Leto LXYn Poštnina plačana V gotovini. V LJuBlJanT, v UM, flne It. ffiaja 1939 flev. 107 a' Gena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za Inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-« loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 VENEC Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Čekovni račun; Ljubljana številka 10.650 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6. Napetost ponehava Zelo značilno za pravilno ocenitev mednarodnega položaja zadnjih dni je, da ga je neki švicarski list, ki velja za nepristranskega opazovalca zunanjepolitičnih dogodkov, posnel v kratke besede: Napetost je popustila. Lahko bi se dali zapeljati po nekaterih svežih' dogodkih preteklih dni v črno gledanje. Na vseh koncih in krajih Evrope opazujemo zbiranje sil v strnjene politične in vojaške tabore. Govor poljskega zunanjega ministra v Berlinu ni zadovoljil in so nekateri napovedovali burne razvoje nemško-poljskih odnošajev. V Milanu je bila preteklo nedeljo sklenjena vojaška in politična zveza med fašistično Italijo in narodnosocialistično Nemčijo, kar so nekateri spet porabili v to, da so napovedovali nove nevarnosti za obstoječi mir. Med Anglijo in Turčijo na eni, med Anglijo in Sovjetsko Rusijo na drugi strani so v teku pogajanja za sklenitev vojaških zvez, ki jih gotovi krogi razlagajo kot znamenja bližajoče se nevihte. Tudi z Daljnega vzhoda je prišel glas, namreč iz japonskih ust, ki je zvenel kot komaj prikrite grožnje na naslov Sovjetske Rusije, ako bi se ta preveč izpostavila za zapadne velesile v Evropi. Med malimi državami smo v poslednjih dneh opazili mnogo mrzličnega beganja sem ter tja med obema taboroma velikih, ko da ne vedo, kam naj se obrnejo in pod katero ostrešje naj se rešijo, ako bi nevihta kar naenkrat udarila nad Evropo. Zadnji dogodki torej na prvi pogled delajo videz, da gremo neurjem nasproti in da mednarodne napetosti postopno postajajo nevzdržne. In vendar je imel švicarski list prav, ko je iz neštetih dogodkov razbral stvarno resnico, da namreč oznanjajo padanje trenutnih zategnjenosti in s tem odpirajo upom za ohranitev miru mnoge upravičene možnosti. V Evropi se namreč ustvarja novo ravnovesje sil. To ravnotežje je politično in tudi vojaško. V zadnjih letih takšnega ravnotežja ni bilo in so od tod izvirale neprestane motnje v življenju Evrope. Kakor hitro se je s prihodom narodnosocialistične Nemčije na oblast v Evropi pojavila nova sila, ki je težila v drugo smer, kakor pa velesile, ki so vzdrževale tako imenovani versajski red, je ravnovesje postopno izginjalo. Razvoj v tem pravcu je pospešila zveza med Nemči jo in Italijo jeseni 1937, ki je ustvarila osišče Rim-Berlin in ki je težišče evropskega življenja čedalje bolj vlekla na svojo stran, tembolj, ker se zapadne velesile, preveč zavarovane v svojo neranljivost in nepremagljivost, opustile vse, kar bi bilo moglo obvarovati postojanke, ki so si jih pridobile z mirovnimi pogodbami 1. 1919. Politično in strategično težišče je vidno prehajalo na stran osišča, to se pravi cela vrsta manjših držav, ki so v evropski politiki kot obtežilni material pri iskanju ravnovesja vedno imele veliko vlogo, se je začela pod silo razmer pomikati v območje zaveznikov Italije in Nemčije, ki sta s hitrim in načrtnim oboroževanjem postali tudi v vojaškem pogledu najmočnejši evropski velesili. Takšno premikanje težišča — bolj podobno potresu kot pa mirnemu razvoju, je na nasprotni strani povzročilo nered, zaskrbljenost, slepo udarjanje, ko pri človeku, ki je nepričakovano izgubil ravnotežje in se z mahanjem rok naokrog po zraku skuša obdržati na nogah. Anglija in Francija sta strme spoznali, da v Evropi nastaja brez njiju in proti njim nov red in da je razvoj takšne narave, da zna težišče popolnoma prenesti na stran italijanske-nemške zveze, in s tem tudi poveljujoči položaj v Evropi. Pričakovati je bilo, da pri tem ne bo moglo ostati in da bosta zapadni velesili skušali čim prej dobiti trdna tla pod nogami, trdno stojo, da ustavita enostransko nihanje ravnotežja in vpostavita spet stalnost. Stalnost se pridobi na dva načina. Bodisi tako, da prevzameta spet sami vso politično in vojaško težo Evrope, ali pa tako, da nasprotnim silam naložita na svoji strani politične in vojaške protiuteži, da bo nihanje sem in tja ponehalo in se bo v visečem ravnovesju, ki predpostavlja enake moči, enake teže na obeh straneh politične tehtnice, obnovila stalnost v odnošajih evropskih narodov. Takšnim naporom zapadnih velesil smo prisostvovali zadnje mesece, od mona-kovske konference lani v septembru dalje. Opazovali smo izredne napore zapadnih velesil, da si razširijo krog svojih političnih prijateljstev s pomočjo pogodb, paktov in zavezništev, a videli smo tudi, kako odločno so se začele oboroževati na suhem, na morju in v zraku, da nadoknadijo zamujene čase. Posebno Anglija si je prizadela mnogo truda v tem smislu in njeno delovanje na jugovzhodu Evrope, na evropskem vzhodu, v Sredozemlju, med severnimi in baltskimi državami, je bilo tako trdovratno, da ni obstojal noben dvom, da ne bi vpostavile ravnotežja, preden težišče končnoveljavno ne zdrkne iz dosedanjega tečaja. Najnovejši dogodki pričajo, da se polagoma Evropi vrača njeno politično in vojaško ravnotežje. — Oba tabora velesil, ki si morata držati ravnotežje, dobivata čedalje bolj jasno obliko. Vsa zameglenost izginja. Karte so na mizi. Utvare se razblinjajo. Razpadla je utvara o nepremakljivi moči zapadnih velesil. Razpršila se je utvara, da bi mogle kdaj Italijo in Nemčijo razediniti. Ostal je hladen in stvaren račun o obojestranski moči. čim bolj odprta postaja igra, čim bolj jasne so oblike obeh taborov, čim bolj odkriti so računi, tem bolj prihaja na dan za Evropo tolikanj pomirljivo dejstvo, da sta oba tabora postala politično in vojaško enako močna — da si držita ravnotežje — in da ne kaže ne enemu ne drugemu z nasilnimi sredstvi spreminjati na tem novem dejstvu. Tako je mislil omenjeni švicarski list, ki je po podpisu nemŠko-italijnnske vojaške zveze in no napovedih, da tudi Anglija sklepa vojaške zveze z vzhodnimi državami, veselo vzkliknil, da nape- Knez - namestnik v Rimu t i I ; Prestolnica italijanskega imperija je knezu namestniku in kneginji Olgi priredila nad vse veličasten sprejem Knez-namestnik se je poklonil grobovom italijanskih vladarjev, spominu padlih junakov in tvoriteljev Italije Rim, 10. maja. b. Davi so v Rimu nad vse svečano pričakovali in sprejeli Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo. Na postaji Termini, ki je bila vsa okrašena s cvetjem, zastavami ter grbi Italije in Jugoslavije, se je pripeljal ob 9.25 predsednik vlade Benito Mussolini v spremstvu italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, tajnika fašistične stranko Staracea, državnega podtajnika v predsedstvu vlade ter državnih pndtajnikov v zunanjem ministrstvu in za Albanijo. Ob 9.35 je prispel na postajo italijanski kralj in cesar Abesinije Viktor Emanuel fll. v spremstvu ministra dvora in svojega prvega pobornfka. Na postaji je bilo v polnem številu zbrano osebje jugoslovanskega poslaništva, dalje so bili tam člani diplomatskega zbor,% nosilci odlikovanja sv. Anunciate, šef generalnega štaba italijanske vojske, šef štaba fašistične milice in drugi odličniki. Na postaji je bil razvrščen tudi bataljon grenadirjev z zastavo in godbo. Prihod kneza Vlak z visokima jugoslovanskima gostoma je privozil na postajo točno ob 9.47. Godba je takoj zaigrala italijansko himno, nato pa jugoslovansko. Knez namestnik Pavle je prvi izstopil iz salonskega vagona. Nasproti mu je prišel kralj in cesar Viktor Emanuel III, ter objel in poljubil kneza namestnika. Pavla. Knez namestnik Pavle je nato, stopil h kraljici in cesarici Jeleni, ki je kneza prav tako objela. Za knezom namestnikom Pavlom je izstopila iz salonskega vagona kneginja Olga. K njej je takoj stopil in jo prisrčno pozdravil kralj in cesar Viktor Emanuel III., nato pa še kraljica in cesarica Jelena. Kralj in knez namestnik Pavle sta pregledala častno četo ter je kralj Viktor Emanuel pustil kneza namestnika Pavla na desni strani, isto pa je storila tudi cesarica Jelena ter pustila kneginjo Olgo na desno stran ter jima je bila takoj izkazana velika pozornost s strani italijanskih vladarjev. Po pregledu častne čete so vladarji odšli v dvorno čakalnico, kjer so jim predstavili člane spremstva. Pred postajo Termini so čakale kraljevske kočije. V prvo kočijo stA vstopila kralj Viktor Emanuel in knez namestnik Pavle, v drugo kočijo pa kraljica Jelena in kneginja Olga. V tretjo kočijo sta šla italijanski zunanji minister grof Ciano in jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar Markovič, za njimi pa ostalo spremstvo. Na trgu Esebra se je sprevod ustavil. Tu je s posebne tribune pozdravil Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in Nj. Vis. kneginjo Olgo guverner Rima knez Colona. — Na ulicah, kjer so se vozili suvereni, je ogromna množica judslva priredila špalir in navdušene ovacije knezu namestniku, kneginji Olgi in Jugoslaviji. Knez Pavle in kneginja Olga sta se odpeljala nato na Kvirinal. Manifestacije knezu namestniku Pavlu so bile posebno prisrčne, ko jc visoki gost prispel v kr. palačo. Ogromna množira ljudstva je prebila kordon vojske, ki je bila po-strojena na kvirinalskcm trgu. Knez Pavle, kneginja Olga, kralj Emanuel in kraljica Jelena so se pojavili nato na balkonu kraljevskega dvorca. Ljudske množice pa so v tem trenutku priredilo nad vse navdušene manifestacije. Vzklikale so Jugoslaviji, knezu namestniku Pavlu, kneginji Olgi, italijanskemu kralju in kraljici. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga pri odhodu v Italijo Mussolini pri knezu Ob 11 dopoldne je knez namestnik Pavle sprejel v kvirinalski palači v avdienco predsednika italijanske vlade g. Mussolinija in zunanjega ministra grofa Ciana. Na grobovih vladarjev Italije Ob 11.45 je knez Pavle v spremstvu jugoslovanskega zunanjega ministra Markoviča. jugoslovanskega poslanika v Rimu Hrističa, šefa protokola italijanskega zunanjega ministra ter ostalih članov spremstva obiskal Panteon, kjer je izkazal čast grobovom italijanskih vladarjev in položil krasen venec z jugoslovanskim trakom. Ob vsej poti je ogromna množica ljudstva navdušeno pozdravljala kneza namestnika. Tudi pred Panteonom se je zbralo mnogo ljudstva, ki je priredilo knezu Pavlu tople manifestacije. Ljudstvo je vzklikalo knezu Pavlu, italijanskemu kralju in Mussoliniju. Na grobu neznanega junaka Potem ko se je poklonil na grobovih italijanskih vladarjev je knez namestnik Pavle odšel s spremstvom na Beneški trg, da izkaže čast i t a , Iijanskemu neznanemu vojaku. Tu jo Politični razgovori Sestanek v Beneški palači med knezom namestnikom in Mussolinijem Rim, 10. maja. c. Danes popoldne ob 16 so se začeli politični razgovori ob vladarskem obisku v Rimu. Izpred Grand hotela so je jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovič odpeljal v beneško palačo na sestanek z Mussolinijem. Pred vhodom v palačo je bila postavljena častna četa, v prednji dvorani pa je dr. Cincar-Markovida čakal grof Ciano in ga spremil v delovni kabinet predsednika italijanske vlade Mussolinija in konferenca v navzočnosti grofa Ciana se je takoj začela. Razgovor je trajal do 16.50. Tedaj se je pripeljal v beneško palačo s svojim spremstvom in v sprevodu knez naineslnik Pavle. Pred palačo mu je častna četa izkazala časti, nato pa se je knez namestnik Pavle v spremstvu odličnikov podal v gornje sobane. V dvorani Trittoni mu je prišel nasproti italijanski zunanji minister grol Ciano z dr. Cincar-Marko-vičem, v naslednji dvorani pa je kneza namestnika pozdravil predsednik italijanske vlade Mussolini. V slavnostni dvorani palače je bil nato sestanek, ki je trajal do 17.30, ko je knez namestnik v istem redu in z istim spremstvom odličnikov odšel iz palače in se odpeljal v Kvirinal. tost pojenjuje. Evropski mir bo mir tehtnice, kjer bo v obeh skodelicah ležalo enako politične in vojaške teža, Tudi ta mir je boljši, kakor vojnal Rim, 10. maja. A A. Štefani: Dopoldne ob 10.10 je jugoslovanski zunanji minister Cincar Markovič prispel na Kvirinal in se vpisal v dvorno knjigo. Ob 11.15 ga je sprejel v zasebno avdienco italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel ter so z njim prisrčno razgovarjal. Tudi grof Czaky se nahaja v Rimu Rim, 10. maja. TG. Po Rimu krožijo vesti, da se že od torka dalje nahaja v italijanski prestolnici madžarski zunanji minister grof Cznky, ki je prišel semkaj neopaženo na povabilo italijansko vlado. Na morodajnih mestih ni mogočo dobiti ne zanikanja in nn potrdila te novice. (Tudi po Ljubljani so se v ponedeljek dne 8. maja ra/.širile novice, da se je opoldne peljal skozi Ljubljano v Italijo madžarski zunanji minister. Ker je |K)k>val zasebno, ni bilo nobenega sprejema. — Op. ured.) bila zbrana še večja množica ljudi. Knez Pavle je položil pred spomenik neznanega vojaka krasen lovorjev venec z jugoslovanskim trakom. V liktorski palači Nato pa so je odpeljal v Liktorsko palačo, sedež fašistične stranke, da izkaže čast tistim, ki so padli v fašistični revoluciji. Kneza Pavla so sprejeli in pozdravili v Liktorski palači tajnik fašistično stranke Staracc ter vsi člani di-rektorija fašistično stranke. Knez namestnik je položil v kapeli fašistične revolucije lovorjev to-nec z jugoslovanskim trakom, oddelki fašistov pa so izkazali visokemu gostu vojaške časti. Oh navdušenih pozdravih in vzklikih članov fašističnih organizacij in ogromne množice ljudstva sc je knez namestnik vrnil v Kvirinal. Obed pri kralju Opoldne sta se knez namestnik Pavle in kneginja Olga odpeljala s Kvirinala v vilo »S a -v o i a«, kjer sta njima na čast priredila ob 12.30 italijanski kralj in kraljica intimno kosilo. Veličasten sprejem v rimski mestni hiši Rim, 10. maja. c. Nocoj ob 18 je rimska mestna občina priredila slavnostni sprejem na čast knezu namestniku in kneginji Olgi. Ob 17.45 «o se v slavnostnih kočijah odpeljali v palačo Cam-pidoglio italijanski kralj in cesar, knez namestnik, kraljica in cesarica Helena in kneginja Olga. V ostalih dvornih vozovih so se vozili ostali člani kraljeve hiše in dvorno spremstvo s člani vojaških domov. Po ulicah se je razvil krasen sprevod in je ljudstvo ob vsej cesti navdušeno pozdravljalo visoke goste. Pred palačo so bile zopet prirejene navdušene manifestacije knezu namestniku, kneginji Olgi in italijanskemu kraljevskemu in ccsarskcmu dcunu. Nato pa se je do dvoran palače razvil sprevod in je na čelu sprevoda šel knez namestnik Pavle, ki je ponudil roko kraljici in cesarici Heleni, takoj nato pa sla šla italijanski kralj in cesar, ki je nudil roko kneginji Olgi. Sprejem v mestni hiši je trajal do 18.45. Romunski trgovinski minister v Rimu Rim, 10. maja. b. Na povabilo italijanske vlade je prispel danes v Rim romunski trgovinski minister Constantinescu. Rojnunski trgovinski minister ostane nekaj dni v Italiji in se bo pogajal s predstavniki italijanske vlade o gospodarskih vprašanjih, ki so v zvezi z razširitvijo trgovinske pogodbe med Italijo in Romunijo. Italijanski tisk pozdravlja obisk ministra Constantinesca kot iskrenega prijatelja Italije in poudarja, da je po njegovi zaslugi prišlo do sklenitve dosedanje trgovinske pogodbe. Italija demobilizira Rim, 10. majnika. TG. Kakor znano je Italiji poklicala pod orožje dva popolna letnika, namroi letnika 1901 in 1912. Od letnikov 1911 dalje pa jc vpoklicala samo strokovne tehnične nhvezance. Nadalje je zadržala lanski letnik, ki bi bil moral letos domov. Vsega skupaj ima Italija pod orožjem okrog milijon in pol vojakov. Značilno za pomirjenje mednarodnega ozračja je. da jc ministrstvo za vojsko začelo vojakom, ki dokažejo, da so doma potrebni, dajati zelo dolge dopuste, kar je dejansko istovetno z d e m o b i 1 i -z a c i j o. Med narodom je to dejstvo napravilo najgloblji vtis. Angleški kralj obišče Belgijo Bruselj, 10. maja. AA. (DNB.) Agencija Bel-ga objavlja poročilo, da bo angleška kr. dvojica obiskala Belgijo meseca novembra. Ta obisk bo uraden. Franco obišče Berlin Pariz, 10. maja. AA. Havas poroča iz Berlina: Razširili so se glasovi, da bo general Franco meseca junija prišel na uradni obisk v Nemčijo in sicer na povabilo maršala Goringa. Glede tega obiska so uradni krogi še popolnoma rezervirani, prav tako tudi glede obiska maršala Goringa v Španiji, Že 19 držav je zapustilo ZN Ženeva, 10. maja. AA. (Štefani.) Z sklepom Španije, da izstopi iz Zveze narodov, je naraslo število držav, ki so zapustile ženevsko ustanovo, na 19, med katerimi so tri velesile: Nemčija, Italija in Japonska. Dunajska vremenska napoved: Pri lahnih južnih vetrovih menjaje oblačno, brez padavin, temperatura bo narasla. Zemunska vremenska napoved. Delno oblačno vreme, ponekod nevihte z dežjem. Zagrebška vremenska napoved. Deloma oblačno. »Hrvatski Dnevnik« o »Slovence-vem« uvodniku in zrelostnem izpitu »Hrvatski Dnevnike od 10. t,, m. v celoti prinaša »Slovenčev« uvodni članek od 9. t. m. o zrelostnem izpitu slovanskih narodov pred zgodovino, nakar dodaja še svojo misel: »Kakor se vidi, pisec razsvetljuje to vprašanje le od ene strani, kar je velika pomanjkljivost. Treba bi bilo tudi reči, kaj bi bilo treba storiti, da bi nihče niti ne mislil na to, da bo komu tretjemu odpiral vrata. Ko je pisal o Češko-Slovaški, se mu je nudila dobra prilika « — Mislimo, da »Slovenčev« uvodničar ni hotel povedati drugega kot to, da naj bi vsi slovanski narodi, ki se jih tiče, spoznali nalogo časa ter se v tem spoznanju po tem ravnali. Drugega ni hotel povedati. Ko bi bil pisal o Češko-Slovaški, bi bil lahko povedal, kar pa že vsi vemo, da je danes na tleh češki narod, ki je poprej bil vladajoči, da pa je na tleh tudi Slovaška. Tega dejstva vse deklamacije o nekaki •svobodni Slovaški« prav nič ne spremene. Obsojali smo centralista dr. Beneša, obsojamo dr. Tu-ko! Drla teh obeh so enako pogubna! To je hotel izreči »Slovencev« uvodničar, da bi pri nas bilo drugače. Zagrebški »Obzor« o pogajanjih Zagrebški »Obzor< ima članek o zagrebških pogajanjih, ki so bila pretekle tedne v Zagrebu, ter naglaša velikansko zanimanje naše in zunanje javnosti zanje. Potem pa pravi: »Seveda, dokler ni uradnih javnih obvestil, je ta posvetovanja težavno presojati ter kaj napovedovati. Če drugo ne, bi se dalo označiti le predmet, o katerem so bila posvetovanja, da se omeje vsaj fantastične govorice ... Verjetno je, da je bil predmet posvetovanja konkretne narave. Vprašanje je bilo, kakšen položaj bodo imeli Hrvati v skupnih zadevah, v vladi, v parlamentu in v najvišjih državnih ustanovah. Ako 60 Hrvati vedno naglasali, da hočejo enakopravno državno skupnost in se niso nikdar odrekli svojemu »selfguvermenlu<, je naravno, da je ozemlje in značaj tega selfguvermenta bil najvažnejši del posvetovanja. Najprvo gre za odnose do skupnih državnih ustanov, potem pa je sestava in finančna podlaga tega ozemlja do drugih delov države. Čeprav je vsa ta sestava zami?ljena kot nekak provizorij do končne ureditve države, je vendar treba ugotoviti glavne vodilne misli, ako nočemo, da bi se pri izvajanju kaj zataknilo ali da bi nastal zopet nov spor. Po uradnih sporočilih so bila ta posvetovanja med ministrskim predsednikom g. Cvetkovičem in dr. Mačkom že prejšnji teden končana in se, kakor kaže, za sedaj ne bodo nadaljevala, ker se, kakor je povedal ministrski predsednik, predlogi še preučujejo,« 0 srbskih očitkih Hrvatom Včeraj smo že poročali, kako sodbo je izrekel belgrajski vseučiliški profesor dr. Jovan Er-deljanovič o srbskih očitkih Slovencem. Naglasil je, da je treba najprej dobro poznati zgodovino, potem šele soditi. V istem članku je belgrajski profesor napisal tudi sodbo o Hrvatih, kjer pravi: »Kot drugI zgled naj "navedem,-da srbska stran z veliko in ostro obsodbo naglaša pretiravanje enega dela Hrvatov v zahle(yjih po drugačni ureditvi države. Pri Srbih "pa bi' bila sodba docela drugačna, ko bi pomislili, da so Hrvati že pred osem in pol stoletja po hudem porazu, ki so ga utrpeli od Madžarov, svoje kraljestvo morali združiti z ogrsko krono in da so vkljub svojim priznanim pravicam celih 800 let morali prenašati tuj pritisk in brezobzirno teptanje svoie svobode. Da bi svo^ je pravice mogli bolj uspešno braniti, so Hrvati v teh 800 letih morali razviti nenavadno ostrino svojega boja zoper te nasilnike ter večkrat iti v svojih zahtevali po svobodi nenavadno daleč. Ker so se torej Hrvati toliko stoletij morali posluževati takega političnega boja, je umevno, da so isti način prenesli seboj tudi v Jugoslavijo. Ko bi Srbi pomislili na ta vzrok hudega boja in tako potem obravnavali z nezadovoljnimi Hrvati o naših državnih vprašanjih z več bratske ljubezni, z več dobre volje in več potrpljenja, pa bi tudi Hrvati od svoje strani pokazali več dobre volje, mnogo uvidevnosti ter umerjenosti v 6vojih zahtevah ter bi — najsi po dolgih in težavnih obravnavah — vendar le dosegli trajno rešitev vseh temeljnih vprašanj naše državne skupnosti. Lojalnost v politiki Belgrajska »Samouprava« prinaša pod tem naslovom članek, kjer govori o napadih nekaterih listov na stranko JRZ ter pravi: »Sicer pa JRZ, ki je v njej toliko znamenitih ljudi in ki z njo računajo vsi resni politični činilci v državi, nikakor ne zasluži, da bi bila predmet neumestnih napadov. Jasno je, da JRZ v treh letih in pol svojega delovanja ni mogla napraviti čudežev. Storila pa je vse, kar je v njeni moči, da popravi gospodarske in socialne razmere ter da v političnem življenju pomirljivo deluje. Žalostno je, da 60 ljudje, ki ne uvidijo, da je zasluga JRZ, da je ozračje v naši državi danes znosno in strpno, da je v državi velika politična delavnost in da se s politiko javno pečajo tudi stranke, ki jim po postavi to ne bi bilo dovoljeno. Že to najbolje dokazuje, da JRZ pošteno prinaša svoj delež, da se urede politične razmere. Kajpada to delo ne more vseh zadovoljiti. Toda politična lojalnost zahteva, da se ■JRZ prizna njena zasluga.« Belgrajski trgovci razburjeni Zveza belgrajskih trgovskih društev v Belgradu je imela te dni svoj letni občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik Zveze g. Nedeljko Savič Ko 60 odborniki poročali o delu lanskega leta, je predsednik g Savič obrazložil težave, ki so vanje zašli belgrajski trgovci in belgrajska trgovina. Govornik je naglašal potrebo, da bi morali vsi jugoslovanski trgovci in vsi gospodarslu ljudje ohraniti »privredno jedinstvoc in slogo, češ ker je to v interesu trgovine in gospodarstva. Nemci v Jugoslaviji Nemška poslanca dr. Hnmm in dr. Tischler sta Imela zborovanje Nemcev v Filipovu, kjer sta navzočnim Nemcem razložila dosedanje delo in uspehe. Poleg lega sta poslanca obiskala okrajnega načelnika v Kuli Laziča, kjer sta mu predložila nekaj svojih zahtev glede Nemcev v Backi. Belgrad. 10. maja. m. Novosadski občinski odbor je začel akcijo, da bi se subotiško ravnateljstvo. ki se je pred kratkim premestilo v Belgrad, preselilo v Novi Sad, belgrajsko železniško ravnateljstvo pa iz Beigrada v Niš. V Belgradu naj bi ostalo samo prometno ministrstvo z §iav-liira železniškim ravnateljstvom. Velike svetosavske slovesnosti v Belgradu Belgrad, 10. maja. m. Današnjim velikim slovesnostim ob priliki blagoslovitve temeljnega kamna za novo pravoslavno cerkev, ki bo posvečena ustanovitelju srbske pravoslavne cerkve in največjemu preporoditelju sv. Savi, je prisostvovala ogromna množica. V cerkvi bo prostora za 10.000 vernikov. Slovesnosti so se pričele z arhierejsko službo l>ožjo v saborni cerkvi. Službi božji sta prisostvovala oba kraljeva namestuika dr. Stankovič in dr. Perovič, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič s člani kr. vlade, generaliteta, zastopniki vseh kulturnih, narodnoobrambnih, gospodarskih organizacij in diplomatski zbor. Po službi božji 6e je razvila skozi belgrajske ulice proti Vračaru procesija, ki jo je vodil dr. Gavrilo Doiič, V procesiji so stopali vsi zgoraj navedeni dostojanstveniki in številna množica ljudstva. Procesija je bila eua največjih ..procesij, kar jih je bilo doslej v Belgradu. Temeljni kamen za novo pravoslavno cerkev je blagoslovil patriarh dr. Gavrilo in podpisal spominsko listino. Poleg njega so se podpisali tudi kr. namestnik dr. Stankovič v imenu kralja Petra II., Dragiša Cvetkovič kot predsednik vlade, Vlada Ilič kot belgrajski župan, arh. Zadjina in podjetnik Stankovič kot graditelja. Predsednik vlade Cvetkovič je zatem prebral pismo Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, ki se zaradi obiska kraljevski dvojici ni mogel osebno, udeležili današnjih slovesnosti, prosi pa, da bi božja milost spremljala vse delo pri graditvi novega svetišča nove pravoslavne cerkve. Nova pravoslavna cerkev sv. Save se. gradi na kraju, kjer so pred 345 leti Turki zažgaii kosti sv. Save, da bi na ta način odstranili vsako sled za velikim srbskim kulturnim preporoditeljeni iu na ta način lažje razuarodili ljudstvo. Mačkovo glasilo zoper združeno opozicijo »Hrvatski Dnevnik< od 10. t. m. prinaša uvodnik, kjer govori o zadnjem sestanku hrvatskih poslancev v Zagrebu. V zvezi s tem nadaljuje: »Od zadnjega sestanka hrvatskih narodnih zastopnikov do včerajšnjega sestanka se je v zunanjem in notranjem političnem življenju mnogo važnega zgodilo. Zlasti je silno naraslo zanimanje za hrvatsko vprašanje. Zunanje časopisje je gotovo brez razlike enako prijateljsko svetovalo in priporočalo, da bi ee položsj hrvatskega naroda tako uredil, da bi tudi Hrvate mogli šteti med zadovoljne narode. Ker pa tujci, če dobro in prijateljsko mislijo, morejo mnogo bolj objektivno pisati kakor pa tisti, ki so neposredno prizadeti, je bilo to pisanje dragocena moralna opora ideji pravice, ki mora vladati na vsem 6vetu. Zlasti smo opazili bistro in uvidevno pisanje listov dveh sosednjih držav. Priznati je celo treba, da 60 tujezemski časnikarji stvar bolje razumeli kakor marsikateri belgrajski politiki, med njimi celo tisti, ki so se sicer izjavljali za sporazumno ureditev odnošajev med Hrvati in Srbi. Vsi se še dobro spominjamo, kako je svoje čase Ljuba Davidovič govoril, da bi pristal na vsak sporazum, ki bi ga dr. Maček napravil s katero koli srbsko stranko. Toda kasnejše pasivno obnašanje združene opozicije je pokazalo, da je pri njej dobila premoč strankarska računica. Nekateri hrvatski poslanci so bili navzočni na skupščinah srbskih opozicionalnih 6trank ter so bili priče močne želje, da bi za Vsako ceno prišlo do sporazuma s Hrvati. To razpoloženje pa se zadnje čase ni kazalo v obnašanju predstavnikov teh strank. In to je treba ugotoviti, da poznamo resnico. S tem kajpada nikakor nočemo reči, da bi bile te stranke onemogočile sporazum, ker bi te 6tranke tega v sedanjih razmerah niti storiti ne mogle, čeprav bi zoper njega najostreje nastopile. Če niso te stranke mogle preprečiti toliko gorja, ki je pritiskalo ne le na hrvatski, marveč tudi na srbski narod, kako naj bi te stranke potem preprečile, da bi se 6torilo kaj dobrega? Pač pa so te stranke s svojim pasivnim obnašanjem omajale tisto malo zaupanja, katero je bilo v teku dolgih let ustvarjeno in zgrajeno. Marsikak Hrvat se je spraševal: Če 60 tako malobrižne celo tiste srbske stranke, ki so se vezale na listo dr. Mačka ter šle z njim na volitve z geslom sporazuma, na kateri strani naj tedaj Hrvati še pričakujejo razumevanja? Čeprav se je zadnje čase marsikaj zgodilo, kar je Hrvate po pravici vznevoljilo, vendar bf se motil vsakdo, ki bi mislil, da nas je minil 6tari elan... Predsednik dr. Maček je od svojih poslanskih tovarišev dobil polno moč, da v njihovem imenu sklepa, kadar bo treba, vse potrebne odločitve in ukrepe. On bo to tudi storil, kakor je delal doslej. Za njim pa stoji ves hrvatski narod.« Italijanski tisk proslavlja prijateljstvo obeh jadranskih sosed Rim, 10. maja. b. Obisk kneza, namestnika Pavla in kneginje Olge po pisanju italijanskega tiska ne predstavlja samo spontane manifestacije italijansko - Jugoslovanskega prijateljstva, temveč ima tudi velik politični in diplomatski pomen. 2e z ozirom na to, da se v spremstvu kneza namestnika Pavla nahaja tudi jugoslovanski zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič, je poudarjen tudi politični pomen tega obiska. Pri tej priliki Je dobilo prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo viden pečat, ki bo poglobil sodelovanje, polno zaupanja, ki se za obe državi koristno razvija. To bo prišlo do izraza tudi vzdravicah, ki bodo zamenjane na svečanem banketu v kraljevskem dvorcu na Kvirinalu. Protokolarni postopek, ki je običajen pri takšnih vladarskih obiskih, se tudi pri tej priliki ni izpustil, vendar pa je svečani in navdušeni sprejem, ki ga je priredil Rim najvišjemu predstavniku jugoslovanske države, prekoračil te protokolarne oblike in uprav v tem, tako pravi' italijanski tisk, je Jasen dokaz, kako velike in prisrčne so simpatije, ki jih goji Rim in Italija do najvišjega predstavnika prijateljske države. Rim, 10. maja. AA. Štefani: Vse italijansko časopisje objavlja obširna poročila o prihodu jugoslovanskega kneza namestnika Pavla in knegi-nje Olge na obisk v Italijo. Poročila 60 napisana v zelo toplem tonu in opisujejo kneza namestnika Pavla kot odličnega državnika, velikega prijatelja Italije in kot zelo izobraženega moža. Popolo di Roma »Popolo di Roma« v svojem poročilb od odhodu kneza namestnika Pavla v Italijo poudarja, da ga na tej poti spremlja tudi zunanji minister Cincar-Markovič. Po mnenju tega lista to pomeni, da bo sestanek v Rimu političnega značaja. Tribuna »Tribuna« objavlja dolg komentar v obliki življenjepisa kneza namestnika ter poudarja predvsem globoko izobraženost kneza Pavla in njegovo politično nadarjenost. V članku je isra-ženo prepričanje, da jugoslovanska javnost uvi-deva velike zasluge kneza namestnika, da živi danes Jugoslavija v prijateljskih odnošajih s svojima močnima sosedoma Italijo in Nemčijo. Giornale d italia »Giornale d'Ifalla« poudarja, da je knez namestnik Pavle, ki jc svojo prvo mladost prebil v Toiscani, v vili svoje tete po materi, bil vedno iskren prijatelj Italije, odličen poznavalec italijanskega jezika, italijanske književnosti, umetnosti in zgodovine. On ie znal pravilno oceniti in razumeti napore, pod katerimi se je pod vodstvom Mussolinija obnovila Italija in omogočilo fašizmu vzpostaviti cesarstvo, ki po primeru starega Rima predstavlja močno orožje miru, reda in civilizacije. Knez namestnik Pavle, kot prvi odlični zagovornik italijansko-jugoslovanskega prijateljstva, ima največ zaslug, da jc pred dvemi leti prišlo do sklenitve bclgrajskega pakta, ki zagotavlja mirno in končno sodelovanje, katero je doslej pokazalo že blagotvorne rezultate. Lavoro Fascista »Lavoro Fascista« poudarja pod naslovom »Lik kneza Pavla« predvsem to, kako je bil položaj na Jadranskem morju prej nevaren za evropski mir in kako se je to spremenilo po sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, Italijanski narod ima priliko pokazati knezu namestniku vso svojo simpatijo ob prijateljskem ozračju, ki vlada med obema državama. Dr. Korošec v Ljubljani ..Ljubljana, 10. maja. Tredsednik senath dr. Anton Kotošec, ki He v preteklih dneh obiskal nekaj svojih zasebnih m političnih prijateljev v zgornji savski dolini, kjer jih je v intimnem krogu obvestil o notranjepolitičnem in zunanjepolitičnem položaju, se je v spremstvu bana dr. Natlačena nocoj vrnil v Ljubljano. — Zvečer je obiskal predstavo »Otela« v. dramskem gledališču. " Toča in povodnji v Srbiji Belgrad, 10. maja. m. Iz notranjosti • Srbijo poročajo o velikih neurjih v posameznih krajih. V . okolici Topole je povzročila toča veliko škodo. V okolici Knjaževca so bile take povodnji, da ja prišlo ljudem na pomoč vojaštvo. Prav tako so velika neurja bila tudi v Banjaluki in okolici, kjer je toča pobila vse posevke in sadno drevje. Nevihte nad ljubljansko okolico Ljubljana, 10. majnika. Nocoj kmalu po sedmi 60 so začeli nad Ljub« ljano in v okolici kopičiti črni oblaki, ki so napovedovali hudo uro. Začelo se je bliskati in grmeti. V6e je pričakovalo hude toče. Vendar je Ljubljani bilo prizaneseno, pač pa se je bati, da je huda ura zadela kraje južnovzho.ino od Ljubljane, kjer 60 viseli grdi čmo-sivi oblaki. V Ljubljani smo dobili zopet precej dežja, ki je vztrajno padal. Okoli devete zvečer je znova začelo grmeti. Romunski državni praznik v Belgradu Belgrad, 10. niaja. m. Na današnji romunski državni praznik je bila pravoslavna služba božja v saborni cerkvi, nato pa je bil velik sprejem na romunskem veleposlaništvu, ki ga je priredil veleposlanik Viktor Cadere z gospo. V prijaznih prostorih romunskega veleposlaništva so se zbrali številni prijatelji romunskega naroda ter so ^veleposlaniku izrekali najlepše čestitke ža srečo in napredek prijateljske in zavezniške kraljevine, Belgrajske novice Belgrad, 10; maja. m. V današnjih »Službenih" novinah« so objavljeni nadaljnji pravilniki, ki jih je izdal minister za socialno politiko za izvrševanje uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah. Tako je objavljen pravilnik o pregledu oseb, ki so zaščitene po invalidski uredbi, ter pravilnik o podeljevanju zdravniških podpor in a negi in izdajanju zdravil vojnim invalidom. Razen omenjenih pravilnikov so stopila v veljavo tudi navodila za oceno gospodarske nesposobnosti vojnih invalidov. ■ Belgrad, 10. maja. m. Na podlagi § 5.,-točke 5., uredbe o ljudskem zdravstvenem skladu je minister za socialno politiko predpisal pravilnik o plačevanju doplačila na naravne in umetne rudninske vode. Kaj je narod? 0 tem vprašanju je o Osijeku predaval dr. Jakovljevič, glavni urednik »Hrvatskega Dnevni-,k»«,v4er, eden, 4zmed ideologov, .HSS.. Pobijal je trditev, da bi bila edina označba naroda jezik, So narodi, ki nimajo več 6vojega jezika, kakor' 'na primer Judje. Sta dva naroda, ki govorita isti jezik, pa sta le dva naroda, kakor na . primer Irci in Angleži. Tudi 6kupna zgodovina ne utemeljuje pojem naroda, ker so na primer današnji Grki docela nekaj drugega kakor Homerjevi. Bistvo naroda — pravi predavatelj — je v skupnih težnjah, ciljih, skupni duši. po kateri narod postane edina in nedeljiva celota. To pa od nekdaj velja za hrvatski narod, ki je po tem takem narod s svojo posebno samobitnostjo. Ker je hrvatski narod poleg tega imel tudi svoje narodno ozemlje in'svojo kulturo, je torej že od nekdaj imel lastnosti posebnega naroda. Zatorej hrvatski narod ni nobeno pleme ali umetna tvorba, marveč narod s posebno samobitnostjo, ki jo je bil ohranil vsa stoletja in ki jo bo ohranil še za naprej. Varšava, 10. maja. AA. Poljska zunanji minister Beck je sprejel včeraj apostolskega nuncija, zaletu pa angleškega veleposlanika Cunarda. Potjomkin pri Becku Varšava, 10. maja. AA. Havas: V razgovoru, ki ga je imel z urednikom lista »Kurier Varšavski« zastopnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Potjomkin, je izjavil v glavnem tole: Zelo sem zadovoljen nad potekom razgovorov, kajti ti razgovori bodo gotovo okrepili mir. Razgovori, ki sem jih imel z r o m u n s k i in • zunanjim ministrom Gafenrom, potrjujejo moje domneve, da številne države — pri tem je treba razumeti tudi naši veliki prijateljici Francijo in Turčijo — teže za tem, da sc ohrani in okrepi mir. Govoreč v poljsko-sovjetskih odnošajih je Potjomkin naglasil, da je ureditev gospodarskih odnošajev med Poljsko in Rusijo v korist obrh držav. Pripomnil je tudi, da pripisuje velik pomen vlogi Poljske pri delu za mir. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je Potjomkin danes popoldne obiskal poljsko zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel zastopnik zunanjega ministra A r c i z c v s k i. Ob pol eni ga je sprejel sam zunanji minister Beck. Ob 16.40 se je Potjomkin odpeljal z ekspresnim vlakom iz Varšave v Moskvo. Trdijo, da je sovjetska vlada Potjomkinn dala navodila, naj gre med potjo skozi Varšavo in se razgovarja s poljskim zunanjim ministrom. Volitve v Romuntji Novi parlament - na stanovski podlagi Bukarešta, 10. maja. A A. Rador: Na seji upravnega odbora narodne obnove je predsednik vlade Calinescu sporočil vest o novem vol i vnem zakonu o volitvah dne 1. junija in sklicanju novega parlamenta za 7. junij, to je na preddan proslave obnove monarhije. Nalo je dejal: Lahko ugotovimo, da v nobeni drugi državi vprašanje manjšin ni rečeno na popolnejši in liberalnejši način kakor v Romuniji. To govorijo dejstva, kaiti pooblaščeni predstavniki tujih držav so to odkrito priznali. Pod lakimi pogoji smatram, da je prišel čas, da se napravi korak naprej in da se dfi vladi poslednje priznanje na volišču. Nato je predsednik vlade obrazložil glavne točke volivnega zakona. Parlament bo izvoljen na stanovski osno-v i. Volitve bodo po oblastnih edinicwh. Zakon bo preprečil grdo volivno agitacijo kandidatov, ki se bodo lahko obrnili na volivce samo s kratkimi pozivi, ki jih bo objavil predsednik volivnega odbora. Izjavo predsednika vlade 60 člani upravnega odbora fronte narodne obnove pozdravili » navdušenim odobravanjem. Za novega sovjetskega veleposlanika v Varšavi bo imenovan dosedanji sovjetski poslanik v Atenah Nikolaj Šaronov. Varšava, 10. maja. c. Pogovor med Potjomki-nom in poljskim zunanjim ministrom Beckom se je danes sukal v tej smeri: Poljska ne želi sklepati kakega novega /dogovora s Sovjetsko Rusijo, ker ne mara dajati s tem nasprotni diplomaciji orožja v roke, češ da se veže z boljševizmom in da postaja kot taka Poljska nevarna evropski civilizaciji. Pač pa naj sovjetska vlada izjavi naslednje: Sovjetska Rusija bo jamčila za nedotakljivost baltskih . držav Litve, Letonske in Estonske prav tako, kakor jamči s svoje strani Anglija za nedotakljivost Grčije, Romunije in Poljske. Tako bi Poljska ne bila obvezana iskati kake neposredne pomoči s strani Sovjetske Rusije, pač pa bi bila varna na severu, ker bi je nikdo ne napadal ali obkolil z Baltika. Moskva, 10. maja. A A. Havas: Molotov je v svojstvu komisarja za zunanje zadeve sprejel poljskega poslanika Krzeftovskega. Smatra se, da je razgovor med Molotovom in Krzebovskim bil zelo prisrčen in da se da iz tega sklepati na ugodno rešitev poljsko-sovjetskih odnošajev. Nemčija zahteva od Litve popolno gospodarsko podreditev Varšava, 10. maja. A A. Havas: Telegrafska agencija »Express« poroča iz Kovna, da je Norkai-tis, šef litvanskega zastopstva, ki zdaj vodi pogajanja v Berlinu za sklenitev trgovinskega sporazuma, poročal litvanskemu trgovinskemu ministru Cerniusu o nemških zahtevah. Nemčija zahteva, da se litvanska trgovina v glavnem usmeri v nemiko državo preko memelskega pristanišča in da Litva ne zida tovarn, ki bi nadome-stovale tiste, katere so ostale na memel-skem ozemlju. ..Migljaj, da se razdeli Rusija" Mučna debata okrog poročila, da je Nemčija predložila Poljski, da si razdelita Rusijo Pariški »Tem p s« objavlja tri poročila, ki obravnavajo odnošaje Nemčije do Ukrajine. Nanašajo se na neki tajinslveni izraz v zadnjem Bečkovem govoru, ki naj bi namigoval na neke skrivnostne nemške načrte glede delitve Sovjetske Rusije. Vsebino teh poročil za naše bravce posnemamo. 1. »Temps« objavlja najprej poročilo varšavske poluradne poročevalne agencije »Trans-Continental Press«, ki dobiva svoje novice neposredno v poljskem zunanjem ministrstvi. Ta agencija 'pravi dobesedno: >V svojem zadnjem zunanjepolitičnem govoru je poljski zunanji minister polkovnik Beck v skrivnostnih besedah namignil na neke predloge, ki so jih zastopniki nemške vlade stavili Poljski. Minister Beck se je v svojem govoru izrazil takole: Poljski vladni zastopniki so sprejeli neke neuradne migljaje in sicer od strani zelo odličnih predstavnikov nemške vlade. Pri teh razgovorih pa so bili sproženi namigi, ki so daleč presegali tvarino, ki se je med Nemčijo in Poljsko obravnavala. Mnenja smo, da se te besede nanašajo na neke predloge, ki jih je ob priliki nekega velikega lova omenil mar šal Gor ing, in ki tičejo morebitne razdelitve zapadne g a dela Sovjetske Rusije med Nemčijo in Poljsko tako, da bi Nemčiji pripadla Ukrajina.< 2. Agencija »Radio« je o istem predmetu sprejela naslednje obvestilo iz Varšave: »Neka odlična parlamentarna osebnost B Varšavi je dala dopisniku poljske poto-čevalne agencije >Transconlinental Press< razlago nekega tajinstveno zvenečega odstavka v zadnjem Beckovem govoru, kjer poljski zunanji minister izjavlja, da je dobil od odličnih zastopnikov nemške vlade predloge o poljsko-nemškem sodelovanju, ki bi daleč prekoračilo polje, o katerem sta se takrat obe vladi razgovarjali. Nemška vlada da je namreč poljski vladi predgložila vse potrebne načrte o skupnem napadu na Sovjetsko Rusijo. Svetovno javno mnenje je bilo to-pot prvič opozorjeno na napadalni načrt proti Sovjetski Rusiji, kakor tudi načrt razdelitve sovjetske države.* 3. Francoska uradna poročevalna agencija Havas je o istem predmetu dobila sledečo razlago od svojega varšavskega dopisnika: »Ako so dejstva, ki so bila objavljena po poročevalni agenciji »Transconlinental Press* in po katerih je Nemčija predložila Poljski, da naj skupno nastopita proti Sovjetski Rusiji, pri čemer bi Poljska dobila svoj delež plena, resnična, je prav gotovo, da je poljska vlada takšne načrte odklonila, ker je ho- Kitajske izgube Obsedno stanje v Kantonu Tokio, 10. maja. AA. (Havas.) Agencija Do-mej objavlja uradno poročilo z bojišča v pokrajini Hopej. V tem poročilu pravi, da se je Japoncem posrečilo v severnem delu te pokrajine obkoliti 150.000 kitajskih vojakov. Japonska vojska je začela prodirati tudi severno od Hopeja in južno od pokrajine Honan. Kanton. 10. maja. AA. (Reuter.) Japonske oblasti so v Kantonu proglasile obsedno stanje. Goring v Španiji London, 10. maja. b. »Daily Telegraph« poroča, da je namen potovanja maršala Goringa v Španijo ta, da pozove generala Franca, naj sodeluje na paradi nemške vojske. Točen dan te parade še ni določen, bržkone pa bo zadnje dni tega meseca. Bržkone bo tej paradi prisostvoval tudi italijanski kralj. »Daily Ekspress« poroča, da se v London« mudi Goringov sotrudnik dr. Wohl-tat, ki mora izpeljati neko tajno gospodarsko nalogo. Dr. Wohltat je prišel v London koncem preteklega tedna. Namen njegovega obiska do sedaj Še ni znan, sumijo pa, da bo posredoval za zbli-žanje nemško-angleških trgovinskih odnosov. tela ostati zvesta obveznostim, ki jih je tudi napram sovjetski vladi sprejela s tem, da je i njo podpisala pakt o nenapadanju. Dejstvo, da je »Transcontinental Press* te stvari objavila, je samo po sebi dokaz za to, da je hotela poljska vlada opozoriti svetovno javno mnenje na dvoje, namreč na to, da ima Nemčija napram Sovjetski Rusiji napadalne namene, in drugič na to, da se Poljska tej politiki proli Sovjetski Rusiji ni hotela pridružiti. Nemčija ogorčeno zavrača izmišljotine V zvezi z gornjimi objavami pa je v Berlinu izšlo poluradno poročilo, ki pravi, da so vse te vesti o Ukrajini grde izmišljotine, ki izvirajo od ljudi, ki bi kalili mir med narodi. Nemška vlada da nikdar ni imela kakšnih namenov do Ukrajine. V istem smislu se obrača »B e r I i n e r Borsenzeitung« v ogorčenih besedah proti razsirjevalcem takšnih obrekovalnih • poročil, ki zastrupljajo mednarodno ozračje. Poljsko gotovo skrbijo ukrajinska vprašanja, piše ta list in bo potrebno, da bo treba poljske apetite v Ukrajini in na Baltiku krotiti z dijeto in z zdržnostjo. Ako bi bila Nemčija imela kakšne namene s Sovjetsko Ukrajino, na primer kakšen nameravani pohod na Kijev, bi gotovo ne bila izpustila iz rok odskočno desko Karpatske Ukrajine. Ako pa se Nemči ja bavi z obrambnimi načrti proti sovjetskemu nauku o potrebi svetovne revolucije, to ni nič izrednega in se Poljski nikakor ni treba čuditi, če se je Nemčija ž njo razgovarjala o sodelovanju v borbi proti svetovnemu komunizmu. Bukarešta, 10. maja. AA. (Štefani.) Na današnji praznik romunskega zedinjenja so bile prirejene po vsej Romuniji velike narodne slovesnosti. Bukarešta, 10. maja. AA. (DNB.) Hitler je odlikoval romunskega prestolonaslednika Mihaela z velikim križem reda nemškega orla. Jt^tP^ poleg toga pa osvežuje In da svežo duhteče vonj iz ust. ODOL uničuje bakterije ter varuje vrat ln usta. Odol učinkuje dolgotrajno. u Chamberlain o Rusiji „Rusija pripisuje Poljski veliko mirovno vlogo London, 10. maja. c. Danes popoldne 6e je v spodnji zbornici zopet razvila pomembna razprava o pogajanjih med Sovjetsko Rusijo in Anglijo. Chamberlain je danes o pogajanjih z Rusijo podal obljubljeno izjavo in se je izjavil v tem smislu: Anglija je prevzela obveze do nekaterih vzhodnoevropskih držav. Angleška vlada se je obrnila na rusko vlado, da naj tudi Rusija prevzame slične obveze do omenjenih držav. Sovjetska Rusija pa je načrt takih obvez odklonila in izjavila, da želi širšo konferenco zainteresiranih držav z jasnimi političnimi in vojaškimi obvezami. Tak načrt splošnejše evropske konference pa je angleška vlada morala odkloniti, ker se je zdel preveč podoben snovanju enega tabora proti drugemu. Zato so se nato nadaljevala pogajanja po prvotnem angleškem predlogu, vendar pa je sovjetska vlada želela točnih določb, ker bi se v kakem slučaju lahko zgodilo to, da bi vkljub 6vojim obvezam Francija in Anglija ne izpojjnjevali vojaških obvez, dočim bi jih Sovjetska Rusija morala ali pa končno morala te vojaške obveznosti Papeževi napori za mir izvajati čisto sama tudi za ostali dve velesili, ki sta prevzeli poroštva. Razčiščenje teh vprašanj 6e zdaj še zmeraj proučuje v neposrednih diplomatskih pogajanjih med Anglijo in Rusijo. Po teh izjavah se je razvila razprava in je Chamberlain odgovarjal na razna vprašanja in poudaril, da želi zdaj Anglija: 1. da naj Sovjetska Rusija razčisti svoj delež jamstva za položaj na vzhodu, in 2. da Anglija no izključuje sklenitve zavezniške pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Ob koncu Je Chamberlain še poudaril, da bo lahko kmalu oznanil, da so pogajanja za pogodbo med Turčijo in Anglijo uspešno napredovala. V Londonu so današnje izjave Chamberlaina v spodnji zbornici izzvale zelo veliko pozornost. Nekateri poudarjajo, da so te izjave že tako pojasnili in omejile slališče angleške vlade, da se bodo za vojaški del jamstva in pod|)oie lahko začeli kmalu razgovori med generalnimi štabi Anglije, Francije in Sovjetske Rusije. London, 10. maja. AA. Reuter: Chamberlain je predložil spodnji zbornici predlog, da se zakonski predlogi o vojaški pripravi in o rezervnih enotah čimprej izglasujejo. Chamberlainov predlog je prodrl z 283 glasovi proti 133. Vatikan, 10. maja. AA. Reuter: V vatikanskih krogih smatrajo za neprimerne in nemogoče vesti, da bi sv. oče sklical konferenco, na kateri naj bi 60 'razstavljalo o rešitvi nemško-poljskega spora. Isti krogi naglašajo, da sv. oče stalno skrbi, in to_ zdaj bolj kakor kdajkoli prej, da se ohrani mifr, toda to delo je omejeno za normalne diplo-matične zveze. Zaradi tega je več nuncijev v raznih evropskih prestolnicah v zadnjih dneh stopilo v zvezo s predsedniki vlad in ministri za zunanje zadeve ter jim sporočilo goreče željo sv. očeta, naj se mir ohrani in sporna vprašanja med raznimi državami rešijo mirnim potom. Berlin, 10. maja. b. Nemško časopisje Je povsem ustavilo gonjo proti Poljski. To je brez dvoma le prehodnega značaja in Je ta sklep storila nemška vlada po tolmačenju tykajšnjih diplomatskih krogov iz sledečih dveh razlogov: 1. Nemčija je sla na roko pobudi papeža, ki ni uporabil Rooseveltovih metod, temveč se je neopazno obrnil na vlade velesil. 2. Zaradi poskusa italijanske diplomacije v Varšavi, da nagovori Poljsko na popuščanje glede nemških zahtev. Varšava, 10. maja. A A. Nemci so na poljski meji, v bliižni Bogumina postavili zvočnike z namenom, da vodijo nacjonalr^ socialistično pro-paeaiiijp. Poljska liga je kot odgovor postavila rstdtako "Zvočnike. Preko teh zvočnikov je poljska liga zadnje dni oddajala predavanja pod naslovom »Na poljsko-nemški meji«. (Havas.) Varšava, 10. maja. c. Vsi mednarodni krosi poudarjajo, da se je sedaj na severu položaj zelo razbremenil posebno zaradi tega, ker se razreševanje gdanskega vprašanja ne postavlja več tako nujno v ospredje. To pa se je zgodilo posebno zaradi tega, ker je Hitler dal razumeti, da se nadaljnjega urejevanja gdanskega vprašanja ne bo lotil pred septemberskim kongresom narodne socialistične stranke v Niirnbergu. Ker bo tako prešel problem Gdanskega v okvir diplomatskih pogajanj in razpletov, se Poljska umakne v mirnejšo presojo mednarodnega položaja. Severne države odklanjajo zvezo z vsakim taborom ' in izjavljajo, da ne potrebujejo nenapadalnih paktov Stockholm, 10. maja. AA. DNB: Po končani konferenci ministrov za zunanje zadeve severnih (skandinavskih) držav je bilo izdano obvestilo, v katerem se pravi, da se severne države strinjajo ie nadalje z izjavo, izdano v Oslu, v kateri so imenovane države izrazile voljo, da se ne priključijo nobeni skupini velikih sil v Evropi in da bodo v primeru vojne napravile vse, da ostanejo nevtralne. Ministri za zunanje zadeve so razpravljali o splošnem mednarodnem položaju ter smatrajo, da so sklepi, sprejeti v Oslu, osnov- Banovinska skupščino mladine ]RZ v Celju, dne 14. majnika 1939 Pod pokroviteljstvom predsednika senata gospoda dr. Antona Korošca bo prihodnjo nedeljo v Celju banovinska skupščina mladine JRZ. — Ta dan bomo našemu narodnemu voditelju pokazali sadove našega dela. — Le še nekaj dni je do skupščine. Pripravite številna zastopstva. Vsaka slovenska občina naj bo na bano-vinski skupščini po številnih zastopnikih mladinske JRZ navzoča. Spored prireditve: 1. Ob 6 budnira. 2. Ob 10.30 sprevod članov po mestu mimo odličnih gostov, ki bodo zbrani na balkonu mestne hiše. 3. Ob 11 začetek skupščine v dvorani »Ljudske posojilnice«. Do 10. ure dopoldne morajo biti vsi udeleženci zbrani. Zamudnikov ne sme biti. Zbirališče članov MJRZ in avtomobilov je v Samostanski ulici. V nedeljo vsi v CeljeJ Banovinski odbor MJRZ na točka za politiko njihovih držav glede posameznega ali skupnega pristopa k paktom o nenapadanju. Ministri zunanjih zadev severnih držav so mnenja, da zemljepisni položaj njihovih držav izključuje njihovo ozemlje kot predmet kakršnih koli polotičnih kupčij drugih držav. Ministri pa pozdravljajo izjave drugih držav, v katerih se izraža želja, da se spoštuje nedotakljivost in neodvisnost severnih držav. Ministri izražajo prepričanje, da bodo odgovori vseh držav samo potrdili pravilnost gornjih sklepov in okrepili zaupanje v politiko nepristranske nevtralnosti severnih držav. Današnje švedsko časopisje komentira izčrpno uradno poročilo o včerajšnji konferenci zunanjih ministrov severnih držav. Vsi listi poudarjajo, da je na tej konferenci vladalo veliko soglasje, pripominjajo pa, da severne države hočejo ostati na vsak način strogo nevtralne. Istočasno listi poudarjajo, da bo stališče, ki bo izraženo v tem uradnem poročilu, služilo kot podlaga za pogajanja posameznih severnih držav z Nemčijo glede vprašanja nenapadalne pogodbe. Listi priznavajo, da ima v tem oziru Danska še prav poseben položaj. Odmev v Londonu London, 10. maja. b. Ves jutranji tisk na zelo senzacionalen način objavlja odgovor, ki so ga dale skandinavske države Hitlerju. Londonski diplomatski krogi trdijo, da je vsebina tega odgovora zelo spretno sestavljena in pomenja poraz nemške diplomacije. »Daily Maik piše v uvodniku, da vedno bolj raste odpor proti Nemčiji. Po premirju s Poljsko so se oči skandinavskim državam odprle. Odgovor skandinavskih državnikov je težak udarec za diplomatsko delovanje nemških državnikov. »Daily Express« poroča iz Berna, da bo Nemčija te dni dobila tudi v Švici hud udarec. Tam se mudi predsednik nemške državne banke dr. Funk, ki skuša izvleci iz Švice gospodarske koristi, vendar pa bo x 6vojih zahtevah zavrnjen. Luč, ki zopet sveti Te dni je evharistični kongres v Alžlru, na katerem zastopa papeža pariški nadškof kardinal Verdier. Obenem se proslavlja 100-letnica, odkar je bila ustanovljena alžirska škofija. Ob tej priliki piše član francoske akademije Georges Goyau v »Figaro« o velikem pomenu teh slovesnosti za Francijo in izvaja: «Kdo se ne spomni svetega kralja L11-dovika, ki je stopil na afriška tla, da bi jih osvetlila krščanska vera in omika, ali na slovečega filozofa frančiškana Raymundu Lulla, ki jc tam z največjim heroizmom oznanjal Kristusa, ki je luč poganom. Tain, kjer sta ta dva odlična sinova Francije zaradi divjega odpora doživela neuspeh, imamo danes cvetočo katoliško cerkev in prvič se časti sveto Rešnje Telo javno na muslimanskih tleh spričo splošnega spoštovanja. Ali si je mogel p. Foueauld, bivši častnik, ki se je podal v alžirsko puščavo, da s svojim zglednim življenjem pridobi Beduine za nauk vsečlovečanske ljubezni, misliti, da se bo kdaj dvigala na visokem altarju sredi Alžira sv. Ilostija, ki jo je on pred štiridesetimi leti tam doli sam častil, in da bo kongres v čast Kristusa med muslimani pričal, kako močna je danes katoliška vera Francije? Pred sto leti je francoski kapitan Pelis-sier zapisal, kako so mu Arabci rekli: »Ne mislite, da mi ne vidimo radi, da ste kristjani, ampak narobe, žal nam je, da ste tako slabi kristjani.« Koliko bolj je bila žalostna ta ugotovitev naslednja desetletja, ko jc slavilo v Franciji zmagoslavje brez-boštvo. Danes pa smemo zahvaliti Boga, da je drugače in da tuji svet doživlja Francijo, tako, kakršna je po svoji zgodovinski nalogi, da širi krščansko omiko, katere je danes Francija zopet vredna. Saj se je vrnila k svojemu katoliškemu izporočilu v vsej njegovi pristnosti in čistosti. Za časa kralja Louisa Philippa, ko je francosko meščanstvo tonilo v nekrščanskem pridobivanju in uživanju ter popolni verski brezbrižnosti, so Arabci imenovali Francoze narod brez vere in še za časa bojev z Abd el Kadrom, to je v polovici preteklega stoletja, je ta slavni vodja alžirskih muslimanov dejal polkovniku de Maussionu: »Vi ste brezverci, ki so globoko pod nami.« Toda požrtvovalni heroizem tistih francoskih katoličanov, ki niso omahnili in vidijo danes svoje delo kronano po poglobitvi francoskega in krščanskega duha, so tudi v Afriki postali pionirji prave prosvete, ki vse prekvaša b svojim duhom in šele odkriva driigoverceni prave globine in zaklade krščanstva. V tem delu je Francija zopet odkrila samo sebe, se otresa zmot, ki so slabile tudi njeno narodno bistvo in prižiga na skrajnih mejah svojega gospodstva luč prave svobode in bratstva ter enakovrednosti vseh plemen po njihovem izvoru iz enega Boga in Očeta. Zveza Slovenije z morjem Ker sta obe prejšnji licitaciji za prevzem gradbenih del pri II., III, i„ IV. delnici proge Črnomelj—Vrbovsko ostali brezuspešni, razpisuje seda) oddelek za gradbo železnic tretjo licitacijo za prevzem gradbenih del, Preračunske vsote so naslednje: I. delnica od km 8.840 do 21.225 11,472.470 din, II. delnica od km 21.225 do 29.424 13,617.850 dinarjev in III. delnica od km 29.424 do km 40.939 21,172.130 din. Licitacije bodo: za II. delnico v oddelku za gradbo železnic v Belgradu dne 20 maja, za III. delnico dne 22, maja in za IV. delnico 24. maja. Novo poslopje za gradbeno ministrstvo Dne 25. maja bo v gradbenem ministrstvu prva ponudna licitacija pa prva dela pri zidanju novega poslopja gradbenega ministrstva v Belgradu. Preračun znaša 16,904,151 din, Bilance Tovarna verig d. d. v Lescah pri Bledu. Računski zaključek za 1938 izkazuje pri glavnici 2.5 povišanje bilančne vsote od 7.5 na 8.0 milij. din. Rrutodonos se je povečal od 4.3 na 4.9 milij., čisti dobiček brez prenosa pa od 0.14 na 0.2 milij. din. Dividenda se zaradi tega zviša od 4 na 6%. Mariborska tiskarna d. d.. Maribor. Pri glavnici 1.25 so se zmanjšali upniki od 7.5 na 7.1 milij. din (zlasti banke). Povečane so nepremičnine. Pri brutodonosu 1.34 (1.06) so se zvišali odpisi in znaša čisti dobiček 0.04 (0.03) milij. din. Industrija motorjev v Rakovici, katere vse delnice se nahajajo v rokah države, izkazuje za lansko poslovno leto pri povečani glavnici 30.0 (15.0) milij. din in bilančni vsoti 145.6 (86.76) milij. čistega dobička 1.8 (1.66) milij. din. Investicije znašajo 80.5 (29.7) milij. din. * Tečaj angleškega funta na naših borzah. Tz Belgrada poročajo, da bo odslej v borznih tečajnicah zaznamovan tudi pravi tečaj angleškega funta, ki znaša 238 din in 8.4%, t. j. 258 din. To vpisovanje se l>o začelo 15. maja. Ljubljanska bona za blago in vrednote ima svoj redni občni zbor dne 23. maja. Poleg običajnih poročil je na dnevnem redu volitev 5 članov borznega sveta, 5 članov finančnega odbora in 23 članov borznega razsodišča. Vplačila na zbiralni račun za blago iz Slova&ke. Narodna banka je obvestila vse pooblaščene zavode, da bodo zneski, katere bi domači uvozniki polagali v korist upnikom iz Slovaške, knjiženi na poseben zbiralni račun pri Narodni banki, ki se bodo glasili na ime Slovaške narodne banke, Bratislava. V zvezi s tem opozarja Narodna banka, da sprovajajo plačila, ki se izvrše pri denarnih zavodih po posameznih uvoznikih, denarni zavodi s popolnoma posebnimi seznami, pri katerih se ima na zgornjem desnem oglu označiti: vplačila za Slovaško. Za ta vplačila se bodo porabljali isti obrazci, ki so doslej veljali za češkoslovaški kli-ring. Vplačila se izvršujejo po tečaju, ki je v veljavi v češkoslovaškem kliringu. Poraba tako imenovanih ialterskih deviz. Po okrožnici Narodne banke morejo pooblaščeni denarni zavodi 25% tako imenovanih šalterskih deviz porabiti za neblagovna plačila v inozemstvu, v kolikor obstoje potrebna pooblastila pristojnih deviznih oblasti ali na redne potne liste, tako da se ima ta del šalterskih deviz porabiti za kritje rednih potreb potnikov po potnih listih (do 2000 dinarjev). Ostanek šalterskih deviz pod 75% se ima porabiti za blagovna plačila, v kolikor so izpolnjeni ostali pogoji po deviznih predpisih. T C. L ^ 2 1-11 PRFOSTAVt ob 16 1» 995.00—1005.00 London 1 funt......i 206.77 - 209.97 Newyork 100 dolarjev . . ■ • 4399.25—4459.25 Pariz 100 frankov ..■•«« 116.77— 119.07 Trst 100 lir ...,»,» i 232.70- 235.80 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.785, London 20.825, Newyork 444.75, Bruselj 75.70, Milan 23.425, Amsterdam 238.80, Berlin 178.70, Oslo 104.65, Stock-holm 107.275, Kopenhagen 92.97.5, Praga (devize) 15.20, Varšava 83.75, Budimpešta 87.00, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.1825, Buenos Aires 106.75, Sofija 5.40. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 446.50—447.50 v Zagrebu 447 —449 Ljubljana. Državni papirji: 7% Investicijsko posojilo 98.50—100.50, agrarji 58—60, vojna škoda promptna 446.50—447.50, begluške obveznice 87.50—88.50, dalm. agrarji 86—86.50, 8% Blerovo posojilo 98—100, 7% Blerovo posojilo 90.50—91.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 98 blago. — Delnice: Narodna banka 7.300—7.500, Trboveljska 175—180. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 98.50 do 100, agrarji 60 blago, voj. šk. promptna 447—449, begi. obv, 86—88, dalm. agr. 88.50 blago, 8% Blerovo pos. 99.25—100, 7% Bler. pos. 90.75—91 (90.50 91), 7% pos. Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. pos. 98—99. — Delnice: Nar. banka 7400 do 7.500, Priv. agr. banka 210—216, Trboveljska 178 do 185 (175), Gutmann 35—41, Sladk. tov. Osijek 90 blago, Jadr. plovba 310 blago. Sitni trg Novi Sad. Pšenica: bač. 144—145, 6rem, 144—145, slav. 146-147, ban. 141—143. — Koruza: bač. 101—102, bač. pariteta Indjija in Vršac 102—103. — Otrobi: bač. juta vreče 115 do 117, srem. juta vreče 106—108, — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Živinski sejmi ' Mariborski tejem 9. maja. Prignanih je bilo: 2 konja, 9 bikov, 94 volov, 376 krav in 7 telet, skupaj 488 komadov. Cene: debeli voli. 1. kg žive teže od 3.75 do 4.50 din, pojdebeii voli 1 kg žive teže od 3 do 3.75 din, plemenski voli 1 kg žive teže od 4.25 do 5.50 din, biki za klanje 1 kg žive teže od 3.25 do 4 din, klavne krave debele 1 kg žive teže od 3.50 do 4.60 din, plemenske krave 1 kg žive teže od 3.25 do 4.50 din, krave za klo-basarje 1 kg žive teže od 2 do 3 din, molzne krave 1 kg žive teže od 4 do 5.50 din, breje krave 1 kg žive teže od 3.50 do 4.50 din, mlada živina 1 kg žive teže od 3.75 do 5 din, teleta 1 kg žive teže od 4.50 do 6 din. Prodanih je bilo 305 komadov. Mesne cene: Volovsko me60 I. vrste 1 kg 10 do 12 din, volovsko meso II. vrste 1 kg 8, do 10 din, meso od bikov, krav, telic 1 kg 6 do 12 din, telečje meso I. vrste 1 kg 10 do 12 din, telečje meso 11. vrste 1 kg 8 do 10 din, svinjsko meso sveže 1 kg 10 do 14 din. V Celju, 4. maja: Voli I. vrste 5.50 din, II. 5, III. 4.50; telice I. 5, II. 4.50, III. 4; krave I. 4, IL 3, III. 2.50; teleta I. 6—6.50, II. 5.50; prašiči špeharji 8—9, pršutarji 7—8 din za 1 kg žive teže. Goveje meso L vrste prednji del 11 din, zadnji del 12, II. prednji del 10, zadnji del 12, III. prednji del 8, zadnji del 10; svinjina 16—18, slanina 16,. svinjska mast 18—19, čisti med 20, goveje surove kože 8—10, telečje 10—12, svinjske 6 din za 1 kg. Pšenica 190 din, ječmne 190, rž 190, oves 200, koruza 135, fižol 250—350, krompir 100, seno 65, slama 45, pšenična moka 200—225 din za 100 kg. Mleko 1.75—2 din za liter. V Dol. Logatcu, 3. maja: Voli I. vrste 5 din, II. 4,50, III. 4; telice I. 4.50, II. 4, III. 3.50; krave I. 4, II. 3.50, III. 3; teleta I. 7, II. 6, prašiči špeharji 8, pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. prednji del 10 din, zadnji del 12, IL prednji del 8, zadnji 10; svinjina 14, slanina 15— 16, svinjska mast 19, čisti med 16, goveje surove kože 8, telečje 10, svinjske 7 din za 1 kg. — Pšenica 200 din, ječmen 180, oves 175, koruza 135, fižol 250, krompir 100, seno 85, suhe češplje 700—900, pšenična moka do 325, koruzna moka 200 din za 100 kg. V ljubljanski okolici, 4. maja: Voli I. vrste 5.50—4) din, II. 4.50, III. 3.75-4; telice I. 5.50, II, 5, III. 4.50; krave I. 5, II. 4.50, III. 2.50—3.50; te-letat L 8, II. 7; prašiči špeharji 9, pršutarji 8 din za 1 kg žive teže — Goveje meso 1. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12, II. prednji del 8, zadnji del 10; svinjina 16, slanina 16, svinjska mast 18, čisti med 16, goveje surove kože 10, telečje 12, svinjske 10 din za 1 kg. — Pšenica 190—210 din, ječmen 145—220, rž 195—200, oves 215—230, koruza 140—185, fižol 220—360, krompir 75—100, seno 80—100, slama 60, jabolka I. vrste 1000, II. 600, III. 400, pšenična moka do 350, koruzna moka 210 din za 100 kg. Živinski sejem v Št. Juriju ob jnž. žel., okraj Celje, 4. maja t. I. Dogon: 214 glav goveje živine. Prodanih: 71 glav. Cene: debeli voli 5 do 6 din, plemenski voli 4 do 4.50 din, debele krave 4 do 5 din, plemenske krave 4 do 4.50 din, krave sla-bejše vrste 2 do 3 din in telice 4 do 5 din za kg žive teže. Živinski sejem v Novem mestu, dne 1. maja t. 1. Na sejem je bilo prignanih 80 volov, 32 krav, 8 juncev, 15 junic, 690 pujskov ia 620 prašičev. Prodanih je bilo 21 volov, 13 krav, 3 junci, 6 junic, 480 pujskov in 430 prašičev. Cene volov so bile po kakovosti od 3 din do 5 din, krave so bilo po 2.50 do 4.50 din, mladi voli od 4 do 5 din, telice tudi po 4 do 5 din in prašiči od 7 do 9 din za kg žive teže. Mladi pujski od 250 do 400 din za par. Kupčija z govejo živino jc bila slaba, ker je bilo x okolici več drugih sejmov. Visokošolski počitniški tečaji Šolsko leto 6e obrne, kakor da bi s prstom mignil. Na srednjih šolah bo pouk zaključen že čez mesec dni, nato pa se začno dodatni in zrelostni izpjti. Vse to bo trajalo do zakonitega konca šolskega leta na srednijh šolah, ki se mora zaključiti dne 28. junija. Pomlad se bo komaj pre-lila v poletje in šole bodo že poslale mladino na počitnice na vse strani. Na višjih šolah je nekoliko drugače, vendar pa se lahko reče. da bodo tudi tam v prvi polovici julija počitnice že v polnem teku. Starejši dijaki bodo počitnice že resneje in smotrneje izrabili. Srednješolska mladina pa bo z veseljem zajadrala na taboren ja proti planinam; ob morje bodo odšli že tisti, ki imajo širše obzorje in drznejši korak v širši svet. Težje je z visokošolsko mladino. Tej 6e ie zelo mudi; treba je pohiteti, da še ujame primerno 6lužbo ali pa V6aj zaslužek. Številni slušatelji tehnične fakultete že odhajajo na prakso v razna podjetja in za ta dela čez ppčitnice je često velika borba. Prav mnogo se jih mora v poletju boriti za sredstva v prihodnjem šolskem letu in taki prav radi zagrabijo za ugodne prilike raznih instrukcij ali pa domačih učiteljev. Počitniški tečaji v tujini imajo ie veliko tradicijo ftele v zadnjih letih pa se je začela uveljavljati med nami tudi navada, da naj posebno slušatelji vseučilišča skušajo počitnice prebiti" v tujini. Po raznih državah so na raznih vseučiliščih taiko imenovani počitniški tečaji. Ti tečaji imajo za seboj že dolgo tradicijo in tudi velik sloves, kar dokazuje, da se je ta način počitniškega življenja pri drugih narodih že zelo uveljavil"in da je postal nekak dodatek ostalim študijem dijakov na domačih vseučiliščih. Toda še več kot v strokovnem znanju so dijaki na takih tečajih pridobili pri splošnem spoznavanju 6veta in njegovih posebnosti. Poglabljali 60 se stiki med posameznimi narodi in pri spoznavanju razlik med narodi se je poglobilo tudi razumevanje in spoštovanje do drugih narodov. Sami smo postali posebno v zadnjih časih sosedje dveh velikih, mladih imperijev. V vseh ozi-rih živimo danes v mednarodnem oziru mnogo usodnejše in zajemljivejše trenutke, kot pa so jih doživeli drugi rodovi kdaj koli pred nami. Ker se je razširilo spoznanje in ker se je tudi 6vet z novimi prometnimi sredstvi nekoliko »zmanjšal«, mora hiti zato naš korak v tujino še toliko bolj samozavesten in odločen. Zanimanje za počitniške tečaje se je začelo širiti med nami posebno v zadnjih dveh desetletjih, odkar imamo lastno vseučilišče. Vsako leto odhaja v počitnicah vsaj. nekaj slušateljev naših fakultet v tujino. Razmere so bile posebno v prvih letih tako ugodne, da je največ dijakov odhajalo v Francijo. Skoraj bi lahko trdili, da je za počitniške tečaje na francoskih vseučiliščih največ za nimanja. Počitniški tečaji v Franciji V Franciji prireja take počitniške tečaje .skoraj vsako vseučilišče, vendar pa so najbolj, znani počitniški tečaji pariškega vseučilišča in pa pariške »Ailiance Franfaise«. Prav tako pa uživajb poseben &loves tečšji vseučilišč v Dijonu, Nancyju, Toursu, Orenoblu in Besanconu. Vseučilišče v Lil-leu, Bordeaux-ju in Aix en Provence-u pa prirejajo svoje počitniške tečaje v obmorskih letoviščih v Dunquerqueu, St. Jean de Luzu in v Cannesu. Ker so valutne razmere za potovanje v Francijo letos zelo ugodne, bi bilo počitniško bivanje v Franciji najbrž tudi zelo poceni. Poleg tega dajejo francoske železniške družbe 50% popusta vsem dijakom od 16. do 28. leta starosti, če so vpisani v počitniški tečaj. Kako je razdeljen pouk Pouk je v prvi vrsti posvečen francoščini in se deli navadno v tri stopnje: začetniško, izpopol-njevalno in višjo. Poleg tega pa so predavanja iz književne zgodovine, zgodovine umetnosti, filozofije in prava. Vseučilišča v Slrassbourgu in tečaji ob španski meji pa poučujejo tudi nemščino, angleščino in španščino. Po opravljenem tečaju lahko slušatelj dobi tudi izpričevalo o obiskovanju tečaja ali pa o opravljenem izpitu. Tečaji trajajo navadno od začetka julija do konca septembra ali oktobra, vendar pa so predavanja navadno organizirana tako, da se ob mesecu zaključujejo lahko z izpiti. Za vsak tečaj pa je treba plačati šolnino, ki se lahko plačuje za dvatedenski, mesečni ali pa trimesečni obisk predavanj. Povsod se navadno v okviru teiajev prirejajo še posebni poučni izleti v okolico ali pa v razna znamenita umetnostna ali pa zgodovinska središča v bližini. Take izlete vodi strokovni profesor. V vseh takih mestih eo navadno na razpolago tudi razni dijaški domovi, ki so za zmerno ceno na razpolago tečajnikom. Pri na6 v Jugoslaviji dajejo posebna pojasnila o takih tečajih francoski instituti ali pa profesorji francoščine na naših vseučiliščih. številni tečaji v Italiji Na podoben način sc organizirani tudi počitniški tečaji v Italiji, ki je poleg vsega še tako polna spomenikov umetnostne in človečanske zgodovine. Najbolj znani so počitniški tečaji v Pe-ruggi, prirejajo pa jih tudi vsučilišča v Firenci, v Benetkah, Bologni, Rimu, Neaplju in v Palermu. Tečaji so navadn i na pomlad, v poletju in na jesen in so razdeljeni tako, da tvorijo zase nekak zaključek za vsak mesec pouka. Delijo se tudi v tri stopnje in je pouk v prvi stopnji za začetnike, v drugi stopnji predavanja za tiste, ki so v poznavanju italijanskega jezika že napredovali, in obsegajo poglavja iz splošne kulture, v tretji stopnji pa se predavajo poglavja iz italijanske literature, zgodovine in filozofije. Tudi po teh mestih je vse urejeno tako, da se obiskovalci tečajev počutijo kar najugodneje. Obiskovalci tečajev prejmejo vizum zastonj, poleg tega pa še vse obilne popuste na italijanskih državnih železnicah. Vsak tečaj se lahko zaključi tudi s posebnim izpitom, tečajnina pa znaša približno 100 do 120 lir na mesec. Tečaji v Nemčiji in Angliji Kakor imajo ti tečaji že svojo tradicijo in ugled po raznih italijanskih in francoskih univerzah in umetnostnih središčih, tako so taki tečaji tudi v Nemčiji Prav velik sloves so uživali tečaji na Najstarejših nemških vseučiliščih in v zgodovinskih središčih nemškega kulturnega in umet- Angleški kralj in krs Podrobnosti potovanja Predlog za obisk angleškega kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete v Ameriko je sprožil m:nistrski predsednik Kanade mr. Mackezie King lansko leto 8. oktobra. Uradno se ta obisk imenuje »obisk Nj. VeL v njegovem dominjonu Kanadi«. Angleška kraljevska dvojica se vozi na ladji »Empress of Australia«, ki jo vodi kapitan A. R. Meikle. Moštvo ladje obstoji iz 500 mornarjev. Ladjo spremljajo tri oklopnice, ki jim poveljuje vice-admiral sir D u d 1 e e N o r t h. Spremstvo kraljevskega para je na ladji nastanjeno v 12 prostorih. Postelje v kabini kralja in kraljice 60 iz kraljevske jahte »Victoria and Albert«. S seboj imata 40 kovčkov prtljage, v katerih je tudi 69 oblek za kraljico. Kralj Jurij VI. je prvi angleški kralj, ki je odšel na obisk v Severno Ameriko. Ko bosta s kraljico v Quebecku stopila na suho, se bo »Empress of Australia« kot navadna potniška ladja vrnila nazaj v Sout-hampton. Kralj in kraljica se bosta namreč na po-vratku vozila z ladjo »Empress of Britain«, ki je last družbe Canadian Pacific Line. V Anglijo se bosta vrnila dne 22. junija. V Kanadi ju bo sprejel ministrski predsednik nostnega življenja. Zelo znani so tečaji na vseučilišču v Heidelbergu, v Bonuu pri Kolnu, v Jeni in drugod. Prav podobne tečaje prirejajo tudi vseučilišča v Angliji. Na žalost pa se je znanje angleščine med nami še premalo uveljavilo, prav tako pa bodo marsikomu visoki življenjski pogoji v Angliji zavrli pot v ta najpomembnejši del Evrope. Sicer pa se pri vsem tem sili v ospredje še ena nujnost: take tečaje bi moralo obiskovati čim več naših mladih vseučiliščnikov Toda težki lna-terielni pogoji marsikomu ovirajo študij že doma, kaj šele da bi odšel v tujino. Tako po krivici odhajajo često za mejo tisti, ki jim ni toliko za duhovni razgled in napredek, ampak samo še za nove senzacije luksuza. katerega so se s svojim denarjem lahko naužili že doma. To bi morale uvideti tudi naše oblasti in z raznimi podporami podpreti tiste, ki bodo znali tako bivanje v tujini najbolj izrabiti in bodo tako tudi največ koristili namenom, ki jih taki tečaji hočejo doseči. To potrebo so v zadnjem času uvidele tudi tuje vlade in tako je vsako leto pri naših vseučiliščih tudi za take počitniške tečaje razpisanih več štipendij. Francoska vlada deli take štipendije že dolgo vrsto let, jirav tako obvešča tudi italijanska vlada posamezna vseučilišča o tem, kakšne štipendije so raziskane za naše dijake na njihovih vseučiliščih. Ce se že tujina tako lepo zanima za poglobitev kulturnih in duhovnih stikov med narodi, tedaj moramo biti tudi sami zelo pozorni na to, da bomo znali pravilno ceniti velik pomen spoznavanja sosednih duhovnih in človečanskih dobrin. Podpore bi pa v prvi vrsti morali dobiti tisti, ki se z lastnimi sredstvi ne morejo omogočiti zaželenega bivanja v tujini. Prav posebno bi pa morali pri tem izostati vsi oziri snoba ali pa klikarstva. ijfca odšla v Kanado ki je prvo v zgodovini mr. Mackenzie King. Ves čas svojega bivanja bosta spala v dvornem vlaku, razen petih noči, ko bosta spala v Quebecku, Ottawi, Banffu, Victoriji in Jasperlaki. V štirih tednih bosta prepotovala blizu 8000 milj. Med tem potovanjem bo posle zasebnega kraljevega 'ajnika opravljal mr. Allan Lascelles, ki je s krajem tudi v sorodu. Brivec kralja pa bo ves čas Paul Tasse, ki ima sicer brivsko delavnico v hotelu Chateau Laurier v Ottawi. Za varnost pri sprejemnih in velikih prireditvah je poskrbel vrhovni komisar Albert Canning, član Scotland Yarda, ki je že v aprilu odpotoval v Kan:ido. Kralja spremlja tudi njegov dvomi zdravnik kapitan H. W i g h t, Kakih športnih predmetov kralj ni vzel s seboj. Kralja bo v času njegove odsotnosti doma zastopal vojvoda Gloucestcrski. Angleški kralj bo v času svojega bivanja v Kanadi po radiu govoril samo enkrat, in sicer v Winnipegu. Kraljica pa bo govorila pri polaganju temeljnega kamna za novo sodno palačo v Ottawi, in sicer 19. maja. Njen govor bodo posneli na plošče in ga še isti večer po radiu prenašali v Evropo, ker bo v času slovesnosti v Evropi najtrdnejša noč in bi torej takrat njen govor ver- Angleški kralj Jurij VI. v uniformi, ki jo bo nosil pri slovesnostih v Kanadi in Ameriki. jetno imel mani poslušalcev, kakor pa potem, ko bodo govor prenašali s plošč ob evropskih večernih urah Dvomi vlak, s katerim bosta potovala po Kanadi, ima 12 voz, med katerimi sta dva najbolj razkošna na razpolago kraljici. Vlaku je pridružen tudi poštni voz, ki bo za pošiljke imel žig »R o y a 1 T r a i n Post Office«. V istem vlaku bosta suverena odpotovala v Ameriko, le na meji bodo priklopih drujjo lokomotivo. Vozovi so barvani modro s srebrnim pasom po dolžini. Kraljica je izrazila željo, da hoče vsak dan tele-fonično govoriti s svojimi otroci, ako bo to le mogoče. V dvornem vlaku ie tudi oddajna postaja na kfatke valove, ki bo oddajala v svet poslanice angleškega kralja. Za kanadske šolske otroke so v januarju nakovali milijon spominskih svetinjic Državna kovnica denarja pa bo izdala kovani srebrni dolar v spomin zgodovinskega dogodka Sliko posebnih znamk, ki jih ie za to priliko izdala poštna uprava in pridejo v promet s 13. majem, smo že objavili. Kralj in kraljica bosta med svojim bivanjem v Kanadi imela tudi priliko videti kanadske petorke sestre Dionne, ki jim jih bodo predstavili v privatnem krogu v Torontu. Tudi te bodo v Toronto prišle s posebnim vlakom in jih bodo spremljali starši, bratje in sestre. Med potovanjem bodo morali uro v vlaku šestkrat prestaviti, ker bo vlak prešel pet različnih »časov«. V Ameriki bosta suverena prebila štiri dni, 7. junija bosta prekoračila mejo ob slapovih Niagare, kjer jih bodo pozdravili mr. IIulI, predsednik Roosevelt in njegova žena. Rooseveltova žena pred angleško kraljico ne bo napravila dvornega pokleka, ampak jo bo pozdravila s priklonom, predsednik Roosevelt ne bo oblekel nobene uniforme, ker nobene nima. Da potovanje ne bi bilo preveč utrudljivo, bo na vse; poti vsak dan samo cn uradni obed ali slavnostna pojedina. Ne bo nobenih zasebnih sprejemov, angleški kralj ne bo delil nobenih odlikovanj Pri sprejemih tudi ne bodo brali nobenih pozdravnih govorov, tudi angleška suverena ne bošfa obiskala nobenih šol ali tovarn. Da iu bo moglo videti tudi prebivalstvo izven velikih središč, bo dvorni vlak na mnogih postajah obstal za 10 minut. Triaciji - majniški vremenski mejniki Približali so se dnevi spomladanskih Medenih može. To so: sv. Pankracij, sv. Servacij, sv. Bonifacij, ki godu,jejo 12., 13., in 14. maja in jih ljudska govorica na kratko imenuje kot enega svetnika — sv. Triacij. Po starih ljudskih vremenskih pravilih prinašajo mraz in slano, zato jih kmet s skrbjo pričakuje. Za njimi pa pride 15. maja »mokra Zofija«, ki prav rada prinese, dež. Ko so ti kočljivi dnevi mimo, je mraz za nami. »Ni slane po Servacu, ni snega |>o Boni-facu,« pravi pregovor. Še pred nekaj desetletji so učeni vremenoslovci nekako posmehljivo gledali to ljudsko modrost, danes pa že uživa spoštovanje, ker jo skoraj sleherno leto pomlad sama potrjuje. Tudi letos se sv. Triacij svoji navadi ni izneveril, saj .je dežja že nad potrebo, |io hribih pa toliko novega snega, da bodo vrhovi 6e dolgo beli in Bog varuj jasn;h noči in severnega vetra! Dež "e bil za polje in zelenje sicer že zelo potreben, ker je bil april letos od sile suh in je vsa narava že vpila po kapljici močnega dežja. Pa je moral priti že maj, da je nastopilo običajno pomladansko deževje. Letos je • šele maj pokazal liste muhe, zaradi katerih jo I sicer na dobrem ali slabem glasu april. K sreči I je čas cvetja že minil in tudi ta majniški dež, čeprav ga je že nekoliko čez potrebo, ne bo na-' pravil trajnejše škode. Angleški kralj se pred odhodom v Kanado poslavlja od članov svoje vlade. Spredaj kraljica in obe princezinji, za njimi v vrsti od desne na levo sir Thomas Inskip, lord Haliiax, sir Samuel Hoare, Neville Chamberlain in lord Crewe. Pred njimi s hrbtom proti gledalcu kralj Jurij VI Slika je bila posneta na kolodvoru Waterloo v Londonu. C I S T E K Na mednarodnem kongresu kat. ženske mladine v Rimu Aprila meseca je bil v Rimu mednarodni kongres kat. deklet, organiziranih v mladinski sekciji mednaro.dne Zveze katoliških ženskih organizacij. Ta Zveza ima svoj sedež v Utrechtu na Holandskem, predseduje ji sedaj znana javrta delavka za kat. žensko gibanje ga. S t e n d -b e r g h. Zvezi je pridružen mladinski odsek, v katerem je danes organiziranih žc 4 milijone deklet' iz 22 različnih držav. Vodi jo odlično gdč. de Hemptinne iz Ganda v Belgiji. Obe mednarodni organizaciji, ki štejeta skupno 35 milijonov organiziranega katoliškega ženstva, sta tesno pridruženi cerkvenemu vodstvu. Predsednica Zveze je imenovana od sv. očeta, zaščitnik Zveze je sedaj kardinal D o 1 c i. Po izrecni želji papeža Pija XI. mora biti kongres zastopnic mladinske organizacije iz vse Zveze, ločeno, V6e štiri leta v Rimu. Tako je bil tudi letos kongres mladinskega odseka in takoj za njim kongres Zveze žena. Program kongresov je bil sestavljen po željah Pija XI. in po podrobnih navodilih vrhovnega voditelja Kat. akcije kardinala Pizzarda. ' Važno je, da je v dobi Katoliške akcije Zveza katoliških deklet vse svoje namene: združevati katoliška dekleta eveia po njihovih uigaiiizačijah za katoliško oblikovanje mladine, zbližati posamezna narodna gibanja, buditi odgovornost, ki jo ima danes katoliško dekliško gibanje, pomagati ustanavljati dekliške organizacije, kjer jih še ni — pojmovala odločno in jasno v smislu novoor-ganizirane Katoliške akcije in zato so tudi njeni kongresi prav za prav kongresi dekliške Katoliške akcije, kar se je jasno opazilo ob priliki tega ko.ngresa, iz njegovega programa in poteka, prav posebno pa iz stališča, ki ga je zavzemala do kongresa najvišja cerkvena oblast. Tudi zastopnice slovenskih organizacij Katoliške akcije so se na povabilo iz Belgije kongresa udeležile. Niso sicer še prave članice Zveze, kar ie tudi težko, ker ni med njimi še prave organizacijske skupnosti, vendar 60 prisostvovale kongresu zastopnice lastnih organizacij KA iz ljubljanske in mariborske škofije, skupaj osemnajst, pod vodstvom svojih duhovnih voditeljev. Vtisi, s katerimi se vračajo iz kongresa v večnem Rimu, so tako močni in koristni za njihovo nadaljne delo, da je prav, če z njimi seznanimo tudi širšo javnost. Prvi dan kongresa, — Kardinala Pizzardo in Dolci govorita. Ker se je priglasilo preveliko število zastopnic 31 narodov (700), se je začetek kongresa, ki je bil 6icer določen v krasni novi stavbi generalnega vodstva urštilink na Via Nomentana moral prenesti v novo dvorano dominikanskega zavoda Angelicum Dvorana je amfiteatralične oblike in gre v njo nad tisoč udeležencev. Pred začetkom je bil v dvorani slovesni »Pridi sv. Duh«, ki ga je pel kardinal Pizzardo. Kongresištiiij« so bč nato zbrale v dvorani, ki je dobila takoj slikovito lice. Prihajale so Belgijke v svojih belih in modrih ba-retkah, zbirale so se Holandke v značilnih krojih njihovih gibanj, močno so se odražale bele obleke Italijank in posebno nastop Američank itd. Vmes pa so hodile zastopnice posameznih narodov, ki so tako daleč, da večjih delegacij niso mogle poslati. Bila ie tam gdč. Lo-pa-hong, hčerka znanega kitajskega bogataša in dobrotnika rc-vežev, ki je bil zavratno umorjen. Ob njej Indijka v posebni noši. zastopnica iz Venezuele, Nove Zelandije, Japonske Južne Afrike itd Posebno pozornost so zbudile v črno narodno nošo oblečene štiri Španke, ki so vse v svojih družinah objokovale po več mučenccv in tudi njihova zastava je bila v množici drugih, ki so obdale kon-gresistinje nekai posebnega: oškropljena jc bila s krvjo članic dekliške Kat. akcije v Madridu. Ko so jo pri avdienci pokazali svetemu očetu, jo je s spoštovanjem poljubil. Navdušen je bil sprejem kardinala Pizzarda, ki je sicer zgledal utrujen, ali vendar poln dobrohotnosti do kongresa, kar je bilo razvidno iz nagovora, ki ga jc v lepi francoščini prosto govoril dekletom. Pozdravil jih kot izbrana dekleta, ki so prišla bliže svetemu očetu, da natančnejše slišijo njegova navodila Rim naj jih nauči predvsem praznosti vsega, kar ni Kristus, Kaj V6e ie šlo po Via Appia svetno veličastnega in bogatega in kje je sedaj vse to Edino, kar je Kristusa ljubilo in posnemalo, to jc ostalo večno in tako jc še tudi danes Zato naj si zapomnijo posebno troje: odklanjanje vsega, kar ie prazna nečimer-nost, ljubezen do žrtve in združenje z Bogom Očetom. »Poklicane ste k sodelovanju, po«tanite Kristusova slava, ki vas ic — moderne apostole — v trenutku svojega trpljenja gledal s posebno tolažbo.« Izredno topli nagovor so vsi sprejeli z velikim navdušenjem Za njim je predsedstvo kongresa prevzel kardinal-protektor Dolci in ime! tudi francoski nagovor, iz katerega posnemamo 1< sledeče stavke; »Vesel sem z vami te resnične »internacionalc«, ki jo predstavljate in samo želim, da nič ne bi skalilo dragoccne edinosti. Zato morale zvesto izpolnjevati vsa navodila, ki jih sv. stolica daje za Katoliško akcijo, nc da bi o njih razpravljale Treba se bo včasih upreti prizadevanju drugih osredij, ki bi vas z napačnim vabami rada spravila k sebi Zavedajte se vedno, da vse, kar povzroča needinost, zmanjšuje notranje sile medsebojne povezanosti « Po govoru kard.-protektorja, čigar škrlat je razlival posebno slavnostno razpoloženje v velik dvorani, ie predsednica Zveze gdč, de Hemptinne podala kratko poročilo čez štiriletno dobo oc1 zadnjega kongresa. Izredno veliko in važno delo te svetovne dekliške organizacije, edine priznane od sv Stolice, je bilo še posebno jasno v zve? s poročili iz posameznih zastopanih dežel Pogumno so stopala dekleta vsega sveta na govorniški oder ter poročala o vedno živahnejšem dekliškem delu in gibanju za zmago Kristusa Kralja v svetu Internacionalno zborovanje je zanimivr podčrtavala manifestacija, ko so bile klicane posamezne delegacije in jih je ves zbor pozdravil Posebno toplega sprejema {e bila deležna močnf delegacija slovenskih katoliških deklet, k se je sedaj prvič udeležila mednarodnega katoliškega dekliškega gibanja. (Dalje.j 2}\0J&4te, novice Koledar Četrtek, 11. maja: Frančišek Hieronini; Ma-mert, škof. — Zadnji krajec ob 11.40. Herschel napoveduje veliko dežja. Petek, 12. maja: Pankracij in tovariši, mu-čenči; Nerej in Ahilej, mučenca. Novi grobovi ■f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Gisy Kleinschrodt pl. Frankheimb, vdova po generalmajorju. Pogreb bo izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice v petek ob 5 popoldne na pokopališče k Sv. Križu. — V Splošni bolniinioi je umrla gospa Ana Cuznk. Pogreb bo danes ob 4 popoldne na pokopališče pri Sv. Križu. Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Smrt slovenskega fanta pri vojakih Pred nekaj dnevi je nenadoma umrl v Skoplju, kjer je služil svoj kadrovski rok, Alberl Pavšek. Pokojni je bil zelo delaven član FO v sa-lezijanskem mladinskem domu na Rakovniku, kjer se jo zelo uspešno udejstvo-vai v raznih sekcijah. Ril je tudi navdušen šporinik in se je posebno zanimal za nogomet in smučanje, z veseljem jo sodeloval pri godbi, na odru, pri vsetn tem pa je bil dober katoliški fant. Vest o njegovi smrti je močno pretresla vso rakovniško okolico, kjer je bil pokojni splošno znan in priljubljen. Tovariši in prijatelji mu pripravljajo lep pogreb, ki bo le dni, ko bodo prepeljali pokojnikovo truplo iz Skoplja v Ljubljano. Naj blagi fant počiva v Bogu! Žalujoči družini ob tako hudi izgubi naše iskreno sožaljel Osebne novice — Poročila sta se v župni cerkvi v Kostanjevici g. Andrej Štricelj, lesni trgovec iz Semiča, in gdč. Jožica Kržičnik iz Kostanjevice. Obilo sreče I Opozorilo V objavi izida nagradnega žrebanja »Slovenca« se je vrinila neljuba napaka, in sicer ta, da je tiskarski škrat ponekod spremenil brzoparilni lonec v brzoparilnik. Brzo-parilnikov ni bilo razpisanih, pač pa samo brzoparilni lonci (tvrdke C. Podržaj, Ig pri Ljubljani), katere dobe torej tudi tisti, za katere je bilo objavljeno, da so dobili brzoparilnik I Uprava »Slovenca«. slučaj slabega vremena je tudi v Laškem vse preskrbljeno. — Kamniška podružnica Slomškove družbe zboruje v nedeljo, 14. maja ob 10 na Rovah. Predava g. kaplan Mikuž »Zgodovinska in idejna opravičenost sodelovanja šole s Cerkvijo«. Nato sledi predsednikovo poročilo in določitev članarine. — Skupne sv. maše na Rovah ne bo, pač pa je v Radomljah. — Po zborovanju naj bi vsi udeleženci ostali tudi na družabnem sestanku. — Člani, pridite polnoštevilno in povabite tudi vse naše prijatelje, Sardelna pasta „NEPT(JN" je na višku kvalitete — proizvod največjih domačih tavam sardin >Ncptun«, d. d. Split. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 10. t. m. je objavljeno »Navodilo za izvrševanje uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi«, dalje »Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi«, »Spremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku«, »Popravek sprememb in dopolnitev pravilnika o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin«, »Sprememba in dopolnitev odredbe o pristojbinah zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani« in »Naredba o prepovedi razpečavanja čokoladnih tablic z igralnimi karticami«. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravue »Franz-Josef« grenčice. — Glavni odbor društva Rdečega križa je dal izdelati sliko Nj. Vel. kralja Petra II„ ki je zelo priporočljiva za razne urade, organizacije, javne lokale, kakor tudi za zasebnike. Slika je izdelana v dveh velikostih, v formatu 59X74 velja 20 din, v veliko.sti 29X37 10 din. Slike morete naročiti pri Sekciji Podmladka Rdečega križa, Ljubljana, Gosposvwetska cesta 2/II. — Za Binkošti v Benetke za 450 din s hrano in stanovanjem: v Trst in Gorico. Prijave sprejema izlelna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ul., tel. 22-50. — Slabotne, slabokrvne in počitka potrebne čitatelje opozarjamo na znano »Serravallo« kina-vino z železom, o katerem se je nad 10.000 zdravnikov pohvalno izrazilo. Dobiva se v vseh lekarnah. Reg. S. 3290 od 24. II. 1933. — Spominski zbornik Slovenije. Uprava založbe »Jubilej« sporoča, da se je zaradi zelo naraslega obsega Spominskega zbornika Slovenije povišala za nove naročnike subskripcijskn cena na 200 din. — Mladinsko cerkvene pesmi. Frančiškanski samostan v Ljubljani je izdal zbirko mladinskih cerkvenih zborov. Zbirka obsega 15 napevov: za sv. obhajilo, Marijine, majniške, svetniške ter za prvo sv. obhajilo. Vse skladbe so lahke, zmogli jih bodo vsi naši zbori. Zbirko priporočamo uprav, šol, g. katehetom, zavodom itd. Cena 10 dinarjev. Naroča se pri predstojništvu frančiškanskega samostana v Ljubljani. Marijin trg št. 4. — Za 4 dni v Gorico—Trst ali v Padovo— Benetke z avtom po Vipavski dolini: preloženo z dne 18. inaja na 21. maja. Najlepši majniški romarski izlet ob romanju na Sveto goro in na grob sv. Aniona v Padovo po našem priljubljenem sporedu v tehnični izvedbi Tujsko • prometne zveze. Vpisujemo še danes in jutri. Cene: do Gorice— Trsta 150 dni, do Padove—Benetk 280 din. Prijave in pojasnila: »Družina božjega sveta«, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17. v — Belokranjci, veselite sel Vaše prošnje in »tožbe« so uspele: ker se ne boste vozili od Zagreba, plačate 6amo 100 din (in ne kakor drugi 110 din) za priljubljeno binkoštno romanje k M. B. na Trgat z izletom po morju v prelepo Ma-linsko na otoku Krku. Do Karlovca pa imate polovično voznino. Pošljite denar do 15. maja romarskemu vodstvu »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17 Navodila dobite takoj po prejemu denarja. Ne zamudite prilike! — Nesreče. V Zgornjem Tuhinju je 15 letni posestnikov sin Anton Kadunc padel pod voz, ki je šel čezenj in ga hudo poškodoval po rokah in po životu. — Pri Sv. Ani nad Tržičem je posestnik Jožef Ahačič podiral drevesa. Med delom pa ga je drevo s tako silo oplazilo po nogi, da mu jo je zlomilo. — V Št. Rupertu na Dolenjskem je štiriletni sinček občinskega tajnika Kurenta pred domačo hišo tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — Samomor Slovenca v Splitu. Na Marjanu pri Splitu so našli obešenega neznanega moškega. Dokumentov ni imel nobenih pri sebi, samo dve prazni denarnici. Šele pozneje je policija ugotovila, da je obešenec zastopnik pančevskega parnega mlina v Veliki Kikindi, 51-letni Franc Strniša, doma iz Novega mesta. V Split se je pripeljal Strniša s parnikom s Sušaka. Kaj je vzrok, da je šel Strniša prostovoljno v smrt, še niso mogli ugotoviti. po dki&ovi •nuisrnnsiiiinitiuuunraiiuniinnouujiajnui u rt™Ruinnn(nuuy1 nniituiiiiTminattnnuauiiiKti j ujstinnn mumnumi nsnituiffiliiiioiv * Smrt uglednega hrvatskega znanstvenika in politika. V Zagrebu je v torek umrl upokojeni vseučiliški profesor in bivši ban savske banovine dr. Josip Šilovič. Pokojnik se je posvetil akademski karieri in je bil 1894 imenovan za rednega profesorjn zagrebške univerze, kjer je, prevzel stolico za civilni pravdni in nepravdni postopek.. Tri leta kasneje pa je zamenjal svoje predmete* in poslej predaval kazensko pravo in kazenski postopek ter pravno filozofijo. Ivot pravnik je na-jiisal mnogo odličnih del in pravnih učbenikov. Bil je tudi urednik pravne revije »Mesečnik«. V političnem življenju je sodeloval kot unionistični narodni poslanec (madžaron) v hrvatskem saboru in kot delegat v skupnem ogrsko-hrvatskem saboru v Budimpešti, leta 1929 pa je po uvedbi Preko 10.000 zdravniških priznanj 1 Zeleznato KINA-VINO ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV, Izvrsten okus — Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica Din 77'-, _pollitrska Din 48'-, četrtlitrska Din 32'-, ReR. S, br. 3290 od 24, II. 1933. — Mesto univerzitetnega docenta na teološki fakulteti za folozofijo, pedagogiko in metodiko verskega nauka in mesto izrednega profesorja na juridični fakulteti za ustavno pravo in teorijo o državi razpisuje rektorat Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Pogoji so razvidni iz razpisa v »Službenih novinaiit št. 162. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani ima svojo VIII. redno letno skupščino v nedeljo, dne 14. t. m. ol> 10 z običajnim dnevnim redom v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Zveza želi, da se te skupščine udeleže po svojih delegatih brez izjeme vse njene krajevne edinice. — Prijateljski sestanek delegatov na predvečer v restavraciji »Slamič< odpade, ker se je javilo prepičlo število udeležencev. — V imenik zdravnikov Zdravniške zbornico za dravsko banovino so bili vpisani: dr. Leon Matajc, zdravnik v Stražišču pri Kranju; dr. Rozina Debevc. zdravnica, in dr. Marij Avčin, zdravnik v Ljubljani. — Izlet društva »Pravnik« v nedeljo 14 maja v Rimske toplice—Laško bo ob vsakem vremenu Za slučaj slabega vremena je predviden izlet po krajši poti ob levem bregu Savinje (2 uri hoda), ki prihaja v poštev tudi sicer za dotične, katerim bi hoja čez sv. Mihael Nla predolga. Za iKaj ^KoviteJ >Narodov< si/ar je zadnjič milo potožil, kako ima Ljubljana premalo zelenja, čeprav se po njegovi lastni trditvi razprostirajo na vzhodni in zapadni strani mesta širni gozdovi. Neizrečeno se boji, da ne bi zazidali vrta za Narodnim domom in bi se vsi prebivalci Ljubljane v krat kem zadušili. Tivoli, ki je ob središču Ljubljane, je zanje že daleč tam za mestoml l'si drugi mestni parki in nasadi ter zasebni vrtovi z gozdovi in zeleno okolico so sitarju še vse premalo. — Bridko tarna, da sedaj hočejo tisti, ki bi morali skrbeti za čim več javnih nasadov in drevja, sami uničiti še to. kar imamo. Kaj pravile, ali ne bi bilo bolj prav, če bi sitar vprašal v Narodnem domu, kako ie bilo tedaj, ko je mestna občina ljubljanska dovolila zazidati za park namen jeni Tabor in je od Tivolija odtrgala prav velik kos za telovadišče Sokola v Narodnem domu. Naj sitar torej podreza tamkaj. vaj hndn malo tint j dosledni in. najprej Ljubljani vrnejo vzete ji parke. absolutizma postal prvi šestojanuarski ban savske banovine. Njegovo politično delovanje mu zaradi oportunistične note ni moglo prinesti popularnosti med hrvatskim narodom. * Najstarejši frančiškanski samostan v Bosni praznuje letos 600-letnico obstoja. Je to samostan v Kraljevi sutjesci (soteski), ki je bil v teku te dolge dobe večkrat porušen, pa vedno spel na nnvo zgrajen. Samostan ima izredno bogato knjižnico. V njem je pokopan tudi predzadnji bosanski kralj Stjepan Toma. * Nove Bafine tovarno. V Borovo je prišlo na povabilo glavnega ravnatelja g. Maksimoviča 22 kmetov, ki stanujejo v okraju Visoko v Bosni. Pogodili so se za zemljišča, kjer bo Bata zgradil novo tovarno za usnje in čevlje. Kmetje so prodali zemljišče po 5—(j din za kvadratni meter. Bafa bo še letos začel graditi tovarno, v kateri bodo zaposleni v prvi vrsti sedanji lastniki zemljišča. Poleg tega se je Bata zavezal, da bo zgradil tudi cerkev, džamijo in ljudsko šolo. Poleg te tovarno bo Bata zgradil tudi tovarno za gumi v Valjevu, tekstilno tovarno v Brčkem in tovarno za stroje v Bosanskem Novem. * 50 konjskih dirk in 5 konjskih razstav bodo letos priredili v vrbaski banovini. * Boj hrabrega dekleta t volkom. V bližini vnsi Gornji Rovac pri Kolašinu je pasla ovce pa-stirica Ikonija Bulatovič. Nenadoma je zagledala velikega volka, ki je vdrl v njeno čredo. Ovce so se razbežale, Ikonija pa je pogumno planila nad volka, čeprav je bila oborožena samo s palico. Sreča je bila, dn je volk z eno nogo vlekel za seboj past, v katero se je v gozdu ujel. Junaško dekle ga je toliko časa obdelovalo s palico, da je poginil. Boj je bil hud in je trajal nad pol ure. Dekle je dobilo pri boju samo nekaj nenevarnih prask. * Nn poročni dan gn je dnlotega smrtna nesreča. V vasi Sikirice pri Paračinu so bili v hiši bogatega kmeta Veljkoviča zbrani številni gostje, ki jih je domačin povabil, da prisostvujejo ženi tovanjski m slovesnostim ob priliki poroke njegovega 24-letnega sina. Naenkrat pa je iz sobe, v kateri se je ženin oblačil za poroko v cerkvi, odjek nil strel. Prestrašeni gostje so planili v sobo, kjer so zagledali ženina, ležečega nn tleh v mlaki krvi. Nesrečri fant je hotel s svojim samokresom izpaliti nekaj strelov v zrak v znak veselja, toda pri tem se mu je samokres predčasno sprožil in strel ga je zadel v srce. Kakako so cigani proslavili Jurjov dan. V bližini naselja Muminovace v Bosni je pretekli leden postavila šotore večja skupina ciganov, ki so se odločili, da bodo tam proslavili praznik sv. Jurija. Ze v ranem jutru 6e je pričela velikanska pojedina, ki jo je spremljala divja ciganska godba. Cigani so se mastili s purani, kokošmi, mladimi prašiči in drugimi dobrotami ter vse to krepko zalivali z vinom in žganjem. Razume se, da so vse to nakradli. Do ljudi, ki so hodili mimo njihovega tabora, so bili silno vljudni in so vsakega povabili, da podeluje pri pojedini. Proti večeru pa je nastal v taboru velik alarm. Kakor bi mignil, sta se postrojili dve bojni vrsti, ki sta se v naslednjih trenutkih že zagnali druga proti drugi. Nastal je divji pretep, v katerem so se bliskali noži, lomili koli in lučalo kamenje. Vzrok nenadnemu spopadu je bila ženska, glede katere se dve družini nista mogli sporazumeti zaradi odkupne cene. Pretep je trajal pozno v noč, na bojišču pa je ostalo več hujše in lažje ranjenih ciganov. Ženin je pobegnil brez neveste, kajti njegova stranka je bila v pretepu premagana. Na kraju pretepa so cigani pustili tudi bogate ostanke pojedine, ki so kar prav prišli revnim okoliškim prebivalcem. * Oče poslal sina z grozilnim pismom. K trgovcu Arnoldu Mickiju v Varaždinu je te dni prišel neki 7-letni deček in mu izročil pismo, naslovljeno nanj. V pismu je tgovec bral, da mora po dečku takoj poslati 1000 din, sicer bo ubit. Trgovec je dečka pridržal in poklical policijo. Na policiji je deček povedal, da ga je s pismom poslal njegov oče in mu naročil, naj ga odda trgovcu. Ne ve pa, kaj je v pismu napisanega. Povedal je, da se piše Stjepan Pomper in da je doma v Gorjancu, nedaleč od Varaždina. Pom-perja so naslednji dan aretirali in ga izročili sodišču. * Med tračnicami zaspal. V bližini Trnave pri Sanskem mostu je neki devetletni deček pase! krave. Deček se je vlegel med tračnice in trdno zaspal. Zaspal je tako trdno, da ni slišal grmenja prihajajočega vlaka. Vlak je zdrdral preko dečka, ki se je prebudil šele, ko je bil vlak že mnno. Ostal je povsem nepoškodovan in je nato naprej pasel krave, kakor da se ni prav nič zgodilo. * Petletni otrok padel v vodnjak. V Novi Pazovi se je z drugimi otroki igral petletni Jakob octnvald pri vodnjaku. Naenkrat je otroku spodrsnilo in padel je v vodnjak. K sreči se je opri-3 -, ?.e( .ra,.in se krePko držal zanj, dokler niso prihiteli ljudje in ga v zadnjem trenutku rešili smrti. * Smrtna nesreča v gozdu. Posestnik Henrik Jung iz Nove Pazove je v gozdu z drugimi kmeti podiral drevesa. Med delom pa ga je veja drevesa, ki je padalo na tla, udarila s tako silo, da je obležal mrtev. * Zverinska ženska. V Pakracu je Stjepan Vrabec živel na koruzi z Ano Novak! Preteklo nedeljo je prišel pijan domov ter legel v posteljo, da bi se prespal. Njegova priležnica je šla ven, nabasala puško, se vrnila in ga ustrelila. Ko se je Vrabec mrtev zvalil s postelje na tla, ga je nečloveška zena začela razkosava« s sekiro in nožem Odsekala mu je glavo, roke in noge in jih začela sezigati. Pri tem poslu pa sta jo zalotila Vrabčeva brata, ki sta sumila, da se ie moralo nekaj zgoditi. En brat je našel pod posteljo umivalnik in v njem glavo nesrečnega brata, ftovakovo so zaprli. Anekdota V Franciji je bila za časa kraljev navada, da so pri rojstvu prestolonaslednika mlada dekleta, ki so se hotela poročiti, dobila o države skrbno sestavljeno balo, pri kateri ni prav nič potrebnega manjkalo. Ko je nekoč zopet neki prestolonaslednik zagledal luč sveta in se je zopet priglasilo veliko ze slarejših in mlajših devic, ki hi se rade poročile, je prišlo v grad tudi mlado dekle z dežele, dn bi se vpisalo v listo zakonskih kandida-tinj. Uradnik ji je pri tem pomagal in je poučeval dekle: »Tako, in v to rubriko morate vpisati ime vašega ženina.« Tu pa se je podeželska lepotica silno prestrašila in je zajokala: Ženina? Jaz — jaz še nimam nobenega — misiiia sem, da bom tu dobila vse.« Ljubljana, 11. maja Gledalce Drama: Četrtek, 11.: zaprto. (Gostovanje v Celju: Othello). — Petek, 12., ob 15: Upniki, na plani Dijaška predstava. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota, 13,: Utopljenca. Red A. — Nedelja, 14.: Zene na Niska-vuoriju. Izven. Izredno znižane cene od 14 dni navzdol. Zaradi gostovanja v Splitu ln Sibeniku ostane opera v tem ča6u v Ljubljani zaprta, Radio Ljubljana Četrtek, 11 maja: 12 Odmevi iz Češke (plošče) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 Harmonika solo, igra g. Pilih Rudolf — 14 Napovedi — 18 Slovenske vojaške pesmi (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura. Telovadno predavanje — 19.80 Deset minut zabave — 20 Prenos pevskega koncerta it zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano) — 22.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert Radijskega orkestra. Drugi programi Četrtek. 11. maja: Belgrad: 20 Humor, 21 Narodne pesmi — Zagreb: 20 Komorna glasba, 20.30 Kolaričeve skladbe, 21 Zabavni koncert — Praga: 20 Orekstralni koncert, 20.45 Vokalni koncert, 21.10 Iz Smetanove opere »Libuša« — Bratislava: 20.30 Igra, 21.15 Orkestralni koncert, 22 Slovaške narodne - Sofija: 19 30 Orkestralni koncert — Varšava: 20.15 Lahka glasba, 21 Kvartet, 22 Simfonični koncert, 23.05 Poljska glasba — Budimpešta: 20.50 Orkestralni koncert, 22 Trio, 23.20 Ciganski orkester — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert. 21 Rosinijeva opera »Viljem Telk — Rim-Bari: 21 Simfonični koncert — Dunaj: 20.15 Pihala — Berlin-Monakovo: 21.15 Operetna glasba — KBmgsberg: 20.15 Nicolaijeva opereta »Vesele žene Vindsorske«. Prireditve in zabave V ponedeljek 15. maja ob 6.15 nastopijo na produkciji v Hubadovi dvorani gojenci dramat-»kega oddelka iz šole prof. Šesta. Spored priobčimo jutri. Sestanki Muzejsko društvo za Slovenijo bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek, U. t. m. ob 17 v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani. F. O. sv. Peter ima drevi po šmarnicah svoj redni fant sestanek s predavanjem. Potovanje v fariz. — Ker je to zadnji sestanek pred tekmami, zato ie udeležba za vse strogo obvezna. Občni zbor pomočniškega združenja trgovcev v Ljubljani bo dne 16. maja ob 20 v dvorani Trgovskega doma. Dnevni red: ©titan je zapisnikn zadnjega občnega zbora, poročilo lunkcijonarjev odbora, nadomestne volitve, slučajnosti. Dolžnost vseh trgovskih sotrudnikov in sotrudnic je, da se tega občnega zbora udeleže. Lekarne Nočno službo, imajo; mr. Bakarčič, Sv. Jakoba irg 3; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Mur-mayer, Sv. Petra c. 78. Dolžnost vsakega katoličana je, da zastopa vsak dan, ob vsaki uri in povsod idejo kongresa Kristusa Kralja! številni darovi naj omogočijo izvedbo tega kongresa! Zborovanje ljubljanskih obrtnikov Te dni je imelo Skupno združenje obrtnikov v Ljubljani svojo redno letno skupščino. Udeležba je bila prav lepa Skupščino je vodil predsednik g. Anton Kovniil, ki je pozdravil med drugimi tudi podpredsednika zbornice za TOI g Ivana Oprtna in zastopnika mestnega županstva g dr. treliha. Počastil je tudi spomin umrlega pečar-skega mojstra Ernesta Zuniia. Združenje je v preteklem poslovnem letu skrbno zasledovalo vse za obrtništvo važne pojave, predvsem pa je polagalo važnost borbi proti šušmarstvu, ki kljub pritožbam vsega obrtništva zavzema vedno večji obseg ker oblasti šušmarje premalo ali pa sploh nič ne kaznujejo. Obrtnonadaljevalno šolstvo ne odgovarja več zahtevam današnjega časa in je potrebno temeljite remedure. Zlasti bi bilo potrebno, da se uvede v te sole več strokovnega pouka Združenje šteje nad 400 članov in je po šte-yi u člans va na tretjem mestu v Sloveniji. V preteklem letuje imelo združenje 17.926 din dohod-rsiVli -2 d,"arjeX ^datkov, prebitek je znašal i^nn !tnarJeV' P.rer"£,un leto 1939, ki znaša 15.200 dinarjev, je bil soglasno sprejet. n, • .v",l,vah nove uprave je bil ponovno z velikim odobravanjem soglasno izvoljen za predsednika g. Anton Kovačič, pečarski mojster iz Ljubljane za podpredsednika pa sodarski mojster Fran Repič^ V upravo so bili izvoljeni še: Vinko Batte-lino. Joško Medved, Ignacij Mostar. Lovro Sebenik, Ivan Sede , Franc Zaje iz Dola, Anton Anzelc, Anton Ferkolj. Alojzij Frbežar z Iga in Vajentin Janežič s Psate. Predsednik obrtnega odseka zbornice za TOI g. Ivan Ogrm ie v daljšem govoru navzočnim opisal delovanje zbornice. Omenjal je novelizacijo obrtnega zakona, uredbo o zavarovanju obrtništva za primer starosti, onemoglosti in smrti, ki bo verjetno kmalu uveljavljena, dalje reformo plačevanja pridobnine, reformo obrtnonadaljevalnega šolstva, ki bo v kratkem izvedena. Zlasti je poudarjal potrebo obrtnega doma v Ljubljani, v katerem bi imelo naše obrtništvo svoje zatočišče. Izvajanja R- Ognna so vsi navzočni odobrili z velikim navdušenjem. G dr. Frelih je pojasnil delo, ki ga opravlja mestno županstvo pri zatiranju protizakonitega obratovanja in je prosil navzočne, naj pri svojih ovadbah navedejo vedno točne podatke in dokaze, s čimer bodo mestnemu županstvu olajšali delo. obenem pa bo ovadba uspešnejša, ker ne bo treba iskali dokazov in bo odpadlo dolgotrajno zasliševanje. Na predlog predsednika g. Rovalila je skupščina soglasno sklenila ustanoviti pri združenju posmrtninski fond, v katerega bodo plačevali vsi člani. Iz tega fonda se bo plačevala družini umrlega člana podpora za poerebne stroške. Prav jako je skupščina sklenila povišati inkorporacijsko nrll 6tojbino pri združenju UUBII4N4 Akademija ljubljanske srednješolske mladine v pripravo na kongres Kristusa Kralja Prof. Tome: Kristus Kralj. Zbor zavoda sv. Stanislava. — Slavnostni govor. Dijak III. real. gimn. — Kletnenčič: Majniška pesem Jezusu. Zbor zavoda sv. Stanislava. — M. Elizabeta: Našemu Kralju. Dijakinja II. real. gimn. — Gloria iz 11. koralne maše: Fons Bomitatis. Gojenke uršu-linskih šol. — Suhadolnik: Oče naš. Dijaki zavoda sv. Stanislava. — L. J. Žabkar: Mi mladi Kristusu Kralju, Dijaki I. realne gimnazije. — Haydn: Arija iz oratorija Stvarjenje. Dijakinja II. real. gimn. — Reger: Uspavanka. Dijakinja II. real. gimn. — Schubert: Vsemogočnost. Dijakinja II. real. gimn. Pri klavirju g. J. Osana. — Žitnik: Prošnja pesem. Dijak učiteljske šole. — Dr. Doli-nar: O lepa Rožica Marija. Dijakinja mestne ženske gimnazije. — Dr. Dolinar: Moja luč. Dijakinji mestne ženske gimn. — J. Š.: Kristus, naš vodnik. Dijaki klas. gimn. — Dr. Kimovec: Hvalite Gospoda. Zbor »alezijanskih goijencev. — Dr. Gr-žinčič: Aklamacije. Zbor salezijanskih gojencev. Prireditev bo v veliki dvorani hotela »Union« 14. inaja 1939. — Pričetek ob pol 11 dopoldne. Vstopnice se dobijo pri Pax et bonum. Sedeži po 12, 10, 8 in 6 din, stojišča 2 din. Za dijake balkonski sedeži po 4 in 3 din če kupijo vstopnice do sobote zvečer. OR 50-LETNICI USTANOVITVE ZA BIRMO URE IN ZLATNINE PO NAJNIŽJIH CENAH LUD. ČERNE Ljubljana, Wolfova nlica 3 1 Umetniška razstava Lavrinova-Remčeva-Gor- jup v Jakopičevem paviljonu je dnevno odprta od 9 zjutraj do 19 zvečer. 1 Rešimo mladino pred alkoholizmom. Liga proti alkoholizmu je na podlagi 6vojega dosedanjega dela smatrala za potrebno, da posveti vso pozornost vprašanju zaščite mladine pred alkoholom. Zato je za letošnji treznostni teden določila geslo: »Rešimo mladino pred alkoholizmom«. V zvezi s tem sklicuje zborovanje za soboto 13. t. m. s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev tedna. 2. Vpliv alkohola na dedno snov (predava dr. Božo Škerlj). 3. Prehrana otrok in alkohol (predava dr. I. Pire). 4. Alkoholizem in vzgoja mladine (predaval dr. Stanko Gogala). 5. Zaščita mladine pred alkoholizmom s pravnega 6tališča (predava univ, prof. A. Maklecov). 6. Organizacija za obrambo mladine pred alkoholizmom (6trok. učitelj Vojko Jagodič). Po predavanjih je na programu razgovor in končno sprejetje predlogov, odn. resolucije v smislu gornjega gesla. Namen zborovanja je predvsem ta, da vsestransko osvetli vprašanje alkoholizma med slovensko mladino in določi smernice za nadaljnje delo v tem pogledu. Zborovanje bo v soboto 13. t. m. ob 9 dopoldne v magistratni sejni dvorani. (Iz pMtfffitf" Lige proti alkoholizmu na Gosposvetski c. 2/II.) Botrice - botri I Birmanska darila najceneje v veliki izbiri pri stari tvrdki Jos. EBERLE (Švicarske ure, zlatnina, srebrnina itd.) Ljubljana, Tyrševa 2 (palača hotela »Slon«) 1 Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi 21. t. m. svoj društveni izlet na Zaplaz pri Čatežu. Odhod iz Ljubljane z osebnim vlakom ob 8.05 zjutraj do postaje Velike Loke. Po prihodu na Zaplaz okoli 11 bo skupna sv. maša z ljudskim petjem, nato skupno kosilo. Popoldne piknik s prosto zabavo. Popoldne ob 4 šmarnice z ljudskim petjem in nalo povratek v Ljubljano, kamor dospemo ob 20.30. Stroški za vožnjo in prehrano bodo znašali okoli 35 din. Obvezne prijave za izlet sprejema pisarna Pax et bonum v frančiškanskem prehodu najpozneje do 18. t. m. Vsi člani in prijatelji naše prosvete vljudno vabljeni! 1 Idrijčani obiščemo 14. maja Zaplaz na Dolenjskem. Odhod iz Ljubljane ob 7.48, prihod v Veliko Loko ob 9.30. Odhod iz Velike Loke ob 19, prihod v Ljubljano ob 20.38. Od postaje do Za-plaza je dobro uro hoda. Nedeijska povratna vozovnica 21 din. — V Zaplazu je komponiral, ko je iskal tam v zadnjih letih mir in zdravje, pokojni naš Zorko. Marsikatera njegovih skladb, ki se že poje in ki se bo pela, je bila tam porojena. .Veselilo nas bo, če se nam pridružijo na tem romanju njegovi nekdanji prijatelji pevci, da se zlijeta radostni krik letošnje prelepe pomladi in Zorkova pesem v eno in da bo počaščen njegov spomin. Mašo zadušnico za pok. Zorkom bo daroval duhovnik Idrijčan. 1 Opozarjamo na veliki koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki bo na bin-koštno nedeljo popoldne v Postojnski jami. Na binkoštno nedeljo bo vozil iz Ljubljane v Postojno in nazaj posebni vlak. Vsi stroški s potnim listom vred znašajo 75 din. Prijave sprejema Putnik. 1 Javno cepljenje proti kozam v vsej mestni občini ljubljanski se prične v torek 16. t. m. Cepljenje bo v posameznih odsekih mesta po programu, kakor je razvidno iz lepakov, nabitih na vseh javnih razglasnih deskah, prav tako pa tudi na cerkvah, šolah itd. Starše ponovno opozarjamo, da je cepljenje obvezno in da je vsak neopravičen zaostanek po zakonu strogo kazniv. 1 Srajce, kravate, Karničnik, Nebotičnik. 1 Džim iz džungle, legendarna figura slavnega risarja Aleksa Reymonda, ki je ustvaril s svojo čudovito fantazijo enega najbolj senzacionalnih risanih romanov, bo tokrat na filmskem platnu tudi v Ljubljani. Mladina, kakor tudi odrasli so ga neštetokrat z zanimanjem in velikim pričakovanjem gledali v vseh mogočih svetovnih časnikih ter je nedvomno, da bo vzbudil tudi pri nas vsestransko zanimanje. Režiserja Ford Beebe in Cliford Smith sta napravila iz tega romana enega najmonumentalnejših pustolovskih džun-glovskih filmov v dveh ogromnih delih. Na sporedu ima film kino Sloga od petka dalje. I. del tega filma do vključno ponedeljka 15. t. m., drugi dei pa prihodnji teden od torka 16. t. m. do vključno petka 19. t. m. Ogled filma prav toplo priporočamo. 1 Stenice, molje in drug mrčes uničuje z edino učinkovitim sredstvom le mestni desinfekcijski zavod. Informacije daje mestni fizikat. 1 Nemogoč prehod. Prebivalci Florijanske ulice in Karlovške ceste so upali, da bodo mogli ob delih pri obnovitvi tramvaja na Starem in Mestnem trgu hoditi vsaj po Grudnovem nabrežju in da jim ne bo treba delati velikega ovinka čez Sv. Jakoba most na Breg. Res je težaven prehod čez Stari in Mestni trg, toda na Grudnovem obrežju pa bi morali imeti delavci nekoliko obzira do občinstva, ki hiti v sredino mesta po opravkih. Blatna ilovica ne sine ljudem padati na obleko! Na nabrežju je dovolj prostora, da bi mogli vozniki gradiva nekoliko prizanesti občinstvu, kar jim ne bi prizadevalo nobenih težavi Jesenice Lepa godovna in poročna darila ima na izbiro trgovina Krekov dom. Celje c Ljubljanska drama uprizori drevi ob pol 8 v celjskem mestnem gledališču Shakespearovo tragedijo »Othello«. Predstava je zadnja v tej sezoni za abonma. Neabonenti dobe vstopnice v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Začetek točno ob pol 8. c Osebna vest. Za manipulanta IX. skupine na celjski pošti je napredoval g. Zabel Ivan. Upokojen je inšpektor V. skupine g. Gams Drago. c Okrajni odbor društva Rdečega križa v Celju je organiziral že več samarijanskih in bol-ničarskih tečajev, v katerih se je izvežbalo že precejšne število samarijanov in prostovoljnih bolničarjev. Današnja doba pa nalaga našemu društvu še posebno skrb in pažnjo organiziranju teh tečajev; zato se bo v drugi polovici meseca maja pričel ponovno samarijanski tečaj. Prijave se sprejemajo še do 15. maja na mestnem fizikatu (soba št. 23). Predavanja bodo dvakrat tedensko ob večernih urah v Zdravstvenem domu. c Fotografijo trojčkov, ki smo jo priobčili v včerajšnji številki, nam je dal na razpolago celjski fotograf g. Ivan Kvas, Dečkov trg, za kar se mu iskreno zahvaljujemo! c Mestna občina celjska razpisuje ofertalno dobavo sledečih količin kuriva za preračunsko leto 1939-40: 60 ton premoga kockovca za peči uradnih prostorov in šol. 140 ton premoga kockovca za mestno zavetišče in klavnico, 150 ton grahovca za mestno kopališče, 150 ton koksa za centralne peči v osnovni šoli in uradnih prostorih. V kolkovanih ponudbah, ki jih je vložiti do vključno 10. junija do 12 ure, je navesti ceno za eno tono kuriva franko posamezna skladišča kuriva. V tej ponudbi je navesti tudi even. nižjo ceno za primer, da bi se med preračunskim letom, izkazala potreba povišane dobave kuriva preko razpisane množine. Ponudbe se morajo vložiti pri mestnem poglavarstvu v Celju v zaprtih ovojih z napisom »Ponudba za dobavo kuriva«. Ponudniki morajo staviti posebne ponudbe za dobavo premoga in za dobavo koksa. Ponudniki so na ponudbi vezani do 15. julija 1939 ter bodo do tega dne o eventualnem sprejemu obveščeni. Podrobnejši dobavni pogoji so na razpolago pri mestnem poglavarstvu, soba št. 47. c Celjski šahovski klub je fgral v klubskih prostorih hotela Evrope izreden brzoturnir, katerega se je udeležil tudi predsednik Šahovske zveze g. Vidmar, ki je zasedel prvo mesto s 7 točkami od 8 možnih. G. Vidmar je daroval klubu 5 dragocenih knjig kot nagrado. Prvo nagrado je dobil Volkar, drugo Fajs, tretjo Rupar. c Napadel ga je z nožem. V neki gostilni v Rogaški Slatini je V. P. iz Ratanske vasi z nožem napadel 23 letnega posestnikovega sina Sinko Alojzija iz Plata pri Rogaški Slatini. P. je Alojzija dvakrat zabodel z nožem v hrbet in mu prizadejal hude poškodbe. Pripeljati so ga morali v celjsko bolnišnico. m MARIBOR Sezonski delavci gredo v Francijo Naval pri včerajšnjem sprejemu - Če ne bi bilo poljske in španske konkurence . • • if Maribor, 10. maja. Danes so se sprejemali na mariborski Borzi dela sezonski delavci za Francijo. Sprejemal jih je delegat zadružne organizacije »Feme« iz Pariza. Omenjena organizacija je nekaj podobnega kakor naša Zadružna zveza ter ima tudi poseben odsek za posredovanje sezonskih delavcev za svoje zadružne člane. Delegat je sprejel nekaj sto delavcev, vendar ni mogel vsem ustreči. Bil je namreč strahovit naval ter je bilo več prosilcev kakor pa prostih mest. To bo sedaj že drugi transport sezonskih delavcev za Francijo. S prvim transportom, ki je bil pred nekaj dnevi, so šli večinoma Prek-murci, s področja mariborske borze dela pa se jim je pridružilo kakih 80 delavcev. Mariborska borza dela bi rada poslala na sezonsko delo kakih 800 delavcev, ker bi se tako izpraznil presežek, ki sedaj pritiska delovni trg. So to sami kmečki sinovi in poljedelski delavci, vajeni poljskega dela. Vsi delavci morajo biti ludi zdravniško pregledani. Za ta transport, ki ga je delegat danes zbiral, bo pregled v Ljubljani, potoval pa bo preko Jesenic. V Franciji ostanejo sezonski delavci do meseca decembra. Že pri sprejemu se razdele delavci na skupine, določene za posamezna posestva. Sku- pine obstojajo ponavadi od 5 do 10 delavcev. Za nekatera posestva zahtevajo posestniki prvenstveno poročene pare. Večinoma pa sprejema delegat moške, ženske le v omejenem številu. Zaslužek v Franciji je dober. Delavci se zaposlijo ali z mesečno plačo, ki znaša poleg hrane in stanovanja 350 frankov, ali pa kot akordanti. Slednji so zaposleni večinoma na velikih poljih sladkorne repe. Dobivajo v začetku na dan 28 Irankov brez hrane, zato pa stanovanje, drva in nekaj živil, kakor krompir, moko itd., toda kuhati si morajo sami. V času žetve sladkorne repe pa imajo 40 frankov dnevne mezde. Je pa akordno delo zelo naporno in ljudi izčrpa. Prevzemajo ga večinoma Prek-murci, ki so ga že vajeni. Ta transport bo šel na pot 16. maja. Vsak delavec si mora sam na svoje stroške preskrbeti potni list ter nosi tudi stroške za potovanje do Jesenic. Francija rabi zelo veliko sezonskih delavcev. Iz naše države jih ne prevzema dosti, največ je zaposlenih tam Poljakov, vsako leto okrog pol milijona. Letos pa nameravajo zaposliti pri sezonskem delu še begunce iz Španije. Če ne bi bilo teh in pa Poljakov, bi imela naša država premalo sezonskih delavcev, da bi zadovoljili zahteve iz Francije. m Velik koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane bo v soboto, 13. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Uniona. Na sporedu je 17 pesmi tehle skladateljev: Blaža Potočnika, Jurija Fleišmana, Gregorja Riharja, Kamila Maška, Antona Haj-driha, Antona Nedveda, Fr. S. Vilharja in Davorina Jenka. — Vstopnice so v predprodaji v bi-Ijetarnici »Putnika«. m Pogreb Amalije Pečovnikove. »Slovenec« je že poročal o nenadni 6mrti gospe Amalije Pe- y mestu Atlant« (drŽava Georgiia) fe Ku-Klus *voj obhod Klan oh obletnici secesliske volne L tSfi? nrlr*HH po mestu, . * čovnikove, soprogo ravnatelja bežigrajske gimnazije v Ljubljani in dolgoletnega profesorja mariborske klasične gimnazije g. dr. Pečovnika ter sestre mariborskega državnega pravdnika dr. Hoj-nika. Pogreb blage pokojnice je bil v torek popoldne na Polskavi pri Mariboru. Pogreb je vodil domači župnik Ivan Orel ob asistenci štirih duhovnikov, med njimi gimn. prof. Anžič. Krsto so nosili gasilci, domači pevci pa so zapeli več žalostink. Posebno pretresljivo je bilo, ko je 80-letna mati pokojnice, ki je hudo bolna, gledala mrtvaški sprevod svoje hčere 6kozi okno 6Voje hiše. Poleg sorodnikov in številnih domačinov so se udeležili pogreba tudi številni prijatelji Pečovnikove in Hojnikove rodbine, dalje dijaki in profesorji bežigrajske gimnazije v Ljubljani ter ravnatelja mariborskih gimnazij dr. Mastnak in dr. Heric, zastopstvo Nabavljalne zadruge z dr. Peč-nikov na čelu, veliko profesorjev iz Maribora in mariborskih dijakov ter veliko učiteljic - kolegic pokojnice. Vsi bodo ohranili plemenito pokojnico v trajnem spominu. m Materinsko proslavo priredi v nedeljo popoldne ob 5 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 Frančiškanska mladina. ni Pavla Udovifeva gostuje. V nedeljo 14. t. m. zvečer se bo vprizorila zadnjič v letošnji sezoni opera »Prodana nevesta«. Gostuje bivša članica mariborskega gledališča Pavla Udovičeva. m Šahovske novice. Začel se je prvenstveni turnir šahovskega kluba UJNŽB. Rezultati prvga kola so naslednji: Kuster je porazil črtaliča, Mar-vin Pečeta, Rupar Nosana, Lukeš jun. Lukeša sen.; partija Mišura-Skalovnik je bila prekinjena. — Drugo kolo se igra drevi. m Mrakova igralska skupina vprizori v petek, 12. t. m. v Narodnem gledališču najnovejše delo dramatika Iv. Mraka, ki bo igral sam vlogi Groharja in nadsvetnika Vrbo. Poleg njega nastopajo še: V. Kosova kot učiteljica Smlednikova, V. Dcželan kot Robert, M. Dolinar kot novinar in pisatelj dr. Dixi, F. Zalogar kot profesor Jesen in P. Dežman kot mccen dr. Krigler. Za predstavo vlada živahno zanimanje. Predprodaja pri gledališki blagajni. m Nagrade za najlepše izložbe. »Jadranska straža« v Mariboru jc razpisala za «vnj Maribor-teden« nagradna tekmovanje mariborskih trgov- — Pri lenlvosti črev (n slabem želodcu z nerazpoloženjem za }ed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. _OgL reg. S. br. 30474/35. 6kih izložb. Tekmovanja so se udeležili številni trgovci ter smo videli izložbe krasno urejene v znamenju Mariborskega tedna. Razdeljenih je bilo pet nagrad in sicer je dobila prvo tvrdka Weixl (300 din), drugo Macun (200 din), tretjo Pregrad (200 din), četrto Weka (200 din), in peto Obnova (100 din). Priznalna pisma so dobile tvrdke: Jakob Lah, Kravos, Pinter & Lenard, Rožaj, Kovačič, Janko Preac, Majer, Dolček & Marini, Brišnik in Sraj. m Letno maje in sandale pri Jakobu Lahu, Maribor. m 10.000 ukradel in pobegnil. Mariborska policija je v nekem prenočišču na Koroški cesti izsledila na podlagi tiralice, izdane od zagrebške policije, 17 letnega mesarskega vajenca Kazimirja Gesslerja iz Zagreba, ki jc ukradel svojemu mojstru 10.000 din in nato pobegnil. Pri njem so našli še 4200 din in novo obleko, ki jo je imel na sebi. Gcssler zanika tatvino in pravi, da 6i je denar zaslužil z žaganjem drv. Mariborska policija ga bo izročila zagrebški policiji. m Zanimiv koncert bo v soboto v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Nastopila bodo namreč glasbena društva delavcev tovarne lhoma & Co. Del avti te tovarne imajo svoj tamburaški in pevski zbor. Na koncertu bo nastopil tudi virtuoz na harmoniko prof. Pilich. m Truplo na železniški progi. Kakih 400 metrov od postaje Rače-Fram so našli delavci na železniški progi truplo z odrezano glavo. Ugotovilo se je, da je to 20 letni vrtnarski pomočnik Viktor Rupel, rodom iz Proseka pri Trstu, zaposlen pa v vrtnariji Antona Požarja na Pobrežju pri Mariboru. Rupel je bil prejšnjega dne na obisku pri svojem stricu v Račah. Zvečer se je poslovil ter 6e odpravil na postajo, da se odpelje v Maribor. Ni pa šel na kolodvor, temveč se je 400 metrov pred postajo vlegel na tračnice ter tamkaj pričakoval prihoda vlaka, ki mu je glavo gladko odrezal od trupla. V kovčku mladega samomorilca na njegovem stanovanju na Pobrežju so našli listek, na katerem je napisal, da ga spravlja v smrt slabo in bridko življenje ter žalost zaradi smrti matere, katero je zakrivil 6 tem, ker je pobegnil od doma. m Vozove je kradel. Na Goriškem vrhu so prijeli orožniki Ivana Pečnika, ki 6e je specializiral na posebne vrste tatvine. Kradel je namreč vozove ter jih prodajal naprej. Tako je izmaknil posestniku Dominiku Kotniku v Dobrijah 600 din vreden ročni voziček ter ga je potem prodal v sosednjo faro za 70 din. Posestniku Antonu Zdovcu pa je odpeljal 2000 din vreden voz ter ga je prodal naprej za 250 din. m Zagonetko utopljenca, katerega je naplavila Drava na Fali — kakor smo poročali v včerajšnjem »Slovencu«, ni mogla pojasniti nili sodnozdravniška obdukcija, ki se je izvršila v mrtvašnici selniškega pokopališča. Ugotovilo se je, da je mrtvec star okrog 50 let. Je majhne postave, oblečen v kmečko obleko ter fio vsem videzu splavar. Hude poškodbe, ki jih je ime-o truplo na glavi, pa je dobil utopljenec v vodi od kamenja, v katerega ga je valovje butalo. Najbrž je padel v vodo po nesreči, aH pa je izvršil samomor. m Poleno mu je razbilo lobanjo. V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Dravograda 57 letnega delavca Andreja Baherja, ki se je hudo ponesrečil na nenavaden način. Žagal je drva na cirkularki, od katere je odletelo poleno ter ga s tako močjo zadelo v glavo, da mu je počila lobanja. Gledalce četrtek, 11. maja, ob 20: »Hollywood«. Red A. Premiera. št. Vid nad Ljubljano Akademija šentviške drž. meščanske šole, v nedeljo zadnjega aprila, je bila skrbno pripravljena in je odlično uspela. Vse pevske, telovadne in gimnastične točke so bile izvajane z veliko točnostjo, posebno pozornost pa so vzbudile ritmične vaje deklic in orodna telovadba dečkov, katerih nekateri so pokazali veliko spretnost na bradlji. Največ odobravanja je zasluženo sledilo simboličnim vajam dečkov: »Naprej zastave slave!«, katere so strumno izvajali dečki, in pa narodnim plesom, ki so jih ljubko in živahno izvajale gojenke meščanske šole; bile so oblečene v pestre slovenske in jugoslovanske narodne noše. Najbolj so užgali slovenski narodni plesi, vprav gorenjski »bolcar« pa je bil ikriv«, da so točko: »Narodni plesi« morale v celoti ponoviti. O petju bi morali podali besedo pravemu glasbenemu kritiku. Povemo le to, da lakega mladinskega zbora ni kmalu najti, in prosimo g. pevovodjo, naj s svojimi malimi umetniki stopi pred mikrofon naše radio-postaje, da bomo po dolgem času spet slišali mladinski zbor iz Št. Vida, ki je bil pred leti poznan in priznan od vseh radio-poslušalcev v naši domovini pa tudi izven njenih meja. Vse točke so bile na višini. V razliko s prejšnimi akademijami mešč. šole moremo z ozirom na telovadbo pohvaliti telovadne, gimnastične in ritmične točke. Takih akademij si še želimo! — Dvorano Ljudskega doma, kjer se je akademija vršila, so napolnili starši, mladina in pa prijatelji naše mladine. Gledališka sezona v Ljudskem domu gre h koncu. Predstavi bosta saino še dve. V nedeljo, 14. maja ob 8 zvečer bodo igrali tridejansko burko: »Brez županovega dovoljenja«, naslednjo nedeljo zvečer pa Schillerjevo dramo: »Kovarstvo In ljubezen«. — Za burko obetajo mnogo smeha, vstopnice so pa že v predprodaji v trafiki Kaut-inan nasproti cerkve v Št. Vidu. Novo mesto Dva avtomobila sta trčila. K notici pod tem naslovom smo prejeli naslednje pojasnilo: Kakor jc uradno ugotovljeno, je tovorni avto iz Ljubljane privozil čez mo/st ter po državni cesti v 6meri proti Zagrebu strogo desno in predpisano brzino nadaljeval svojo pot. Tovorni avto je bil že čez polovico cestnega križišča, ko je drvel avtobus »Jadran Ekspres« v smeri proti Ljubljani, t. j. iz nasprotne strani, naravnost po levi strani ceste ob Vindišerjevem poslopju. Avtobus je bil v tem trenutku še 84 korakov oddaljen od tov. avtomobila in ni zavozil na desno stran ter celo s pospešeno brzino po levi strani ceste vozil proti tovornemu avtomobilu, ki je bil ta trenutek popolnoma pravilno na svoji desni strani, skoraj ob vogalu Vindišerjcve trgovine. Avtobus je tik pred tov. avtom zaokrenil še bolj na levo proti Trdinovi cesti in tako povzročil neizogibni karambol s tem, da je tovorni avto od spredaj oplazil in ga vlekel nekaj metrov s seboj. Preden se jc avtobus ustavil, je najmanj 20 metrov po levi strani državno ceste zavozil r.a banovinsko cesto proti Kandiji. KULTURNI OBZORNIK Jubilejni koncert Glasbene Matice v Mariboru Mariborska Glasbena Matica slavi letos svoj lvajsetletni jubilej. Temu namenu je bil posve--en tudi vokalni koncert, ki so ga priredili v sredo, 3. maja v veliki unionski dvorani. Te dni ?e vršijo javni nastopi gojencev glasbene šole Jlasbene Matice, v kratkem bomo pa slišali tudi nštrumentalni koncert Glasbene Matice, ki ga študira voj. kap. g. Jiranck. Pevski zbor, ki je isstopil na omenjenem koncertu, je sedaj pod artističnim vodstvom g. Milana Pertota. številčno se je zbor dokaj razširil, saj je štel 30 ženskih in 31 moških članov. Glasovno zbor v tej grupaciji še ni izenačen; moški glasovi so za šibkejše ženske glasove, posebno še za soprane premočni. Basi so zvočni, zlasti v nižjih legah in v umirjenih pianih, manj popolna jo še njihova enotnost; tenorji so kot glasovna skupina ubra-nejši, precej enovito barvani; alti so pokazali veliko obsežnost in lepo barvo; soprani so bili manj enotni, manjka jim tudi polnosti in prodornosti. V splošnem je pa zbor od zadnjih nastopov napredoval in podoba je, da je zastavil svoje sile na pravem koncu, in bi bilo samo želeti, da bi se mu sedaj razmere ustalile in da bi se na ta način mimo posvetil artističnemu delu ter sistematičnemu napredku. Spored naj bi pokazal nekakšen pregled slovenske vokalne glasbe, pri čemer je bil upoštevan iz starejše dobe Gallus-Petelin (Pater noster), nadalje so se pa vrstili Anton Foerster (Naše gore, Ljubica), Ant. Nedved (Nazaj v planinski raj), Pavčič-Adamič (Jezdec), Pavfič (Narodna napitnica), Janko Ravnik (Poljska pesem), Anton Lajovic (Lan, Zeleni Jurij), Emil Adamič (Mlad junak, Prelepa je selška dolin?., Ženka mi v goste gre, Furmanska), SI. Osterc (Magnilicat) in Fr. Marolt (Kuharica). Pogreb K. H. Mache v Pragi. — Kakor smo že poročali, se je v soboto in v nedeljo 6. in 7. maja vršil v Pragi slavnosten pogreb ostankov največjega češkega pesnika K. H. Mache, pesnika prelepega >Maja«, najlepše češke pesmi. V soboto je bila rakev z ostanki razstavljena v Panteonu Narodnega muzeja ter se je ostankom poklonil tudi državni predsednik dr. Hacha. Studenstka garda je tvorila častno stražo. Pogrebni sprevod se je začel z narodno zastavo ter narodno gardo na konjih. Rakev- vso zasuto z majskim cvetjem, je vozilo šest belcev, na kar so sledila avta s potomci Machove rodbine, predstavniki mesta, narodne stranke in predstavniki javnosti, za njimi je šla množica pogrebcev. Praga je v času pogreba bila popolnoma tiha ter so meščani odkriti in molče tvorili špalir. Eno uro je trajal tihi sprevod. V nedeljo je bila na višehradskem svetišču peta sveta maša v zaprti cerkvi v prisotnosti samo povabljenih. Pred pokopališčem pa je tisočglava množica prisostvovala molitvi za mrtvega pesnika. Mašo in pridigo je imel predsednik kulturnega odbora skupne narodne stranke msgr. Stašek, ki je v svojem govoru poudaril, da je Marhova glavna pesnitev »Ma.j< zapeta v času največjega obupa ujetnikovega, ki se pa skuša uravnovesiti samo v misli na posmrtnost in Boga, ter v ljubezni do zemlje, te zemlje rodne, ljubljene, domovine, zibelke in groba! Bog in Domovina! sta bili poslednji njegovi misli, v ječi in s temi besedami nam tudi danes govori pesnik »Maja«. Na teh dveh točkah moramo tudi mi postaviti svojo Jakobovo lestev, da bi po njej stopal k svobodi, slavi in sreči naš dragi narod! Nato je v cerkvi zaprisegel z besedami: »Pesnik Karel Hynek Macha: obljubljam ti, tukaj pred Bogom in pred svetimi češkimi patroni, da nikdar ne pozabimo tebe in tvoje delo ter da bomo branili vašo narodno oporoko, da ne bomo izdali svojega naroda, svojega jezika, zemlje in domovine, da bomo narod češki pripeljali tja, kjer je bil v svoji veličini, tako nam Bog pomagaj!« Ob katafalku, ki je bil ves pokrit z rožami, so stali študenti z rapirji in belo oblečene deklice s cvetjem v rokah. Po sv. maši so cerkev zopet zaprli do popoldne, ure, ko se je začel pogreb na pokopališče ob njej, ki so se ga udeležili samo povabljeni, množica pa je molče čakala pred vrati. Rakev so položili na katafalk pred >Slavin<, nakar je član gledališča recitiral \adnji spev »Majaf. Za njim je spregovoril ge-iierai pisatelj Rudolf Medek, ki je začel s pesnikovimi besedami: »Tam na svoji poti pozdravite mi zemljo!« in navezal na to: »Pesnik, nimamo leč druge domovine kot to domovino edino. In potem je govoril o lepoti maja, ki je na Češkem najlepši" in vedno vsakega Čeha spominja na K. H. Macho. Zdaj se vrača kot princ, kot kraljevič v svoj rojstni kraj. kamor bodo romali vsi ljubitelji češke besede. Končal pa je s stavkom iz »Libuše«: »Moj dragi češki narod ne pogine!« Nato so nesli rakev v grob češki pesniki, kritiki in pisatelji Hora, Knap, Seifet, Halas, Jansky, Lad, Novak, Šedalk, Sekanina, Tyneck.v in A. Ve-^ely. Po molitvi je član gledališča E. Kohout recitiral nalašč za to priliko zloženo pesem J. Hore: »7. maj 1939?:. Nato so praški učitelji zapeli himno »Kje dom je moj?«, s čemer se je zaključil pokop. Vsi predstavniki so vrgli v grob cvetja, za njimi pa ljudstvo, ki je spremilo pesnika Maja« v grob in mu ga zasulo z rožami. Petje je bilo močno ubrano, zbor se je enotno podrejal svojemu pevovodji. Zato ja tudi učinek izvajanja bil tolikšen, da so na pr. Adamičevega Mladega junaka in njegovo po idrijskem napevu prirejeno Zenka mi v gosti gre morali ponavljati. V pevski disciplini pa bi bilo treba še nekaj več sprostitve od čitanja not in prostejše pažnje na dirigenta, ker je le-tehiu samo tedaj možno ustvarjati ob izvedbi skladbe. Intonacija je bila z malenkostnimi izjemami dovršena in čista, izreka razločna in razumljiva — motilo je še izpuščanje končnih soglasnikov. Interpretacija je bila v Adamičevih skladbah posrečena in se je značaju avtorja najverneje približala, dočim na pr. Ravnikova Polje spi ni podala tiste nežne — Di rekel — eterične zvočnosti in sočnosti, ki je vpTav zanj tako značilna v melodijah in harmoniji. Pri Foersterju pa smo pogrešali nekaj več dramatične razgibanosti in nazorne plastike. Ma-roltova Kuharica bi menda bolj učinkovala v živahnejšem tempu. Svojevrsten užitek pa so nam nudili z Osterčevim Magnificat za mešan zbor s štiriročno klavirsko spremljavo, ki sta jo izvedla ga. dr. Klasinčeva in g. dr. Klasinc. Skladba je v polnosti zbora močno učinkovala in nas seznanila s skladateljem, ki je v Mariboru bolj poznan po svojem slovesu kot po skladbah. Vse petje pa je pokazalo, da se zbor posveča pevski umetnosti z gojitvijo njenih pravih estetskih vrednot brez raznih rnanir, ki se sicer v zadnji dobi zelo rade vtihotapljajo v naše zbore. Udeležba na koncertu je bila srednja, spričo 6icer slabih obiskov pa kar dobra. V prednjih vrstah je bilo videti naše vodilne osebnosti vseh stanov. Bb. •m* Tine Gorjup; Risba dekleta. (Z razstave v Jakopičevem paviljonu.j Društvo Slovenska knjiga — stalna potujoča razstava. Kakor je naše časopisje že poročalo, se je v Ljubljani ustanovilo društvo »Slovenska knjiga«, ki mu je namen propagirati našo knjigo doma in v tujini. Najodličnejši zastopniki naših kulturnih in družabnih krogov so se zbrali v tem nadstrankarskem društvu in zastavili svoje sile, da se najprej omogoči stalno razstavljanje naših knjig v slovenskih krajih in v širši domovini, pa tudi — in zlasti — v inozemstvu. Odbor, ki mu predseduje g. dr. Fran Novak, minister v p.,"ie v ta namen poveril tehničnemu odboru, čigar vodstvo ima g. Mile Klopčič, nalogo, da izdela strokovnjaški načrt prenosljivega razstavnega ogrodja, ki naj bi tvorilo stalno osnovo za prirejanje vsakovrstnih knjižnih razstav v večjem ali manjšem obsegu. G. arh. Miro Kos je izdelal na pobudo tehničnega odbora načrt za opremo potujoče razstave slovenske knjige. Oprema obstoji iz manjših elementov, ki se dado sestavljati v poljubnem obsegu in velikosti, kakršna je pač razstavna dvorana oziroma namen razstave. V bistvu so ti posamezni elementi 120X250 cm velike lesene plošče, nanje se na poljubnih mestih pritrdijo knjižne police. Vsekakor predstavlja zamisel g. arh. Kosa lep in izviren način razstavljanja knjige, je praktičen in ekonomičen, v lepotnem oziru pa izredno posrečen. Zdaj mora društvo pristopiti k realizaciji načrta, da bodo čim prej mogoče razstave naSe knjige v obmejnih krajih — kar je velikega narodno obrambnega pomena — a tudi drugod. Pri izvršitvi tega načrta seveda društvo ne more apelirati na posameznike za denarno podporo, ker je stvar obče narodna; zato se bo obrnilo na splošno javnost oziroma na oblast, in ne dvomimo, da bo tu našlo potrebno razumevanje in zadostna sredstva za izvedbo načrta. • Glasbena Matica v Ptuju je priredila dne 6. maja s sodelovanjem mariborskega mladinskega kvinteta g. Fr. Serajnika v dvorani Glasbene Matice v Ptuju godalni komorni večer s prav izbranim sporedom. Program je obsegal v prvem delu sledeče avtorje: Saša Šantel: Andante in Allegretto iz A-dur kvarteta; Dvorak: Romanca Es-dur; Jiranekovo Al. Impromtu Polka, in Vieu-stemps H. Fantazija Appassionato za gosli in klavir ter Bernard F. Scherzo. V drugem delu pa Bruckner Ant. Intermezzo; Mcndelsohn F. 1. in drugi stavek iz B-dur kvinteta, ter Mozart W. A. Allegro iz G-mol kvinteta. — Ta komorni večer, ki so ga izvajali za glasbo nadarjeni dijaki, ki poleg svojega 'študija žrtvujejo ves prosti čas še za študij komorne glasbe, da s tem poinorejo še revnejšemu dijaštvu, ker je bil čisti dobiček tega večera namenjen dijaški kuhinji v Ptuju, nas je Ptujčane nad vse presenetil, saj je bil ves spored izvajan naravnost dovršeno. vsi izvajalci so bili na svojem mestu, osobito pa je pokazal prvi violinist g. Devide v Vieuxtempsovi Fantaziji veliko razumevanje za klasično glasbo, on obvlada tehnično plat igre, gre skladbam do dna in jih doživlja tako, kakor si jih zamišlja avtor sam. Na klavirju ga je spremljala učiteljica gdč. M. Kabajeva. Ostale skladbe: Brucknerjev Intermezzo, Mendelsohnova dva odstavka iz B-dur kvinteta ter Mozartov Allegro so bile skrbno pripravljene ter so bile podane z velikim muzikaličnim razumevanjem in v dinamiki ter so so se kvarteti kakor kvinteti harmonično strnili v zboru v lepo zaokroženo enoto. Ta komorni večer je nudil obilo umetniškega užitka in bi bilo želeti, da bi bil še boljše obiskan kot je bil. G. Serajniku, kot priznanemu glasbeniku ki je nastop pripravil, čestitamo in želimo, da pripelje te mlade za godbo tako nadarjene dijake, še do višje umetniške višine. Fras. • Inž. arch. Dušana Šantel-Kanoni: Kako opremimo stanovanje. — Po knjigi arh. Mesarja, ki je v Kozmosu pri Jugoslovanski knjigarni izdal lepo opremljeno knjigo o opremi stanovanj, je zdaj ga. inž. arch. Dušana Šantel-Kanoni napisala in pri založbi »Žena in dom« izdala poljudno napisano knjižico na naslov: Kakako opremimo stanovanje? Knjiga (str. 96) noče biti — kakor pravi v uvodu — znastvena razprava o slogih v stanovanju, niti o uporabi lesa, temveč praktičen pripomoček in iskren vodnik vsem, ki si žele smotrno urejenega in prikupnega doma. toda v stanovih, ki si ne morejo sicer privoščiti razkošnih stanovanj, pač pa udobnih in skromno lepih, tako pri uradnikih, delavcih itd. V prvem poglavju govori o preteklih stanovanjih ter neupravičenosti reslavrirati starih slogov, ko jo upravičen samo slog časa, in to pristen slog, ki je danes realističen, in se ogiba vsega, kar je preveč. Tako preide pisateljica na sodobno stanovanje ter na posamezne kose pohištva, dele stanovanja, spalnice, kuhinje, otroške »stajice«: itd. itd., kar vse nazorno pokaže na že realiziranih načrtih. Prav te ilustracije poživljajo knjigo in ji dajejo praktično vrednost. Kralj in kraljica odhajata na ladjo »Empress of Australia«. Za njima gre po mostiču princezinja Elizabeta, ki je svoje starše spremljala na krov. Vzor zavoženega občinskega gospodarstva Podzemska železnica, ki ni nikoli stekla, veljala pa je 19 milijonov dolarjev Tudi v drugih delih sveta se včasih občinskim možem primeri, da občinsko gospodarstvo temeljito zavozijo. Boljšega zgleda za to pač ni kot približno 26 km dolga podzemska železnica v mestu Cincinati v Ameriki (država Ohio), ki ni nikoli stekla in nikdar prepeljala niti enega človeka. Kadarkoli se v Ameriki sproži kako kočljivo vprašanje o občinskem gospodarstvu, je vedno na vrsti ta železnica, v kateri je ošabna tehnika požrla 19 milijonov dolarjev občinskega denarja. L. 1885, ko je bila podzemska železnica še nekaj fantastičnega in velikanskega, se je rodila ta nesrečna ideja, ki je nakopala mestu toliko dolgov, da bodo plačani šele 1. 1967. Misel je obenem zgled, kakšno moč ima časopis. Načrt je namreč predložil dnevnik »Cincinati Graphie« in sicer naj bi se izvedel tako, da se struga suhe reke, ki se je vlekla skozi mesto, poglobi in pripravi za podzemsko železnico, ki da jo bo prej ali slej zaradi naraščajočega prometa itak treba zgraditi. Vsi razlogi so govorili za načrt: hitra in nemotena zveza s predmestji, varen promet, razbremenitev prometa na ulicah itd., itd. Vse je govorilo za to, da se podzemska železnica čim prej zgradi, zlasti ker so se vsa ameriška mesta naravnost skušala, katero bo zgradilo kaj izrednega, da bo potem vsa Amerika govorila o njem. Toda kljub predlogu omenjenega dnevnika še dolgo ni prišlo do uresničitve. Precej vodovje-., steklo po Ohiu, končala se je že svetovna vojna in takrat se je vzbudila zamorjena podjetnost. Amerika je bila na prvi videz pred zlato dobo procvita in mesto Cincinati je hitro zbralo potreben kapital. Sedem let so z vso gorečnostjo gradili podzemsko železnico, iz arhivov so privlekli vse stare načrte in jih primerjali z novimi in nove popravljali, armada delavcev je vrtala pod mestom in uresničevala starodavne sanje Cin-cinatija. Ko je bila proga pod mestom že popolnoma izvrtana in tlakovana, položiti bi bilo še treba tračnice in naročiti vozove, so pa naenkrat prišli na to, da Cincinati s 400.000 prebivalci podzemske železnice sploh ne potrebuje in da bi vozila tako malo zasedena, da konec koncev ne bi bilo z njo drugega kot — zguba. Izkazalo se je, da avtobusne zveze prometnim potrebam popolnoma zadostujejo in da je treba modernizirati ie nekaj ulic za avtobusni promet. L. 1925 so dela v podzemski železnici ustavili z grenkim spoznanjem, da so vse milijone takorekoč vrgli skozi okno — ali dobesedno: pokopali v tla. Tako so podzemsko železnico, ki je bila sprožena že 1.1885, začeli graditi zelo pozno, pa še vedno prezgodaj. Vsa Amerika se v hudomušnih trenutkih zabava nad tem zgledom kratkovidnega občinskega gospodarstva, mestni očetje Cincinatija pa hrepeneča pričakujejo, kdaj bo mesto le toliko veliko, da bo potrebovalo in rentiralo podzemsko železnico. Seveda žele, da bi se to zgodilo vsaj pred letom 1967, ko bo dolg za to železnico že itak izplačan z občinskimi davščinami. ŠPORT Belgrad : Dublin 3:1 V Belgradu gostujejo irski teniški igralci, ki zastopajo Dublin v tekmi z Belgradom. Včeraj je Irec Ryan premagal Belgrajčana Berto s 6:2, 4:6 in 6:4, Mitič je odpravil Irca Egana z 11:9 in 6:3, Punčec pa je zmagal nad Rogersom z 8:6 in 6:3. Naša dva mušketirja sta zvečer odpotovala v Budimpešto, kjer se bo v petek pričela tekma za Davisov pokal (Jugoslavija:Madžarska). Danes popoldne so bile v Belgradu odigrane ostale tekme v teniškem boju med Dublinoin in Belgradom. Na sporedu so bila sledeča srečanja: Pallada-Rogers, Ljubljančan Smerdu Boris-Egan, Ryan-Branovič ter igra v dvoje Ryan-Egan : La-sio-Smerdu. Rezultate priobčimo na drugem mestu. Nemčija : Švica 5:0 Tudi zadnji dve posamični partiji v prvi run-di tekmovanja za Davisov pokal sta prinesli Nemcem v boju s Švico zmago. V treh četrtih ure je Heuner Henkel premagal švicarskega Bolgara Borisa Maneffa z rezultatom 6:2, 6:1, 6:2. Roderich Menzel pa je odpravil J. Spitzerja, ki je bil vskočil namesto Fischerja, prav tako v treh setih, popolnoma zanesljivo z 8:6, 6:4 in 6:3. V drugi rundi konec tedna se bo Nemčija pomerila v tem plemenitem, nekrvavem boju s Poljsko, ki je bila v prvem kolu s 4:1 premagala Holandijo. Favoriti v tem kolu so seveda Nemci. Dunaj je zmagal v vseh disciplinah Še bolj prepričevalno kakor lansko leto je Dunaj letos v povratnem boju zmagal nad Bre-slauom. Reprezentanci mesta Dunaja in mesta Breslaua sta se sestali na Dunaju. V telovadbi je zmagal Dunaj s 634.1 točke proti 630.3 točke, v kajaških tekmah s 24.5 proti 17.5, v hockeyju pa je v zadnji minuti Dunaj z efektnim golom odločil tekmo v svoj prid. V rokometu so Dunajčani Breslavce premagal z 11:7, v nogometu pa e 7:2. Za srečanje med Breslauoni in Diinajem je vladalo veliko zanimanje, tako da je giavni prireditvi na stadionu WAC-a prisostvovalo več kakor 10.000 gledalcev. 800 metrov je Lanzi pretekel v 1,50,7 min. Italijanski lahkoatleti so že prav pridno pri delu. V Milanu je znani tekač Mario Lanzi pretekel progo 800 metrov v sijajnem času 1,50,7 min. Na 200 m je zmagal Gonelli za dolžino prsi pred Marianijem v času 21.4 sekund. V Parmi je Bevil-aqua pretekel 500 m v času 15,11,2 min. Talbana je skočil 7,04 m. V Torinu je skakalec Bologna dosegel isto daljino. V Rimu pa je za tek na 400 m čez zapreke Rousoo porabil 56.6 sek. Sevilla : Lissabon 5:1 Mestna nogometna reprezentanca Sevilla je imela v gosteh reprezentanco Lissabona. Tekmi je prisostvoval general Queipo de Liano. Sevilla je zmagala nepričakovano in povrhu še visoko z rezultatom 5 :1. Izid predstavlja resnično presenečenje, saj je bila mestna reprezentanca Lissabona enaka portugalski državni reprezentanci — ln kakor je znano, so Portugalci dobri nogometaši. Henry Jonsson je zmagal že petič V nedeljo so Švedi v okolici Stockholma priredili spet vsakoletno tekmo za švedsko prvenstvo v teku čez drn in strn. Tudi letos je — že petič zaporedoma — zmagal Henry Jonsson, ki je napravil s tem dejanje kakor ga je bil pred njim v dvaintridesetletni zgodovini tega teka napravil le še njegov slavni rojak Edwin Wide. Jonsson je za progo, ki je bila dolga 6 km porabil čas 28.38 minut. Ob koncu se je moral že pošteno boriti tokrat z nevarnim Torejem Tillmanom. ki je zaostal komaj za tri sekunde in postal drugi. Češko-moravski protektorat : Nemčija Nogometna reprezentanca češko-moravskega protektorata bo v mesecu maju odigrala z nemško državno reprezentanco štiri tekme. Češko-moravski protektorat bo postavil moštvo, ki je identično z nekdanjo češkoslovaško nogometno reprezentanco. Mnenja smo, da je ta reprezentanca tako močna — zlasti če zaigra s polnim elanom, in to zna, kadar je treba — da lahko porazi' vsakega, tudi najmočnejšega nasprotnika na kontinentu. Dne 14. maja bo v berlinskem olimpijskem stadionu prva-tekma. Nemci so že imenovali'svojo postavo: Jakob (Jalin — Regensburg), Streitle (Bayern — Mtinchen), Kubus (V. R. Gleiwitz), Rohde (Eimsbiittel), Herrmann (S. V. VValdhof), Mnner (Hannover 96), Lehner (Schwaben — Augs-burg), Stroh (Austria), Hanel (B. C. Hertha), Gel-lesch (Schalke). Urban (Schalke). Nemci hočejo na tej tekmi preskusiti nekaj svojih mlajših, nadarjenih nogometašev. Nekaj kratkih novic V Nemčiji bo gostoval italijanski prmtt 11-. C. Bologna, ki bo 11. t. m. igral z F. C. Nttrn-bergom, 14. t. m. z Eintracht-Frankfurt, 17. t. m. pa v Hamburgu z Hamburger S. V. Piiricelli in Boffi sta z 18 goli na čelu letošnje italijanske »strelske« tabele. Piola je tretji 14 goli. Tekmovanje za jugoslovansko teniško prvenstvo bo letos prišlo na vrsto šele zadnjega avgusta. Od 31. avgusta do 3. septembra bo trajalo. Potekalo bo v Belgradu. Razpis medkhibskega propagandnega atletskega mitinga or se je enotno podrejal svojemu pevovodji. Zato jo tudi učinek izvajanja bil tolikšen, da so na pr. Adamičevega Mladega junaka in njegovo po idrijskem napevu prirejeno Ženka mi v gosti gre morali ponavljati. V pevski disciplini pa bi bilo treba še nekaj več sprostitve ort čitanja not in prostejše pažnje na dirigenta, ker je le-temu samo tedaj možno ustvarjati ob izvedbi skladbe. Intonacija je bila z malenkostnimi izjemami dovršena in čista, izreka razločna in razumljiva — motilo je še izpuščanje končnih soglasnikov. Interpretacija je bila v Adamičevih skladbah posrečena in se je značaju avtorja najvemeje približala, dočim na pr. Ravnikova Polje spi ni podala tiste nežne — bi rekel — eterične zvočnosti in sočnosti, ki je vprav zanj tako značilna v melodijah in harmoniji. Pri Foersterju pa smo pogrešali nekaj več dramatične razgibanosti in nazorne plastike. Ma-roltova Kuharica bi menda bolj učinkovala v živahnejšem tempu. Svojevrsten užitek pa so nam nudili z Osterčevim Magnificat za mešan zbor s štiriročno klavirsko spremljavo, ki sta jo izvedla ga. dr. Klasinčeva in g. dr. Klasinc. Skladba je v polnosti zbora močno učinkovala in nas seznanila s skladateljem, ki je v Mariboru bolj poznan po svojem slovesu kot po skladbah. Vse petje pa je pokazalo, da se zbor posveča pevski umetnosti z gojitvijo njenih pravih estetskih vrednot brez raznih manir, ki se sicer v zadnji dobi zelo rade vtihotapljajo v naše zbore. Udeležba na koncertu je bila srednja, spričo sicer slabih obiskov pa kar dobra. V prednjih vrstah je bilo videti naše vodilne osebnosti vseh stanov. Bb. Tine Gorjup: Risba dekleta. (Z razstave v Jako-piwvv«in paviljonu.) Društvo Slovenska knjiga — stalna potujoča razstava. Kakor je naše časopisje že poročalo, se je v Ljubljani ustanovilo društvo »Slovenska knjiga«, ki mu je namen propagirati našo knjigo doma in v tujini. Najodličnejši zastopniki naših kulturnih in družabnih krogov so se zbrali v tem nadstrankarskem društvu in zastavili svoje sile, da se najprej omogoči stalno razstavljanje naših knjig v slovenskih krajih in v širši domovini, pa tudi — in zlasti — v inozemstvu. Odbor, ki mu predseduje g. dr. Fran Novak, minister v p., je v ta namen poveril tehničnemu odboru, čigar vodstvo ima g. Mile Klopčič, nalogo, da izdela strokovnjaški načrt prenosljivega razstavnega ogrodja, ki naj bi tvorilo stalno osnovo za prirejanje vsakovrstnih knjižnih razstav v večjem ali manjšem obsegu. G. arh. Miro Kos je izdelal na pobudo tehničnega odbora načrt za opremo potujoče razstave slovenske knjige. Oprema obstoji iz manjših elementov, ki se dado sestavljati v poljubnem obsegu in velikosti, kakršna je pač razstavna dvorana oziroma namen razstave. V bistvu so ti posamezni elementi 120X250 cm velike lesene plošče, nanje se na poljubnih mestih pritrdijo knjižne police. Vsekakor predstavlja zamisel g. arh. Kosa lep in izviren način razstavljanja knjige, je praktičen in ekonomičen, v lepotnem oziru pa izredno posrečen. Zdaj mora društvo pristopiti k realizaciji načrta, da bodo čim prej mogoče razstave na5e knjige v obmejnih krajih — kar je velikega narodno obrambnega pomena — a tudi drugod. Pri izvršitvi tega načrta seveda društvo ne more apelirati na posameznike za denarno podporo, ker je stvar obče narodna; zato se bo obrnilo na splošno javnost oziroma na oblast, in ne dvomimo, da bo tu našlo potrebno razumevanje in zadostna sredstva za izvedbo načrta. • Glasbena Matica v Ptujn je priredila dne 6. maja s sodelovanjem mariborskega mladinskega kvinteta g. Fr. Serajnika v dvorani Glasbene Matice v Ptuju godalni komorni večer s prav izbranim sporedom. Program je obsegal v prvem delu sledeče avtorje: Saša Šantel: Andante in Allegretto iz A-dur kvarteta; Dvorak: Romanca Es-dur; Jiranekovo Al. Impromtu Polka, in Vieu-stemps H. Fantazija Appassionato za gosli in klavir ter Bernard F. Scherzo. V drugem delu pa Bruckner Ant. Intermezzo; Mendelsohn F. 1. in drugi stavek iz B-dur kvinteta, ter Mozart W. A. Allegro iz G-mol kvinteta. — Ta komorni večer, ki so ga izvajali za glasbo nadarjeni dijaki, ki poleg svojega študija žrtvujejo ves prosti čas še za študij komorne glasbe, da s tem pomorejo še revnejšemu dijaštvu, ker je bil čisti dobiček tega večera namenjen dijaški kuhinji v Ptuju, nas je Ptujčane nad vse presenetil, saj je bil ves spored izvajan naravnost dovršeno, vsi izvajalci so bili na svojem mestu, osobito pa je pokazal prvi violinist g. Devide v Vieuxtempsovi Fantaziji veliko razumevanje za klasično glasbo, on obvlada tehnično plat igre, gre skladbam do dna in jih doživlja tako, kakor si jih zamišlja avtor sam. Na klavirju ga je spremljala učiteljica gdč. M. Kabajeva. Ostale skladbe: Brucknerjev Intermezzo, Mendelsohnova dva odstavka iz B-dur kvinteta ter Mozartov Allegro so bile skrbno pripravljene ter so bile podane z velikim muzikaličnim razumevanjem in v dinamiki ter so so se kvarteti kakor kvinteti harmonično strnili v zboru v lepo zaokroženo enoto. Ta komorni večer je nudil obilo umetniškega užitka in bi bilo želeti, da bi bil še boljše obiskan kot je bil. G. Serajniku, kot priznanemu glasbeniku ki je nastop pripravil, čestitamo in želimo, da pripelje te mlade za godbo tako nadarjene dijake, še do višje umetniške višine. Fras. • Inž. arch. Dušana Santel-Kannni: Kako opre mimo stanovanje. — Po knjigi arh. Mesarja, ki je v Kozmosu pri Jugoslovanski knjigarni izdal lepo opremljeno knjigo o opremi stanovanj, je zdaj ga. inž. arch. Dušana Šantel-Kanoni napisala in pri založbi »Žena in dom« izdala poljudno napisano knjižico na naslov: Kakako opremimo stanovanje? Knjiga (str. 96) noče biti — kakor pravi v uvodu — znastvena razprava o slogih v stanovanju, niti o uporabi lesa, temveč praktičen pripomoček in iskren vodnik vsem, ki si žele smotrno urejenega in prikupnega doma, toda v stanovih, ki si ne morejo sicer privoščiti razkošnih stanovanj, pač pa udobnih in skromno lepih, lako pri uradnikih, delavcih itd. V prvem poglavju govori o preteklih stanovanjih ter neupravičenosti restavrirali starih slogov, ko je upravičen samo slog časa, in to pristen slog, ki je danes realističen, in se ogiba vsega, kar je preveč. Tako preide pisateljica na sodobno stanovanje ter na posamezne kose pohištva, dele stanovanja, spalnice, kuhinje, otroške »stajice« itd. itd., kar vse nazorno pokaže na že realiziranih načrtih. Prav te ilustracije poživljajo knjigo in jj dajejo praktično vrednost. Kralj in kraljica odhajata na ladjo »Empress of Australia«. Za njima gre po mostiču princezinja Elizabeta, ki je svoje starše spremljala na krov. Vzor zavoženega občinskega gospodarstva Podzemska železnica, ki ni nikoli stekla, veljala pa je 19 milijonov dolarjev Tudi v drugih delih sveta se včasih občinskim možem primeri, da občinsko gospodarstvo temeljito zavozijo. Boljšega zgleda za to pač ni kot približno 26 km dolga podzemska železnica v mestu Cincinati v Ameriki (država Ohio), ki ni nikoli stekla in nikdar prepeljala niti enega človeka. Kadarkoli se v Ameriki sproži kako kočljivo vprašanje o občinskem gospodarstvu, je vedno na vrsti ta železnica, v kateri je ošabna tehnika požrla 19 milijonov dolarjev občinskega denarja. L. 1885, ko je bila podzemska železnica še nekaj fantastičnega in velikanskega, se je rodila ta nesrečna ideja, ki je nakopala mestu toliko dolgov, da bodo plačani šele 1. 1967. Misel je obenem zgled, kakšno moč ima časopis. Načrt je namreč predložil dnevnik »Cincinati Graphie« in sicer naj bi se izvedel tako, da se struga suhe reke, ki se je vlekla skozi mesto, poglobi in pripravi za podzemsko železnico, ki da jo bo prej ali slej zaradi naraščajočega prometa itak treba zgraditi. Vsi razlogi so govorili za načrt: hitra in nemotena zveza s predmestji, varen promet, razbremenitev prometa na ulicah itd., itd. Vse je govorilo za to, da se podzemska železnica čim prej zgradi, zlasti ker so se vsa ameriška mesta naravnost skušala, katero bo zgradilo kaj izrednega, da bo potem vsa Amerika govorila o njem. Toda kljub predlogu omenjenega dnevnika še dolgo ni prišlo do uresničitve. Precej vode je steklo po Ohiu, končala se je že svetovna vojna in takrat se je vzbudila zamorjena podjetnost. Amerika je bila na prvi videz pred zlato dobo procvita in mesto Cincinati je hitro zbralo potreben kapital. Sedem let so z vso gorečnostjo gradili podzemsko železnico, iz arhivov so privlekli vse stare načrte in jih primerjali z novimi in nove popravljali, armada delavcev je vrtala pod mestom in uresničevala starodavne sanje Cin-cinatija. Ko je bila proga pod mestom že popolnoma izvrtana in tlakovana, položiti bi bilo šo treba tračnice in naročiti vozove, so pa naenkrat prišli na to, da Cincinati s 400.090 prebivalci podzemske železnice sploh ne potrebuje in da bi vozila tako malo zasedena, da konec koncev no bi bilo z njo drugega kot — zguba. Izkazalo so je, da avtobusne zveze prometnim potrebam popolnoma zadostujejo in da je treba modernizirati je nekaj ulic za avtobusni promet. L. 1925 so delu v podzemski železnici ustavili z grenkim spoznanjem, da so vse milijone takorekoč vrgli skozi okno — ali dobesedno: pokopali v tla. Tako so podzemsko železnico, ki je bila sprožena že 1.1885, začeli graditi zelo pozno, pa še vedno prezgodaj. Vsa Amerika se v hudomušnih trenutkih zabava nad tem zgledom kratkovidnega občinskega gospodarstva, mestni očetje Cincinatija pa hrepeneče pričakujejo, kdaj bo mesto le toliko veliko, da bo potrebovalo in rentiralo podzemsko železnico. Seveda žele, da bi se to zgodilo vsaj pred letom 1967, ko bo dolg za to železnico že itak izplačan z občinskimi davščinami. ŠPORT Belgrad : Dublin 3:1 V Belgradu gostujejo irski teniški igralci, ki zastopajo Dublin v tekmi z Belgradom. Včeraj je Irec Ryan premagal Belgrajčana Berto s 6:2, 4:6 in 6:4, Mitič je odpravil Irca Egana z 11:9 in 6:3, Punčec pa je zmagal nad Rogersoin z 8:6 in 6:3. Naša dva mušketirja sla zvečer odpotovala v Budimpešto, kjer se bo v petek pričela lekma za Davisov pokal (Jugoslavija:Madžarska). Danes popoldne so bile v Belgradu odigrane ostale tekme v teniškem boju med Dublinoin in Belgradom. Na sporedu so bila sledeča srečanja: Pallada-Rogers, Ljubljančan Smerdu Boris-Egan, Ryan-Branovič ter igra v dvoje Ryan-Egan : La-sio-Smerdu. Rezultate priobčimo na drugem mestu. Nemčija : Švica 5:0 Tudi zadnji dve posamični parliji v prvi run-di tekmovanja za Davisov pokal sta prinesli Nemcem v boju s Švico zmago. V treh četrtih ure je Heuner Henkel premagal švicarskega Bolgara Borisa Maneffa z rezultatom 6:2, 6:1, 6:2. Roderich Menzel pa je odpravil J. Spitzerja, ki je bil vskočil namesto Fischerja, prav tako v treh setih, popolnoma zanesljivo z 8:6, 6:4 in 6:3. V drugi rundi konec tedna se bo Nemčija pomerila v tem plemenitem, nekrvavem boju s Poljsko, ki je bila v prvem kolu s 4:1 premagala Holandijo. Favoriti v tem kolu so seveda Nemci. Dunaj je zmagal v vseh disciplinah Še bolj prepričevalno kakor lansko leto je Dunaj letos v povratnem boju zmagal nad Bre-slauom. Reprezentanci mesta Dunaja in mesta Breslaua sta se sestali na Dunaju. V telovadbi je zmagal Dunaj s 634.1 točke proti 630,3 točke, v kajaških tekmah s 24.5 proti 17.5, v hockeyju pa je v zadnji minuti Dunaj z efektnim golom odločil tekmo v svoj prid. V rokometu so Dunajčani Breslavce premagal z 11:7, v nogometu pa 6 7:2. Za srečanje med Breslauom in Dunajem je vladalo veliko zanimanje, tako da je giavni prireditvi na stadionu WAC-a prisostvovalo več kakor 10.000 gledalcev. 800 metrov je Lanzi pretekel v 1,50,7 min. Italijanski lahkoatleti so že prav pridno pri delu. V Milanu je znani tekač Mario Lanzi pretekel progo 800 metrov v sijajnem času 1,50,7 min. Na 200 m je zmagal Gonelli za dolžino prsi jired Marianijetn v času 21.4 sekund. V Parmi je Bevil-aqua pretekel 500 m v času 15,11,2 min. Talbana je skočil 7,04 ni. V Torinu je skakalec Bologna dosegel isto dal jino. V Rimu pa je za tek na 400 m čez zapreke Rousoo jiorahil 56.6 sek. Sevilla : Lissabon 5:1 Mestna nogometna reprezentanca Sevilla je imela v gosteh reprezentanco Lissabona. Tekmi je prisostvoval general (jueipo de Liano. Sevilla je zmagala nepričakovano in jiovrhu še visoko z rezultatom 5 : 1. Izid predstavlja resnično presenečenje, saj je bila mestna reprezentanca Lissabona enaka portugalski državni reprezentanci — in kakor je znano, so Portugalci dobri nogometaši. Henry Jonsson je zmagal že petič V nedeljo so Švedi v okolici Stockholma priredili spet vsakoletno tekmo za švedsko prvenstvo v teku čez drn in strn. Tudi letos je — že petič zaporedoma — zmagal Henry Jonsson, ki je napravil s tem dejanje kakor ga je bil pred njim v dvaintridesetletni zgodovini tega teka napravil le še njegov slavni rojak Edwin Wide. Jonsson jo za progo, ki je bila dolga 6 km porabil čas 28.38 minut. Ob koncu se je moral že pošteno boriti tokrat z nevarnim Torejeni Tillmanom, ki je zaostal komaj za tri sekunde in postal drugi. Češko-moravski protektorat : Nemčija Nogometna reprezentanca češko-moravskega protektorata bo v mesecu maju odigrala z nemško državno reprezentanco štiri tekme. Češko-moravski protektorat bo postavil moštvo, ki je identično z nekdanjo češkoslovaško nogometno reprezentanco. Mnenja smo, da je ta reprezentanca tako močna — zlasti če zaigra s polnim elanom, in to zna, kadar je treba — da lahko porazi vsakega, tudi najmočnejšega nasprotnika na kontinentu. Dne 14. maja bo v berlinskem olimpijskem stadionu prva tekma. Nemci so že imenovali svojo [»stavo: Jakob (Jahn — Regensburg), Streitle (Bayern — Miinchen), Kubus (V. R. Gleiwitz), Rohde (Eimsbuttel), Herrmann (S. V. Waldhof), Mnner (Hannover 96), Lehner (Schwaben — Augs-burg), Stroh (Austria), Hanel (B. C. Hertha), Gel-lesch (Schalke), Urban (Schalke). Nemci hočejo na tej tekmi preskusiti nekaj svojih mlajših, nadarjenih nogometašev. Nekaj kratkih novic V Nemčiji bo gostoval italijanski prvak F. C. Bologna, ki bo 11. t. m. igral z F. C. Niirn-bergom, 14. t. m. z Eintracht-Frankfurt, 17. t. m. pa v Hamburgu z Hamburger S. V. Puricelli in Boffi sta z 18 goli na čelu letošnje italijanske »strelske« tabele. Piola ie tretji 14 goli. Tekmovanje za jugoslovansko teniško prvenstvo bo letos prišlo na vrsto šele zadnjega avgusta. Od 31. avgusta do 3. septembra bo trajalo. Potekalo bo v Belgradu. Razpis medklnhskega propagandnega atletskega mitinga tu juniorje, omladince in seniorje, ki ga bo priredil SK Celje v nedeljn 21. maja t. 1. ob 9.30 na Glazii); Vrstni re it tekmovanja: m m, juniorjl B in C. — Met diska, omladincl ln seniorji. — 300 m, omladincl in seniorji. — Daljina, juniorjl B in C. — Troskok, omlndinci in RC.niorji. — looo m, juniorjl C. — Višina, omladincl in seniorji. — HOD m. omladincl, seniorji. — Krogla juniorjl B, C. — Kopje, omladincl, seniorji. — 4x100 m. Tekmovanje se vrši lin teknli&Su, dolgom 380 m, ki ima štiri nedviprnjene zavoje ter jo krito z u^a^ki. Tekmuje so po pravilih in pravilnikih JAS, ter imajo pravico nastopa vsi verificirani in neverificirani člani klubov članov JAS. Pri najmanj 5 tekmovalcih v vsaki disciplini prejmejo prvi trije priznanice. ako Je manj tekmovalcev pa sam« prva dva. — Prijavnina /,na$* i din 7.n atleta. Prijave je poslati na nasjov: SK Celje, Gosposka ul. 20, najkasneje do 2(1. maja 1939.