199. StroII lm._________________________f LlĐblfam, i prteli, 31 aupstg 1917.                                                                   L lefo.
^^^^^^^^^^^^^^Bi       BB^BB^Bv      VB^BB         BB^P^^VB^^^            «flP-.    r. "v H^^BBBcsh      *-MAbBBBB                                     '*    .                   flAMC       ti^^^^^^^B ^Li^-- i   ^'     ^-           • -^iL                 .-'                         ' ':                    jpt-žJk^ ^L^^iiMSr              ^^^^B
.Slovenski  Narod* velfa po r»o*tl:
za Av^tro-Oersko:                                         za Nemčljo:
celo lcto skupai naprej      .    K  30 —  I celo l^o naprej    ...         K 34"__
pol leta       „         «...   15*— I
čctrt leta     „        „     .   .    .    750 I    za A"1«"1^ m vsc druge dcžcle:
na mesec    „         „     .   .    .    2*50 f ctfo !eto naprej    .   .   .   .   K 40.—
Vpra?an|?m ^lede !.-»scr-itov se  naj prilo-i z\ odgovor <r>p!snica nli ^namka.
UpravnlAtvo (spodaj, dvorlšče levo). Knaflova nliea it, 5, telefoa iL 65.
Ishftja vsak đas zved^r izrzomS* n«1eljo Ia praznika.
Inserati  se račanajo  po  porabljenem   oroitori   in   sfcer:   I   mn   visok,   ter
63 mm ^lrok prostor:   en'irat   po 8 vin.,  <fvakr.it po 7   vin.,   trik^at   po 6   v.
Poslano  (ena'v   prostor*   16   vin..   pirte   ia   zar/ih   (ftnalc   prostor)   10  virt.
Pri večjih inserci>ah po dogovora.
Na pismena narG?ih hrez :>'->Jobne vpis'itv* n.ir3-?alne se ne ozira.
„Karođna tiskaram11 taldloa it. 85.
UpravniStvu aaj se pošiljajo naročniite, rekla nacije, i.iserati L t d„ to je administrativne stvaru
»Slovenski Narod* velj* T LjaDijani
dostavljen na dom alf če se hodi ponj :
celo leto naprej   ....   K 23— I Četrt leta    f,      .......    7"-r
pol leta       ......, 14— I na mesec    „       .   .   .   .     „   2*30
P35a«3zn3 Itaillk^ valja 12 vinarjev.
Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Đređ!iižiY3: Knatl37a nlisi št. 5 (</ prltličju levo\ telefon it. 34.
Novo msnistrsfvo.
Končno fe ustanovljeno novo definitivno uradnl<ko mirAistr.stvo. imj-liovanje > raže' i. :no, kakor o^ -v.j-no v obliki cesars;ega lasinoročnega pisma, a to pot je cesursko rismo v tem oziru nenav^dno, ć:\ posebc po-udarja naloge nekaterih novih mini-strov.
Ćlan novela ministrstva je t u -(li dr. Ivan vitez Žeij;er. To je prvi Slovence, kije post a 1 v A v s t r i j i minister. Mi-rister ćr. vitez Žolgcr ni dr-slej nik-dar stopil v politično javnost, nego je bil vedno samo korekten uradnik. Znano pa je, da je že več let eden naj-odličnejših stebrov ministrskega predsedstva ter da je zlasti v nagod-benih stvareh pogiavitna pravno-znanstvena moč vlade.
Cesarjevo lastnoročno pismo se glasi:
Ljubi dr. vitez Seidler!
Odobruje vaše predloge .u^uu-jčrr. sekcijskega šefa. poverjene^a z vodstvom mojegra ministrstva za i»auk in bogočastje tajne^a svetnika dr. Ludovika C \v i n k I i n s k e -g a za svoie?:a ministra za tric in bo-gogastfre, se' -"■" - šefa in ravnatelja severr.j - ~^zi\ice, poverjenzga z vodstvom mMega železniškega ministrstva tajne^a svetnika dr. Karla Banhansa za svojega železni-škega ministra, z vodstvom mojega pravosodnega ministrstva poverjene-ga sekcijskega šefa tnjnega svetnika dr. Mugona viteza Schauer-j a za svojega justičnega ministra, z vodstvom mojega ministrstva za javna dela poverjenega sekcijskega šefa tajnega svetnika Emila viteza Homana p L Herimberga za svejega ministra za javna dela. z vodstvom mojega finančnega ministrstva poverjenega sekciiskcga šefa dr. Ferdinanda barona Wimmer j ?. za svojega finančnega ministra, z vodstvom mojega ministrstva za deželno brambo poverje-neg"a sekcifske^a šefa feldmaršal-Ir.jtnanta. Karla Czapna plem. Birkenstettenaza svojega ministra za deželno brambo, vseućilisč-nega profesorla dvornesra svretrika dr. Friderika barona Wie-serja za svojega trgovinskega ministra in veleposestnika tajnega svetnika Ernesta grofa S i 1v a -Tarouco za svojega poliedelskega ga ministra;
dalje imenujem došle! z vodstvom mojega trgovinskega ministrstva poverjenega Drezidenta stati-stiene centralne komisije tajnega svetrika dr. V i k t o r j a M a t a j o. ki ga obenem milostno odpuSčam od tega vodstva, pripoznavaje popolno-ma njegovo izvrstno službovanje, dalje sekcijskega šefa d r. Ivana viteza Žolgerja, sekcijskega sefa dr. J u 1 i i a p 1. T w a r d o v -skega - Skrzvpno in vseučili-^kega profesorja dr. Ivana Hor-baczewskega za svoje ministre.
Ministru dr. pl. T\vardovskemu-Skrzvpno ostanejo poverjene agen-de, ki jih je opravljal v dosedanji svoji Iastncsti.
Minister dr. Mataja in minister dr. Horbacz>ewski bosta vodila pred-priprave za ustanovitev ministrstva za socijalno skrbstvo na. eni strani in za ljudsko zdravstvo na drugi strani, kateri centralni mesti bo ustanovit! po njihovih prodiocih na mesto v niojem lastnoročnem p«smn z dne 1. junija t. 1. napovedaneg-a ministrstva "za ljudsko zdravje in socijalno skrb-stvo. v čermir pričaknlem konkretne predlože svoie vlada.
Posebna naloga mfnistra ćt. ▼*• teza Zobena bo. da se bo od slučaja do slučaja na želio minfstrskega sve-U in neokrajšuje   prfelaoipast radnih i
centralnih mest in drugih upravnih instanc bavil z enotno upravo takih 2 vojno v zvezi stojećih upravnih zađe v moje avstrijske vlade, ki se na-našajo na delokrog več ministrstev in obtjšati njih so^lasno rešitev in pripravljanje za sklep v ministrskem svetu.
Končno odslovijam milostno sekcijskega šefa dr. M o r i c a E r t -1 a od vodstva svojega poljedelskega ministrstva in mu podeljujem tem po-vodoTn priznavaje popolnoma njegovo uspešno službovanje na tem me-stu dostojanstvo tajnega svetnika.
Reichenau, dne 30. avgii-sta 1917.
Seidler 1. r.                 Kare! 1. r.
O imenovanju novega ministr-st\-a je bil izdan oficijozen komentar, v katerem je rečeno:
Nova vlada stopi v resnem čnsu pred javnost. Kcr so politične stranke same označile Kot Času ne prinicnio ustanovitev parlamentarnega kabineta, katero naj bi bil pripravil se danji provizorij, je bil najden definitivno v drusri smsri. Nova vlada je se-stavljena iz uradnikov in strokov-njakov. Njen stvarni program ne more biti drug. kaker bi ga morali iz za-povedovainih potreb časa uresničiti vsaka vlada. Sricani kurz se ne j.remeni. Na dosc-danje opare parlamentarnoga dela se računa tuđi še za prihodnjost. \rendar naj sestava kabineta ola;ša doslej disentu?očim političnim narodnim elementom, se sprijazniti s tem kurzom in se i:dele-žiti pozitivnega de^a.
Nova vlada stremi pred vsem za ojačenjem in poživljenjem notranjega gospodarstva, za zboljsanjem in z a-varovanjem preskrbe cclokup-nosti in posam2znikov. Zagotoviti hoče na vsalc n3.čir: potrebe armade obenem pa, ofnejiti žrtve prebival-stva na najmanišo dopustio mero. Vcdi jo pri tem prepričanjc, da je to najbolje jamstvo za hitro in srečno končanje vojne, kakor je zaneslji-vo pričakovati po sijajnih de;anfh bojnih sli monarhije in njenih zvestih zaveznikov. Obenem naj bodo ustvarjeni predpojroi! za čim manj težaven prehod od mirnega gospodarstva v normalne razmere in za goslovljen, posledice vojne hitro prc-maguJoC miro\rni razvoj.
Mada si bo pri teh svojih nriz;:-devanjih vedno svesta neločljive zveze in medsobojnega notranje.tra vpliva med stabilnostjo državnih fi-nanc, uspešnostjo gospodarskoga žiVijenja in socijalnim čustvom časa pravičnim r?.zvo5em občnega blr.^ra, v Kolikor namreč more le na zas^u-rano žlvljenjsko stališče postavljeno in državne ^Krbi zrupajoče zavedno delujoče prebivalstvo razviti tisto prilagođen.. 3 na razmere in tisto množino eneržij, ki so potrebne za zdrav, cvetoč razvo.i na^oiineija gospodarstva in more le na ta dva temeljna stebra o;>rt. v vsakeni rzirv. strogo urejen državni ustroj trajno zadostiti svojim dob;nost»m.
V političnen oziru si bf* nova vlada v prvi vrst' prizađevrtla v do-brem sporazuniljcnja z državnim zborom približati uresničenju ze na-znanjeni program o časM primemi iz-popolnit\i naše ustave, varujoč potrebe skupnosti in v smislu enako-pravnosti narodov primerne narodne avtonomije.
Novi#abfnet /eli biti smatran za vlado zvestega izpoinjevanja vseh državnih obveznosti, uspesne rešitve vojnih nalog, intenzivnega gospodarskoga, socijalno po!itične;^i in finančnega de4a, narodne brezr.redsodnosii m izravnave nobprotstev na ustavnih tleh.
Eiič" 'i strka bitka.
Italifsnska ksn,         ;* Grgarju poražena. — Itaiijeni
bsžaii s hriba f        ;va!a. — Sv. Karko žarište besnih
spopads^. — "      v 43 yrah trikrat bombardiran.
NAŠE  URADNO           _:fLO.
Dtinaj, ?0. avgusta. (Kor. tirad.) Uradno se raztdasa:
VZUODKO  3OJISCE.
NeiBŠffi po!?-; sa vč^raj razširili svoje nove ftpehe severno cd Foc-sanlja z zavzc-rjetn krafa Ir?stf, olijar vo:z$i so ć:ž^l pv t\ št3vi«nhn na-racor.i. Jalno cl Gene so ^e pcae-srečil* sovniž:;i suniti liolj proti se-veru ;e fcc.r.o dorovan"e   v   ^.cvilnih
ITALIJA>:S5TO   BOjiSCE,
Veliitc h\r*•:?. ob Soč« se \?. tući \xerr* z naiveč^a Tiitost^o n3£f^!icva-la. S- t?»ra brar: " se «e zmagoviio (irf-^.n  -> • tt          --| navalom.   Pri
?r.                          i'i Erifo''i Je me-
tni sovraiiiik ves dan OGzno ila v noČ r^rr^"'~■■"iia t-cvs it?^^ prc^! našlr^ pc         a. V^^pa>a«i so ze od-
bili cb žilavi vztra?^csti na.i"h vriih vo's-jiikov.   K          :-n bciriTi  sred-
srvoni, s kzi&.\.. :..,.-■ :oč*o ^knša so-vrsžvAk POiiscići naš odpor, je prišio včci2j nove, v tei pc?:ra;Inj komaj pričaizoi-anc: vz'sodno cd Brltofa |e pr!?^::?Ja it^J'Janskn konjsrica prči I naž'Ki ckepam.   Sirrjne puške so jo
,*i«?iašk*.,. -:o:\lCQin na gori Sv. Gnr,rij£la je prinese! 2J. avansi zo-pet vroče ure. Vediio iznova je so-vrrž^i!: fu.zlZz.1 prc'i te] o^riimiznl na-r-£v?. Pro£i večeru se mu le posrećilo na severnern pobočfu vdreti v nr?e .?3r!:e. Ko te '2 zno:?'o, so na?(o-p:!e v kudi nevIh'.S R2še ćete k Proti-ninku. Nova bc"%!?? se ;e Kcnčala z ći\}m to*xcni Ita??.!?Tior.
i \\*\ vz(:r.'->no cč Gorica oriilsk sovr? ie vg>::e še ni pc/itBcsI. Ce smo tvotcJI c'c^olđne obilati «amo rjrf?TTT?e i:?'Vzč% fe crc!vl rovražr?!*
opn%i zopet v r         . široko   rasno-
vani Turek v masa;:. Zor»ct \e bl*a po^r^l'na pri Sv, Mar&u v o*?ri:šč?i fce;^. Z halzr.^inu ui rrr?^!:n? «rraira-t~mi smo in in povsed med Sv. K^ta-rhio ip. Vrtojfco ohćržcll prvo čr(o.
Pri V-----"""2 vici se je naša fronta po nsr . - napadu na sovražni-ka vcknliko rrofirnila naprej.
Pcleg drugih čet so imeli v zad-t&b bolth *??d! cćdeVJ scHrov št. !0. tPrzemysl) in ŠL 4$. (VelIL.i Kan!y.a) pr:*f!ro, f*a *•*> se p©s*:h?io cd!»kov-nL K"' 3ve *7K 'r r    ----'.- -- -.....:-. -,
težke. S'c^Ho c '    .....-. .     .. ..   ..;;-
Ke vfc'?!i !n naraslo  na   več   Kafcor
.   yo sovrr/'^i :^"' *-■  *--.-■• * ? clrusrlč, c?ar^3 z'utrr* t                       1
I??r?fca-1:rs":. Pri narac"'*: jq riio >xč 7rtcv ?r~'"  -^.T"?*-:—   "^PcIviilSiVO^.
Več r-         ' :   ;■-.      .     Je   b?!o po-
skodovanžH,
Šef t^eneralnega štaba.
NFMSKO URADNG PCROClLO.
Berolirr, 30. avgusta. (Kor. urad.) WgIi;ov   urad   poroča: Veliki glavni stan.
24PADNO   eOJIŠČE.
Armadna   fronta   prestolo-naslednika   Ruprehta
B a v a r s k e g a.
Bolno de^ovrime na F'ffidrskegi se }e GinenV u:ćl vćeraf na fnolen oper/ v nekaterfh od^ekih ?everr>-v^hedno in vzfcoctoo od Vpre^a. R'i-no z|«tr2i so izvšiH Anj?Ieži silen ^u-neK severovzfio^^^   f1 n ■ 'r»  ■ ■' ^n
In v biižinskem bo.it.
Armadna  fronta ncmškega prestolonaslednika. Qb Ch3niin des Damesu se ;e po-resre( -a več po ognjen?*! valovil« izvršenih francosklh izvidnih   sunkov jugovzhotlno cd Cernvja.
Fred Verdunom Je c!obi! zvečer artrljcr"; k! boj znr-et več!o silo. R^-zen izvidnih bojev nobenega infanie-1 IJfliega delovanla.
Armadna   fronta   general-
f e 1 d m a r š a 1 a  voj.  A I b r e li t a
W i: r 1 e m b e š k e g a.
Francoski   egenj   proti    Tlrteu-coartis srao iznova vraesii z mcžrnni obstrel.^eva.nrejn Novianta aux Pres. VZIiODNO  FOJISCE.
Armadna   fronta   general-
f e 1 d marš. princa  Leopoida
B a v a r s k e s a.
Fri DT' -vu in Srn^rRr:-;« fe strc*;?!::fe r          O7fvc!o.  TudI *i«5:o-
zsr^dno cd Ltrcka, pri Taraopofu in oh Z???f.fC*- »0 bffa niskn artiHerli?. ži-vrl:" ;*^a, kakor sicer.
Armadna   fronta    ?en.eral-obersta  nadvoj. J o ž e f a.
Ji-Ž5?o r-d Tirpj! Očne smo z?.vr-nlii roniKnsks napsd? na nsše crte. Armadna    fronta   general-f c 1 d m a r š a 1 a   von   Macken-s e n a.
Cgj^.1 uspeh 2S, avgusta v «<??*a!i severo; apadno od Focsanija snio včerai razšinli. HIlan st:nek prelzku-«en?h ♦tar?adrJnIh čet ie vrpce! ž!!avo *-e branecor:^ sovražrJka !z IresMjn • in ?rn pni*-11 preko viš-n severn? od v^si n?za? p?*oti dolini S:isite. Iz Š!e-zf,»cev ?n F             ;   ST3tav!.!c*' nolk
se ie poset:; ^ 3v2l. KakliJ 300 \.fet;!i !n števff!?e s+ro!ne p!?>k-? ter \Gz"a ^mo nTff-e-J?.*! nazaj. Silni raž-:7r^...,_ - ,t __^,^^ ^; 5?ia fe izvržll *=o-
\i                        3 n^   izdube   mož
prati crtam, ki fino Hn severovjliod-ne in severno ođ Mi!nce*a-zavo.rsvs-!!, 50 ostali brez*?-' o? * in bre^; vpliva JT2 c^ratr;broy          e zapadno od S^fSfte. Ob Soretu in cb do'enji T>o-navi se Je stopnfevslo fcojfno de?o-vanjc.
MAKEDONSKO   BOJfŠCE.
Stcpnjevatio strcU^HTe te trr?i?o,
;rzera. p-j Im???i? ?- '•" il-u Maleni so izvr?ifi F^oferar! v ^ !zvidne po-h*y*?* pr! ?ra*er!fi ?o dvfgjrili več ffan-c- c?t?i oostc*an"^ ter ?ih viete pripe-?fa?! nrzajf. Ne!"?.; F«3pada?očih f.o-rra?5i!!i stotnH s^o z oj^tiiein pre-gnr'I.
Prvi generalni kvartirn? mojster v. Ludendorff.
NEM?KO   VEĆE$?CO   POROČILO.
B^rolin, 50. avgusta. (Kor. ur.) Wo!ffov iir^J poroča «30. avgusta zvečer:
N o b c u I h r- o s e b 11 i li d o -S o d k c v.
Boj za hrib Sv. Gabri-j e 1 a. Iz voinr poročevalskega stana o0- avgusta. Na banjŠk? visoki plano-tf, na prostoru severno Podlesč je bil včeraj samo pozicijski boj Toliko Ijutejse pa je bilo borenje južno Podlesč. Zlasti hrib Sv. Oabrijela je bil poroston*a cHi besnih navalov. Po šestdnevnem neprestarf. boju se so-vražn'ku m posrećilo, da bi zloirul odporno sUo junaških braniteljev.
Naše p o z i c i! e, k I o k ! e-pajo   Gorico.   Naie pozicije   pri
Sv. Katarini, ob Grčim. Čez Panovec in preko Sv. Marka oklepajo Gorico. Da bi razbili to verigo, so Italijani dne 29. avgusta izvršili zopet tri napade. Imeli so ogromne izgube in niti pedi zemlje nišo pridobili. Preko navedenih pozicij bi radi lezli navzgor na trnovsko planoto in zaeno zago-spodovali proti Vipavski dolini poć Cavnom.
Zboljšane pozicije pri K o s t a n j e v i c i. Pri Koštanjevici smo si zboljšali znatno svoje pozicije s srečnim podjetjem naših napadal-nih čet. Mal napadalni poskus prf Medjivasi smo gladko zavrnili.
Frontalni napadi. Iz vojnih porf>čil dne 29. avgusta zvečer. Ker se Italijanom ni posrećilo, da bi zavojevali vso banjsko , planoto in potem s severa razbili pas okoli Gorice, napadajo sedaj frontalno na 30 km široki crti. Ta nova faza enaj-ste soške bitke predstavlja ogromne napore. Priprave so se vršile z mrz-fično vnemo. Po cestah onostran Soče prihajajo nepretrgoma rezerve, dol^e avtomobilske kolone dovažajo še vedno številne čete na zbirališča, kleti v Gorici so služile zadnje dni 1 talijanskim napadalnim četam za kaverne. Tiho so prišli italijanski polki ponoči, branitelji pa so čuli. Severno Rožne doline je bil italijanski napad kmalu ustav!jen; tukaj so imele so-vražns mase prodreti na cesti proti Ajsevici in v Panovcu, da bi zajele hrib Sv. Habrijela z juga, ali na p o-kopališču, ki je strašno razbito in sestreljeno, od cipres so ostali le se okrški, in pri Grčini jih je ustavila izborno iičinkujoča artiljerija, še predno so se mo«r!e razviti. N a g r i-čih pred Sv. Markom pa so nastali težki krvavi bliži n s k i boji. Polk za polkom je prihajal pri Šeropetru čez železnisko progo, da bi zavojeval utrdbo, ob lcateri je že toliko Itaiijanov pustilo svoje življenje. Mestoma so mogli vdreti, ali po dolcem borenju so bili vrženf nazaj. Goriški zapah drži do-h~n. Zamnn je bil tndi sunek proti bribu Sv. Ciabrijela, dasi je bil krep-Jco pcdpiran s strani artiljerije na Sveti !?ori, kamor so Italijani spravili topove in rcinomete. Ćete pri Sv. G a b t i j e 1 u namenjene, so prihaja-1c v več i'olonah; pred Zagorjem in s prostor apri Britofu so se priborili posamezn! bataljoni že preisnje dni rn severno pobočje. Včeraj so sple-zrJi do vrha. Večkrat so bili vrženi, pa so obnovili naoad, slednjič se je posrećilo eni skupini, da je prišla v popolnoma razbiti jarek; ali tako} se je izvršil protinapad in Spodnješta-jerci. Poljak! in O^ri so one, Ki so vdrif, v spopudu pobili in eno stotnijo vjeli.
Trst bombardiran. Tekom 4S ur so Italijani trikrat bom-' bardirali Trst. Letalski napadi so po-škodovali mnogo privatnih hiš, tako tiTdi magistratno poslopje in banko Union.
Svoje rezerve so Italijani najbrže že precej porabili. Polki, ki so se še pred kratkim bojevali na Tirolskem, stoje ob soški fronti. Tuđi svojo kavalerijo pošiljajo brezobzir-no v ogenj.
Francoskih pešce v n i o b Soči. Trdilo se je. da nastopajo v enajsti soški bitki tuđi franeoske pešaške čete. AH sedaj s.e s franeoske strani razglaša, da te vesti ne odgovarjajo resnici. Italijani imalio res franeoske in angleške topničar-ske častnike in letalce. ali francoskih pešcev ni v italijanskih armadi. "■'-, F r a n c o s k i, a n g 1 e š k i >"« ameriški topovi na Krasii.; Dopisnik »Pester Lloyda« poroča: Francoski in angleški strokovnfeftci so prišli ob svojem Dosetu italijanske fronte do prepričania.da se moralo na Krasu doseći uspeh i samo z velik-vporabo težkih in   naite|i^i   topov.
sfran 1.
„SLOVENSKI NAKUU\   one 31   ivgusta  iyi7.
i99  siev.
V svrfio uničenja pozfcfj, poruSenja kavern in preprečenja dovoza raznih potrebščin, se mora vsa fronta pretvoriti v ogromno fronto toDov, raz-ven tega morajo pomagati z boka enote vojne mornarice. Angleški topovi sestave Lagove, ki so bili prvič »vporabljeni v bitki pri Somi, in ame-riški žeiezniški topovi palijo iz okolice Tržiča z arneriško municijo. Gra-bate, napolrrjene z dušljivimi plini, &o iz franeoskih tovarn. Zadušijive granate so napoinjene s fosgenom, ki provzroča smrt z groznim! bole-Činami. Aviatiki mečejo steklenice, jpolne tekočine, ki razvija  zadušijive
Veliko podjetje med če-povansko dolino in sred-n 1 o Sočo. Napadi Italijanov na banjski planoti med čepovansko dolino in srednju Sočo dobivajo značaj na veliko zasnovanesa podjetja. Ca-dorna razvija tam ogromne napore. Pred vsem skuša prostor, ki mu ga je izpraznilo naše armadno vodstvo, izkoristiti za vecje operacije, ki bi mu odprle pot v čepovansko dolino |n na trnovsko planoto. Zato se vršl-io ljuti boji na vsej fronti na planotah Kal. Banjšice in Bate. Sovražnik je pripeljal s seboj tuđi že številno artiljerijo. Močne sovrnžne sile so se zajedle v hrib Sv. Oabriiela, katere-ga napadajo pri Sv. Katarini in s cestnega križišča pri Solkanu.
Večerno poročilo. Iz voj-noporočevalskega stana dne 30. avgusta zvečer. Popoldne je zopet na-padal Italijan zaman banjsko visoko planoto in hrib Sv. Gabrijela.
UALIJANSKO URADNO POROČILO.
30. a v g u s t a. Na banjski visoki planoti in vzhodno Gorice je poskušal sovražnik z močmini protinapadi osvojiti si zopet pozicije, katere smo bili pred kratkim zavojeval!. Povsodi je bil zavrnjen. Pozicije so bile trdno vzdržane in na rekaterih točkah razširjene. Vjeli smo 561 mcž. Naša letala so obnovila z uspehom obstreljevanje so-vražnih baterij v Panovcu. Na Krasu je fcil zvečer dne 29. avgusta sovražni napad med Vipavo in Fajtjim grebenom zlomlien pri naših eetci*:. Dne 25. in 29. ponoći je trajalo na trentinski fronti na Stilfserskem prelazu do Karrrje s koncentracijo osn?a in šicvilnirm akcijami Izvidnfli oddelkov, jako živahno bojno delovanje. V okolišu Tofane je napade! 6ovT2?rik po močni artiljerijski pripravi trikrat z veliko Ijutostjo naše pozicije ob vhodu v dolino Travenanzes: bil I« gladko zavrnjen.
RUSKO  URADNO  POROClLO.
27. a v g n s t a. Kavkaska fron-t a. Ob obali Črncga morja so izvršile na5e z brodovjem sodelujoče čete rajd proti mestu Grdu. Naše čete, ki so se izkrcale, so sprejeli z ognjem iz hiŠ, ki so bile ureiene 73 bolni^nice. Razdejale so mnogo vladnih poslepii ter razstre-M^ 11 motornih čolnov in 7 jadernic
Ruski kabinet.
. >$.■ Petrograd, 3<\ avgusta. (Kor. urad.) Pofibn $i časopisie v splošnem pridržuje Sroie mnenje o moskovski konierenci, je rnnenja, da se bo ruski kabinet v kratkem ijekonstrniral. pri tem pa se razmerje za_ stopanih me?Čanskih strank in socijalnih razredov ne bo izpreme^ilo
Pusk! ustavodajni zbor.
Berolin, 29. avgusta. Kerenjskij se Srani sklicati ustavodajni zbor še med vojno. Preložil je sklicanje tega zbora lormalno na prihodnje leto.
Korailov in Kerenjskij.
#_^. • Lagano. 29. avgusta. Turinsko časo-fibje iiair.isava. da med Kerenjskim in Kor-flilovom ni popolnega soglasja. Očitno vlada med obema velika rivaliteta. V mnogih fcrogih velja Komilov za bodočega dikta-taria.
Novi nemiri v Petrogradu.
Stockholm. ,30. avgusta. V nočl na 33- avgust so izbruhnili v raskem ?lav-nem mestu novi krvavi nemiri. Nasto-pili so oklopni avtomobili s strojnimi puškami. V več delih mesta je prišlo do spopadov. Prebivalstva se je polastila panika ter je skušalo zbežati iz mesta.
Proti Finski.
Kodanj, 29. avgusta. (Kor. urad.) »Politiken« poroča iz Stcckholma: »Russkaja Voljan irve iz zanesljiveza vira, da so bili odposlani na Finsko na-daljnji oddelki ruske artiljerije z oklopnimi avtomobili. Finski deželni zbor je bil namreč kljub prepovedi ruske vlade  danes  otvori en.
Petrojfrad, 29. avgrusta. (Kor. ur.) Tz Relsin^forsa poročaio: Z ozirom na za danes dopoldne naznanjeno zopetno otvoritev deželnega zbora, s o ruske zete zgoda] zjutraj zasedle deželnozhorsko poslopie. Mesto je mimo. Delavski in voi^ški sovjet v rielsinsforsu je odredi!, da mora-jo biti posadke vojnih ladij pripravljene.
Koncfl v Moskvi.
Dne 29. avgusta se ie vrMl v Moskvi jroncil pravoslavne cerkve. katerega se Je udeiežflo 60 §kofov in kakih 400 drugih za-stopnikov iz Rusije.
Proces   Suhotnllnov.
Bivli veliki knez Sergii Mlhajio-YiČ, prej generalni nadzornik artiljerije. Je Izpovedal kot priča, da Je Suhomlinov prf-kril carj'j vsa poročila šefov voinega mini-strstva ter preprečit da se nišo naročill novi topovi pri tovarni Schneider.
BiVi   ♦rgrovinski   minister   Timašer
1909. do leta 1915. ni niti enkrat posrmlo, da  naj  pritegne  tovarne  k  deželni  brambl.
Bivši general&tabni šef in vrhovni po-veljnik JanuškjevlĆ ie izpovedal na vprašanje zagovornika Suhomlinova, da se Je koncem juli ja 1914 najprej sklenilo, mobilizirati samo 4 jugo - zapadne okraje proti Avstro - Ogrski. Dne 30. Julija je Ia-nuškijevič poročal carju ter zahteval celot-no mobilizacijo, ker ie treba jasno pokazati staliSče Rusije ne samo Avstro - Ogrski, marveč tuđi Nemčiji. Car Je nato podpisal ukaz za celotno mobilizacijo. Januškiievič Je prinesel ukaz mini^trskemu svetu in isti dan proti 11. zvećer je car Januškijevića teleionično vprasal, ali se ne da celotna mobilizacija nadomestiti z delno mobilizacijo samo proti Avstro - Ogrski. Januškije-vić je odgovoril, da je že 400.000 rezervi-stov vpoklicanih. Izprememba je zelo te-žavna ter lahko provzroči katastrofo. Car Je odgovorit d^ je dobil brzojavko cesarja Viljema, ki mu je pod častno besedo jamčil prijateljske odnoSaje med l^usijo In Nem-čijoT če Rusija ne odredi splošne mobilizacije. Januškijevič se je nato odpeljal k Sa-zonovu ter izrekcl prepričanje, da je nemo-goče preklicati spIoAno mobilizacijo. Nato se Je sklenik*, da naj Januškjevič dne 31. Julija carju zopet poroča, kar se Je zgodilo popoldne. Dogovorili so se Sazonov, Suhomlinov in Jannškjevič ter sklenili. da Je ne-mogoče,  preklicati  splošno mobilizacijo.
Po tej izpovedi Je izjavil Suhomlinov, da ga Je car ponoći telefonično poklical in mu ukazal preklicati mobilizacijo. Suhomlinov pravi: To je bil direkten ukaz, ki Je Iz-kljućeval ugovor, če bi se pa splošna mobilizacija preklicala, bi grozila katastrofa. Tuđi JanuŠkjevič je Izjavi!, da mu Je car rekel, da nai se mobilizacija ustavi. On pa je odgovoril carju. da je to tehni^no nemo_ goče. Kliub temu je car ukazal, da se mobilizacija ustavi. Na JanuSkjevičevo vprašanje. kaj na} stori, sem odgovoril: Ne storite ničesar. Drugo jutro sem se zlagal carlu ter povedal. da se mobilizaciia omejuje na jugo - zapadne okraje. Vedel sem, da se mobilizacija povsod nadaliule In da se ne da ustaviti. Na srećo smo carja še isti dan drugače prepričali ter mi Je izrekel priznanje za hitro izvedbo mobilizacije. Nato je izjavil priča JanuSkjevič: Dne 29. julija 1914 popoldne ob 3. sem dal nemškemu vn-jaškemti ata?e?u castno besedo kot Sef ge-neralneea ?5taha. da ob tej uri mobilizacija še ni raz^lašena. Ker mi voja^ki ataše ni hotel verieti. sem mu lOTirdil pismeno Izia-vo. kar ra je odklnnil. Upravičen sem bil do te izjave, ker Tnob1*1ifaciJ«ko povede *e n! bilo izdano »n ker sem Ime! to povelie Se v i epu.
General M 1 c h e I s e n, ki Je bil v le-tTh 1906. do 1912. mski vo!a?ki ata*e v Nemčiji, izonve. da je r>r»ro5a1 vo'Tiemu ministru n voia!H<ih pripravah Ncmčfie in mu ST)n*-oč?|   tt^df   tehničke   n^mhfn^ti  o  n-nre-
mi !n oboroženfti nemske armađe. Vojno mini^trsr\*o ]e bilo ^ tem obve??er!o, da je bfla Ne^čiia ?e leta 1900. fn potem le^a 1913. pripravljana, napovedati voino. Na vpra^anfe nredsed^iVa. s Vatero drfavo v z^'ezi b' bila *T~te!a Nen^'a nanov<?đa+i v^;h">. t>'o«;f nriča 7-3 i-"l-l'"čitev javnosti, v kar predsedtilk rudi privoli.
BOLGAPSKO URADNO POROClLO.
28. avs[usta. Makedonska fronta- Med Ohridskim in Prespanskim i'jzeraiTi in severno od Bitolja živahen artiljerijski ogcni. V okolici Malene obojestranski ojjenj topov, pušk in min. Ob Vanlarju živahen artiljerijski o^en]. Zapadno od Vardarja pri vaši Lnirrmici so poskupili sovražni oddelki prodreti, naš zaporni osrenj r>a i:h je orisilH, da so se umaknili. Pri vaši Esni Mali smo razpršili anseleško eskadrono, ki je pustila na bojls.ru već mrtvih, koni in vojnega materijala. V blizini izliva Strurre živahen artiljerijski OKren> — Romunska fronta. Med MabmudTio in Oalacom ogenj pušk in artiljerije.
Pašlćeve  zahteve In  Italija-
Curih, 29. avgusta. »Neue Ziiricher Zel-tung« poroda: Kakor izhaia iz italiJansVih Iistov, hoče Italija Srbom ali bcdoČI }i3j?o-slovanski državi priznati izhod na Jadransko morje, ki se naj prične pod Zadrom ter šega do Trogira. Vso ostalo avstrijsko obal zabteva Italija za sebe. Srbija pa priznava. kakor ie Izvaia! Pašić napram italiianskemu poslancu Berionu, «amo italiianske pravice do Zadra ter zahteva vso ostalo italfjansko obal s Kotorom vred za Srbijo. Nadvlada v Jadranskem morju ie Italiji doveli zas?o-tovljena s pnsestio Trsta. Pulja In Valone. Srbija tuđi noće priznati nad^ljnjih konce-^•ij v MakedoTiiji. Priklopitvi Crne gore Srbiji se vlada tuđi ne bo upirala.
V komentaru k izvaiantem srb^Ve^m ministrskega predsednika Pa^Ća Rledf za-htev Jugoslnvanov do vzhodne obali .Ta-dranskega rroria, pi^e »Corriere della ?;er_ ra«, da so {talijanske pravice v pojeod^ah z zaveznik; tako natarčrjo zacrtane, da je izključen vsak dvom. Italija se čut! svoje ?tvari tako jjotnvo, da se jl splnh nj treba brijati za jU5rn^lnvansVo propagando, če bi ne bila prepričana, da je pametna politika sporazumljenja skupen interes vseh na-«prntrikov Avstriie. Pređpngoj sr)oraznma pa je, kakor naglaSa »Corriere delia ^era*. nri tej priliki nedvoumno. da se Drizn.iio italiianske r.tratejdčne notrehe. zaradi kate-rih zaMeva Ttal'jt večii del Dalrraciie za sebe. List piše: Italija si ne more misTit?. da bi   se   stratej?ične     potrebe     njene  obrambe
povsod raoo<tavl?a!* samo iz neuspeha pred etriičnim clementon-, kakor to želi oji-vidro Pa^i^. List Vorča svoj komertar 7. besedamt: Će ne odgovarja dobri volH T*a-liie brli?a volia Jufiroslovanov. bo to Italija sicer obžalovalt. ne bo $i pa imela očitati nlčesar.
V AmeHkl zadržan« nizozemske lađje.
?en€va. 30 ^vsusta. »MatiTi* por.-^i \z Washingtona: Kikor poročano, že dovr>-Ijeno odpotovanje 30 la'lij. ki bi bile morale oddati del tovora belgijski žlvilski komisiji, Je bilo zopet preklicano, ker Ie bflo na lad-Jah mnogo krme, Vatere Wilson pod r(?he-nim pogojem ne dovoli izvažatL
Wilsonovi pogojt za mir.
Amsterdam, 30. avgusta. (Kor. ur.) Kakor poroča »Teiegraaf«, izve ncw-SO^ki poročevikc »limesa« & to - te
o odgovoru Wilsona papežu: Wtlson Izjavi ja, da je »emogoče, spuŠČati se v mirovna pogajanja, dokler Nemćija ne privoli v princip razoroženja, ki ji vza-me možnost, pripraviti se na bodočo vojno. Poročevalcc pravi, da si Je Wil-son svest, da Nemčija ne more sprejeti od papeža pred lagane ustvaritve ga-rancij proti bodočim voinam, ne da bi opustila svoje srednjeevropske politike. Amerika vet da so nemški vojaškl voditelji prepričani, da morejo doseći svoj cilj, če je mogoče Nemčiji, Avstro-Ogrski, Bolgarskl in Turčiji organizirati se kot vojaška enota. VVashington-ska vlada presoja vojaSki položaj optimistično, zlasti ker podmorski ćolni nišo mogli preprečiti izkrcanja ameri-ške armade na Francoskem.
Londonska  socijaJistkna  konierenca.
London, 29. avgusta. 'Kor. ur.) Soci-jalistična konierenca zaveznikov je bila ob 7. zvečer zaključena. Odsek 2a Mockholm-sko konferenco je prediožil poročilo, v ka-terem priporoča udeležbo vseh oddelkov delavskih in socijalističnih odsekov. Ker ni bilo edinosti, se je poročilo odseka in debata Ie protokolirala. Odsek za vojne cilje je samo poročal, da ni prišlo do sporazuma Nato je bil stavljen predlog, da naj se ustanovi stalen odsek, ki naj se nadalje posvetuje o poglavitnih vpraSanjih z ozirom na sklicanje nove konference zavezni-ških Jržav za mednarodni socijalistićni kongres. Većina Ie ta predlog sprejela ter je bil izvoljen stalni odsek, sestavijen iz po dveh odposlancev vsakega oddelka. Nadalje je konferenca s 55 glasovi proti 4 gla-sovom odklonila predlog, M se izreka proti vsakemu dogovarjanju s sovražnimi odpo-slanci, dokler Nemčija ne zapusti zasedenih rokrajin.
Haas* 30. avgusta. (Kor. urad.) Iz Londona poročajo: Ruski zastopniki na en-tentni konferenci imajo nalog, da ostanejo samo gledalci in da se udeleže aktivno samo take konference, na kateri so zastopanc vse vojujoče se stranke.
Stockholm, 30 avgusta. (Kor. urad.) Stockholms Telegrammbureau poroča: Angleški vojak! in mornarji so poslali kralju in Llovd Georgiju brzojavko, v kateri prote-stirajo proti stockholmskl konferenci. Brzo-javKa pravi: Ali nai so vse na§e žrtve zaman? Vojaki so zelo ogorčeni. AH naše mnenje ne velit nič? Ali se ne nzirate nič na nas? Spominjajte se vendar, da smo mi pomagali  resiti  Evropo.
žensko zborovanje.
Stockholm, 28. avgusta. (Kor. tirađ.) Mednarodnc žensko zborovanje, ki se se-ptanc dre I«, in 18. septembra t. 1., bo. ka-
'eor predlaga Klara Zetkins, priprava za *.ocnalfstično žensko konferenco. Posveto-vanj, za katera je iz^la inicijativa od an^Ie-Skih in avst'ijskih žena, se bodo udeležile tu dl nesocijalistične žene.
IA državna koaferenca v Moskvi.
»Times« dvomijo, ali je Keren-skij pravi mož, da resi Rusija. Njegova metoda ne obeta mnogo uspe-ha. Izkazati se mora sele, kaksen vpliv bo imel drzni, ljubezni do domovine prekipevajoči govor Korni-lcva na konferenco. Ali bo imela pro-vizorična vlada moralični pogum, da izvede nasvete vrhovnega povelj-nika?
Iz Londona poročajo: Na moskovski konferenci je prebral Keren-skij pozdravno brzojavko Wilsonaf v kateri obeta ta svoio oomoč. To je bila prva prilika za splošno soglaša-nje v odobravanju. Razkritja Korni-lova o resnosti položaja so napravila velik vtisk.
Tretja seja državne konference se je pričela z grovoram z&stopnika zemstva Oruš;nova, bivšega voja-Škej?a gfubematorja Moskve. Nigla-^al je, da je glavni Droblein r 'inje-ga trenotka ta, resiti Rusijo «■-■:>vraž-nega vpada, za kar je rreba najrrej obnoviti disciplino v voiski.
Odposlanec zv*ze in^enirjev F r o 1 o v je o^nzarjal na popolni raz-pad transportnih odredb in naprav. Zahtpval je od vseh, ki stoje v prometni službi, da nai žrtvnieio svoje osebne interese ri'atrra domovine.
Zastopnik 2^dov Krusen-b e r g je ^ovoril precei d-rlgo ter izjavil, da Zidie kliub budemu zasledo-vćinju, kateremu so bili izpostavljeni pod starim režimom, Ijubijo svojo veliko domovino in da so z vsem? moč-mi sodelovali pri njeni osvoboditvi in obrambi.
Zastopnik L i t v i n c e v je nasr'n^ril, da Kur1and!;i ne bo stala nikdnr r»a strani Nemčije.
Bivši armadni vrhovni Dovelj-nlk A 1 e k s i j e v ie podal sliko vo-jaŠkih neuspehov Rusne tn njih vzro-kov: delovanja in vpliva vladnih ko-misarjev pri armadi. Aleksejev je na-vajal nekaj nara\rnost nezasijanih slučajev nebrzdanosti ter je končal: Pod takimi okolnostmT je isključeno nadaljevati vojno, kaj Se misliti na zmag^, če se armada sama in provi-zorična vlada ne potrudi r a tak oj, da pr!ne*eta nov duh v armađo.
Gospa Bre^ovska je govorila med burnim odobravanjem vsega zborovanja ter ie končala svoja izva-janja s pozivom, da naj Rusija vendar že enkrat prične z delom in vcepi armadi pamet in preudarek.
Knez Krapotkin je imel velik politični govor, v katerem je po-zval armado, da nai zbere vse sile, da prepreci nemško zmago. Končal je z željo, da se naj Rusiia kmalu iz-kliče kot federativna republika.
Plehanov ie protestira! proti trditvi, da bi biia ruska revolucijo-oama demokracoa pripravljena k se-
paratnemu miru ter vzkliknil, da W take sramote ne mogla nikdar zagre^ Siti, ker bi to pomenilo izdajo franco-ske in angleške demokracije.
2a talio med vojao in po voinL
g Dunai, 28. av^.
Danes je imel tud? zdravstveni odsek poslanske zbornice đolgo sejo, v kateri so živahno nastopali mnegi poslanci kot vestni zdravniki in razumni politiki. — Postavili so pod svoj strnkovnjaSki operacijski nož marsikako odredbo in naredbo iz minule neustavne dobe.
Na dnevnem redu je bila cesar-ska naredba z dne 21. avgusta 1915., zahtevajoča zdravljenje in praktično šolanje bolnih ali ranjenih vojakov.
Porocevalec dr. J a n k o v i č je zahteval, naj vlada predloži vse ukaze in odredbe, ki jih je izdala v tem oziru, kar bo moglo služiti za porc-čilo, ker je vestno poročilo nemego-če, dokler vlada ne da na razpolago tega gradiva, predlaga, naj se poročilo do tje odloži.
Načelnik dr. Schacherl je pa za^ hteval, naj vlada predloži odseku vse ukaze radi prisilnih operacij bolnih vojaških oseb. Pripominja. da so iz-vrševali take vojakom vsiljene operacije (posebno kile in hemorojide) docela nesposobni zdra\Tiiki. — ?tabni zdravnik dr. PeČirka ie v imenu vlade obljubil, da predloži vse tište ukaze.
Dr. Bobrovski se je pritoževal, da so poljske legijonarje često superarbitrovali, ali jim potem nišo hoteli dati prilike, da bi se izšolali za kake pokliče.
Predlog dr. Jankoviča je bil na to sprejet.
Ministrski svetnik dr. Haber-Ie je prečital odgovor notranjega ministra na interpelacijo dr. Schacherla v zadevi razsirjevanja jetike in spolnih bolezni. Pravi, da vlada pripravlja nacrt zakona proti razširievanju spolnih bolezni, ne pa jetike, ker so pri tej slednji še tolike težk^če, ki se ne dajo tako zlepa premagati.
Dr. Michl je poročal o predlogih dr. Jankoviča, dr. Jerzabeka in dr. Bobrovskega o borbi proti širjeniu jetike in spolnih bolezni po dokončani vojni.
Dr. Adler je zahteval. naj vlada pove, kakšna denarna sredstva so se doslej že porabila v takem delovanju. — Ministrski svetnik Haberle je po-vedal, da je dovoljenih 18 milijonov iz skupnih sredstev. 4 milijone je pa nabranega denarja. — Dr. Bobrovski je omenli, da je bilo doslei izdanih že 16,400.000 kron, a za Galicijo Ie 150.000 K. — Ministrski svetnik Haberle je odgovoril, da se je to zgo-ch'lo Ie z ozirom na vojne dogodke (enako na Primorskem), ali po vojni se bo toliko bolj oziralo na te dežele.
Dr. Adler ie zahteval v zvezi s temi predlogi, nai se predloži nacrt stanovanjskega zakona in o nadzoro-vanju stanovanj.
Na to so bili sprejeti predlogi dr. Jerzabeka, razne točke o pornografiji, širienju pornografskih slik in knjig in točke o — vibroin-h a I a c i j i (nova metoda proti icti-}<£). V tem slednjem oziru pa je bilo soglasno sklenjeno, naj bi se najvišji sanitetni svet boril z mlado vibro-inhalacijo in potem dal rezultate javnosti na razpolago.
K predlogom dr. J a ti k o v 1 č a ie načelnik dr. Schacherl oštro kriti-koval — potrjevanie jetičnih ljudi pri vojaških naborih. Omenjal je kot do-ber pozna val ez razmer v vojašVem taboriŠČu v Lebringii pri Gradcu, kjer bolni vojaki brezppselno pehaj-kujejo, stradajo. hiraio in v najne-ijp.odnej^ih hisrjeničnih razmerah umirajo. — Dalje, da so ćelo šolska poslopja v notranjih delih velikih mest preosnovali v ietična zdraviii-šča. — In notorično znam jetični ljud-je, ko so se tam nekoliko opomogli, so bili zopet priđe!jeni vojaški službi, ■— kar je če^to r?ovzroc?1o pasivno resistenco b.">lnikov samih, ker nišo marali i ti v protovo smrt.
Dr. Hock predlapra. napro<;iti vlado, naj vse. kr.r so predložili dr. Jankovič in tovariši. resno vpošte-va pri pripravljanju zakonskih na-črtov in potrebnih odredb proti jetiki in spnlnim boleznirn.
Dr. Jankovič je izjavil, da so-fclaša s tem predlogom; vse svoje nasvete je smatral za vspodbudo pri izvršit vi potrebnih korakov proti jetiki in spolnim bcleznim; govori! je tuđi o vzrokih, zakaj je zahteval rako stroge odredbe m strogo ravnanje v borbi proti jetiki in jifilitiki. — Zelo oštro je kritikoval delstvo, da so pri naborih potrdiM tako mnogo očitno jetičnih liudi. da so se potem vlačili od bolnišnice do bolnišnice, kjer nišo niti bili ločeni od dmgih bolnikov. Cesto so jim dovolili kratke dopuste, da so okužili Še svoja domovje.
Prei^og dr. Hocka je bil sprejet in sej* sklcrjena.
Poiitiine vesti.
==    Državni   zbor.     Ministrski predsednik je odposlanstvu agrarnih zastopnikov vseh strank naznanil, da . se snide     državni   zbor   dne 18. septembra,
= Novo ministrstvo. O sestavt novega ministrstva borno še imeli priliko razpravliati. Značilno je, kar piše »Tagespošta«. da zasluži izmed vseh imenovanih osebnosti samo minister dr. vitez 2olger njeno pozornost. »i agespešta« sravi, da je 2ol-gerja prištevati Jugoslovanom in da je bil v ministrskem predsedstvu vsikdar vnet zastopnik jugoslovan-skih interesov in da je bil zlasti v času Stiirgkha na tem polju jako de-laven. —^Nam je Ie znano, da je bil minister Žolger vedno sicer zaveden Slovenec, a vedno tuđi samo urad-nik. ki ćelo s slovenskim! poslanci ni nikdar goiil stikov.
= Jugoslovanska nolitika« Za-grebški listi poročajo, da sta prlspela v Zagreb poslanca dr. Korošec in dr. Krek in da stopita v stik z vsemi vo-dihiimi politiki. Iz Zagreba pojdeta v Sarajevo.
= Dr. Šusteršič v ŠvicL g O n -n a j, 30. avgusta. Nekateri nemški listi so se nekoliko osmešili z notico, da je Šel kranjski deželni glavar dr. Susteršič te dni v Švico na — mirovno koferenco. Temu nasproti je treba konstatirati, da v Švici zdai ni ne mirovnih konferenc, ne enakih zaupnih posvetovanj glede miru, ka-kršno je bilo pred nekaj časom v Curihu. To nam je zatrdil član prve švicarske konference. Res ie pa, da je dr. Šusteršič že dlje časa v Š v i c i. — Kaj ga je tja peljalo in kaj ima tam opraviti, tega ni nikomur zaupal.
= Nemški Nationalverband je imel 28. t. m. živahno razpravo o parlamentariziranju vlade. Nekateri člani so se oglasili z iako ostrimi očit-ki, da se kaže v klubu veliko hrepe-nenje po ministrskm porfeljih. Harfi in Wodra sta rekla, da so bili nemški poslanci zaradi njih postopanja pri zadnjih parlamentarnih pogajanjih opravičeno napadeni in so v nevar-nosti, da izgube tla pod nogami. Ve-čina kluba je zastooala stališče, da naj v takih stvareh načelstvo ne po-stopa samostojno, nego naj poprej skliče klub. Več nemških r a d i -k a 1 c e v je opravičevalo postopanje klubovih voditeliev. »Erwerbsgenos-senschaft« ]e rekla »Arbeiterztg.«
= Na vrhuncu denuncijantsva. »Edinost« je priobčila te dni članek o razmerah pri državni železnici. V tem članku priobčena deistva so ve-likega pomena in so seveda morala hudo učinkovati na vse tište, ki imajo glede državnoželezniških razmer slabo vest. »Grazer Tasrblatt« je pri-občil prevod »ridinostnih« razkrltij, a ker ni mogel vreči ne ene v tem članku navedene trci 11 v e. si je pomagal na nemško-naciionalni način, namreč z naj-predrznejšo dennncijaci-j o. To je vendar ob sebi umljivo. da ne more vedeti ne »Grazer Tag-blatt<^, ne njegov dopisnik, k d o je spisa! članek v »Edinost«, a vendar se je osmelil denuncirati določno osebo v službi državne Železnice, seveda ne da da bi doprinesel I e s e n c o dokaza za svojo dolžitev. Taka podlost, iz-virajoča brez dvoma bodisi iz osebne ali narodne sovražnosti ali pa iz konkurenčne zavisti, ie pač vredna Ie največjega zaničevanja.
== Od Mure. »Slovenec« je pisal naj se politično zdmžijo Slovenci od Drave do Jadrana. Kaj pa s tisoči Slovenci med Muro in Dravo, na le-vem bregu Drave in desnem bre^u Mure? Jezikovna meja šega čez Ar-vež do Ščavnice (Stainz), čez goro Radi do Spodnje Mute. Naj se ti trpi-ni izroče nemčurstvu. V Medjimurju, po Bakonskem lesu, po Kalvinskih hribih proti Budimpeštu, Droti Šo-pronju, pri Radgoni na levem bregu Mure živi kakih 90dol00tisoč Slovence v. — Kalvinci na Ogr-skem imajo še slovenske pri-dige in govorć lepo sloven-š č i n o. V svojem nareSju so ohranili in rabiio ćelo kaorist in druge oblike pravilne stare slovenske govorice. Župnik Klekl izdaja versko politični list »Novice«, kar je neprecenljive vrednosti. Jezik v tem listu je sicer mešanica prekmurščine in pravilne sloveriščine, vendar ga tamošnje ljudstvo rado čita. — Rojaki slovenski, zanimajte se tuđi za Slovence na Ogrskem.
— Jugoslovanska deklaracija. Na seji vodstva   dalmatinske     stranke prava, katsre seja se je vršila v Zadru dne 18. svgusta pod pređsedstvom don Ivana Prodana, je bilo vzeto so-?-3S7*~   in z Giiobrer:jt-m iz vest je    o delovanju  dalmatinski!!   ooslancev v državnem zboru in poslancem i/re čeno popolno zaupanje. Z odu^evljc njem je bila pozdravljena deklaraci Jugoslovanov z dne   30. maja 19! izraženo zadovoljstvo, da je S^ajc
199.  štev.
.SLOVENSKI NAKOD*, dne &f. avgusta 1917,
stran a.
viceva stranka v banovini selidna s to deklaracijo in obžalovano, da tuđi druge stranke še nišo te^a storilc.
= Kriza v Bosni. Sef dežeine vlade za Bosno in Hercegovino general infanterije baron Sarkotić je dospel na Dunaj. Kriza bo torej kmalu rešena,
= Bosna. Sarajevski  »Hrvatski Dnevnik« se je po kratkem omaho-vanju odločno postavil na stališče ju-goslovanske deklaracije in brani ter priporoča v njej izražene ideje. Delo-ma je na to najbrž vplivalo dejstvo, da se z deklaracijo strinja ves hrvat-*ki episkopat. Dne 24 t. m. je priobčil »Hrvatski    Dnevnik« elanek »Treba se izjasniti«, v katerem Dozivlfa vse, ki so informirali merodajne kroge v monarhiji o Bosni in o Hercegovini, ali cesarju  izročili    spomenice,    naj javno pojasne, kaj so nasvetovali in zahtevali.    Na to je vodia  mohame-danske deputacije   iz    Bosne    pisal »Hrv. Dnevniku« pismo, v   katerem pravi, da se je že izinvil   v   »Pester Lloydu« in želi, naj obelodanijo svoje predlože tuđi dni£i bosanski politiki namreč dr. Sunarić, Dimović, Vancaž in dr. Pilar ter nadškof Stadler. ćeš, da bo potem tuđi on svoje predlože konkretnejse objavil. Iz »Hrv. Dnevnika« je videti, da hočeta  Aruavto-vić* in Bii£:ašić ločiti bosanske prebi-valce na tri narodnosti, na    Hrvate, l«a Srbe in na mohamedance ali mo-rebiti Turke. Bosanski  Mchamedan-ci se po plemenu in jeziku čisto nič ne razlikujejo od Hrvat »v in   Srbov, iste krvi so in istecra rodu in loei jih od njih le vera. »Hrvatska Riječ« sodi, da se Mohamedanci boje za svoje mohamednnstvo.   če bi se zgodilo združen je Bosne in    Hercegovine   s hrvatskimi in slovenskirrii    deželami in da se zato Mohamedanci i/igrava-jo za tretjo narodnost v  Bosni.   Ta strah Mohamedancev pa nima temelja, saj bi imeli avtonomijo. ki bi jih varovala.   Tuđi opozaria   »Hrv. R-ječ«, da evropske   velesile ne todo dopustile, da postane Bosna se kdaj povod evropskemu konfliktu, a to se gotova z^odi, če ostane Bosna Icče-na in sama zase. Mirovna konfercn-ca bo upoštevala volio većine naroda; zato je   treba   trikrat   pretresti vsako izjavo, predno se jo da v javnost.   Mohamedanci gotovo ne žele doživeti se enkrat to, kar so že doži-veli, zato morajo biti previdni in se čuvati, da ne postanejo igrača v tniih I rokah. Naj bodo prepričani, da v sa- | mosvoji Bosni    in    Hercegovini    ne bodo mogli nikdar igrati take vloge, kakršno bi mogli igrati v zaiednici z avstrijsklrni južnimi  Slovani.
= »Nas veliki vjetnik.« Mestnl tajnik v Celakovicali na Češkem Ja-roslav Baiza* somisljenik češko narodno - socijalne stranke in posianca Klofača, je v nekem privatnem pismu imenoval posianca Klofača »naš veliki vjetnik*. Bajza je s tem pismom poslal nekemu prijatelju 100 kron. naj ta denar izroči Klofačevi družini. Klofač tedaj še ni bil obto-žen, kaj še obsojen, a vendar je bil Jaroslav Bajza obtožen zaradi besed »nas veliki vjetnik«, češ, da je s temi besedami Klofač označen kot žrtev politične persekucije in je s tem stor-jen poskus, hujskati na zaničevarije državne uprave. Bajza je bil obtožen motetija hudodelstva javnega miru po § 65. Postavni kazenski predio? bi se bil glasil na iečo petih let. Mož ni bil obsojen, ker *e izšla amnestija še pred obravnavo. Okrajni glavar v Brandvsu je po naročilu na-mestništva ukazal županu, da se mora Bajzo iz mestne službe Opustiti. = Cenzura in obsedno stanje na Nemškem. Glavni odsek državnega zbora je odklonil sociialnodemo-kratični predio? na odpravo o b -sednega stanja, pač pa je s p r e j e 1 predlog večine, naj se od-pravi politična cenzura.
leti iz niinnlii (ft!.
Letalski napad na Trst dne 29. avgusta. »Edinost« poroča, da je italijan-ski letalski napad dne 29. avgusta za-hteval zopet človeške žrtve. Prejšnja noč je bila že jako nemirna in so itali-janski letalci metali bombe, ne da bi napravili kako škodo, so pa naslednji dan dopolđne znova napadli mesto in tokrat so padle bombe na središće mesta. Na rnesto je padlo kakih 20 bomb. Zaseb-nica Ponton je bila uhita, mornar Gue-rino Friuli, 37 let star, je bil težko ranjen prinešen v bolnišnico, kjer je umrL V bolnišnici so nadalje 191etni Olivo in 231etni Josip Ponton, 311etna Marija Giurco in 321etni Ivan Lippert — Materijelna škoda, ki jo je provzro-čil napad, je znatna. — »L* Ecoc poroča: Ena bomba je padla okoli 9. na palačo (Ime zaplenjeno), ki ima stekleno streho. Notranje stopnice so vse razbi-te. Druga bomba je razbila streho (ime hi5e zaplenjeno), vsled eksplozije so bile uničene vse mobilije, ki so nahajale v podstrešju. Strop sob odd. VII. in III. se je vdrl. Vrata in okna vseh nadstro-pij so razdejana. Pravi čudež, da so vsi uradniki ostali nepoškodovanf, mnogo jih še ni bilo v urad, dru?i so gledali pri oknih, ako bi bili ostali v no-tranjih prostorih, bi bili vsi začeti. —
kolieha, ki k sreći še ni bil v uradu. Razbile so se vodne cevi in je tekla voda v spodnje prostore, kjer je napravila mnogo škode. Tretja bomba je zadela neko nišo, kjer je razbila cetrto nadstropje in napravila sploh veliko škodo. Četna bomba je razbila streho neke niše in se razpočila v pritličju. Ćetrta je vrgla šoferja CL Friulija nekaj metrov dalee, umri je v bolnišnici. Fran Han, kije bil blizu njega, je umri na mestu. besta bomba je zadela malo hi-šo, last konventa usmiljenk, sedma je zadela neko hišo v Kjarboli, kjer je raz-tolkla tri nadstropja. Se druge bombe, kjer so zadele v hiše, so napravile veliko škodo. Zadetih je bilo U hiš, ubite štiri osehe.
Junaske smrti so padli dne 9. avgusta 1917 pri Tereszenv, B. Seret, Bukovina, sledeči: Gabršček Ivan, rezervni narednik 97. peSpolka, 5. stotnije, rojen 1SS7. leta, pristojen v Libušnje na Tol-minskem; Glešić Alojzij, rezer\*r.i četo-vodia 97. pešpolka, 5. stotnije, pristojen v Miren pri Gorici: Alessio Peter, pod-desetnik 97. pesp., 10. stelnije, rojen 1. 1589., pristoien v Muscoli v Furlaniji. — Dopisnice zgoraj navedenih so na razpoiago pri »Posrcdovalnici za cori-ške be^unce v Ljubljani-, Dunajska cesta 3S f.
Pri »Posredovalnij: zsl sori^ke be-gunce v Ljubljani« se nahajajo dopisnice iz vjetništva na sledeče naslove: Merljak Anton, Rcnče št. ,^62; Franči-ška Batistič, Miren št. 252; Padovan Roza, Grčina št. 11; Martin Velikonja, Ajševica št. S pri Gorici: Kr.tarina Bcn-<:a, $empas št. 1S7; Jože'a Badalič. Do-lcnje št. 63 pri Šerrmasu: Macarol Fran, Sepulje št. 23 pri Tomaju: Albert Med-vešček, Fofana št. 4? pri Krminu; Ivana Stnikelj, Aiševica: David Cotič, Vrh, S' Aii'.iael ; ri P::Mjah; "' < S^tci, Vrtovin Št. 64; Jožef Krpr            \ndrež
<t. 72; Vodičar Manja,                št. 70;
Rijavec Bernarda, Šempn:         i28; Jo-
2>f:< K«»tro\ Dracc»vice st. C . i. Gr^ar: Jozef Skolč. Gnisl. Solnojrrasko: Marija Mervic Šempas št 69; Gašper Brat-kič, Solkan §t. l.1?: Franc Doplikar, Dornberg: št. 1^3; Marija Mavrič. Kam-nice pri Domberccu; drnžna Ipavec, Anhovo št. 10; Justina Mihelj, Volčja-cfrasra: Remr^rdina BranVnvjč, VoTčia-drasra: družina Pav<5ič. Gorica, ulica Hel Bosco št. 17; Helena Mlekuž, Tr-7ič. vila Dienđone* Matilda Pintar. Ma-lovšče št. 59 pri Cmičah: Jnsip Krist-jančič. Gorica, ulica Bimnlini št. 12: Anđela Fabifan, Liublia^?, hrvatski tr^ Št. 3, nrf z. Dermastija: Miha Rc?5-Člč. Gomta Vrtojba: AHizij Cicroj. SoJ-k-\n št. 13: F^a^č^ka Žijmn, Penče «5t. ^?0: Terezi ja Brajnik, Gorica, ulica Bark^ 5t. 10.
Kđo ve kaj? Anton Jerončfč. de*et-r*k rrj k. u. k. .Materialdepot d. a. i. F. W2chjmtppe St. Marain, išče svnjecra t^+* Janeza Vidiča, doma v Kostanje-^ci ?t. 55 na Krasti. Petrevčič Fvsren Veref^sreservespStal, SchloB Weyer !n ^rohnlerten. !S5e ?voje 5:t3r?e. doma v Ostali - Psvne 5t. 51. ZađnH čas so sta-lov?« v Krvavcru obč. Banf^ice. Kđnr ■-> nMh ka? vg, naj poroča na zgoraj naređeni na5lov.
Dnevne vesti.
—      OdiiKovanje.      Mornariški superfjar v pak. g. Karei K o k a 1 j. službujoč zdai pri rezervni bolnišnici št. 4. v Ljubljani, je odlikovan z vojno dekoracijo   pri    vitežkem    križu Franc Jozefovega reda,
—  Padel fe na itaJijanskem boji-sču, dne   26. t. m.   desetnik   neke^a ^orskega strelskeea    Dnlka    grospod Stanislav S t e r n i š a   iz  Ljubljane, sin gospoda Antona Sterniša, ki    se nahaja sedaj tuđi na   bojnem   polju. Casten mu spomin!
—  Padel je na romunskem boji-^ču Gospod Ivan Oorec   iz   znane ljubljanske rodbine.    Bodi   mlađemu možu ohranjen časten spomin!
—  V pokoj Je   šej podpolkovnik 12.   orožniškega   poveljstva  Alfred L el 1 e c k.
—  Za Koroško Belo. Za pogorel-ce v Koroški Beli je daroval veJepo-sestnik Nikolaj   vitez    Outmansthal-Benvenuti 1000 K. — Pri bodovanju našega cenjenesra srospoda   sovašča-na v Rožni dolini se ie nabralo za po-nesrečence na BoroSki Beli vsled za-žfjsra iaškepa zrakoplova svota    115 kron. reci sto petnaist kron, za   kar se izreče darova]cem    najiskrenejša zahvala. Dcnar se je odposlal na pristojno mesto.
—  Pridobivanje municije za lov.
C. kr. osrednja rekvizicijska komisija je naznanila c. kr. poljedclskcmu rninistrstvu, da se je tvrđki Simon iiofrnan v Plznu vnpvič poverilo po-delovanje staresra s\inca v lovske šibre in to r>od sledečimi pogoji: 1.) Tvrka Simon Hofmann je zavezana oddati polovico prejete množine sta-rega svinca kovinski centrali A. G. Dunaj VII., Neubaugafise 1, v vojaške svrhe, za to po mora prejšnje lastni-ke odškodovati za vsak kilogram svinca s z 90 v. 2.) V ta namen mora tvrdka vsaicih 14 dni predložiti osrednji rekvizicijski komisiji v dveh iz vodi h seznatn vsesra v tem času do-spelega svinca z navedbo imen in na-slovov pošiljateljev; hkrati je priložiti prodajno pismo kovinski centrali, glaseče se na 50% vsega došlega svinca. 3.) Centralna rekvizicijska komisija izrecno pridrži pravico pre-
f\**fot\ |j| «^ftyp ffx tuđi    BfWTjDbitnff I
odklonitev pri posameznih orosilcih, oziroma pošiljatelj ih. Na enem izvodu se bo potem tvrdki naznariilo, koliko svinca se srne podelati v lovske šibre. Ta seznain se vrne s povratno pošto, če le mogoče. 4.) Na-vedna tvrdka srne za predelavo vštevši dovoz k večjemu 60 v za kg šiber računati. Tuđi mora konsumen-te opozoriti, da je maksimalna cena 2 K 05 v za kg šiber pri prodaji po-rabnikem. Zaradi predelave starega svinca iniajo la^tniki tega blaga s tvrdko Simon liofmann stopiti v ne-posreden dogovor.
—  Siovensko Planinsko Društvo naznanja, da ostanejo oskrbovane in pristopne njegove turistovske posto-janke v Kamniških planinah t. j. koća na Veliki Planini, Kamniška koča, na Kamniškem sedlu in tuđi Frischamov Dom na Okrešlju še cei mesec   sep-tember, dokler bode vreme dopušča-lo; v sedanjem času so itak najlepši izleti v planinah.    Turistovska   koča ob izviru KarnniŠkc Bistrice    ostane pa splah vse leto otvorjena in    oskr-bovana. Z ozirom na objavljeno svarilo zaradi lova je pojasniti, da je po dobljenih informacljah poset koče ob izviru Bistrice, ne oziraje se na lov, vodno prost in takisto pot na Veliko F! nino čez Sv. Primož.   Kadar   se vi-^j veliki lovi  pa je zaradi,   lastne varnosti    turistov    opustiti    r>ot  na K::mniško sedlo, na Kokrsko sedlo in tuđi pat skozi Dol na Veliko Planino, ako se v teh krajih vrš! lov, in se v takem času izleti iz Bistrice dalje naj opuste.   Čas lova se bode pa vsaki-krat poprejfsnaznanil v   ljubljanskih dnevnikih, aa se bodo turisti vedeli ravnati. — Odbor.
—  Prememba v   posestvu.   Gospa Justina Poženel iz   Ljubljane   je kupila od gospe Helene Tome znano gostilno in posestvo »pri Lozarju« v Rožni ulici štev. 15 v    Ljubljani,   ter jo, kakor razvidno iz inserata v našem    listu,    prevzame    z  jutrijšnjim dnem v svojo last.
—  Plemenske telice   čiste  mon-tafonske pasme do ene-ga leta stare se oddajajo.    Kupci naj se   oglasijo pismeno na Deželno mesto na vnov-čevanje živine v Ljubljani,   Turjaški trg št. 1.
Imenovan je za pisamiškega ofi-cijala gospod Andrej M a j c e n , c. kr. sodni kancelist v Krškem.
Tatvsna. Neznan dolgoprstnež je v Zunanjih Ooricah ukradel posestni-kti Ivanu Novaku iz zaklenjene pod-strešne sobe 600 K.
Mariborska okrajna sođnlfa je zopet uvedi a uradne dneve po oko-liških občinah. Ti uradni dnevi so torej namenjeni izključno Slovencem. In vendar predsednik g. nadsvetnik Detiček (Detitscheja:) nabija tozadev-ne razglase o dnevih in času samo v nerrščini, ki je ljudstvo, kateremu so nradni dnevi namenjeni. ne razume. Odločno protestiramo, da se slovenski narod ravno v teh dneh. ko izgubi ja na fronti svoje zadnje sinove, na tak nečuven način omalovažuje in zapostavlja ravno s strani c. kr. sod-nije. — Sploh pa zahtevamo, da se ta sovražni protislovenski duh na mariborski sodni.ii takoj zatre, ker nismo voljni §e nadalie prenašati šikane od raznih poduradnikov, kanc-listav in posebno s strani g. svetnika Modrinjaka in Oswatischa, (Ozva-tiča.)
OdlRcovan nad učitelj. Z vojnim križem III. razreda za civilne zasluge je bil odlikovan g. Josip Sabati, nadučitelj na Zsrornii Polskavi pri Pragerskem. Vrlemu narodnjaku in vzomemu šolniku, ki obhaja obenern 401etnico svojega službovanja, naše »srene častitke! — Številnim prijateljem in znancem slavljenca sporoča-mo, da priredi šolska mladina v zve-zi s krajnim šolskim svetom in obči-no Zg. Polskava v proslavo plodo-nosnega in požrtvovalnega 401ernega službovanja svojega priljubljene?:a nadučitelja. dne 1. septembra skromno slavnost. Ob 9. uri dopoldne se zbere Šolska mladina v cerkvi pri službi božji, po maši se vrše v soli deklamacije in govori, nato pa se zberejo znanci in priiatelii slavljenca, ki se tem potom vabijo k slavnosti, (posebna vabila se ne bodo razpoši-ljala) v gostilni sr. Herrmana.
V nevamosti. Dne Z\ avgusta je bilo v kopališčHi v Ptuju jako živahno. Po Dravi je plavalo mnosfo čol-nov. Med drajzimi sta se peljala v mafhnem sandolinu tuđi sina v Ptuju nameščenih častnikov. Po neprevid-nosti sta zašla v velike valove sredi reke, v katerih se ie čolnič prevrgel. Na njuno vpitje na pomoč sta skočila v vodo g. poročnik Aleksander Mla-kar. ki je prišel ravno ta dan narav-nost iz strelskih jarkov in mariborski dijak Miroslav Kaukler. S trudom in lastno nevarnostjrv se jima je posre^ čilo. oba ponesrečenca resiti. Stariši, za torej ne puščajte otrok brez nad-zorstva na vodo.
Kino Ideal. S pored za danee: Nadalievanje znamenite Homunknlus serije: fiotnunkulus V. del (Unfčeaje čk>veš#vaV Jutri, v soboto se serija zakluiči s šestim delom: Pogibelj Ho-SHokabk Zadnja predstava <£> pol %
uri na vrtu s spremljevaniem   orkestra. Kino Ideal.
Zatekel se ie pes sivo - rujav, pasme »Stahlpintuher«. Odda naj se na Poljanskem nasipu št. 52.
Aprovizacija.
f Stranke in hišne pole. Stranke, ki bi iz kateregakoli vzroka vpisale v hišno polo več oseb, kakor jih pri rodbini stanuje, se pozivljajo, da se takoj zglase pri mestnem magistratu in svojo napoved popravijo, da se izognejo strogi kazni. U i š n a legitimacija, katero so prejeli hišni gospodarji, služi v to, da se z isto zglasi vsako stranko, ki se v hišo priseli ali iz hiše izseH. Za prigla-sitev ali odglasitev posije hišni gospodar lahko tuđi kako drugo osebo, kateri pa mora izročit? hisno legitimacijo. V hišno legitimacijo vpiše priglašeno ali odglašeno stranko mestni magistrat. Kdor ne odglasi iz-seljeno stranko ali osebo, bo ravn tako kaznovan, kakor če bi kc zglasil, ki ne stanuje v hiši. K d • je v hiši samo na h r a n i a i na stanovanju, ne srne biti vpisan v hišno polo. Vsak se sme vpisati Ie tam, kjer stanuje. Krušne komisije ne bodo sprejemale priglasirvfe in ne od-glasitve. Ta urad se nahaja v mestni posvetovalnici — vsak torek in petek pa v veliki magistratni dvorani.
f Meso na rumene izkaznice C. V soboto, dne 1. septembra, popol-dne bo delila mestna aprovizacija v cerkvi Sv. Jožefa goveje meso med stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko C. Red je naslednji: Od pol 2. do 2. št. 1—200, od 2. do pol 3. št. 201—400, od pol 3. do 3. št. 401—600, od 3. do pol 4. št. 601— 800, od pol 4. do 4. št. 801—1000, od 4. do pol 5. št. 1001—1200 od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. št. 1401—1600. od pol 6. do 6. št. 1601—1800, od 6. do pol 7. št. 1801 do konca. Poleg rumenih izkaznic C je prinesti s se-boj izkaznice za meso, ki so se raz-deljevale pri zadnjih krušnih komisi-jah. Pripravite drobiž.
+ Oddaja ceneišeea mesa na Viču. Občani Vica, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črkami B in C, dobe v soboto dne 1. seotembra popoldne v mesnici pri z. Škriu na Viču (onstran železniškega tira) pra-šičje meso. Na vrsto pridejo od 3. do 4. vse stranke z izkaznicami B, od 4. do 5. stranke z izkaznicami C št. 1 do 300, od 5. do pol 6. stranke z izkaznicami B št. 301 do konca. Kilogram stane 2 K. Ena oseba dobi V4 kg\ 2 osebi pol kg, 3 do 4 osebe 3/4 kg, 5 do 6 oseb 1 kg, 7 do 8 oseb I1 /4 kg, več 1 in pol kg.
4- Oddaja cenejfšesa mesa t Mo-stah. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v soboto dne 1. septembra popoldne v Mostah prašičje meso po znižanih cenah in sicer v mesnici g. Karla Štruklia na Zaloški cesti št. 14. Meso dobe stranke, ki imajo rumene izkaznice, zaznamavane s črkami B in C. Od 3. do 4. pridejo na vrsto stranke z rumenimi izkaznicami B, od 4. do 5, stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 250, od 5. do pol 6. stranke rumen, izkaznicami C Št. 251 do konca. Kilogram stane 2 K. F,na oseba dobi V4 kg, 2 osebi pol kg, 3 do 4 osebe 8/4 kg, 5 do 6 oseb 1 kg, 7 do 8 oseb IV4 kg, več 1V2 kg.
t Krompir. Opozarjamo vse n~>ses:iiil e, ki imajo že zrel krompir, da Ka oddajo komJsi.ionarju ohčine do 5. septembra 1917, ker velja pre-vzemna cena 25 K za 100 kg samo do tega dne. Od 6. septembra 1917 naprej ob cena samo 15 kron za 100 kg.
-i- Za konserviranje sađja. Od c. kr. urada za ljudsko prehrano na-turizirano mesto za preskrbo zelenja-di in sadja, Dunaj 1, Plankergasse 4. je oddelilo lekarnarjem po 4 kg ben-coeve natr^ve kisline. kat era se bode prodajala strankam v svrho vla-ganja sadja v zasebnih gospodarst-vih. To kislino je po nakazilu nave- -denega mesta poslala tvrdka Petzolcf in Siiss z Dunaja. Kislina je v table-tah po 1 kg, za vi ta pa do 10 tablet skupaj. Cena tablete je v nadrobni prodaji 6 v. Prodajala se bode proti izkazilu sladkornih nakaznic. Na vsako izkaznico se bode zamoglo dobiti največ 5 g in se bode napravila na sladkomih izkaznicah za vsak gram ena luknjica kot dokaz, da je stranka kislino že dobila. Pouk o vporabi kisline pri vlaganju sadja je pri vsakem zavitku priložen.
Bazne stvori,
9 Cikorije za 25.000 kron sta trkradla pekovski pomoćnik A. Her-man in elektrik St6ckbauer v tovar-ni Ch. Krauss na Ounaju. Tatu so pač vjeli, blago je pa že prodano.
♦ Tihotapstvo z živĐL V Zagrebu so zasačili za prevažanje pohištva namenjen voz, v katerem so bila na-tovorjena živila v vrednosti 60.000 kron. 2ivila so bila namenjena v Dal-
*   Jugoslovanski list v Petrogra-
du. Kakor smo že javili po »Novem Vremenu«, je izšla v Petrogradu prva številka novega jugoslovanske-ga lista. Zdaj javlja »Drau«, da sede v uredništvu tega lista tuđi znani hrvatski publicisti Franjo Šupilo, Milan Marjanović in dr. Franjo P o t o č n j a k.             •
*  Klofač v Pragi. Dne 29. avgusta se je pripeljal v Prago poslanec Klofač. Na kolodvoru ga je sprejela velika    množica in ga živahno    pozdravila.   Ko je prišel do   narodno-socijalnega društvenega doma, so ga mladi ljudje dvignili na   rame in ga nesli do voza električne    železnice, kličoč mu:    ^Na zdar!« in prepevaje češko narodno himno.
*  Na borzali na IJiinaiu in v Budimpešti se je zadnie     dni      razvila brezprimerno >ilni spekulacija.    Vrse bi rado denar na-^žilo v vredno&tnih papirjih.     Za cene že nihče več ne vpraša.    Naročil za na kup je toliko, da hočejo na Dunaiu pomnožiti šte-vilo senzala.   Vlada se temu početju že nič več ne ustivlja, ker ve, da je vsak odpor brez, učinka.     Še hujŠa Spekulacija 5e je raivila na borzi    v Budimpešti. Ondotni špekulantje ope-rirajo obenem tuđi na dunajski borzi in povzročavajo ta'ro zmešnjav©.
*  Roparji v kom i tatu Marmaro*. Iz Budimpešte poročajo: V komitatu Marmaroš so vjeli roparsko tolpo, ki je bila zq mesece strah in groza šte-vilnih obcirx. Enega orožnika so bili roparji ubili.    Boji    v    marmaroških ^rozdovih so trajali več dni,   končno pa se je posrečilo roparsko tolpo, kateri je bil načelnik neki Andrej   Re-bar, vjeti. Štela je 133 članov in kakih 190 rodbinskih članov ter 11 po-beglih ruskih vojnih vjetnikov. Na^li so pri   roparjili   130.000 K   denarja, mnogo orožja in municije. Roparje so od dal i vojaškim sodiščem v Marma-roški Sihoti in v Košicak
*  Prevec bankovcev. >Kconomi-ste Europćcn« je časopis, pri katerem so4lelujcjo naiodličncjši frar.coski fi-nančniki in nacilanahu ekonomi.    Ni od muh, kar piše ta list.   Economistć zahteva, da naj Fraic :ia v z a m c iz prometa  10 rniPUrd      banko v c ev.      List pravi, da je izdala Francija za 20 milijard    ban4covcer, dočim je za rx>šren denarnf    promet na    Franeoskem potrebno le 10 mj-lijard bankovcev. Ostalih deset mifi-jard ni v prometu, a ie nesreča, da so 1x111   izdani, ker je ta nalporodukcija provzročila nastalo    sihio    draginjo. I.ist zahteva, nai se skrči    množina bankovcev in nai si država raje po-maga s posojih pri bankah.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. avgusta: Pletro Oallo. teSki pe^ec, vojni vjetnik, v rezervni bonvedakf bolnisnici. — Stefan Babicz. ćrnovojniški pešec v rezervni voJaSki bolnišnici v M^-rljanišcu. — Kalraan Takacs, pešec, ▼ rezervni voiašM bolnišnici na obrtni lolL — Erik Izlakar, sin zasebnice, 6 let Krtževni-ška ulica 6.
Dne 24. avgusta: Paolo Corte, laSU pešec. vojni vjetnik, v rezervni honveđski bolnišnici. — Karei Skoda, sin služklnje, 3 niesece, Linhartova nlica 32.
Dne 25. av^usta: Hedvlka Dobelc. te-j crovčeva hči, 7 mesecev, Sv. Martlna oeata' 15. — Marija Kolenc, zasebnega nradnfkal žena, 54 let Kolodvorska ulica 7.              j
Dne 26. avgusta: Anton Slivar, po-; sestnikov sin. hiralec, 33 let, R&deokega' cesta 9.
V   deželnl   boIniSntc!:       -    '
Dne 21. avgusta: Anton Bonetta, fo*t>-! erafski pomoćnik, 18 let. — Ivan Zajec biy-i ši premocrar, 42 let. — Fran Poljanec, to-" vamiški  delavec, 50 let.
Dne 22. avcusta: Joslpina MeđhU flč>-farjeva vdova, 55 let. — Marija Oorklč, be-gimka. 80 let.
Dne 23. avgusta: Josip MuznJk, užlt-kar, begtmec, 78 let. — Ana Mohar, bčl *>-varaiškeffa delavca, 3 dni.
Dne 25. avgusta: Katarina TJSnfk. bt-) šunka, 75 let. — Marija Drinovec, žena »-' lezniškeza poduradnika, 58 let.
Izdalatel} In odgovorni urednik: Vftlenttn   KopHar.
Lastaina in tisk »Narodne tlfllanifl^
fTTiHBn|^H
Sfrani.                                ___________________________________.SLOVENSKI   NAROD", dne 3L avgusta 1917.__________________                                                           199. Stev>
V Parliy IsprateM
ffijira \\wMw, im ml
Ase'a ?o!o£mik,  CIgaletora ulica at 4 U. nadstropje, Ltcblfaca.      2/89
Vlagalko
sprejm« tisfe?rna Drag. Hribarja, L|ubij£na, Dunavska cesta št 9.
Stanovanje
k posameznim boMim roćbinam, se liče za dfjska trgovske sele, ra €vt ćf\a-Lic'i liceja :-»st:/ ht no oua|&> đelico. Pa ieJfo »• da tuđi 1'vtL Ponudbe pod nA. D./2989" na uprav.  »Slov.  Ncroda«.
Družabmea
in pomoć v go^^odinistvu, veSča kuhan a in uialega Rvanja, se spreimc taka* pri mali obitelU blixn r"aribora. Prednost imijo begunke \z juga. — Ponudbe pod „Brsiabnice 2863" na uprav. »Slov. Nar«.
IMF*   Starejša, s&cesljiva   "99
begunka brez otrok
č:'I rro*!o sobo v trgu ua Scodnfem dtaterskem, tik iol. pastaie, pr^vrame skrb sa ak^rei vso loto prsiso maniio kišo. Nas'.cv : r. Ixel, ktojkenbnrs oj Savi
Veqe kmetske poscstvo
se reeA, v ravnini, 5 minut od Zelezniške postaje, okrog 7:> oraiov zemlje, velika lepa enonadstrorna h.šs, v hi?i se nah3ja dle časa stara prosti Ina in poleg hi§e so tudt vsa pripravna gospodarska poslopja. Cena je ntzka in proda;a!ni pogoji zelo ugodni. — Naslov pn u pravni štvu »Slovenskega Naroda«. Znamka za odgovor.     28^0
8-t   KONJ    t-t|
(ZiseBSChlmsel), ee » r#<et p»t let star,
visok  l j pest>. Frsne Pelkft, aBkella vmm
Ćrnomelf.                   2880
Kupim tako! dva nova aN dobro otiraajein
mlina za koruzo
ka'&cr tuđi za vsa drnfa lita. —
Pripravna rcorata biti za p?rni jjogoa. Takojšnje  nonudbe n»j se poM-ejo na :
Aat*)B McdfCđU, Elana, Istra.
Nabavite si naš cenik
od volnih *evi{ev, '.emih tevllev, san dal, nadamestka za kavo s alađkorlem. mtla za krivce, aook za. taho In golas, crem«, malioOvca« Van*.Hnzuoker, Baokpniver, cimeta, klia^kov, paprike, atnikata, pimenta, ingera in tafrana r p?tetih; nzdomestek la šiirob itcl. Cen? imerne pos.relba fo4sa! VućUović 1: 3i <enik, import-expori, Zagreb, Svau6ii:£tni trfl 1
V    ^^   ^B^    ^V    9^
se sprejme
v KINO IDEAL.
VSIOP   takOj.          2891
Občiaia trg Sreiisče, proda
hrastov les
približno 2000 hrastov ponudbenim potom. Gozd leži pri okrajni cesti, 20 minut od železni&ke postaje Sre-d.šče. Pogon se iz?e;o pri žunaa^tvru. Ponudbe   do  20. aeplembra 1M7.
Acton Sterniša, tačas na bojncm roJju, naznanja tužrim srcem v svojem, v imeru svoje sorroge Pranfe in otrok Marife, Bome, Anto ii;e, Ane, Slalisa, Silve in Ađelsjde vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljrvo vest, da je njegov ljubljeni sin in brat, gospod
me       9     p          mm          «v
desetnik nekega gorskega strel. polka in absotvent trgovske sole Mahr
dne 26. julija na italijanskem bojišču v 23. letu padel častne smrti.
Pokcpan je bi! na vojaškem pokopališču v Mohorini.
Sv. maSa-zađušnica se bode darovala vponedeljekdne 3 septembra ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanenja.                                            2882
Mlađemu junaku bode obranjen časten spomin.
LJUBLJANA, dne 31. avgusta 1917.
Ubili so nam na romunskem bojišču našega
i      v starosti 25   let.
|              Pokopali   so  ga  v  hladni   tuji   zemlji   dne
j       13. t. m. Bila mu lahka!                                2883
j              Večnaja mu pamjat.
|                        Ljubljana, v av gustu 1917.
Rodbina:
I                             CSorec.
■
Zahvala.
Za VSC blagC dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega nepozabnega očeta, starega ooeta, »trica gospoda
Franca Gerkmana
c kr. vadnUkega u«toH» ▼ pok. IM.
izrekamo   tem   potom   najtoplejšo zahvalo, kakor tuđi za spremshro dracega raftjkega.  Zahviiujcmo m tuđi v«cm darov*lccm krainih vencev in Jopkov.
M6B                                                                     ftttlatoM ttaiB^A«
8^B^BBK=B     Ute   »•      ==3===:
toljil hlopec zo ftonje.
_______tuli tl^f w Mm^Mami.      2893
Stnrel!n prodojolkii
M takof aprafata, in, trgovino z meSanim
blagom,   veSČa    slovenskega   in   nemške^a
jezika v govoru in pisavi.         2*54
Kje, pove   upnvništvo   »Slovensk.   Naroda«.
Pristen dober
ili
^^a^ a^ai ai ia^^k fl ^aak aL^f ^a^a\ ^fla\
nnniPVBR
se  dobi   pri                    15
L SEBEMU » Spod. nw.
Pouečane slike
do naravne  vclikosti,   lm kor  tuđi
olfnate portrete ni platno
izvrkije umetniško po vsalci  fotografiji                     185
Davorin Roriek
prvi fotografski in povetfflaini zavod
v Cjnbliani, Kolodvorska ttL 34 a.
j            Rabila sem VaS kreme
uunoHe
in   moram   ga    vsakemu    viuie priporočati
ZfL Wastlovay
članica opere na Kral. Vinogradih.
\    Izdeluje: Laboratoiil Berm,  Praga-    ; i   Vriovic«, Salek. uL 35, tel. 6443.
Veliki lonček 3 K,  srednji K 1.50,  za
poskaSnJo   60 vin    —   P«>«i!ja   se   po    :
pošti proti vposfcrtvi   zneska t dodart-    i
I             kom 60 vinarjev za porto.             ;
I          Zaloga v Ljubljani : Ukint
;    U. pL Trnkociy.                    3084-IV.    (
tatka hranitirica is PKiiiiia
v Knežaku, r^gistrovana   ladmgi x iteom. saroso.
VABILO
občni zbor
U bo dne 8. septembra 1917 ob 3. vri popoL v zadružni pisirni v Xn€Žakit
Dnevni red:
1.  Poročilo načclstva.
2.   Poročilo    nadzorstva    in    potrjenje računskega   zaključka za leto 1916
3.  Čitanje revizijskega poročlla.
4.  Volite* načeUtva.
5.  Volitcv    ra*unskcga    pregWdoval©a oziroma sarnestnika.
6.  Slučajnosti.                                           I
Opomba. Ako bi ta obCni «b«r at h\\ skkpčtn,   se vr5i  po  § 35.  z.  pr   pol  ort
pozneje   na   istem   kratu   z   istim   dnevnim redom drug občni zbor,ki sklepa brezpogojno.
Za natelstroi
Drag. Časnik s. r.               II. Urbana? s. r.
iVRNMrIS ki čepiće
v n^ovejš* fumak in v veliki izberi
IVA! SOKLIĆ.
i-i    Kopall&6e „Hotel Slon"    i-:
od sobote 1. septembra dalje              2872
GORKE   KOPELJI.
Parketne đ@ščlce
is hrasfovine, se ugodno proda.   Prevzanrce se eventualno tud! polaganje.             2ss7
Josip Fuch, pokladalac parketom Ljubljana, Gradaška u!. 21
Mailf, mapislra ali neđlglomlrais asistent
se išie za takojšen vstoj> v lekarno v Stubici.
Obsežae poaudbe aa £. v. FELLER, Zagreb« Jurjevska ulica 41.                                                                       2884
Kupujem jstJtliO gobe
vsako   množino   CUnj   ^n   starih   OCJGJ   (kovtrov)   oziroma   V3tO«
Preskrbim tadi prevozaa dovoljeuja.                       2868
Cenjcne ponndbe na
RndolI Cotić, trgovec, Vrbnika.
Velike mladimke predstave
z nevim, Nrasnim sporedom
! „KINO ĐIUL"' * *■>
jvfrl v foboto  ob  4. ori popoldnep v nedello  ob pol 11. uri đop. tat 3. popoldaa la w ponedelfek ob 4, pop. In pol 8. ivtA.
Anton Bajec
f uitietni  in trgovski vrtnar
rtaffl si f. i. sBRtitTB, A le nalii]& n]eg«
cvetlieni salon
samo Pod Trančo št 2
,       poleg Cavljarakega mosta.
Velika  zaloga  suhih  vencev.
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov 1. Ld, Znnan]a naročita točno.
Vrtnarija  na Tržaški   cesti  št. 34,
Najbol] saalmlT Is na]boljii dov. Uustrovanl todnlk to.i
^SklKJ^^
ki piteMwHJo v^stk Hdm BtnaffO ssoimlvih sflk c tbd|U6 in o drugih važnih aktualnh doma«rh in tnpti dogodkftr. ter obilo zanimivegt ctiva: p^smi, povesti, fako sanlmtv, l&p 4,9%9/kMvtikl r+mumn, poocac fianke in Crtice iž gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in »piob vtch ttrok poljudnt^a snanohra.                                                                                       118
^TBDENSKE 8LIKH1* so nepoHtiČen in nestrankarskl flustrovan tednik, kl je posvečeji It zabavi in poukg.
„TEDBN5KE SLIKE** tH naj imela oaročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, briv-nica, v<ako dm«vo iW. Zabtevafte,, TEDENSKE SUKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SUKE" stanejo četrt leta K 3'80 pol leta K 7.50 ta ćelo leto K l&~% Naročn4W dobe teot nagrado slike Pre$ernaf Jurčiča, Gregorčiča fti Aškerca ter tuđi lep« zanimivc knjige.  Narođte si   „TEDENSKE SLIKE" taT«oj!
PoSjiit: nam svoj naslov hi pošljemo Vam 1 številko „TEDEMSKE SLIKE" brezplačno ip
poštnine prosto na ogled.                             Upraviiištvo Usta „TEDENSKE SLHCE**
Lfvblfmaa, FrmnMškftnska nUca IOL
Zahvala in priporočilo.
•
Podpisana vljudno sporočam, da sem pt odala svoje posestvo in gostilno
Udano podpisana naznanjam, da sem kupnim potom pridobila staro-inano gostilno i vrtom, salonom ter velikim klevom sa tzprogo konj vosalkov
„pri Lozarjuu
v Roini uUci št 15 v Ljubljani (sv. Jakoba trg)
go6pej    Jota!   Fpionel   iz      j
Ljubljane                                           I
Ob tej priUki ko se postav-      j
Ijam od TOStl!oi3kc Jbbrti, katero     |
sem izvršavala skozi dolgo vrsto     :
let, se  eaiivsi)ujem  svo]im cenj.     i
fosto«i a idcazaao mi naklon}«-      \
mmt   ter   Mftople|e  prlfHNFOoam       j
mmjm natledvic«.                                    |
"S spoStovanjem                                j
^B^BL^B^BBdHaiB^ ^B       B^R^B^a^B^a^Bk                    I
ea^BJ^B^a^^B^aaaiaa^      bb ^B^aBBBB^Bja^Bj                4
od gospe Helene Tome, katero pre-vzaaieiB x dmem 1. septembra t. L
Priporočam se vsem dosedanjim kakor tuđi novim cenjenim gestom tako iz mesta kakor iz dežele, zago-tavljajoč |ih točne poatrcibe t }edi In prlatnl pisaći ter si bodem s tem skušftla pridobiti vseatransko za-opcMijc.
Z •dličnim »putovanjem
JTMflna Poi^Be^l«