- ^
True translation filed with the post waster at New York. N". Y. on Ju.y
1<J18. as required by the Act of October 6. 1U17.
Poročila, ki so ravnokar dospela v to deželo, naznanjajo, da je dala proslava soeijalistiene^a praznika 1. nia- i ,ja »I iiii;oslovaiiom priliko za navdušene demonstrafcije. katerih namen je bil. predvsem, storiti narodno edinost in \ stanoviti neodvisnost.
Nemško in avstrijsko časopisje se je posebno bavilo ] z (k*monsti*aeijo čeških socijalistov. ki se je vršila tega ■ ine v Pragi. To časopisje pravi, da je imela ta demonstracija — izdajalski pomen.	'1 J sto pažnjo je posvetilo nemško časopisje tudi jugoV .slovanskemu gibanju. Cenzorje v slovenskih in hrvaških i j listih črtal veliko poročil, ki so se tikala te proslave. !j Toliko je pa vseeno prišlo preko meje. da se da z go-n tovostjo trditi, <la je bila glavna proslava v Zagrebu. —j1 glavnem mestu Hrvaške — višek demonstracije za jugo-.j slovansko edinost. I Odbor hrvaških" in slovenskih socijalistov — Srbi se j j nis«» mogli udeležiti. — je obiskala velika delegacije <l«'-j inokratičnih in neodvisnili jugoslovanskih strank. Najin-.' že je iuiel glavni govor vodja hrvaških soeijalistv Korač. j
—	Ta praznik je znamenje ne samo socijalne. pač pai tudi narodne osvoboditve, — je rekel. — Narodna osvo-j« l>oditev pride šele potem, če ima vsak narod pravico samo-j1 določbe, to se pravi, če bo naš narod združen v prosto dr-j, žavo Slovencev, Hrvatov in Srbov.	j
—	V tej vojni so narodi, ki se ne bore za svoje lastne, pač pa za tuje intrese...
J »o dolgotrajnem ploskanju je Korač nadaljeval:
—	Naša narodna industrija se ne more razvijati, ker j temu nasprotuje tuji kapital. Vzrok' tega pa je. ker nima-! nio svoje lastne, neodvisne države. Vsled tega je osvoboditev delavskega razreda mogoča edinole potoni osvobodit v našega naroda.
Prodno pride soeijalna revolucija, naš narod že lahko obupa. In ravno iz tega ozira je vsak. ki daje v tem usode-polnem času prednost drugim vprašanjem namesto narodni osvoboditvi, prostovoljen delavec za svoj lastni pogin.
('e se bo uresničil mednarodni program socijalistične stranke, ne sme biti nič več podobnega delovanju avstrijskih socijalistov. ki so glasovali proti temeljnim pravicam češkega naroda. —
Socijalisti ne morejo imeti vojnih predlogov, pač pa samo mirovne predloge. Da se pa doseže mir, morajo delovati za narodno osvobojenje in za uresničen je proste države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Zatem je cenzor zaplenil par besed, ki se tičejo popolne osvoboditve.
l)r. Mate Drinkovič. demokratski voditelj, je zatem povedal socijalistom, da se osvobojenje proletarjata ne j more uresničiti, dokler se **veliki narod, veliki proletariat" ne otrese tuje vlade ter ne zahteva narodne edinosti in neodvisnosti.	I
Vse sprejete resolucije so zahtevale neoporečno pravico samodolčl>e za vsako narodnst,
Zagrebška "Hrvatska Država", eden vodilnih hrvaških časopisov, pravi, da niso napravili ogrski načrti nobenega posebnega učinka.	/ Ogri namreč nameravajo združiti Hrvaško in Dalmacijo Pod. ogrsko krono ter s tem zatreti jugoslovansko gibanje.
Cenzor je črtal skoraj ves članek, pustil pa je le sle--deča naziranja:
—	Pokazali so nam sliko Jugoslavije, toda brez Slovencev, brez ogrskih Jugoslovanov, brez ozira na Srbe v Srbiji in Cmigori, brez Keke in brez svobode.
Pokazali so nam državo brez onega, kar potrebuje-, drŠHva, pokazali so nam avtonomijo pod ogrsko krono.
Mi smo povedali enkrat za vselej, da ne sprejmemo posamezne poravnave, na podlagi samo ene skupine, bodisi Srbov, Hrvatov ali Slovencev.
Mi smo en narod in euo ozemlje, in naš problem sej da rešiti le kot celoten |>roblem ua podlagi naše skupne deklaracije.
(^e mislijo gospodje upi i vat i na Hrvate s to ponudbo,
se silno motijo. --*—----. - '--—
ŽABE KOT ZAVEZNICE NEM-j ŠKEGA KRONPRINCA. j
- i
True translation filed with the i»ost j ii!s ster at New York. X. Y. «m .7ii>y <\ ' 1U1S, as required by the Act of October 1
* 7.
Amsterdam, Holandsko, .">. julija. — Karl Ro>ner, časnikarski poročevalec, katerega se pogosto označuje kot tiskovnega agenta nemškega kajzerja, opisuje v *Lo-j kal-Anzeiger" pogovor, ki se je baje vršil med nemškim cesarjem ter neniškiufc kronprincem in tekom katerega j»* povoda! sin svojemu očetu povest "o žabah v bitki pri Chciuin <ics Daines/'
Povest se je pripovedovalo, — pravi Rosucr. — ko *ta oče in sin stala na griču v bojnem sektorju armadne skupine generala voji Fraeois. dne 3. junija. Kron princ je rekel:
—	Bilo je takrat, ko so se Nein-ei pripravljali na naskok na Che-min des Daiues. Žabe, katerih je najti na milijone v močvirnatem »sektorju reke Ailette, so kvakale na tako glušeč način, da so bili v »led tega Nemci v stanu spravljali na mesto baterije, muuicijo in kolone, ne da bi se jih razkrilo. Ko pa je napa,i dejanski uprizorilo, je glušeči koncert žab preprečil sovražniku ugotovitev poz* i j nemških strojnih pušk.
V teku istega pogovora, — pravi Kosuer, — je kajzer opisal prizor v prieetku preteklega leta. ko se je naprosilo za dovoljenje za uničenje slavnega francoskega gra du v Coucv-le-Chateau, v bližini St. Quentina. Rekel je, da je omahoval. dokler niso njegovi vojaški svetovalci povdarili, da bi stolpi gradu, nahajajoči se v rokah sovražnika, lahko ogrožali življenja na stotine nemških vojakov. Kajzer je nato rekel:
—	Ali bi se Francozi drugače obnašali v naši deželi? Zavarovanje vojaka je najvišja postava za poveljnika in nobenemu poslopju se ne sme prizanesli, če se pojavi vprašanje, kako odstraniti iz nevarnosti in smrti može, ki se bore za domovino.
ZANIMIVOSTI.
Trije neločljivi kralji.
Poišči iz igre vse štiri kralje, a enega izmed n j .h položi na vrh kart, toda opaziti tega ne sme ni-hče. Govori pa le o treh. katere položi na mizo in jih pokaži družbi. Reci., da veže te kralje posebno prijateljstvo in so neločljivi kar bodeš takoj dokazal. Po teh besedah položi enega spod, drugega v sredino, a tretjega vrh kart. Potem reci enemu izmed družbe, naj karte pre vzdigne. Aku razprostreš karte, bodo trije kralji zopet skupaj. Eden izmed treh je sicer drugi, kakor si jih prej kazal, toda nihče ne bode opazil tega. Ko so se namreč karte pre vzdignile, prišel je spodnji kralj na površnjega, kateri je bil pa itak že na enem.
I Kako vržeš igro v zrak in bode vsakemu navzočemu obvisela kar. ta na nosu.
Ko si bil izvršil s kartami že razne poskuse, vprašaj: "Kateri izmed družbe zna vreči karte tako v zrak, da bode vsakemu navzočemu obvisela po ena na nosu?*' — Vsakdo bode premišljal in si tr 1
S^VATiOH- ^leMV 01K2L-3 Vi A Ki R^.S PO R-MEN iN TH£
-m ■:- • ' ' " TRSNCHES. - .(p COMMITTEE OH PUfitJC ^IFORftVfflOfrj ->.
Nekdo, ki ve:
_
True translation filed with the pust master at New Yorl N. Y. on .1 Jy 1'JIS, as required b.v the Act of October 0, 11)17.
—	Eden mojih bratov. — piši' Stepbane Lauzaiiiie — ki je major in poveljnik bataljona sene- ' igalskili tsrelcev. ima sedaj na sek-
torju za pad ne fronte pod svojim poveljstvom Amerikance.
(»lede njih mi je pisal sledeče; •
—	Pod svojim poveljstvom imam nekaj ameriških vojakov. Nauie »o napravili izboren litis. Vsi so fini. pridni, mladi n k rep ki možje. Njihovo posebno izvež"-banje je imenitno. Njihova disciplina je prvovrstna. Značilna j«* njihova dobra volja, in oni nimajo na sebi nLti sence arogantnusti. Res. da imajo častniki še marsičesa naučiti, toda v krat ken. času se bodo tako izpopolnili. da bodo lahko z vsemi tekmovali.
Ameriški polki bodo v kratkem č-osu polki, katerim bo vsak častnik z veseljem in ponosom poveljeval. —
Senegalske čete so najooljše. čete v francoski armadi. To so napadalne čete, in njihovega poguma ju* more "nihče nadvlada t i.
Mnenje, ki je zgoraj citirano je tem večje vrednosti, ker <ra je podal častnik, ki pozna vojaške! sposobnosti in k: je poveljnik iz-J branih čet. To popolnoma pobijaj pisarjeuje in neumne sodbe g1fl-. de ameriških čet, ki so bile natisnjene v nemških li>tih.
Krancoski pregovor pravi:
—	Psi lajajo, če gi'e mimo ka-i ravan.
Ta pogovor popolnoma pristojni sledeči izjavi;
—	Nemški p>i lajajo, če giv mi-1 mu ameriška armada!
glavo: Ali je mogoče, da bi bil kdo tako spreten in 1>i znal izvršiti?" Vsakdo pa hode rekel: ".Ja/
ne znam!" Naposled bode družba-prosila umetnika, naj on izvrši! imenovano spretnost. Veliki umet-ik pa bode mirno otlgovoril: — : "•laz tu li ne znam! Saj nisem rekel, da znam. ampak vprašal sem samo, ali zna kateri izmed dru ž be."
Kako obdržiš po udarcu samo spodnjo karto.
Primi igro pri enem vozlu s palcem in-kazaleem tako. da se bode palec dotikal samo skrajnega ro-[ ba površnje karte, a bode kazalec katerega lahko povrh š« zmočiš, segal daleč (s prvima dvema ele, noma) p t hI spmlnjo karto. Zdaj reci enemu izmed družbe, naj močno udari po kartah. Odletele bodo vse, samo spodnjo bodeš obdržal v roki.
fOM
m VINTER SUPPIY NOW
OorLstunerš must "buy thar "Vhvfcer suppb/ d Cool daring tha Sprinj^and Summer fbr storage ifooductixw k to 1» W—] 9T8 ~ naintiined. at a Hhmmim
courier enabled. ^r^'vEEiMt ^ svoxi a »axiom
' Coal shortaJe
QMiR thbWtoUrS-
Zakaj primankuje premoga
Izjavlja se, d.i primanjkuje pre- j moga v glavnem radi tega, ker j delavci malo delajo. — Fremogar-ji v gotovih okrajih delajo baje lc po 20 ur na teden. — Nikakega pcm3njkanja mož. — Največja naloga sedaj je navdušiti ljudi k večjemu napori*.
True translation filed witli tile post master :i( New York. X. Y. <>u J«i\ f. l'.'lis, as required l»y the Act if October 1 0, 1017.
Washington, [). ('.. julija. _
I'ivo j »omenja več ladij in manj premoga če se pripisuje polno, vrednost nazorom ladijske«-;* ini-boia in onim kurilne adininistra-1 cije. Ladij.>iii <'dbor pozitivno1 p rep i i ea 11. da bomo in-eli za./ma movati le 7"> odstotkov uspešnosti pri grajenju ladij i"e sc oropa delavce njih piva. tločim so premo garski ljudje pre]»rit::.n,i. da Isomo iue. ii dosti vtH- premoga, če otlpra-
viirlO ]>iv«;.
Na/.oroui ladijskega tnlbora sta dala izraza ( olby in Hurley v oH-»•ijelnem sp,,r.>či!ii na kongres. Kurilna administracija ni še ,piv-Mo »ibjavila svojeira stališča, veai-tlar pa je znano, da smatra pred I kratkim ustanovljeni produkcijski department pivsko vprašanje 'za nega glavnih faktorjev p) i re šitvi proidema. kako spraviti premogovnike do najvešje produkcije.
; 1'ovseiu mogoče je. da imata j oba prav. v katerem slučaju bo i dežela trpela resne omejitve pri j proilukeiii in naj se glasi odločba tako ali tako.
Knvtkourno delo.
\ s<> kaže. da je k.»i»auje promo-ga neke vrste industrijske mrtve roke. I'remogarji so dediči obrtne tradicije kratkih delavnih nr. Do-■ inneva se. da bi bilo lažje omajati i to ti udicijo. če bi se odpravilo pitje. Kratki delavni dan nudi daljše ure družabnosti v s;do<>tiih. ♦ Odpravite saloone in preiuogarji bodo daljše delali.
I'a naj bo stvar taka ali tlaka. Ostaja
namreč m-pobitno uejstvo. da je največja ovira na poti k po večani produkciji premoga, negi ede na omejitve tituisportueije. odpor delavcev proti temu. da bi delali vsaj približno polni čas.
< e bi >e moglo <lelavce-prc mo-luarje pregovoriti, da delijo po '»sem ur na dan, bi bilo mogoče dobiti več premoga kot ga m >re konstituirati dežela in veliko več kot ga morejo železnice prevesti. Premogovniki mehkega premoga v Ameriki imajo možno kapaciteto S00 iniljonov ton na l^to. Potrebe za leto 1?)18 se je penilo na miljonov ton obeh vrst ptc-moga. trdega in mehkega.
Sedanja izobilica železniških vozov.
Pri/nava se. da bi lahko preiuo-garji izkopali v-m- premoga kot ga an ore j b- železnice spraviti vstran, re i>i delali toliko ur kot .smatrajo to drugi delavci za kratek delavni dan in to brez ozira na razred-č.Mije njih vrst vsled draft a. prostovoljnega p:-isto p a k armadi tei prehajanja k drugim oblikam industrije. Lahke bi storili to tudi na. njih sedanji-udobni način, a
Slovensko samostojno bolniško podporno društ??
za Greater New York in okolico
•
edino postavno priznano slovensko društvo v Greater New Yorkti, zboruje vsako četrto soboto zvečer v mesecu v "BEETHOVEN ' HALL", 210 iztočna 5. ulica blizu 3. Ave. v New Yorku in se prične
točno ob 8. uri zvečer. ODBOR:
Predsednik: ANTON PLEVEL, E. 21 tli St., New York, N. Y, Podpredsednik: Anton Cvetkovicb, 11»12 Linden St., Brooklyn, N. Y, Tajnik: JOSEPH POGACHN1K, 5«. Ten Eyek St., Brooklyn, N, Y. Blagajnik: ANTON KUSIBNIK, otO E. 51 li St., New York. N. Y, Zapisnikar: JOHN LOBODA, 4.12 E. 5th St., New York, N. Y,
NADZORNIKI: LUDVIK BENEDIK, 'Silo Madison St., Brooklyn, N. Y. JOS. ŠVALJ, 210 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. FRANK CEliAR, 27 Gamma Place, Brooklyn, N. Y,
DRUŠTVENI ZDRAVNIK: Dr. HENRY U. ROBINSON, Sol E. 10th St., uicd Ave. A in B. NeJ York, N. Y.
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
Za New York: FRANK VAVPOTIČ, 32,'i E. 24th St., New York, N, Y-Jr
MARIJA KOCAR, 240 E. lTtli St., New York, N. M f Za Brooklyn: B. DERGANO, 1G5 Stanhope St., Brooklyn, N. Y,
MARY JUDEŽ, 02 Ten Eyek St., Brooklyn, N. Y. C Za Hoboken: MARTIN STARE, 205 Willow Ave., Hoboken, N. J. 1
ravno setlaj pričenjajo želuznice. pospešene od dob reji-i vremena mi z vsemi pre-.iuost.mi ceni rylfrtii au ■ uprave, siliti v preinogarje in v ne-' katerih okrajih stavi jajo de.iinski na razpolago preobilico železniških vozov.
| Kurilna administracija je u-t.'.-'
novtla produkcijski leparlment.
D«'sedaj sta bdi proilukcija '.n i.. :
delitev posel enega in i^tejra de-
• partmeuta. Veliko saii«;rsti.'*nib I -
'pripomb sc je napravil«! i"«!: j ust varjenja posebnega produkcijskega deparl molita ob tem i><>/.-iioiu času. vendar pa je naziranje kurilne administracije t<>. da je ]>r(imogovni problem v «_davnom oni traaispoi*tacije in raz<lelitve. kombiniran z ekonomijo. !)okIer so zaostajale železnice brez vsake-j Iga upanja za produkcijsko zmož-j iiiostjo. je tičalo kaj malo lobički' v tem, da se je •jronunlilo pro-! dukcijo prcinojra.
Pospešitev produkcije.
l);tsiravuo je t r.in>por!acija še vedri o obvladujoči fal.to*'. se je položaj kljub teniu v gotovih ozi-. rih izpremenil tako. «.la je primer-1 no i:i potrebno pospešili produk-| eijo. Raz ven povečane uspešnosti i železnic je nastala potreba, da sei delavce v rovih iz različnih vzrokov podžge k ^ečjemu l.aptiru. kar bo imela za posledico hitrejše nakladanje in odpošiljanjc vozov, s čemur bi se |.os!užih.* vs.'h prednost^ izboljšanja železniške služ-i be. Cini več vozov dajo železnico: na razpolage, tem bolj bodo v stanu dobavljati jih, •*<■ se jih hitro' odpravlja.
Prva nalo<ra je. pr«ijrovor.ti pre-megarje. da delajo daljše ure in; da so pozorni nu tlelo, kadar dospejo vozovi. Rudarski čas po Združenih državah znaša dejanski osem ur. vendar pa delajo premo-1
ga rji. — ?«» je oni ki dejanski kopajo premog. - od kosa ;di in. ptHl'agi !<onlraklrt. Izza davnih ča-nv |.-a - • delali h* kratke ure — in še krajše, od!. se je pričela vojna ter ie .j«' po\ :š;do piače.
NAZNANILO IN VABILO.
Cuddy, Pa.
Naznanja se članom društva •Narodna Zmaga" št. 14* SDPZ. ni članom društva "Zbitkli sc. Slo van!" št. :!H> SNI M., da se je vršila skupna seja dne l(i. junija, na kateri ^e je sklenilo, da se pri redi skupna veselica v soboto dne 13. julija v prostorih br. Lovrenca Kašelj. Začetek ob G. uri zvečer. Vstopnina za moške .+1.50: žene in dekleta vstopnine pros le. Ves dobiček je namenjen v kori-t blagajne obeh dcušte>v. Zato se vl judno vabi vse beinstvo v okolic'. kakor t tuli sosedna društva, da se ie veselice v obilnem številu vdeie/c. To je prva skupna veselica obeh društev in se gre za za-| če*ek napredka, da bo nam vsem v korist. Ako se nam posreči, bo ' nadalje poročano. Zato. sosedna društva, Slovenci in Slovenke, na svidenje 1-». julija! V enakih sln-čajih smo vedno na razpolago. Z:i dobro post rež I >o bo skrbel v to iz voljeni odbor.	.M. (!. T.
IŠČE
sc dobre dogarje. Jaz imam zelo dober les in plačam zelo visoke cene za francoske doge. — Max Kleislier, 258 Lewis St., Memphis, Teim.
(25—6, do pr.)
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji sloverski dnev-i nik v Združ. državah.
-
ED	= ^^^^ "T7T ■ ■ —[5J >
Jugoslovanska ^^^ Katol> ^el,ncta
Ustanovljena leta 189? - Inkorporirana letu 1900. Glavni urad v ELY, MINN.]
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Box 251, Cone ma ugh, Pa-Podpredsednik: LOUIS BAL AN T, Box 1UG PearbAve., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISnLER, Ely, Minn. Blagajnik: CiEO. L. BROZICH, Ely. Ainu. Blagajnik neizplačanih smrtuin: LOUIS COSTELLO, Salid* Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAllEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9G41 Ave. t4M", So. Chicago, III. IVAN VAROGA, 512G Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORE N TA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn.. Box 480. JOHN RUPN1K, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, G24 — 2nd Ave-, \Y. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room G05, Chicago. 11».
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, G024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. FRANK ŠKKABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarno pošilja t ve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS N A R O D A".
GLAS NARODA, 6. JUL. 1918. -OB ČASU OBEDA PRI AMERIKANCIH V PIKAJRDUI.
Ciklon v Avstriji
i^fc ^ » . i
.	Piše Carl W. Ackerman.
i---
True translation filed with the postmaster at New York, X. Y. on July 0, 1918, as required by the Act of October G, 1917.
GLAS yABOPX. .6. JUL. 1918.
Ko jo sprejel cesar Karol resigpiacijo barona Buria-na, so se pan-germani veselili. Novi, cesar — tako so ini-Flili — bo izzval Ogre. — Grof Oemin, češki plemenitaš, je bil imenovan zunanjim ministroen in prijatelje grofa Tisze na Dima ju, vključno grofa Forgacba, se je potisnilo na stran, Grof Tisza je Ml strmoglavi jen kot ogrski ministrski predsednik in pro-nemški Ogi-i, z Andrassv-jein in Appony-jeni vred, so prišli na krmilo. Novega cesarja se je proslavljalo v Berlinu in: pri avstrijskih Nemcih. Nemčija je domnevala, da je pcreinagala dvojno monarhijo, ko je pridobila zase mladega vladarja.
Po kronanju cesarja na Dunaju in v Budimpešti se je pričel boj. To je bil prvi politični, vihar — pričetek vrtinca. —	j
Osebnost grofa Tisze.	'
Bil sem v Avstro-Ogrski, ko se je pričel vihar. Bil sem na nemško-avstrijski fronti z večjim številom inozemskih poročevalcev ter sem se vračal v Berlin, ko je bil sedanji vladar dvojne mornahije kronan v Budimpešti ni na Dunaju. Sestal sem se z večjim številom ogrskih 1 političnih voditeljev pri svojih prejšnjih obiskih v Budimpešti in dasiravno jih nisem posaial intimno, sem vendar pogosto razpravljal z njimi gljede ogrske politike in glede zunanjih zadev.
Grof Tisza je človek, kateremu se lahko približa. On govori angleški popolnoma gladko. On je vitek, močan in nadvladujoč. Licem v lice z njim y njegovi palači ministrskega predsednika visoko nad jobrežjem Donave, obhaja človeka čustvo, da se nahaja y navzočnosti mož, ki hoče uveljaviti svojo voljo v vsaki stvari.
Dočim je govoril, je zrl direktno v obiskovalca in navadna očala, katera je nosil, so večala njegove zenice in na vsakega posetnika so uplivale oči tega železnega moža. Imel sem utis, da je prav tako mrzle krvi kot kak pruski general in da je njegovo srce prav tako trdo kot skale, na katerih je bila zgrajena njegova palača.
To je bile vedno slika grofa Tisze, katero sem imel. dokler se nisem nekega dni oglasil ob peti uri popoldne na sestanku z njim kot dogovorjeno. Ko sem šel preko trga, sem videl grofa Tiszo, ko je prihajal iz nekega vladnega poslopja, par sto čevljev vstran. Nosil je na rokah svojo malo miukinjo. Oblečen je bil v dolgo, črno suknjo in na glavi je imel cilinder.
Stopil sem v palačo, pokazal svojo izkaznico vratarju. ki je nosil tako mnogo odlikovanj, da so bila pokrita cela prsa in takoj se me je sprejelo v čakalnico, iz kate-ie se je videlo na balkon, na katerem je čakalo več članov grofove družine na njegov povratek. Železni grof se je pokazal na balkonu, s smehom na, obrazu ter očividno v najboljšem razpoloženju. V par minutah je izginil.
Pozvalo se me je v njegov in tam sem se sestal, ne s smehljajočim se možem, katerega sem videl preje skozi okno, temveč s trdnim, mrzlim in formalnim diktatorjem, dvojne monarhije. V svojem uradu in parlamentu, kjer sem ga videl pozneje, je bil političen stroj, človeška trdnjava reakcije, dočim je med svojo družino videti — človeško bitje. On je nasprotoval vsem reformam. On je vr-jel v božansko pravico ogrskih plemenitašev. On jc sovražil svoje politične nasprotnike in oni so sovražili njega.
On ni hotel govoriti z grofom Andrassvjem. ki je bil najbolj pronemški izmed ogrskih plemenitašev in grofa Andrassyja ni bilo videti v istem klubu, v isti javni gostilni ali isti preddvorani parlamenta obenem z grofom Tiszo. Železnega grofa se je javno obsojalo, sramotilo in privatno kritiziralo in blatilo, a dokler je živel Franc Jožef, je bil Tisza mož, ki je držal monarhijo združeno in lojalno do Habsburžanov.
Stranska vrata Berlina.
Bila je pogumna in odločna kretnja cesarja Karola, ko je izbral grofa Čemina za zunanjega ministra ter podpiral na Ogrskem nasprotnike grofa Tisze. Riskiral je več kot so številni njegovi prijatelji in svetovalci domnevali, da bo s tem pridobil. Riskiral je dejanski vse: svo-življenje, svojo krono in bodočnost monarhije.
Cesar Karol pa je bil mlad in brez strahu. Izbral si j«' grofa Berrhtolda iu generala von Arza, načelnika generalnega štaba, za svoja osebna zaupna svetovalca. Ta dva nista bila prijatelja grofa Tisze. Cesar je igral za uspeh brez pomoči Tisze in kot so pokazali poznejši dogodki, jc tudi — izgubil.
f Vzroki njegovega izjalovljenja so vzroki zadnje krize na Dunaju. To je storija političnega viharja, ki se je razvil v ciklon.
• • .
Pred nedavnim časom sem se sestal z nekim diplomatom v Švici, ki je do preteklega decembra živel na Du-; naju. Bil je intimen prijatelj družine vojvodinje iz Parme, tašče mladega cesarja. Videl je cesarja Karola v palači vojvodinje ter v avstrijskem glavnem stanu v Bade-nu. Imel je za seboj leta diplomatične izkušnje v Avstriji in Italiji in ker je bil odličen človek, je bil tudi zaupen obiskovalec cesarjeve palače.
— Cesar Karol — je rekel — spoznava, da Avstrija ne more priti i te vojne tako, kot je sestavljena sedaj. — Ona ne more biti absolutna monarhija, ko se enkrat vrne mir. Po žrtvah, katere je celi narod doprinesel tekom bo-
!Bk■ jev, mora imeti tudi več prostosti in več političnih pra-| vjj\ To cesar ne le spoznava, temveč tudi veruje. Tekom
eklega leta, je bil cesar na delu pri načrtu reorganise. Ou veruje v avstro-egrsko federacijo držav. On
Francoski vojaki v nemškem jetniškem tabora. Sliko je prinesel seboj francoski vojak, ki je pobegnil
veruje, da je vsakemu narodu v monarhiji treba dati neodvisnost v njega notranjih zadevali, da mu je treba dati posebno ustavo in zastopstvo.
— Cesar — tako mi je zagotovil ta diplomat — veruje, da je edina pot, Po kateri bo mogel narod preživeti rekonstrucijsko dobo, ta, da se napravi iz monarhije konfederacijo združeno v kroni Habsburžanov. Cesar bi ostal vladar Avstro-Ogrske, a vsak narod bi imel svojega lastnega podkralja.
Bilo je v namenu, da realizira ta načrt, ko je prekinil cesar Karol vse zveze z grofom Tiszo, ki je nasprotoval vsaki in vsem reformam ali izpremembam v monarhiji. Politike cesarja pri izbiri grofa Černina je bila, da ima ministra za zunanje zadeve, ki bo'mogel in hotel delati v sporazumu z Berlinom, s takozvano zmerno stranko. —
Grof Černin, domini je skušal izpeljati politiko svojega vladarja, je postal vedno bolj in "bolj orodje v rokah dr. Kuehlmanna. Dunaj je postal — zadnja dver v — Berlin.
Dočim sta nemški minister za zunanje zadeve, von dr. Kuehlmami ter kan ler grof Hertling, kojega sedanja politična važnost je v tolikem razmerju z ono von Kuehlmanna kot je luna proti solucu, vstrajala v Berlinu pri onem mini, katerega bi se ne moglo skleniti, dokler bi svet ne priznal nemške zmage, je stal grof Černin pri vhodu na Ballliausplatz na Dunaju s smehom na licu in z roko, pripravljeno v pozdrav, da sprejme vsakega potujočega državnika, ki bi slučajno Želel razpravljati z njim glede miru.
Na ta način je Nemčija prikrila svojo slabost in svoje napake. V Berlinu je rožljala s sabljo ter kazala militarist ično fronto. —
Največje mirovne pogoje Nemčije se je razpošiljajo iz Berlina. Najmanjše Pogoje pa se je objavljalo na Dunaju. Pri zadnjih vratih je prosil Černin miru potoni sporazuma. za razoroženje ter ligo narodov. Dočim se je Berlin bahal, je Dunaj prosjačil in Nemčija je vedela skozi ves ta čas, da lahko utihotapi mirovne pogoje skozi — zadnja vrata, če bi ne mogla prisiliti zaveznikov, da razpravljajo o miru po končani ofenzivi v Franciji ali tekom nje. Nato pa naj bi imela Nemčija glavno besedo ter odločevala za centralne zaveznike. —
Tekom vsega tega časa pa se je mladi vladar igral z ognjem. Tajno je skušal spraviti Francijo. Anglijo ali Združene države v mirovna pogajanja, da pa bi informiral glede"svoje delavnosti svojega ministra za zunanje zadeve ali Pa Berlin.
Prisluškoval je pritožbam Slovanov. Govoril je s Cehi in prijazen je bil s Poljaki. Podpiral je Madžare, ki «> bili proti Tiszi. Vedel je, da so \*si Slovani proti-nemški. Kljub temu pa jih ni izzval kot je storil to stari cesar in kot je pričakoval to in želel Berlin.
Našel je tudi. da se stranka Tisze pogaja z Berlinm. da int-rigira Nemčija proti njemu. Videl je rastočo agitacijo boljševikov ter se je bal. Soglasno z dunajsko "Ar-beiter-JŽeitung" obstaja že sedaj avstrijska mednarodna boljševiška organizacija. Razven tega obstajata še dve proti-nemški in proti-monarhični organizaciji, znani kot "Freie Jugend" in "Poale Zioii". Dasiravno se je cesar bal teh organizacij, je preje hotehskleniti z njimi kompromis ter jih potolažiti.
To ni bilo Prav nemški stranki v Avstriji in nemška
** ~ ■-~~——~~~'~
I KEMEHBER THE DAYS I 1 SUNDfflf—SSS5& THURSM^££
TUESDff- ££££ SATDRW^^ 1 VEMESM-^g^ r m j
vlada je poslala politične špijone na Dunaj, v Prago, v Plzen ter druga mesta, da zaznamujejo vse sodelavce in somišljenike ter organizacij. Nemčija je vodila v Avstriji isto propagando kot jo je vodila na Bavarskem. Vsi oni. ki niso vrjeli v 4'močan nemški mir" ali v "Hindenbur-gov mir", so bili na — črni listini. Voditelje se je vrglo v ječo.
Nemčija je prišla v Avstrijo "izčistit liišo", vendar pa jc našla, da je to težka naloga, kajti avstrijski boljše-viki niso bili edini nasprotniki nemške zveze. Bili so nekateri plemenitaši v visokih dvornih krogih ki so bili prav tako proti-nemški kot so bili nekateri med radikalnimi socijalisti.
Tajno poročilo profesorja Lammascha.
Ker je postala Švica mednarodna politična borza za vojskujoče se in nevtralne, je bilo povsem naravno, da je par teli proti-germanov prišlo tjakaj, da razpravljajo neformalno z zavezniki glede miru. V januarju, soglasno v) rakritji nemškega časopisja na Dunaju, je prišel dvorni: svetnik, profesor Lammascli, član avstrijske gospodske zbornice ter zaupni svetovalec cesarja, — v Bern na pose-| bni zaupni misiji.
—	Po njegovem povratku — tako je ugotovil dr. Friedjung v nekem članku v N. F. Presse, — je spisa! Lammascli posebna poročila na cesarja Karola ter pripo-
| ročil, naj Avstrija obvesti nemškega cesarja in zavezni-jke, da se bo po vojni Avstro-Ogrska odlčila od nemške centralno-zavezniške zveze.
Poročilo se jc očividno predložilo brez vednosti grofa < eriiina. kajti večina javnih obsojanj tega predloga je prišla iz vrst političnih pristašev zunanjega ministra. Ob-javljenje priporočil profesorja Lamniascha jc tvorilo pivi dogodek, ki je omajal zaupanje nemške vlade v mla-dega cesarja.
Njegvo ljubimkovanje z zavezniki ob oi.,-m času so je ostro kritiziralo v Nemčiji in sicer tako k«»t je bilo 1110 •ioče. ne da '»i se dovedlo do spora med Berlinom in Dunajem.
Ko pa se je kritika razvila v narodni škandal, je nastopil profesor Lammascli v gospodski zbornici ter javno zanikal, da je dal priporočilo, katero se mu je pripisoval. S tem, da je rekel to, je storil Lannnaseh le enostavno vnaprej to, kar je storil njegov cesarski mojster par tednov pozneje, ko je francoska vlada objavila pismo cesarja Karola na princa Siksta Burhonskega.
—	Lagal je, — da rabimo izraz Clemenceau-ja.
* * *
Ko je govoril grof Cemin Po obisku cesarja v se s. ra-danili okrajih Češke, je napadel Čehe ter jih imenoval izdajalce. Raditega se mu je ploskalo v Berlinu ter ga zmerjalo doma. Ko je končal svoj nagovor, je blio čuti iz občinstva žvižge in sramotenja. Sledila je splošna debata, a glede tega razvoja jc bilo v radikalnem časopisju či tati le dve vrsti, dočim je vladno časopisje molčalo.
—	Ne dovoli se nam objaviti debate, ki je sledila.
(Kouee prihodu jie.)
Potujčevanje Srbov
True translation filed with tbe post master at New York. X. Y. on July G. 191S, as required by tbe Act of October G, 1017.
Vzhodna iu jugovzhodna Srbija. dolina reke M crave. Niš in Skoplje so sedaj v rokah Bolgar-sk e.
Bil je pa čas iu ni se dolgo tega. ko so se po poročilih nekaterih dijakov, ki so študirali komplikacije plemen na Hal kanu, w.hodni Srbi in zapadni Bolgari /uganjali drug v drugega, kako velika je razlika med Srbi v zapadnih gorah ird Bolgarov na Balkanu.
Da hi se zopet povrnili v oni veseli čas ter bolgtarizirali narod o-nega okraja, ki je zdaj v bolgarskih rokah, ter bi smatrali to kot neoporekljiv element svojih vojnih zahtev, bo najbrže eilj vladne okupacije.
Srbske otroke že silijo, tla se uče bolgarske zgodovine na Balkanu v bolgarskem jeziku.
" — ič*\ ki je karakteristična končnica srbskih imen, ki je njihovo originalno znamenje, je pod kaznijo zapovedano izpremeniti v bolgarski "—ov".
To je siimo par primer bolgarskih metod, da bi zopet napravili zvezo med niskimi Srhi in sotij-iskitni Bolgari, katero zvc.o je zgo-jdovina tako nusgočno uničila.
Poleg tega imajo še tlruge metodi*. O eni teh metod so pred kratkim -poro"ali iz razlit nih virov. toda od nikjer bolj natančno in razvidno, kot je t<» sporočil srbski dopisnik hrvatskega lista " Primorske Nn\ ine'
"Bolgari". pnavi dopisnik, "so vstanovili povsod posebne komisije. katerih člani hodijo v osvojenem ozemlju »-d hiše do hiše ter vprašujejo ljudi, če so Srbi ali Bolgari.
"Oni. i<i pravijo, da so Bolgari, morajo podpisati deklaracijo, katera bii služila — kot pravijo Bolirari — kakor dokaz, tla ie narod. st:\rmjnč v t »h krajih, bolgarski. I Oni. ki podpišejo deklaracijo, iu ki sn sposobni za vojaško službo, morajo obleči h-»l«raesko uniforme, nakar jih takoj pošljejo na solunsko fronto k r p se ore mora 1» >-riti proti svjemu vinu *er i preti bratu.
" < >ni pa. ki izjavijo da -o Srbi. so zaznamovani možje. Naprtijo jim kak zb čin. nakar nikoli več ' ne" vidijo belesra dne."
Da to porodilo ni izmišljeno. do jkezujejo tmli druge priee in teh ' prit- ni malo.
To so dejstva, katere bo treba jvpoštevati na mirovni konferenci, j ko bedo Bolgari stavili ■svoje za-j liteve glede narodnosti. T<» naj si , posebni> zapomnije tudi Atneri-I kam-i. glede katerih so člani bol-Jear ke vlade preti par tedni rekli, da bodo podpirali bolgarske zali te \ e.
Rojaki, naročajte se na "Glas /Naroda", največji slovenski dnevnik v Združ. državah.
FRENCH PB«0MB»>M A MBKW WgadHCWO FROM A eHCTOtiRAPH feRQVJiGHT AWAV liY A FRENCHMAN W4Q ESCAPEt^l
- - .....- . - - - - * • - • • . . .................. ......\
'■M'
1
iHiAfi. NAHODA. 6 JUL. IftljL
The Answer of the
Borit
mm
Foreign
i
liv
Hon. Franklin K. Lane, Secretary of the Interior.
AYe came to America to help in the niak.ng of this new land — for our own good and for the good of our children.
The gate was open; we gave nothing to enter. The pati»> that other feet had beaj/'n we followed. The lands others had found and fought for were given u> if we would make them into homes.
Iji the old laud, the mother land, we worked for a living; here we worked that we might . 'really live, llope filled our hearts, In the old land, the motherland our boy h could he no more thai, we had been.
Their way was barred by the moil above, the man born to land air.l position and preference. Al
I.
All the thousands of years of upward struggle, the climb from serfdom up, ha*, led to the land
of etpial cnance.
AVe fled from the man above.
Here we have no master but ourselves. Our hat* come off to gen jus, not to rank. The great house on the hill is the home of one who once was a section hand. His money gave wages till we had money to pay wages.
There was hope in <>ur hearts id that hope has blossomed into brighteved boys and girts, into homes where pianos play, into schools and colleges and law courts ami legislatures, where our bovs work beside all other bovs
ways there was the man above, to whom he must deff his hat in token of deference ami subjection. Strive as lie might, sacrifice as In' would, there was always that man above — the man on the hill — whose place he could not reach
For that man's sons there were schools and professions ami places of honor. For our sons there war. work, work without hope, the work of stalwart, steady oxen, work for a living, not for the full life of the boy's yearning am*.
his capacity.
The girl of his heart he could not marry, for she lived 011 the hill, and the hill to him was .i word apart, never to he scaled by his asp:rin«r impulse. The way of public service wa» clo»ed t<> him save a» ill«' servitor of the man above. A soldier lie could be: avo:
'and win ahead, into honors which come with talent, leadership that comes with character, into felow-ship that knows no circle besides a common taste, into a pride, a compelling pride, a spurring, lile-givm«* pride that we are of. that we are for — this land of equal chance.
It' justice fails in this land, ours is the fault. If the torch of liberty fades or fails, ours be the blame If our flair falls, all the eager and struggling ones in other lands will lose heart; ail those who painted its starry field in hopeful blue and drew its stripes in con rag-eon s red will reproach us forever-more.
We know that this freedom is at once our glory and our danger. For now there is no man above-we have no will to guide but our own. We have come to the time of
he must be. under a captain who knew him only as a shield or a spear, under a king he had no part in choosing, under a flag that gave him boundy, not oportunity.
And we. the foreign born, are here now to do »ur part. <»ur full part, in the making of America.
test.
We will not falter; we will not weaken. The Old World shall not see us break,and run when challenged.	»
What has been gained and given to us we hold for ourselves and our sous.
r *
I DOBER TEK
je glavni pogoj od katerega le
|Kn>ohio atrarje ixtrlsuo. Obdržati tek iu ukrepiti cel prebavni
a|Kirat. tla za more svoje delo pravilno rešiti je jiotrebuo jemati včasih <lol»r<> zuauu, zdnrvilo.- ki s« tuieimje *
SEVEROV
I Želodčni grenčic |
j® Poznan je ]*> celi Ameriki kot -jj Z <lot>r<> želodčno zdravilo. ki na- J • pravi tek. Pomasa odstraniti ne- ff čistost ix sistema ter odpravi » zaprtje in neprebavo. PTi nt-nad- C ni mrzlici je iH>*ebuo priporoč- jg Ijiv. ker »»lajša napad, ozdravi ^ bolečine in pomiri krče. Cena 73«. in f 1-5*. V. lekarnah. \V. Vr Severa Co.. Cedar Rapids, Iowa.
Zqtdm franta
Oeho-sltiviška zmaga
-ooo-
ČEHO SLOVAKI SO IZVOJEVALI V SIBIRIJI VE LKO ZMAGO NAD 30LJŠEVIKI. ^ BOLJŠEVIKI ŠO IMELI VELIKE IZGUBE. — ŽASEbLI SO VAZ-HO MESTO IRKUTSK. — KERŽUSKT P&AVI, DA JE RUSIJA ŠE VEDNO V VOJNI TI NEMČIJI. TROCKY ZAHTEVA PRISILNO VOJAŠKO SLUŽBO
Odgovor v Inozemstvu ro|enih
Hon. Franklin F. Lane, tajnik za notranje zadeve.
Prišli smo v Ameriko, da poma j ga in o pri grajenju te nove dežele i
—	v svojo lastno korist in korist naših otrok.
Vrata s<j bila odprta. Ničesar' nismo dali pri vstopu. Sledili smo stezam, katere so ugladili drugi i Ozemlja katera so našli drugi ter se borili zanje, se nam je dalo. če smo jih hoteli izpremeuiti v do > move.
V .stari deželi, v domovini, smo delali za življenje. Tukaj pa smo delali, da moremo resnično živeti. F panje je polnilo naša srca. V stari deželi, v domovini, niso mogli biti naši dečki nie več kot p« mi sami.
Njih pot je bila zastavljena oil moža zgoraj, od moža, ki je bil rojen za zemljo, za mesta in prednosti. Vedno je bil mož zgoraj-pred katerim je moral sneti klobuk v znamenje spoštovanja in podložuosti. Naj se je boril kot je Jiotelr naj je žrtvoval, kar je hotel
—	vedno je bil mož zgoraj, — mož na griču, — kojega mesta ni bil6 mogoče doseči.
Za sinove onega moža so bile šole in službe in častna mesta. Za naše sinove pa je bilo le delo, delo brez upanja, delo močnega in ustrajnega vola, delo za golo živ-ljenjc, ne pa za polno življenje soglasno z željami in sposobnostjo dečkov.
Deklice svojega srca ni mogei poročiti, kajti živel je na griču in grič je b i zanj odločen svet, v katerega ni mogel nikdar itdreti s pomočjo svojih stremečih na-gnenj. Pot k javni službi je bila zanj zaprta; razven rta je hotel biti moža zgoraj. Vojak je mogel biti; žalibog, moral je biti. pod povelju ikoni, ki ga je poznal It kot svoj ščit in kopje, pod kraljem. katerega si ni izbral in poti ^a^tavo, ki mu je nalagala obveznost. a ni dajala nikake prilike.
in mi, v inozemstvu rojeni, smo tukaj, da -zvršimo svoj del, svoj
polni del pri ustvarjenju Amerike. Vsi tisoči let borbe navzgor plezanja i/, suženjstva, so nas do vedli v deželo enake prilike.
Bežali smo pred tem človekom zgoraj.
Tn'kaj nimamo nobenih mojstrov raz ven sebe samih. Naši klobuki se dvigajo z glav pred žent. j'im. ne pa pred dostojanstvom Velika hiša na griču je dom člo-l veka, ki je bil nekoč dninar na | progi. Njegov denar je dajal plače. dokler nismo imeli denarja lila plačujemo mi plače,
I panje je bilo v naših srcih in I to upanje je vse velo v bistro-oke j dečke in deklice, v domove, kjer j se igra na glasovirje, v šole. ko-I legije, sodišča in zakonodaje, kjei (delajo naši dečki v družbi drugih j dečkov ter napredujejo lo časti ki prihaja s talentom, do vodstva, ki pride iz značaja, do tovarištva ki ne pozna nikakih meja razven onih skupnega okusa, do zavesti časti, zmagujoče, življenje vzbujajoče časti, da smo iz te dežele, da smo za to deželo — enake prilike
Ce se ne vrši pravica v tej deželi. je to naša krivda. Ce p) a menica prostosti pojema ali če ugasne. naša bo krivda. Ce pade naše zastava, bodo izgubili srce vsi hrepeneči iu boreči se v drugih deželah. Vsi »mi, ki so si slikali njeno zvezdno polje z upapolno modro barvo ter vlekli proge s poT gumiio rdečo barvo, liani bodo o-čitali skozi večne čase.
Mi vemo, da je ta prostost obenem naša slava in naša nevarnost. Sedaj ni namreč nobenega moža zgoraj. Nobene volje nimamo, da nas vodi kot edino le svojo lastno. Prišli smo do časa preiskušnje
Ne bomo omahovali, ne bomo postali slabiči. Stari svet nasjie bo videl umikati se in bežati, ko se nas je izzvalo.
Kar se je doseglo in kar se nam je dalo, držimo za same-sebe in svoj« sinove.	.■ _
(Nadaljevanje s 1. strani.)
nekaj fdinskih izstrelkov. V tem sektorju so se jih posluževali ta dan prvič iz/u dolgega časa. Tudi nemški aeroplani niso nk- kaj posegali v akcijo. Za nemškimi črtami je bilo videti semtertja par posameznih gruč vojakov ter nekaj mož na biciklih.
V	Pikardiji m? ni med junijem in junijem do poldneva ni-če.sm posel-nega pripetilo. iz-vzemši. da'so bili sovražnikovi zrakoplovi v akciji. Napadali so bolj kot ponavadi. V zraku se je vršilo par bojtv. Kn sovražniški a crop lan je bil izstreljen. Nemški aeroplar.i so vrgli ponoči par bomb, ki so padle na naše frontne črte. 4
V	ozemlju, ki se nahaja za nemško črto, nismo ničesar važnega opazili, razen to. da je prišel oddelek petdesetih aH šestdesetih Nemcev pred ogenj naših pušk. ko se je mudil v bližini Fontaine tožita. Oddelek se je razkropil in začel bežati.
Tekom jutra je padel nek propagandni balon med naše črte.
Nadaljevanje torkovega poročila se glasi;
Sekcija P.. (Nadaljevanje.) — Uspešen napad, ki so ga vprizo-rile naše čete 1. julija zvečer v okolici Chateau Thierry, sta izvedla dva bataljona ameriške iu-fcinterijc. Nnpad so pripravljale tekom dvanajstih ur ameriške baterije z obsežnim obstreljevanjem.1
Infauterijsku akcija se je začela ob šestih zvečer. Zavzeli smo vse cilje ter konsolidindi nase pozicije tekom poldruge ure. Sovražnikove izgube so bile izvanredno težke. Kn sovražuiški polk je bil dobesedno uničen. Soviužniške (pozicije smo zavzeli z bajonetnim naskokom. Zajeli suio veliko vojnega materijala ter precejšnjo množino municdje.
Ob uri 45 minut zjutraj so Nemci uprizorili protinapad. Dobro. da smo pozicijo dobro utrdili ter smo zamegli sovražnika po-irnati nazaj s težkimi izgubami. Imel je veliko mrtvih iu ranjenih. 1'jeli smo tudi nekaj jetnikov. Kolikor se je moglo dosedaj dognali, znaša število ujetih 500; med njimi je tudi šest častnikov. Z ozi-voiu na uspeh, ki smo ga dosegli, so bile naše izgube malenkostne.
V	okolici Chateau Thierry je -vladali* 2!*. in 30. junija precejšnja aktivnost, tod« kaj posebnega se ni pripetilo. Tekom jutranjih ur je bila nemška aitilerija precej aktivna. Njem ogenj je bil v prvi vrsti namenjen proti našim naprej potisnjenim postojankam, med Belleau. Clerembauts in Marcette. Najbolj močan je bil vzhodno od naših pozicij. Sovražnik je obstreljeval več točk, ki se nahajajo za našo bojno črto. O-genj je bil bolj v st raj en kot pa močan. Sovražnik se je posluževal vLsokocksploGcivniii snovi in ne toliko plinov.
Videti je bilo več kot pa navadno število aeroplanov.. Vzhodno od našega sektorja so naši proti-zračni topovi izstrelili nek sovražni zrakoplov, nakar je bil pri*i ljen spustiti se na zemljo za nem ško črto.;	,■ ..
-OOO-
True translation filed with the postica' ter at Xew York. X. I. on Jaty (J, 191$, as required by the Act of October 8, 1917.
London, Anglija. 5. julija. — Bila se je velika bitka okoli 250 milj zapadno od Irkutska med Oelio-Slovaki in bolj še vik i. Oeho-Šlovaki so bili zmagovalci. Poroča se, da so boljševiki izpraznili Irkutsk ter vzeli v svojem begu s seboj veliko zalogo živeža. Ceho-Slovaki so vsled zadnjega uspeha in prejšnjih zmag razširjeni 3000 milj po Sibiriji ter imajo tudi pod kontrolo Vladivostok.
Parlamentarni tajnik zunanjega ministrstva Lord Robert Cecil, razpravljajoč ruski položaj, je danes rekel nekemu poročevalcu:
44 Češka armada je brez dvoma ona armada, ki je operirala že nekaj tednov proti vzhodu čez Sibirijo, delujoč skupno s protiboljševiško vlado, katere glavni stan, bi lekel, se nahaja v Omsku. Po bitki so boljševiki izpraznili Irkutsk ter s tem napravili splošno situacijo še bolj zamotano.
Medtem pa drže oboroženi češki oddelki v presledkih fronto kak ill :>000 milj. Imamo informacije, da so v Oin-sku in Šaman koncentrirani močni oddelki čeških čet. Sedaj ni prometa na transsibirski železnici med vzhodno Sibirijo in Rusijo. Ne vemo, ako so železnico razrušili.
Čehi so sc tudi polastili vlade v Vladivostok!!*'.
Washington, D. C., -~>. julija. — Zakasnelo poročilo iz Irkutska z dne 28. junija in danes prejeto v državnem de-partmentu pravi, da je bila vsa zveza z Volgdo, Moskvo in mnogimi drugimi kraji v zapadni Sibiriji za nekaj dni pretrgana. Zadnje poročilo poslanika Francisa iz Volgdo na državni department je bilo poslano 24. junija.
Vršila sc je bitka pri Nerhni-TTdinskem ob sibirski železnici 80 milj od Bajkalskega jezera in je imela za posledico, da so bile ruske vladne čete pognane iz tega kraja.
Pariz, Francija, 5. julija. — Prejšnji ruski ministrski predsednik Aleksander Kerenskv in švedski socjali-stični voditelj Hjalmar B ranting sta danes zjutraj pri-sostovala seji socjalistične stranke v poslanski zbornici. Bivši mnistrski predsednik Kerenskv je obsojal boljševi-ško politiko in je pokazal prepis protesta, ki je bil sprejet 18. maja 1918 na tajni seji ruske narodne skupščine proti hrest-litovski mirovni pogodbi, izjavljajoč, da se Rusija še vedno nahaja v vojni z Nemčijo. Rekel je, da bo ta protest pozneje objavljen.
Branting je pripovedoval francoskim socjalistom o delovanju nemških socjalistov ter je namignil na konferenco. ki bo sklicana, kakor je rekel, kakorhitro bodo dovolile okolščine.
Moskva, Rusija. 5. julija. — Po mnenju vojnega in mornariškega komisarja Leona Trockvja je mednarodni položaj ruske sovjetove republike tak, da jo more varovati le močna armada na podlagi prisilne vojaške službe. Predložil je poročilo, ki se zavzema za splošno vojaško službo tako za buržuazijo, kakor za delavce in kmete in upa, da bo peti kongres sovjetov sprejel tako odredbo.
Ministrski predsednik Lenin je odobril poročilo in podrobnosti se že izdelujejo.
Medtem pa je Trockv že odredil registracijo vseh moških med 19. in 40. letom in vstop v vojaško službo skupno z delavci buržoaznega razreda, rojenimi 1890 in 1897.
Boržnazni razred bo sestavljen v oddelke, ki se ne Vi odo bojevali,, temveč bodo kopali strelne jarke in čistili barake in taborišča. Pozneje pa bodo morebiti pripuščeni v vojaško službo, ako so dokazali "s čini. svojo lojalnost do delavskega razreda in revnih kmetov".
Amsterdam, Nizozemsko. 5. julija. — Kakor pravi neko poročilo iz Kijeva, da so se armenske čete v svoji ofenzivi v Transkavkaziji dobro utrdile v tem prej ruskem ozemlju.
Zadnje vest iiz tega vira pravijo, da je armenska armada 25 tisoč mož zavzela mesto Erivan 115 milj južno od Tiflisa in okoli 50 milj v notranjosti transkavka&ke meje.
Slovenska
-Hrvatska Zveza
v Združenih Državah Ameriških in Canadi.
V A
Ustanovljena januarja 1903 v Calumet, . Michigan.
Inkorporirana It. junija 1906 v državi Mich.
GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK GREGORICH. Box '29, Dodgevlll®, Mich. Podpredsednik: GEORGE KOTZE, 115 Grant Avenue, Ercletb, Min* Prvi tajnik: ANTON GESHEL, Borgo Block, Calumet, Mlcb. Zapisnikar: MATH IAS OZAXICH, Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT ARB AN A3, First National Bank, Calumet, Mich,
NADZORNI ODBOR:
I.	nadzornik: ANTON GERZIN, Eveletb, Minn.	*
II.	nadaornlk: JOHN B. MALNAR, Calumet, Mich.
m. nadzornik: PAUL SHALTZ, 200 Seventh St., Calumet, Mich.
POROTNI ODBOR: I. porotnik: MATH. ZGONC, Box 423 Ely, Minn. II. porotnik: VILJEM MIHELIČ. Calumet, Mich. HI. porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mine.
y
POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMBICH, 417 Osceola St., Lauriunr Mich. LUKA S STEFANEC, Calumet, Mich. MARKO JOTICH, Calumet, Mich.
VRHOVNI ZDRAVNIK: •DR. JOHN S STEFANEZ, 268% First Arenue, Milwaukee, Wis.
ODVETNIK: AXTHONY LUCAS, Calnmct, Mich.

4' f
Opuuiba.—Vsa doplsovitnja, kakor tud* spremembe flannv in tfanle naj se pošiljajo na glavnega tajnika: Anton Geshcl, Slovenlc Croatian Union. Borgo Block, 5th St.. Calnmet, Mich.
Denarne pošiljatve naj se pošiljajo na blagajnika: Vincent Arban*« First National Bank. Calumet, Mich.
ProSnje za novo prlstople člane in članice naj *e pošiljajo na vrhovnega sdravnlka: John S. Stefanez, 208% First Ave., Milwankee, Wis.
Vse pritožbe naj se poSiljajo na predsednika porotnega odbora: Math. Zgonc, Box 423, Ely, Minn.
-— i
Uradno glasilo: GLAS NARODA
Avstrijci delati na avstrijskih črtah. kutere so obstreljevali Ita-l.jani.
Z novih pozicij sc d a kontrolirati reko lironto pri ValMauiii. ki vodi v dolino spodnega teka B rente.
činov leži v tem, da je to novo jri-banjo in ila tiče /.u njun najbrž nemški agenti in nemški denar. Le »■n del domačega prebivalstva j*? kazal nstaške simptome, vendar pa se domneva, da- bo pridobil upliv lojalnih, izobraženih domačinov premoč. — Poročilo ministrskega predsednika Hot he se jemlje v smislu, da je vsaka kriza, ki je ob-stajala, končana.
Ustaja v Južni Afriki
Poročilo generala Bothe glede n-staškega gibanja v Južni Afriki. Nemško propagando se vidi v po skusih, da se izvede ustajo v deželi.
True translation filed with the post master at New Yorl . X. Y. on J ily »:, 1018, as required by the Act of October 6, 1817,
London, Anglija, 5. julija. — Poročila o resnih nemirih v Južni Afriki, ki so krožila skozi pretekli teden, so bila danes ofieijelno potrjepa vsled objave ugotovila ki ga je izdal v torek ministrski predsednik Botlia Južuo-afriške Tnije. V tem poročilu se opisuje nemire, ki so precej slični onim na Irskem leta 1916 in katere se pripisuje nemškim intrigam.
Ministrski predsednik Botha pravi, da ni v javnem interesu objaviti posameznosti ter navaja odločne vojaške in policijske odredbe. Edina dejstva, katera se je dosedaj objavilo, so bila ona o resnih stavkah domačinov, rudarjev iu d m gib elementov.
Tukajšnji južni Afričani so bili sprva mnenja, da je pripisovati nemire naeijonalistični stranki, ki zahteva republiko, vendar pa .fe general Hertzog, voditelj t«* stranke, pretl kratkim objavil, da mora organizacija slediti ustavnim metodam, kar pomeni, da je opustil svojo prejšnjo politiko. Važnost stavk od strani doma-
Mraz v Avstriji.
True translation filed with the ptwit master at New York. N. Y. on .fuly U, »!>1S, as required by the Act of October JfcH i • • 1017.
Citrih, š\ it-a, .">. julija. — V sredo so poročali dunajski listi o velikanskih nalivih in nenormaln«! nizki temperaturi po vseh delih Avstro-Ogrske.
Bili so tudi hudi sneženi viharji in mraz v Bosni, Hercegovini iu Dalmaciji. Snežilo je 'J ur in pridelki so zelo trpeli.
Finska bo napovedala vojno.
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on ,lu!y <», 1018, as required by the Act of October 6. 1917.
Stockholm, švedska, (>. julija. — V uredništvih tukajšnjih listov se vsako uro pričakuje napoved vojne finske vlade proti zaveznikom..
Previdne gospodinje
iniajo dom« vedeo «no •tekl«n$co ' u Dr. R -bterJe- eg«
PAIN-EXPELLER
£ant)»lji'•o «r*d»tvr> tp rtrrnj* pri rarmiitKntn bolrčitiah. preblftdu.	jenju ild.
Jcdlho ]>ravi s rarMreno znamko sldrS-
3jt. >6>. t l^kmrnsh in TiirtT-no^t od F. AD. RICHTER & CO. 74-8C Washington Sireet. New Vark. N. Vi
tukaj, da ^vršimo svoj del, svoj svoj« sinove.
Nesreč« pri izletn.
Peoria, IU., 5. jithja. — Domneva sel tla je utonilo več sto oseb ko se je v reki Illinois, 5 milj od t u k:; j, sinoči prevrnil izlet ni par-nik Columbia. Iz Pekina, III., ki je blizu, kraja nesreče, so prišle vse bolniške strežnice in zdrawu-ki, ki so mogli priti. Parnik-je zadel-v megli ob brejr Pennje. vsled česar je dt»bU-spredsj veliko lok njo ter-sc^ je-takoj .potopit

-OOO-
Italjanska franta
zrakol^lo^ ci razdejali mostove. K<» se je to zgodilo, so se ini'anteristi zagnali proti ostalim Avstrijcem.
Itimed vseh sovražniških čet so nudili na tej fronti največji odpoi* Bošnjaki in Hercegocvinci. ki še vedno nosijo svoje stikov "te tur-bane.
Ko Italjam -ujeli nekaj Avstrijcev in ko so se ti čutili vajne za italjaiLsko črto, so začeli kri čati:
"llroč z Avstrijo!"
Severovzhodno od Monte Grap pa. med Breto in Piavo. so si Ita Ijani priborili več novih pozicij katejre so imeli ' Avstrijci v roka! izttr meseca decembra.
Razen tega. da so-ujeli'I tal jau par M o sovražnih vojakov, so o proHtili tudi nekaj svojih tovari tkiV. Pwedaliso/dasorjilisMil
Glavni *tan italjanake armade,
3. julija — (Poročilo A«»sociated Press.) — Ob dolenjem teku reke Piave sc še vedno vrše taki boji. kot so se vršili zadnji teden. V tem ozemlju je samo blato, pesek iu voda ter je prerasčeno z visoko travo. Velike težkoee povzroča dež ter včasih tudi viharji, ki divjajo liad to okolico.
V tem kraju so Italjani na osem milj dolgi fronti vpriasoriH na štirih točkah napade na avstrijske pozicije. V tem primeroma majhnem odseku -so uapna/vili Avstrijci nič m;wij kot dvanajst jmtvizo-rienih mostov "preko reke. Toila naši aeroplani so jih razdejali s tem, da so metali nanje male sod-eke gorečega oija. .
Italjanska infanterija je ponavadi čakala ^ v ~ bližini,' kdaj; bodo
Zdravim samo moške. I
Dr. Koler je najstarejši slovenski ravnik, specjalist v Pitts- ™ burghu in ima -8-Jetno iskušujo v zdravljenju moških bolezni.
Žastrupljeuje krvi zdravi s
\
♦Slovenski zdravnik.
slovitim .00®, ki ^a je izna.sel I>rofesor dr. Ehrlich. Ako imate izpuščaje in mozole jk» telesu, v ^rlu. ako vam izpadajo lasje, ves boli v kosteh,, pridite in šrlstil vam bom Uri. Nikakor ne čakajte, kajti ta bolezen se prenese naprej.
Vso izločevanje iz kanala za izpuščanje vode zdravim po najnovejši metodi in v kolikor iu<>-:r<»če kratkem času. Kadar znate. da nimate več moške moči. ne čakajte, temveč pridite lu vrnil vain Ikmu moško liur.
Kilo ozdravim v .'JO urah brez operacije.
Bole<*ine v mehurju, od če-siir prihajajo bolečine v hrbtu in križu, palenje pri mokrenju
in o^tulc bolečine te vrste zdravim z najveT-jo gotovostjo.
Kevmatizem. trganje, bolečine, etekline, lišaj. škroflje in druge
kožne bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času." da niitreba ležati.
Uradne ure: V ponedeljek, sredo in i>etek od 3. zjutraj do 3. ;x> polc'nc. V- torek, četrtek-m' soboto od 8. zjutraj do 8 zvečer. V n_>d^-/»o 2. i»ol>oWue.	* '
Po rxniti ne delujem. Pridite osebno« Ne pozabite ime in-Kterilke
Dr. KOLER, 638 PENN AVE.,
mi'Tani-iDriM n-A.
Dr. KOLER, 638 PENN
PITTSBURGH, PA.

True translation filed with the post rnr. ^er at New Yor';. N. Y. on Tt^y 0. x 3018, as required by the Act of October 6, 1917.
Zadnja igra
(Nadaljevanje.)
Slokar je pristopil k oknu ter netilo zrl na stotine k treh preti seboj. Tuintaiu >e jo dvigal nied! njimi mogočeti "tolp kake eerkve.I Tam dal« • uh robu mesta je bilo! \ideti eti o vtsto visokih dimni-] kov. Ve* teden se je iz njih valil! emosivi tlim, a danes so počivi
di.f
Danes ni mrgolelo okrog njih na' tisoče delavnih rok. ki so služile! kruli s« bi iu svojcem tauu daleč v pravi domovini. Vse j«* bilo prazno, mrtvo. - S«.Iiu-e se j«* nagibalo k 'atouu iu brez števila raznih streh z različnimi stolpiči se je! /asvetlikulo v zadnjih -»<>1 učnih' žarkih. Lep je bil imgled v tem trenotku na mesto, kdoi so ga je' zavedel.
A Slokar ni vide! vse te lepote' tujega mesta, četudi je zrl skozi' okno \ isokeua stanovanja, četudi' je ležalo vse to pred njim. kakor: na dlani. V glavi so >« iuu podile divje-misli, a v sreu se mu je kuhal srd. Srd — na koga.' Ali naj -e mar jezi na svoje tovariš«-igra'ee ki so spravili njegov t«*ž-ko pi isluženi denar ' \t; igrali so poitetio. Pač pa si j<* on sam kriv. tla jc sploh pričel igrati, ("etudi ga le silil Uakar. saj bi mu ne hibi treba iti. ko bi ne hotel saiui. on si,,,,. Sam -i je kriv. ker j:- pričel, ker ni nehal, ko je videl. da ga zapušča sreča. Najrajši bi se zaletel \ zid s to m uu.no glavo, da bi si .jo razbil. Kaj bo zdaj doma Kako bo gledala žena. ko bo dobila me lo th'iiarja samo pismo ' Keva. Kak«) se je zanašala nanj, koliko-kral je preračunila. kam bo dala denar tla bi pmoaea iz največje sile! In sedaj nič, nič. I.epo svoli-eo je lahkomiselno zapravil. Se-tlaj zopet lahko dela iu varčuje dobrega pol leta. pred 11 o se mu" nabere tak znesek iu petem ga lahko zopet zaigra v par urah. kakor si- j«- i/godilo ravnokar. Ne. ne; nikdar več ne plime za karte, pa 1 e bi gotovo \«del. da dobil Izučilo ga je /.ado^ti.
"Ali ne bova pi-ala. si, kar.'" s«- oglasi < igli • in ga vzdraini i/ tezkili misli.
Slokar je obrnil pii teh besedah obraz «»d oknn iu pogledal po sobi. Zardelo live in undue oči s-la pričala o jezi in kesauju. Večina! rojakov je o«i.šh> medtem, ko je Slokar zrl >! oz i okno iu gledal v duhu svoj dom in objokano ženo Ostal je V 1'iglič in dva CJorenjea. ki sla se ravnokar odpravljala na izpivhod.
"Ako ne piš«_\a. grem .jaz tudi malo ven". pravi za nekaj časa 4'iglič. ko 11*11 Slokar ne odgovori na prvo vpraseuje.	1
"Nekaj morava, pa ne vem kaj, bi."
"K. pismo se kmalu napiše." "Pa sem ženi obljubil, da ji pošljem za 'jraxuikc denar."'
"No. zdaj ji pa piševa da ga ne posI;tš' odgovori < iglič nt pri-pravlja papir in črnilo za pisanje. * A ka| bo počela žena? ' "Nič; čakati bo morala, da zo-| pet zaslužiš iu ji pošlješ, ako nej zaigraš", se je nasmehnil Ciglič ' "Zapomni si, da sem igral tla-; nes fradnjikrat. Nikdar vin" ne se-J dem h kaki igri. Imam že zado-sti."
"Iv to je že marsikateri rekel. J a iued stotimi komaj eden drži ~ be.sedo."
"In jar. hočem biti tisti toti. boš videl * "iglič!"	j
" N'i». kaj naj pišem ženi, <la si bil bolan iu ji ue umreš poslati.'" Slokar se je sam ustrašil izprval te mi-1 i.
"Ne, tega ne sineva pisati, potem bo žena še v večjih skrbeli", j«' pristavil. "A da sem zaigral, tudi ne moreva pisati; kaj bi si potem mislila o meni. reva.'*
"Potem pa sploh ne omeniva nič o denarju, pa je."
Slokar je že ves čas pogovoi-a mislil na neki izliod iz te zadrege, a ni luogel povedati Cigliču. Bal se je. da bi mu ("iglic ne odbil njegove prošnje iu nekoliko ga je zadrževalo, ker ga je bilo sram. četudi sta bila sama v sobi- Nekaj časa je molčal, potem so je pa le ojuuačil iu poprosil Cigliča. da bi iuu nckn.j posodil, vsaj kakih tri-j d«s^t dolarjev.
"Dragi moj. s teiu pa ni nič. Si-ecr verni, da si poštenjak 111 bi mi! Wiiil o prvi priliki, a vendar ne gre. Poslati moram sam nekaj domov, nekaj moram ;»a sam imeti. £>gJtavno komaj je. da sem laues ne-JjM<aj dobil. Trideset doJarjev je ]>ai I me njala svotiea. katere ne izgmbi klad nobeden."
"Saj ti b«>ui pošteno vrnil", pristavi boječe Slokar.
"To li rad verjamem, če boš še živ in zdrav. Pa saj sa,u veš. kako 'je. Ako dela človek v rudniku, je I oil dams do juti i. Koliko jih za-1 dene nesreča. Iu nikjer ni zapisano. da bi "t izognila tebe."
"Pa mi vsaj nekaj posodi, če j nočeš toliko!"
"Pa naj ho posodim ti deset !dolarjev, a več ne morem. Pošlji-vy ji t«' dolarje in obenem napi-|šc»v"a. da si bil bolan, recimo, tla si si zlomil roko. To ni tako >ieyar-no in žena si r.e bo preveč v skrbeli zaradi tvoje bolezni."'
Slokar j«- nemo zrl predse. Sicer je \ edel. tla ni pr.iv, če se laže. a kaj hoče. Boljše si je pomagati z malo lažjo, kakor |ni ženo dom:.« še bolj storiti nesrečno. Zato je molčal, ker ni imel česa odgovo-riti.
Velja' Ali naj pišem.'" \pra-sa * iglic in pomoči pero v črnilo.
"Le piši!"
< iglic j«' pisal. Vi«h lo -»e je, da je vajen pisanja, Pero um je kar drsc<«» po papii j n. Za čet 11 ure je bilo pUmo že gotovo. Prebral gr j«' še enkrat mrmrajoče, naredil tupatam kakšno piko. k--r jo jc bil v naglici pozabil, potom pa j«' odložil pero ter <e naslonil s pismom \ roka.
"Tako. 1'isnio j" got*»vo. Poslušaj!" In začne brati:
Draga žena!
Sprejmi po/.drav od svoji -ga uio/a v tlaljuji Ameriki. Tudi otroeiče j»rav lepo pozdravljam vse 1 »o vrsti.
Tukaj li pošiljam za piaz-itike dosii dolarjev. Ne bedi žalostna, ker ni vrč. Imel seir. sicer že precej privarčevanega. «la bi ii poslal kaj več vkup. Pa zadela me je nesreča. Ne prest lašj >e. saj je ž; v<e dobro Pn ti šestimi tetini M-iii si i,ii v jami zlomil roko. 111 kar sem imel prihranjenega. mi je lavno prav prišlo v bolezni. Ležal sem mesec dni v bolnišnici. Zdaj je roka že boljša iu sem zopet na delu. Seveda še ne morem opravljati težkih del. ker je šr roka prrdaba. Zato so 1111 dali za sedaj lažje delo. ki ni tako nevarno. Sic< • zaslužim nekoliko manj. .j a bo že še za nekaj časa. P« tem se pa zo-prt popriinein tarega tlela iu bom bolj pazil, da me ne za-deiir kakšna nesreča.
Poslani denar porabi zase. da ne boste stradali, rpniki bodo že še malo počakali, če jim poveš, kaj se mi je zgo-«lilo. Saj upam. da mi bo v kratkem mogoče poslati kaj več.
Zelcč vsem sktepaj vesele praznike iu * rečno novo leto, vas pozdrav\*!i vaš
Martin,
".fe dobro '" In •'iglič je uprl svoj jiogletl v Slokarja. ki mu je sed.-j nasproti že precej miren. Oddahnil se je. ko je slikal pismo.
"Krav dobre; hvala lepa! ("e imaš še kam zapihati, zapiši, da naj molijo '/aine."
"Da bi več ne igral, kaj r.e.'" je rekel < 'iglič smehljaje iu zapisa! na koncu pisma besedi; ".Molite zame! '
"Tudi — in-pa. da bi me ne zadela res nesreča, o kateri si pisal v pismu. Tako čuduo mi je pri srcu. kakor da bi me res čakala nesreča v rudniku. Ni prav. ,da sva se nalagata v pismu."
"Seveda ni prav; saj tudi ni bilo prav. da si ves denar zaigral. Pa po toči je prepozno zvoniti.'7
Ciglič je dejal v pismo dva bankovca po pet dolarjev, napisal naslov iu pismo izroči! Slokarju. Naročil mu je. naj ga odda priporočeno. ker je v njeiu denar.
IV.
Naslednje dni po oni nesrečni nedelji je lordil Slokar kakor po navadi na delo. A to ni bil več oni Slokar. ki je pr«\j delal s takim veseljem iu vztrajnostjo, da ga jc bilo veselje gledati. Pri težavnem delu si je vedno ohranil dobro volj«. Ž njo je pieganjal sebi in svojim tm-arisem «>ložjie misli na doni in na svojce. Le redko se je prej prikazala žalost iu nevolja na lije-tgoveni moškem licu. Cesto so mu t>ieer misii pri delu uhajale na tlom; ti navadno so iuu bile vesele in prijetne te niti si i. Ni mnogo mislil, kako da.je sedaj doma, am-
Potne noge [
niso samo neprijetno razočaranje* ft ampak so tudi zelo škodljive zdrav- C ju. Potenje dela namreč noge bo- P leče, da človek težko hodi; palejf ■ tega pa dela potenje nog tudi hud in zopern smrad. Čemu bi si torej ne P pomagali v tej zadevi, ko imate zato lepo priliko in hitro odpomeč? Ku-; pite si
Severa's Foot Powder
(Severov Prašek za noge). Umijte si noge vsako noč z gorko vodo, zjutraj si pa nadrgnite s tem praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Derate neks j tega praška tudi v čevelj in v nogavico. Ta prašek je najboljše sredstvo za noge. če se vem potijo, če vas bolijo. srbijo, če so otekle in utrujene. Ta prašek dela. da so noge, čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 25 centov.
pa k navadno si je slikal življenje na domu. ko se on povrne še čil in zdrav z bogatim zaslužkom i/. Amerike. Ako se ga je pa le včasih polotila otožnost. da je l-aki> daleč od d«uua. si jo je vselej hir tro pregnal š«; z večjim naporom* pri delu. Tako so mu hitro minevali d'iie\ i in z vsakim dnevom je ra>tel njegov prihranek, za vsak da 11 je bil bližje vrnitvi \ domovino. četudi bo morda ostal še kakšno leto ^ tujini
Tako je bilo prej. a sedaj je drugače. Sedaj piikaja zamišljen k delu in tih. Svojim tovarišem komaj odgovarja na njihova vpra-šjuipi. Sicer še vrtino dela marljivo. a vendar nI več tako vztrajen. Včasih celo postoji dalje časa. nego ga je potreba za oddih. In k<> se zave. hitro prime a orodje ter licla s tem večjo naglico, da bi nadomestil. kar je zamudil. Testo se mu izvijc i/, širokih prs globok vzdihljaj. česar se prej ni zgodilo. Vidi m* iti 11. da ga nekaj teži. Telesne bolečine niso. ker še vediie dela z isio lahkoto kakor je delal poprej in prav ni" ne toži. da bi ga kje bolelo. A vendar ni več tisti drla vre kakor nek tla j.
Siokar.ia je vedno grizlo v njegovi notranjosti, da je tako lahkomiselno zapravil lepo svotico denarja. Njegova vi^t mu ni da-la miru. ne doma. ne pri delu. Bolj pOgo;-!o li'.'go nektlaj je lili-lil lia ilo.ni iu na ženo. ki jo je tako varal. (znebiti se ni mogel očitanja, da se je ženi tako nalagal. Tudi neka težka slutnja se je uživcia v njem. Bal se j«- nečesa, a sam ni vedel česa. Cestokrat mu je prišlo na misel, kaj bi bilo, če bi se nje gova laž v pismu uiesu-ičila. Zdrznil se je pri taki misli, ne morda, da hi se zbal telesnih bolečin. Uroza ga je bilo samo to. da bi moral morda eele mesece ležati bolan in bi si ne mogel ničesar pi i-služiti ravno sedaj, ko bi bilo najbolj iMitrebii. Vedno. Vedno je «id-ganjal to misel, a vendar se mu je zopet vračala iu vsiljevala.
Tako so tekli prvi dnevi tistega tetina za Slokarja tako počasi, kakor se nikdar prej. Seveda, ou -.i je želel, da bi šel čas hitreje naprej tla !'i -i tem prej zaslužil iu vsaj nekoliko poravnal izgubo pri igri. Zato se 11111 je zdelo, da leze čas tako po polževo.
Slokar ni kopal rude T železnem rudniku. Takoj, ko je dobil oiidi službo, mi mu odkazali delo pri izvažanju rude. in tisto delo je obdržal ves čas. Po velikanskih rovih je bil napeljan železen tir. Po njem so vozil: v za to pripravljenih vozovih rudo iz rudnika. To delo ni lahko, kakor bi morda kdo mislil. Treba je vzdigati pri nalaganju dostikrat prav velike, grude in potem tiščati pred seboj triko naloženi voz	!
Nekega ir.e je Slokar kakor p<>! navadi nalagal s svojimi tovariši n i voz železno rudo. Na vrsti jc bil ravno težek k«»s. ki s;ta ga nalagala s Slokarjem še dva druga tovariša. Slokar ni v zdi ga! s tisto pazljivostjo kakor nekdaj, ker je bil i zmišljen. Preslišal je »latio znamenje tovariša in ni vzdignil istočasno z onima dvema. Zato je velika gruda zdrsnila k Slokar ju ter mu pritisnila roko na ^>z. slokar jr od velike bolečine zavpil iu prebledol. Tovai i~a sta naglo dvignila grudo, tla je .nogel roko rešiti. A nilo je prepozno. Spodnja laket je bila /.e zlomljena.
Silne btdečine je «"-util Slokar. a ni tarnal in tožil. Njegove pr« bledele listnice so komaj slišno šepetale: "Kazen, kazen: prav se mi je zgodilo. Uvtala Bogu. da ni hujše!"
• « •
Slokar setlaj že pridno gospodari na svojem popolnoma preua-rejenem domu. Marljivo, obdeluje
Novice iz Clevelanda.
V	lvdth liead bolnišnici leži bolan Luka Iliti, ki je bil operiran na želodcu.
I'.arl ie Jožef Povh, star 1 leto in mesecev.
Krščeni so bili v nedeljo junija v cerkvi sv. Vida: Janez Jer-še. Jožef Cadež. Albeit Pate. Edvard Lampret. Janez Oštir, Mmil Žabkar, Olga Oriučič in Julija Turk.
Jurij Matijatko. tigovee na Si J Clair Ave. št. Go-1. je dobil gro-J izilno jii>nui. v katerem j» bil jia-z\an. da naj prinese > polnoči k vhotui v (»tirtbin park ^lLM.MJ. sicer bo o!> jutranji zori zadnjikiat gledal ter uži\al veselje in srečo tt ^a sveta. 3Iati.iatko je stvar na-tihoma naznanil policiji ki mu je svetovala, da naj gre na določeno ni«*sto. oni da i><k1<i že pri roki ter bodo rokovujače dobili "in l'!ag-lavti". ^latijatko se je nou.l ob uri duhov z zavitkom pod pazduho. \- katerem pa ni bilo nič denarja, na določene mesto, a j«' čakal zastonj. Bandit je s<, najbrže vohali "vado" iu niso prišli blizu.
Tatovi so vlomili v modno trgovino Krauka Vahčič. 74<J E. 152. St.. in odnesli blaga v vrednosti
Oeo. Kento.i je stal na vogalu 71. in St (.'lair ceste, ko skoči i z avtomobila nanj pet mladih ban-tlitov. ga pobije na tla In mu,vzamejo uro 111
Iz Newburgha.
X m d e 1 j o "J;!, junija se je tukaj vi šii;: sluvnost g ra d u i i a i 1 j a. Pet ■dečkov 'n tie.set deklic slovenske Faroe šole je prejelo med drugo sv. mašo diplome, ali spričevalo tla s(, dovršili primarne šole. Ora-duiranje s,- je vršilo v cerkvi. Po sprejemu diplom so sprejeli še par navodil za njil prihodujost. Sia-ri:: gr-aduantov so i.'ili navzoči, da se ž njimi vesele tega dneva. Din so giaduantjc preživeli v veseli metUi bojni družbi pod varstvom učiteljic. Vsega dobrega je bilo seveda na razpolago. Tudi perja iu smeha sploh in različnih iger ni manjkalo. Pri tej priliki je h:!a sprožena tudi ■ misel i/a ustanovitev "Abnnne" to st pravi, tr-ce šole sv. Lovrenca. Vsak. kdor je tuk j tlodt lal Osmi razred, je sposi b«*n za to društvo. Namen tega diustva je: držati skupaj go-jciice te -ole jih še nadalje izobraževati. seveda potnim predavanj in govorov, (ituovo bod«> l»red jesenjo vsi Fantje, ali če so že možje in tlekleta ki so dovišili kdaj poj »rej osmi razretl. v t*-m društvu. Potem }>a look out. boys, imeli bomo kmalu debat zadosti!
V	ponedeljek 24. junija je bilo vriskanja tukaj kakor na Kranjskem. To je pomenjalo "olVtl". Po daljšem premolku sta se vendar ojunačila dva mlada človeka, da sta si obljubila trajno zvestobo. Poročena -ta bila Mihael Mir-tič in Josipiua Blatnik. Ženin je iz tare Hinje. nevesta pa je tiiKaj rojena 111 tukaj zra^tla. Za priče sta bila Josip tilivar in pa Katarina Pueelj. ( r/. dan so se peljali veu na zrak ir. po parkih. z\ ečrr Jia so na veliko veselje našega vaškega "šuštaija" brusili podj>la-te. Na mnoga blaga leta!
Krasili, hišu dela Vineene Ilro-vat \ Betlfordu. ali 'bolje na Stoj> !>. ILLša bo vsa moderna z napeljavo j)Iii>a in elektrike. Bedford. Stoj» M. bo še enkrat zelo pripraven kraj za stanovanje. Ko jiritlc do t«'ga. da lm peljala mestna železnica (kare.) do taui. ne bo 110-b.-nega boljšega kraja za delavce. Sedaj se pride tja z rdečo karo. ki vozi vsako uro ondot mimo.
Tudi Mrs. Poloučie dela stanovanje tam. Kupila jr par h'š. katere bo dala prepeljati v Bedford in tiiun zojjet postaviti. Tako bo ta presneti Bedford kmalu imel četrtino naših ijudi tam. poleni pa pojdeuio še drugi za njimi.
Svoje domovanje je kujiil tudi Louis Barle. On se 'jr preselil h* malo stran od nas. onkraj mostu. Idil u 10-"». kare.
Kaj i;i vse dobro znamenje? Čim
I---
1
povečano posestvo z ženo iu otroki. ki mu ptav dobro pomagaj-i. j liad jia jn-ipoveduje. kako si jt i«>ko zlomil vsled zatluje igr^. Drugi sicer še sedaj praMv'o. ^bi je j bila temu kriva njegova nepazljivost. a on vedno trdi. da je bila : kazen božja. Za-pravil je bil denar. nalagal žecio in prišla je zaslužena kazen, igre se poslej res ni dotaknil nikdar več ne v Aiue-I riki.
na tudi nc doma. Saj ga jc dovod j naučila JijegOva — zadnja igra.
j _
^ - - /
>.';.. i j več ljudi ima svoje domove, tem
; več sreče med njimi. Kadar imai
človek nekaj, kar lahko nazivlje
"svoje". j>otein je tudi bolj zado-
I voljen iu srečen.
Desetletnico svoje poroke sta! praznovala -Air. in Mrs. Jeršau v! torek 25. juniji.. Preživela sta. če se ne motim, vseh 10 let v Clew-: lamin kjer sia poznana širno med rojaki kot prava rodoljuba. \*r Newburghu sla malo vn- kot eno' leto. a že sta med tem časom' jiridcbila mnogo jn^jateljev. Na mnoga in blaga leta!
V bolnišnici v t« len v i Ue 'rži An-! tonija Ljube. Pred par tedni je1 .bila operirana in je bila žv- na potuj okrevanja, ko jo podere plju.-nira! zopet nazaj na bolniško jiosteljo.! Nekaj č..sa je bila v veliki nevaT-j imsti. vendar | a je sedaj že pre j rej boljša in se je nadejaii. da bol kmaii! doma pii svoji družiiii-.-i na E. :J4. St.
Mi-s. Kuh.n- na Marbh- ce-ti j ; tudi precej boljša ter .se jiočasi prikupuje zdravju 111 moči. Bolna I je ze vrč meseeev.
Slu v Pekol s" počasi utrjuje iuJ ; svežem zraku in dobri hrani na' larmi. \'si mu želimo j)t>jKdncga ozdravljen ja.
.Mrs. Jos. S':!a. ki je nekaj časa prebila v bolnišnici, je toliko o-krevala. da j«' zajui^tila svojo posteljo tam ter >e podala domov.; kjer jn-jiv dobro napreduje.
Janez Konte pride v^ak čas do-jiuov iz boltii&nice, kai»\or je i»11 primoran se podati preti kakimi b tedni že v drugič radi bolnili nog.
Družina Praznik na S2. cesti se' veseli lmvega člana v družini, ka-] tere.nu s.i dali ime lgna--ij. Botri so mu biii Josip iu Marija Jerič.-Angela je in:e mili hčerki, ki jc ,'prišia v družino K rank (iodee mr S'.1 cesti. 'Josip in Ivana ij-odee' ^ta jo sjiremila na prvi pot v cer ! kev.	!
I/, t oiiinv.v.od;':.	■
!i<.• j redke so novice iz naše župnije. Dobm je. č«- človek molči in dela. zakaj. č< rn'rkiije svoje nač; te. včasih doseže nasprotni p.sjjeh. doživi poraz v -vojem tru-dapolijein delovanju. Dobro je tu-patain priobčiti javnosti izvanretl-ne dogodke, tako v< sele kakor žalosinr. To pot. hvai'a Bogu. nimamo žalostnih novic. pa" pa nnmgo veselih. Zaključili smo šoi-I_________
Tifus v Perziji.
1
---
True translation filial with the i>ost j
master at New York, X. Y. «111 ;».?>- i", J 1D18, a^requiretl by the Act of October i 0, 11)17.
Teheran, Perzija, 2. julija, —j (Ass. Press. — Vsled vojne je bila trgovina in industrija v Perziji popolnoma vstavljena. Tifus je epiilemičeii in smrtnih slučajev je desetkrat več kot v normalnih časih. Več desettisoč his je oropa-nih vsega, — preprog, posteljnega perila, kuhinjskih posod in o-bleke.
Bližajoča se letina kaže lepo '11 cena živeža j>ada. Pšenica se jt prodajala po .$30 h ušel j, r:ž po ."»(J centov funt. sladkor po ^"1.50 funt iu petrolej po ^2 gulona.
Obešanje Čehov.
True translation filed with the post master at New York ,\\ V. on July li, 101s, as required by t tie Art of October ti, HUT.
Bern, Švica. 2. julija. — 1 I 'nited Press.) — Kakor piše dunajska "Nine Freie Presse" je bilo obešenih oUO češko-slovaških vojakov takoj, ko so jih vjeli Avstrijci na Montelio.
sko leto l!M7—lf»l{s. Nepopisno je veselje naših ndadeničev iu naših deklic, ki so po trudaj»olne.ui delili doživeli zoro srečnega dneva j»la-' čila. Praznično oblečeni so se' zbrali v cerkveni dvorani, kjer so jiriredili kratke, a krasne igre. povzeti iz domačega šolskega življenj,-;. *\ tem so neprekosljive naše šolske sestre učiteljice, za kar jim i cestitaiim. Zaključni govor je imel župnik Iiev. .Jom|) Škur. \'sr jr' bilo privatno, samo za šolarje, pa : jih je bilo tudi zadosti: 2.S5. l*pa-j mo. da bodo veseli tudi sta riši na-j šib ljubili učencev. Prieetkom šoi-skega leta je zahajalo v župnijsko' šoio 2.">8 šolarjev. To šte\i?o je ta-! koj /.rast I o i,: 2N.">. in l»ilo bi š-.-j večje, ko bi imeli večje šolske pro-j store. Vsem -Tarišeau. ki s.t zavedni Slovenci, čestitamo. Naše naj-pris. "nt j še čestitke pa izražamo onim vtarišem. katerih sinovi in lične so s,, v nrd d jo 2'J. junija poslov 1 i .<d župnijske šole Marije Vnebovzete.
Kako razdeliš štiri karte med tri osebe, da ni jedna ne dobi več kot druga.__
Trije se naj vsedejo v vrsto. Prvemu daj eno karto, drugemu ti ve iu tretjemu zopet eno. Razdelil m torej štiri karte, med tri osebe. — Ker ima prva oseba eno, tretja tudi eno. nima nobena več kot druga. ki ima dve.
Kako vržeš karte v zrak in sc tc še le na tleh razlete.
To je edino mogoče, ako pove žeš celo igro z ženskim lasom. Ako je las teiunikast in pokažeš karte s hrbtom naprej zbrani družbi, ir-bode se las opazil. Karte vržeš potem v zrak in razletele se bodo š» le na tleh. ker se je vsied padcu
pretrgal las.
Koko odbiješ karto pod krono, tc pa ne.
Na kuj)ieo za vino ali pivo položi karto, na njo pa v sredino krono ali kakšen drugi novec. Ako odbrcneš karto— sredincem, katerega podpreš ob palci- iu — odletela hode karta, novec pa bo odletel v kozarec.
LISTNICA UREDNIŠTVA. x
Vsem dopisnikom. — V za«i
Injeni času se je uakupičilo mnogo dopisov vsebine, ki se zaradi sedanjih razmer ne smo objaviti; storili pa bouio to. irpanio. v kratkem. Za sedaj pros! 110 vse za'malo p«'t rpl ienja.
Naročnik v Royal Chestnut (Ridge, Pa — Ako člani odbora, ki je moral priskrbeti \<c potrebno za piknik, niso irči.-a.- leeskr-'b-di '! 1 ste -edeji pri praznih mi-j'ah. pa tudi | h -ali niste, nbniču j najti s čl ni. ki niso izvjšjli. kar 'jim je bil.1 na"e'-eno. (b.to\o. da tu 11: prav. toda pogovorite se I iued vboj.
POZOR, ROJAKINJE!
Pošteno dekle ali vdr-.a srednje starosti d<»M službo. ,-ii>a če jo veseli možiti »e. naj >e ogbisi na spodaj navedeni naslov v s. dneh iu gotovo dobi nat čna no jasaiila. — K. llnpnik. N. stl» St., Clinton. 1 ml.
GLAS SXRQTLK. 6. JUL. 1918.
Vestno zdravilo dela čudeže.
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let renavadno zaupanje. — In ji I me	to	po Pravici. k»jti vestnost izdelovstelja dobiva zaupanje in
■p"i ^R ji t	posplošeuje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. —
Ml! I ISrii	Mi Sm° Se d°Ig0 č'aSa Z0PerstavljaIi naraščanju cen vseh potrebščin
-(Lt Kij	in razP°5ilianja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati
CCne" _ VSak prijate,j Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora jfcBajB	tut,i lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da ne
temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost ^ fc^fcgS«	in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni'meri zadostila vsakega od-
TRIINER-JEV
JIM anepiški EHzlP grenkega vina
vsled tega tako izvrstno uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen j «voje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. mKKEFTriner j e v Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za-
stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene 1	TH1NCF(5	kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče
I	Vin0' Pri zaprtju' neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni
SJ^IXIP^^^ oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, «e bo v«akdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
*	9	V \*eh lekarnah.
k	\ TRINERJEV UNIMENT
J?	vv prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega jc pri revmatizrnu,
-	V nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč i
f ^Xr'v^I^^	^tra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvin jen ju,
jovo ^	napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od-
^ORKE VINO »trani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
~ • _ ^ _ __ - — I
hr J04fpm tbimO I r TBINBE-JEV ANTIPURIN je zelo uspešno pomirjujoče antl- { ^^Ll^^HicXco^ 1 Li^^j .septično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-^^^C**^™^*1^6'	Ufit» izpiranje ran, uljcs itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trincrjevitn zdravilom na ^^^SHHIB^^^'^^ mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand i
Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
M^r ifacturing Chemist,
; l$33343 S0. ASHLAND AVE*, .. mm, U>
\
GtiAS NAKOPA, 6. JUL. 1918.
SLOV. DELAVSKA
UaUMTljena do* 16. (Tfaiu 190«.
PODPORNA ZVEZA
Inkorporirana 22. aprila 1909 * dr žari Pano
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI t ProdaMlnlk : IVAN PROSTOR. 1098 Norwood R'<L. Clereland. Okla.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box US, West Kewtoa. Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 63; Main St, Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ. 634 Main St., Johnstown. Pa. 1. Po«, tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemangh, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6502 St. Clair Are., Cleveland. Ohio, r«. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27. Bridgeport Okla.
NADZORNI ODBOR: Prodoednlk nadsor. odbora: JOSIP PETER NE L, Box 95, Willed, Pa. 1. nadrornlk: NIKOLAJ POV&E. 1 Grab SU Nomrey Hill, N. B. Pltta-barab, Pa.
L Hl«fBft: IVAN GROfiELJ, 880 WL 187tU 8L, Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box T2,
L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. 8, Box 14«, Fort Smith. Ar*. 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th SL, Springfield, HL
VRHOVNI ZDRAVNIK:	_____
Dt. AOBIP V. GRAHEK, 843 B. Ohio SL, Pittsburgh, Pa.
Glaval urad: «34 Main BL, Johnstowa, Pa.
URADNO GLASILO: "•LAS NARODA". 82 Oo rt Land t Street, New Tort €Kj.
Cenjena društva, odroma njih nradnlki, so aljndno proAenl. poflljatl vas dopise naravnost na giavnego tajnika tn nikogar dragega. Denar aaj as potil je edino potom Pcčtnih, Ezpreonlh ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj as naslavljajo: Illaž Novak, Title Trust & Quararitee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnla.
V alnčajn. da opasljo drufitvenl tajniki pri poro«lih glavnega taj-pifra kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glai tajnika, da as v prihodnje popravi
UNIČENJE
Spisal: L. OSBOURNE
ZA "GLAS NARODA" J. T.
Na Jaljevanje.
— Da. -— .je prikimal inol«"e.
Ali m- vam ue zdi. da vin dal /a njo svoto. ki ni v nikaki primeri / ouiin, kar je na njenem krovu?
In s»*daj •»!»• m- i/.pametovali. ter I»i se ratli i/.mbili ladje? -Kaj n, • j,- rekel advokat ter s.- zanVrljivn nasmehnil. — O tem sein bil /e pr»'j <»r« |»riean. Povedati vam moram tudi. da oni. katere-•»;• /;i<.to|»am. ni bil ni«" kaj zadovol jen, ko j«' izvedel, kako visoko <iražil. Oba >va bila malo preve«" nepremišljena, «jo>pod Piu-kertoii. Toda jaz vem. kako j • treba jrovoriti in postopati z j^Mitle-manoiii. Ak<» zt ravno liorete, lahko z mojim po»n*dovanjeiu prodate ladjo, ne «la bi izgubili cnejfa renta.
Tedaj n«» je pa »ilno presenetil PinkcImimiv od«rov<»r.
To mi ne za.I.»slu je. Razbito ladjo bom obdržal, kajti i/, za-j iie<d.j fjra v; a vnii. >la ".Kriva na m bi dra«r«»eeiie zaklade, - <M vas bi rad i/vt-del sanm par bi♦•/.ptiim-mbiiih stvari, kater«« pa rad plaran / zlatom. Najprej bi va> vprašal. «"••• naj s«- posvetujem z vami ali |ia s r i o vekom, katerega vi zastopate? t'e mi lahko takoj poveste par stvmi, iineiiiijt-' pol.tudi svojo erno. Plačam vam vse. kar zahtrvatr. sanot pod «-nim pobojem x'veiia : ne prej. par pa tedaj, ko vrnem ter s,-m pr«'pri«"-an. da je vaša izjava reMiična. — Moja navada ni kupovati marke v /aklju.
Bellairsov obraz s.- j«- zjasni!, ko je govoril Piukerton o denarju, takoj s, mu je j »a namršilo celo, ko jr imenoval svoj glavni pogoj.
.Jaz s-m mislil, da ste vi veliko bolj informirani o "Lastavi-ci". kakor ja/. Meni sU samo naročili, naj jo kupim. — Hotel sem jo kupiti, pa s,, mi ni po src«"'i l o, k«-r so mi stavili mejo, «la kate re smem it .
Lepo «..1 \'a" gospod Ilrllairs. da ne izgubljat«* s praznimi besedami «"-as;i. Povejte mi me ii; naslov vašega klienta.
I'o dolprem premisleku jo advokat rnlvrnil:
Gospod, prišel s«-m do prepričanja, da mi ni treba imenovati imena mojega klienta. ('e »-e ravno hočete pogovarjati žnjim. g:i lahko po\abim na sestanek, nikakor pa ne morem povedati njegovega na*dova.
Dobro, dobro — je odvrnil Jim ter se pokril. — Nikar ne bodite prevev pošteni — Ali niorda potrebujete kaj denarja?
—	(>ospo«l, kaj pa ven«lar mislit«' o meni?
-- No, t., ui vendar nič posebnega iu ni«"* hudega. — Gospod Bellairs. budiva praktična trgovea. Vam bom pa jaz povedal, koliko srni vam sklenil dati....
dim. - - sem se oglasil vsled tega. — »laz....
—	Kaj j« ?
Jaz v •■m naslov onega človeka. — 9J4 Misijonska ulica.
< e bi upadla bomba srvli sobe ter se razpočila, bi gotovo ne bila bolj začudena, kot sta bila v tem trenutku.
—	Zlodja, zakaj mi nisi pa prej povedal?
—	Zato. ker me nisi vprašal. — sem odvrnil mirno in smeje.
Nadaljui molk je prekinil Hellairs:
—	K«t gospoda žc vesta za naslov gospoda Dicksoaia, ju nočem £e nadalje za«!rževati.
Jaz ne veiu. kako je bilo Pinkertonu pri srcu, ko sva zapuščala hiša. vem pa- samo, da je mene strahovito pekla vest. — Iškleuil sem, «la nm povem vse, kar m: je znano.
Čakal sem samo njegovega vprašanja, toda on ni vprašal ni. česu r.
—	Peljati se morava — jo rekel slednjič in stopil h koč "jazu. — Za hojo nimava časa. Sedaj si >e menda prepričal, da sem se natančno posvetil tej zadevi. -- Zakaj potrebujeva posredovanj zakotnih advokatov? To je proč vržen denar.
Upal sens tla me bo poklical na odgovor, toda upal s<»m brezuspešno. —- Ko sva slednjič sedela v vozu in k«> je začel kočijaž z vso silo poditi k«»nje. nisem mogel več prenašati te negotovosti.
—	Ti me n.ti ne vprašaš, na kak način sem prišel do tega na slova? —
—	Ne. — je odvrnil hitro.
Ta kratek odgovor me je bolj bolel kot da bi me bil prijatelj t. vso silo lopnil po glavi. Toda hipoma mi je zavrela kri v glavi, nakar sem rekel:
—	Prosim te tudi, da me ne vprašaš o tem. — Te stvari ti nikakor lie moren, pojasniti.
Toda takoj zatem sem >e kesal. — Jim je prijel mojo roko ter jo začel gla«liti:
—	Prav imaš, prijatelj. — Ne govoriva več o tem. — Jaz sem vesel in zatlo\ oljen, da se je vse tako dobro izšlo.
Dospela sva na določeni naslov.
—	Ali je gospod Dickson doma?
—	Ne, — je odvrnil hišnica, — gospod Dickson je odpotoval.
tffiBBfifi
—	Kam je odpotoval?
—	Tega ne vem. kajti gospod me ne zanima. — On je tujec, katerega le malo časa poznam.
—	Ali je ukazal peljati svojo prtljago za seboj?
—	Ne, <>u ni imel nikake prtljage — se je glasil kratek odgovor. — Včeraj zvečer je prišel k meni. danes zjutraj je pa zopet odpotoval s svojim ročnim koveegom.
—	Kdaj približno je odpotoval?
—	Nekoliko pred poldnevohi _ie moralo biti. — Nekdo ga je poklical na telefon. — Najbrie je zbolel ali umrl kak njegov sorodnik, ker se mu je tako mudilo.
Meni j<- b lo neizmerno težko pri srcu. — Torej jaz sem pognal tega človeka v beg? — Človeka. ki nama bi lahko toliko koristil?
—	Mavlama. kakšen je pa bil ta gospod? — je vpraševal Jim.
—	Ril je gladko (»brit. — Več ni bilo mogoče izvedeti od hišne.
—	K bližnji lekarni! — je zapovedal Jim kočijažu.
V lekarni je Pinkerton telefoniral v pisarno pacifične družbe. Njegovo vprašanje se je glasilo:
—	Kdaj odpluje prvi kitajski parnik proti Honolulu?
—	Parnik "Peking" je odpad danes ob pol eni popoldne — se je glas J odgovor.
—	Proklcto — Mož nama je všei in bo pred nama prišel na otok Midway.
Jaz pa nikakor nisem bil njegovega mnenja. Jaz sem neprestano mislil na kapitana Trenta, in njegovo čudno obnašanje.
—Kaj če bi pregledala listo pasažirjev? — sem ga vprašal.
—	To pa najbrže ne bo potrebno. — Dickson je proklcto navadno ime. — Vsak tretji človek je dandanašnji Dickson. — Poleg tegn je pa ve* kot vrjetno, da bo potoval po«l izmišljenim imenom.
Kljub t?mu. da sem imel veliko skrbi, sem sc nehote spomni! okolice Rellairsove hiše.
Ko sva se namreč midva bližala hiši. je šel mimo nje majhen Kitajec z velikim zavojem na glavi. — Nasproti h'še je bila pa špe-veriiska trgovina na kateri je bilo z zlatimi črkami zapisano ime Dicksoa".
Da, prav imaš Jim — sem odvrnil. — On jr najbrže od pot o va! pod napačn m imenom -— sem mu odvrnil. — Svoje ime si je izposodil o<| onega č! o veka, ki stanuje nasproti Rellairsove hiše.
—	To je kaj lahko mogoče — je odvrnil Jim in namršil obrvi
—	Kaj bi pa s«'da.j začela?
—	Najboljše je. da čimprej odrineva na morje. — Jaz sem že obvestil c tem kapitana. — Na vsak način pa morama prej govoriti s kap.t.nom Trentom. — On ve vse. — Jaz bom napel vse silc. samo da bom izvabil iz njega.
—	Da, to bi bilo najboljše. — Toda kje bi ga dobila?
To nam bodo povedali na angleškem ki zulatu.
Sla sva torej na konzulat, kjer so nama povedali, da stanuj« kapitan Trent v "What Cheer House". Sla sva torej v ta velik, to da ne posebno «'Ieganten hotel, kjer sva vprašala plačilnega nata karja.
—	Ali je kapitan Trent doma?
—	Ne. «»n .;«• odpotoval se je glasil !>it<T mlgovoi.
—	- Kam je odpotoval? — je vprašal Jim.
—	Ne vem.
—	Kdaj je odpotoval ?
—	Ne v«'in jr odvrnil jezno ter nama pokazal hrbet.
I* ukertonu sem bral / obraza, da bi ga najrajše |><>«"• il po g!a vi. kar bi gol«»vo tudi storil, če bi >e m* vmešal v pogovor n«*k drugi nata ka r.
Ali. kaj vidim! To je vendar Mr. DoJd ! — S kom naj vam postrežem?
—	Kapitana Trenta išrcva.
Dalje prihodnjič.)
Rad bi izvedel za naslov svojega brata AN D V TAVČAR, doma i/. Poliee na Primorskem. Pred 2' -j leti s«- je nahajal v Lal»«-lla. \V. Vb.. Box -VK <bmp 4:5. Prosim. naj se mi javi. ali pa če kilo ixme«l prijateljev in sploh dijakov ve za njegov naslov, naj mi blagovoli sporočiti, za kar se že vnaprej zahvaljujem. — Jack Ta urbar. Box 14. Browder. Ky. (6-9—7'
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združ. državah.
Nafti zastopniki,
kateri so pooblaMenl pobirati narofr nlno za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina sa "Glaa Naroda" Je: za celo leto <3.50, ca pol leta $2.00 in za Četrt leta pa $1.00. Vaak zastopnik Izda potrdilo <a svoto. Katero je prejel ln Jih rojakom priporočamo.
Ban Fraociseo, CaL: Jakob Lovita. Denver, Cel«.: Louls AndoUek Id Frank Skrabec. Lead vlile. Cele.: John HoCevar. Pneblo, Cola.: Peter Culi«. John Germ, Frank Janesh ln A Kochevar Salida, Cmim. m «Mk»: Lools Costello.
Saitrsei, Cel«.: Math. Kernelj. Clintoo. I ud.: Lambert Bolskar. Indlanapeli«. Ind.: Alois Rudmaa. Aurora, ni.: Jernej B. Verhlt Chleaco, HL: Jos. Bostie, Joa BUzh ln Frank Jurjovec.
Joliet, 111.: Frank Bamblch, Frank Lonrieb In John ZaleteL La Salle. EUL: Matija Kom p. Livingston, I1L: MIh. Clrar. Maseoatah. 111.: Fr. Augustln. Nereoals, I1L In okolica: Math Galsbek.
North Chleaco. DL to'okolica: Anton Kobal In Math. Ogrln. R«. Chleaco, 111.: Frank Černe. Sprinrfisld. DL: Matija Rarbori«. Waokepn, I1L In okolica: Math Ocrin ln Frank PetkorM
Franklin, Kana, in okolica: Frank
Leokovlc. Kinco. Kana.: Mike PenciL Kltnniller, Md. In okolica: Frank
Vodoplroe. j Baltic, Mich.: M. D. Llkovlch.
Calumet. Mich, ln okolica: M. F. Kobe. Martin Rade ln Pavel Shalta. Detroit. Blieh.: Paul Bartel. fH*iln, Minn.: Frank Govfe, Jak. Petrlch.
Ely. Minn. In okolkn: Ivan GonSo, Jos. J. Peahel, Anton Poljanec In Lonla ! M. Perniek
EveMh. Mian.: Lonla Govio In JnrtJ
Kotze.
OUhsrt, Mha tm okolica: U YooOL VluplHŠBb	J^rsBk HfOftlkfti
Sanje nemških socialistov
True, translation filed with the post
master at New Yttrk. N. Y. on -lu'.y G, 1J» 18. as required by the Act of October 6, ..917.
Mueuchener P«»st". vodilni, južnonemški or»au socjalistične večine, ki is je upal z bavarskega stališča kritizirati obljubo pruske vla<le ^le\.le volilne reforme. je povedal soejalistom v svoji zadnji izdaji, da bo f'asko pruske volilne feorme en-krat za vselej uničil ilu-z.je nekaterih v stranki, ki še vedno mislijo, da imajo soeijalisti v purski monarhiji svojega prijatelja proti junkerskemu razredu.
Iluzija socjalistične monarhije je izginila — pravi 1 s t — in vsled tega naj spoznajo vsi soeijalisti da se dejstvo velike volilne reforme uresniči edinole potom mas.
To ne bo dar monarha, ki je v pravem pomenu besede brez mori proti kombinaciji junkerjev vzhodno od Rabe ter napram velikim železnim in jeklarskim industrijam na zapadli.
Članek "Muenchener Post" se *lla>i:
—	Vsak človek, ki pozna politiko, si bo sam napravil zaključek glede ugotovila podpredsednika pruskega ministrstva, da si pru ska vlada ni upala nastopiti proti močnemu političnemu in cko-nomskemu gibanju, ki je tako daleč določila smer pruske v!a«l-ne ladje. 1'darec na lice s«- zamo re parirati samo z uilarceni s —-pestjo.
Vladi je potreba samo izjaviti-,
—	Jaz si nisrm nikdar n ti najmanj prizadevala odvzeti jun-kerjem in drugim izkoriščevalcem volilnih privilegij potom vo'ilne reforme. Jaz prisegam, da bom /.amašila volilno postavo s takim štev lom "garancij*". da prave volje naroda lir bo nikdar ruti v dežehiozborskih volitvah in potom glasov v poslanski zbornici.
Mi nemški sorijalni demokrati nismo nikdar vrjeli v legendo, ka-r» r«» so tako skrbno sestavili pruski sodnijski zgodovinarji, v 1e-gendo s« m-ija listič nega kraljrstva Hi»henzol!erucev.
Zgodovina pru*»K.ega kmečkega razreda nas uči. da je bila ta mo-
narhija vedno brez moči. ko je bi lo treba preprečiti nasilje pruskih junkerjev napram lastnini in prostosti pruskega kmeta.
Mi soc jalni «iemokratje vemo da niti močna monarhija ne m«ire prekiniti zve/ odvisnosti. Mi smo takoj po velikonočni poslanici pruskega kralja izjaviil. da se mora vse, kar se tiče vol tev. iz-vojevati odspodaj g<>ri. torej od velike večine naroda
Kje se nahajajo FRANK KOVA CR", podomače Veneziu in TO-R1NKI* JOŽEF in LA' JL'iiO-VI v Koprušeih. vsi iz K.da na Primorskem. V Ameriki bivajo žc nad pet let. Za njih naslove bi radi izvedeli njih znanci v italjanskeiu ujetništvu Ivan Kumar. p:K.lomače Matuc, ter Andrej Lebiui, t«» je Karaunv iz Kala na l^rimorskem. ki se nahajaj«! z družinami v italjanskeiu ujetništvu. Zdolaj j»odpi-«ani sem prejel od njih pismo iz Italije s prošnjo, tla ga izročim g«»i'i omenjenim. Torej prosim cenjene čitatelje. kdor bo to ri-tal. da sporcci (Udačniin osebam in se naj meni javijo za več p«»-5'.vede ti od njih. — Stephen Skrt, 732 N. Warinan A'enur. Indiar.apolis, Ind.	(.">S—T
Kje je moj prijatelj AXT0N MO-DKRC. doma iz Lokve na Primorskem. Za njega bi rad izvedel Vene. Palčič,	Pierce. A\ . Va. (i-r,—7)
JETIKA •
Jetika in kronični bronchitis sc zelo uspešno zdravi novoiznajde-nini zdravilom Neuiiiasan. Dosti ni treba gt»v«»i*iti o tem i/.vi-stnem zdravilu, ker veljavo bo sam«» ska-zalo pri bolniku. Ko bo bolnik to zdravilo siinio jtarkrat rabil, bo /e videl njega veljavo. Zdravilo Neu-masaai košta	iu se ilobi pri:
A. i;. KOI.AK CO.. (3-6—7	Xashwauk. Minn.
Rada bi izvedela o IVANI STRT KKUI. Nahaja se na D;', v is, \Y. Va.. in ima l»ox številko, toda ue vem, kakšno. Rada bi ji pisala. zato iiiii.j se oglasi. — Anna
Žnidaršič, Rox ."»71». Rieli\voo«l. W. Va.	(6-9—7)
POZOR BOJ ASU 1
i^^S^feK mazilo za Sensk* map ^B lase. kakor tndl za možke brk*
kakor tndl mo *klm krasni brki ln brada ln ne booc od padati ln oni veil. Revmatlzem, kosti hol ali trganje t rokah, nogah ln v križu, v osmih 1neh popolnoma ozdrz vtm. rane opekline, bule, ture, krast* ln grtnte, potne noge, kurja o^sm. oseb line v par dnevlb popolnoma odstranim Kdor bi moje zdravilo brci uspeha rahli mn jamčim u $5.00. Pišite takoj po cenik, ki ga takoj po£1jem zastonj
JAKOB WAHCIC,
•70S Bonn« Ave« Cleveland. Okle.
Iščem svojo ženo. katera je bivala pn*d »>. meseci nekje v West Virginiji in potem <mi mesce nekje v Clcvelandu. kj«-r ima vso svojo obleKo. Ona je ušla z nekim ličkom, ki sliši na ime F raj i k Kmk. Jaz mislim, da je ni ver med živimi. Prosim cenj. rojake. «"e kdo U:tj ve. d.i mi naznani. ;ili naj se pa sama ja\i, clttbi K).«K) nagrade. — Jarob Kosili. Sterling llotel, N. \V. C«u*ner Sixth and Plum Streets, Cin«'inmrti. Ohio.	• —7
&JL


St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Mont.: Math. Crih. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Bonndnp, Mont.: Tom a S Pan tin. Govanda, N. ¥.: Karl SterniSa. Little Falls, N. V.: Frank Masle. Barberton. O. In okolica: Math Kramar.
Bridge pert, «.: Michael Kofevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Dehevc, Chas. Karlinger, Frank Meh In Jakob Resnlk.
Lorain. O. in okolica: Lonla Balant tn J. KnmSe.
Nileo, O.: Frank Kogoviek. Tonncotown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Or««.: M. Justin In J
MiHley.
Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JakHo. Dntnii, Pa.: Louis Hribar. Bronghton, Pa. in okolica: Anton
Ipavec.
Bnrdlne, Pa. In okoOcn: Johr Demfiar. Caiensharg, Pa.: John Kokllch. ConenMngh. Pa.: Ivan Pajk. Vv Rovaniek.
Claridge. Pa.: Anton Jertna In Ant Kosoglov.
Expert. Pa.: Lonls Snpanfld Forest City, Pa. Mat Kamln In F> Leben.
Fuel I, Pa.: Anton ValenHnOC. Greenabnrg. Pa. ln okolica: Frank Novak.
Hootetter. Pa. In okoUcn: Frank
Jordan.
Imperial, Pa.: Val. Peternel. box 172 Johnzluwu, Pa.: Frank Gabrenja Is John Polanc.
Lnzoraa, Pa. In okolica: An ton
Ooolnlk.
Mbdot« Pa. In okolica: Fr. DemHar. Moon Ran. Pa.: Frank Maček In Fr Podmllfiek
Pittsburgh. Pa. in okollen: U. R
Jakoblch, Z. Jakshe, Klarich Mat, L Magister.
Ralphton. Pa. in okoUco: Martin Koroschetz.
Reading. Pa. in okolica: J. Pezdlrc. Sooth Brthlrtm. Penna.: Jernej Soprlvfiek.
Bteeltoii, Pa.: Anton Hren. TnrOe Crock, Pa. in okolica: Frank Schlfrer.
West Newton, Pa.: Joslp Jovaa. Willock, Pa.: J. Peternel. Marvay. Utah in ekoliea: J. KastellC, Block Pi amend. Wash.: G. J. Pc renta.
Davis, W. Va. in okolica: John Brosieh.
Thomas, W. Va. in okolica: A. Korenchan.
Mihraokee, Wis.: Andrew Fon la Joalp Tratnik.
Shehoygan, Wis.: John Stampfel la H. Svetlin. i
Wert Ante, Wis.: Anton Deafer la Frank Skok.
Bwk Springs, Wya.: Joe Tngovi« A. Jssttn in Valentin Maretaa.
. . - I
Cenjene rojake v ruskem uj«'tni-štvti prosim, re kd< ve /.a m«»j«>-ga brat i-a ura II KRM ANA 1PA-doma iz ProseUa pri Trstu. kjer je bil učitelj Ciril in Metodove Š«<1«'. Pred dveiua letoma mi je pisal, da se nahaja \ ruskem ujetništvu in potem t i več glasu o njem. Prosim ga. da se mi oglasi. — Mary Kun-slelj. t'.-JjK Si. Clair Ave.. Cleveland. Ohio C. S. of America.
Dn LORENZ ^ 644'Peon
p/ avenue
Pittsburgh, Pa.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJ ALIST MOŠKIH BOLEZNI ^
Moja stroka Je zdravljenje akutnih hi kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseh boleznih ln ker zuam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti m spoznati vašo bolezen, oa vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa fe, da vaa poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje tn lise po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, jetrab in želodcu. rm«*nieo, revmatlzem, katar, zlato žilo, navduho itd.
Uradne ore so: V ponedeljkih, sredah ln petkih od 9. nre zjutraj do 5. popoldan. V torkili. četrtkih in sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoliln«*. — Po pofitl ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Penn m., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko fie ls starega kraja, zato vaa lažje zdravim, ker vas razumem.
CENIK KNJIG
kater« Ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt SU	New York, N. Y.
POUČNE KNJIGE:
Abnov neinško-angl. tolmač vezan	—.50
Domači zdravnik mali	•—.25 Hitri računar (nemško-angl.)
vezan	—.50
Pol jedel jstvo	— 50
Sad je reja v pogovorih	~.25
Slov. angi. ln angl. slov. s)ovar	<1.50
Veliki slov. ang. tolmač	92.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Hipnotlzem	'—-35
Doii z orožjem	—."»0
Dve Saloigri: "Čarlljeva ženltev"
In "Trije ženini"	— 28
Mesija 2 zvezka	^- 60
Pod Robom SI. Večsnlos	—-30
Postrežba bolnikom	—.50
Trtna us ln trtorej	~J50
Trojka	—^0
Vojna na Balkan 13 zvez.	$1.00
Zgodovina c. kr. pešpolka fit 17 o allkaml	"—-50
Op—ka: Naročilom Jo prlloiltt postal nakaznici aU poStalh mamki*. 1
Življenje na avstrijskem dvoru
ali smrt eesarjeviča Rud«jlfa	—.7,"i
RAZGLEDNICE
NewyorSke, b«ižične, velikonočne
in novoletne komad po	—.03
ducat	p—.21
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Italijansfca vojna mapn	—.25
Avstro-ogrski, veliki vezan	—.50
Celi svet mali	—.10
Celi svet veliki	"—.25
Evrope vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$3.00
Vojni atlas	>—.25
Vojni at lat nov	.30 Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo..
Cal. itd. po	f—.2!i
Združenih čržav mali	—.10
Združenih držav veliki	—.25 Združenih d rja v stenska mapa,
na drusi strani pa celi svet	$3.00 denarno viedirst, bollst v gotovini, Pnfitnlna }i pri vseh cenah že vrač*
i
"i.v'. .. . f= t . . ,
Rada l»i i/.vedeln. kje se nahajata .1 o 11N TliOHA. j»o«lonia«*'c Mi-Im>\ i/ r>al>ne<ra i>'»lj:i. in KA-KOL IdfAŠLKIJ. Kri/mauov i/. !ii»rovni>*e. l*rosim renj»'iie rojaki'. rr k>lo ve za lljill lia.s|(»V. !a mi '.r;i naznani, ali naj se pa sjima javita. - Milka Snemali. 1 »<i\ JIM. IN.rt Allrjianv. Pa.
Kje jr |;\<I'A lUiACKi): I><»ma j«* i/. Sv .Mihaela na ^p. Štajer-sk'.Mii. AU i kdo rojal;«»v ve za njegov naslov, na.* mi Mauovoli i»a«'"naniti. rdi sr pa naj sam o •rlasi svoji nerakii.ji. Frances Papež, c- o .Mrs. Turk	Don-
son AVay, Pittsburgh. I'a. (:]-(?—7)
NAZUAliTLO,
Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. ui oKolici naznauajmo, da jik io v kratkem obiskal nas zastopnik
Mr. Janko Plstko,
ki je pooblaščen sprejemati naro&. aino ea "Olas Naroda" in udajati u>zadevna potrdila. On je pred leti £e večkrat prepotoval države, yt laterih sa naši rojaki naseljeni in e povsod dobro poznan. Upati je, da m« bodo rojaki t vseh o lirik »omagali, poa>bno le, kea ima po«
^•trioM lora (slap
IzSla Je knjižica1!	\
DVE SAL01GRI. '
Knjižica vsebuje dve Igri: "CARLlJEVA ŽEMITEV" ln
TRIJE ŽENINT ter atane samo 25c
Oni, ki nameravajo prirejati Igre, naj Jo bltro naroče, ker la-ila je v omenjenem Številu.
V zalogi imamo zopet vsaka, vrsta? knjige, toda od vsake lo po en ali dva iztisa In also V ceniku ozotftoe.
Naročilom priložit* denar ta pošljite na:
J Slomic PnllisbiRg Coapiijl
t2 Cortland 1 8U No« ¥ork, N. V
j