Leto LXX štev. 249 a V Ljubljani, v četrtek, 29. oktobra I942-XXI ft^i ^"TESl '"lBto Prezzo - Cena 10.80 SLOVENEC Naročnina mesečno 18 Lir, za Inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Cek. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaievanje Italijanskega In injega izvora: Unione PubbllcitA Italiana S. A, Milano. Izha|a v.ak dan s)utra| razen p onedeljka tn dneva po praznik« o UredolitTo la oprava. Kopltarfava 6, L|obl|ana. . 5 Kedazione, Ammlnlstratlonai Kopitarjeva 6, Lubiana. H Telalon 4001—4005. Abbonamentb Me.a 18 Lire) Estero, mesa A) Lira, fcduuoue domemca. anno 34 Lira. fcatero 5C Lire. C C. f J Lubiana 10 650 per jll abbo-nam eliti 10.349 per la InserzlonL Filiale« Noro meeto. Concessionarla esclnslva per I« pnbbllcitS dl provenienza Italiana ed estera: Unione PnbblicttA Italiana S. A. Milana Otvoritev stalne razstave fašizma V navzočnosti najvišjih oblasti ter Hitlerjevega posebnega odposlanca je Duce danes v Rimu odprl razstavo fašizma ter Dom ženskih fašijev — čestitke vojske milici Bollettino No 8S5 flttacchi inglesi sfroncati Altri 53 carri armati distrutti o catiurati al nemico - 22 aerei abbattuti II Quaetier Generale delle Forze Armate co- mumea: Attacchi e contrataichi delle opposte lorma-zioni blindate e di lanlerte si sono susseguiti se-gnatamente nel settore settentrionale del Ironte eg iz i a no; una iinportanta posizione, contcsa con particolare accanimcnto e rimasta in nostre mani dopo aspri combattimenti. II nemico ha per-duto nella giornata di ieri 53 carri armati distrutti o cattturati. In vivaci scontri svoltisi nel cielo della batta-glia 22 velivoli britannici venivano abbattuti; 11 dai cacciatori ilaliani 11 da quelli gerinanici, un altro precipitava al suolo centralo dalle batterie controaerce. Cinque nostri .ipparccclii non lianno fatto ritorno dalle operazioni. Vojno poročilo št. 885 Angleški napadi strti Novih 53 sovražnih tankov uničenih ali zajetih - 22 letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Posebno na severnem odseku e g i p t o v -»koga bojišča so si sledili napadi in protinapadi obojestranskih oklepnih ter pehotnih lor-macij; neka važna postojanka, za katero so bili posebno srditi boji .ie po hudih bojih ostala v naših rokah. Sovražnik jo imel včeraj 53 uničenih ali zajetih tankov. V živahnih dvobojih nad bojiščem je bilo sestreljenih 21 angleških letal: 11 so jih sestrelili italijanski lovci. 10 pa nemški. Eno letalo je treščilo na tla, zadeto od protiletalskega topništva. Pet naših letal so ni vrnilo iz bojev. Ženeva, 28. okt. AS. Švicarski listi so soglasnega mnenja, da niso možne napovedi o razvoju položaja na egiptovskem bojišču, ker se je bitka šele začela tor bo verjetno dolga in trda. ker so vej ali manj izključena presenečenja ter bo zmagal tisti, ki bo delj vztrajal in bo iincl boljši material. Vsi listi tudi pišejo, da jo položaj omili čet zelo trden. Storkholm, 2S. okt. AS: Moskovski radio je včeraj pri opisu položaja v Stalingradu očividno zgubii vsakršno upanje na nadaljno odporno moč tega mesta. Povedal je. da si noč in dan slede giozni boji in da navzlic obupnemu sovjetskemu odporu nemški pritisk neprenehoma narašča. Dopisnik »Newyork Timesa< je poročal svojemu listu iz* Moskve, da obračajo sovjetski vojaški krogi trenulno pozornost dogodkom južno od Novorosijska in da sovjetsko vojno poročilo prvič govori o grožnji proti pomorskemu oporišču Tuapse, ki je skupno z Batumom zadnje črnomorsko pristanišče, ki je še v sovjetskih rokah. V Moskvi gledajo na razvoj z veliko skrbjo in pravijo da položaj ni le kritičen, marveč da se je še poslabšal. Rim, 28. okt. AS: Iz vojaškega vira se je izvedelo, da .je nemško topništvo in letalstvo obstreljevalo preostanke sovjetske obrambo v Stalingradu, južno od mesta pa so Sovjeti izvedli novo brezuspešne razbremenilne napade. Sovjeti j ripravljajo na nemško krilo nove napade, torla reinška letala jim stalno kvarijo priprave. Isto dela nemško topništvo. Stoekholm, 28. okt. AS: Dagens Niheterjev dopisnik poroča, da poročila o bitki pri Salomonskih otokih za Amerikance niso razveseljiva. Ameriško poročilo priznava, da so imele severnoameriške silo znatne izgube in da imajo v drugi fazi bitko Japonci pobudo v bojih na suhem in na morju, Amerikanci se obupno bore, toda nevarnost je velika. Tokio, 28 okt. AS: Japonski generalni stan pravi v poročilu o bojih na Salomonskih otokih, cia so bile od 20. avgusta do 25. oktobra potopljene naslednje ameriške ladje: ameriška letalonosilka »Wasp«, tri križarke, 5 torpednih lovcev, 6 podmornic, 3 prevozne ladje in 1 minonosec. Težko poškodovana je bila ena podmornica, 2 prevozni ladji ter 1 minonosec. Uničenih ali po-škodovalnih je bilo 493 letala. 20 japonskih letal so je prostovoljno žrtvovalo, 31 letal je bilo poškodovanih, 78 pa jih pogrešajo. Tokio, 28. oktobra AS: japonski cesarksi glavni stan objavlja, da se ie japonska mornarica od zore 20. oktobra pa do srede noči borila z močnimi nasprotnikovimi oddelki v vodah pri otoku Santa Cruz. Japonska mornarica ie potopila štiri letalonosilke, 1 oklepnico in neko vojno ladjo neznane vrste. Razen tega so bile poškodovane 1 oklcpnica, 3 križarke in 1 rušilec. Zbitih ali uničenih ie bilo več kakor 200 letal. Japonske izgube so naslednje: Dve letalonosilki in ena križarka so bile mani poškodovane in so navzlic temu še vedno lahko I>1 lilo in se udeleževale bitke 40 japonskih letal sc ni vrnilo. Ta bitka sc bo imenovala pomorska bilka za južni del Tiheea morja. Tokio, 2S. okt. AS. Opazovalci razlagajo uradno poročilo o bitki pri Salomonskih olokih in poudarjajo, da 60 Amerikanci večino svojih izgub prikrili svetu, posebej pa še severnoameriški javnosti prav zaradi proslave dneva ainerikanske mornarico. Severnoameriška mornarica je doslej izgubila tri oldepnice in šest letalonosilk, ki so bile potopljene ali poškodovane, poleg večjega Števila Rim, 28 okt. AS: V navzočnosti visokih oblasti, strankinih hierarhov. posebnega Hitlerjevega odposlanca za proslavo 20. obletnice Pohoda nn Rim nemškega delovnega vodjo dr. Leva in številnih drugih osebnosti ter množice ljudstva je Dure od pri razstavo fašizma. Rim, 28. okt. AS- Po otvoritvi fašistično razstave jo Dueo opravil dolg obisk po razstavi ter je Hitlerjevemu odposlancu sam razlagal zaporedna obdobja fašistično revolucije, kakor so do-komentirana s številnimi predmeti in relikvijami, razstavljenimi po različnih dvoranah. Dure. ki je bil ves svež in nasmejan, je bil videli posebno srečen, ko je našteval faze trdih borb. ki jih je vodil za zagotovitev bodočnosti italijanskega ljudstva. Na koncu obiska jp izrazil Dtice Tajniku Stranke ter organizatorjem razstave svojo čestitke ta popoln uspeh te manifestacije. Berlin, 28 okt. AS. V Berlinu je bila na predvečer 20 letnice Pohoda na Rim velika manifestacija italijaii6ko-nemžkega društva. Velika letalska dvorana, okrašena s trikolorami in standardanii kljukastega križa, je sprejela visoke državnike in predstavnike Oboroženih Sil. odličnike narodno-socialistivne stranke ter zastopnike vseh vladnih ustanov hitlerjevske Nemčije, kakor tudi številne vojne ranjence. Številne so bile tudi Rujave in Črne srajce, posebno pa je bila zapažena med številno izbrano publiko množica zastopnikov italijanskih delavcev v Nemčiji. Med navzočimi osebnostmi 60 bili Kr. veleposlanik Dino Alfieri, vsi uradniki veleposlaništva, predsednik italijansko-neniškega društva von Tschamer und Oslen, načelnik Hitlerjeve predsedniške pisarne minister Messer, državni tajnik zunanjega ministrstva von Weizeacker. gauleiter Bohle, poveljnik Berlina general von Hasse in drugi. Spregovoril je poslanik Alfieri, ki je orisal globok zgodovinski in politični pomen Pohoda na Rim. Govoril je tudi predsednik društva von Tschammer und Osten ter popisal začetek italijanskega in nemškega odpora ter odpor drugih evropskih narodov proti liberalizmu in boljševizmu. Na koncu je pozval vise niv-zoče, naj se dvignejo in vzkliknejo Duceju ter fašistični Italiji trikratni »Sieg Heil!« Bukarešta, 28. okt. AS. Romunske radijske postaje 60 snovnji večer posvetile 20 letnici faši-6tovske vlade. Slavnostni govor je imel podtajnik propagandnega ministrstva Aleksander Marku. Podal je pomen tega zgodovinskega datuma, popisal Ducejeve borbe ter zatrdil, da bo ta praznik Rima odslej vpisan v koledar romunskih spominskih svečanosti. Madrid, 28. okt. AS. Tudi madridski tisk se spominja 20 letnice Pohoda na Rim ter osvetljuje veliko konstruktivno delo fašizma. Fašizem pomeni pot rešitve za evropske narode, ki 60 jih demokratski režimi hujskali drug na drugega. Fašizem, obnovitelj italijanske domovine, je dal zgled drugim narodom, da so tudi obnovili svojo domovino in uvedli socialno pravičnost ter se danes borijo z orožjem proti 6tareniu 6vetu za dosego plodovile-ga miru. Mussolinijev genij je poživil antično veličino Rima. ki postaja spet duhovno središče vseh narodov. Glasilo falange »Arriba« je danes izdalo manjših vojnih ladij, ki so tudi bile poškodovane ali potopljene. V vsem je izgubila 41 vojnih ladij. Tudi ainerikanske letalske izgube 60 občutne. 4 oklepnice potopljene, 1 poškodovana; 15 križark Splošno prevladuje prepričanje, da so amerikanski vodilni možje prevarili svoje ljudstvo. Tudi dopisnik »Ne\v York Timesa«, ki se je nedavno vrnil s potovanja po Tihem oceanu, je opozoril svoje so-rojake na napake, ki 6o jih zagrešile Združene države, zlasti pa mornariško poveljstvo. Takoj za tem se jo podal Dure k otvoritvi provineialnega sedeža Ženskih fašijev, kjer so ea obdale mnogoštevilne žene iz ljudstva ter matere borcev, ki so mu priredile vroč sprejem. V odgovor na pozdrav Tajnika Zveze ženskih faši.iev jo Duce pohvalil delovanje fašističnih žena v sedanji vojni in zlasti delovanje rimskih žena. * Rini, 28. okt. AS: Včeraj popoldne je dospelo v Rim zastopstvo nemške narodno-soeialistič-no stranke, ki ga je poslal Hitler in ki se bo udeležilo slovesnosti ob 20 letnici. Odposlanstvo vodi poglavar nemške delovne fronte dr. Lev, v njem pa so: državni mladinski vodja Axmann, državni študentovski vodja Scheel ter skupina visokih dostojanstvenikov narodno-socialistične stranke. Uoste so na postaji v Osi i ji sprejeli: tajnik posebno dodatno izdajo, posvečeno Italiji in fašizmu. Budimpešta, 28. okt. AS. Madžarski tisk na široko piše o današnji 20 letnici. Narodi, ki se danes bore proti boljševizmu, se v prijateljskem duhu udeležujejo proslave 20 letnice, kajti Pohod na Rim jc bil začetek velikega evropskega gibanja proti boljševizmu. Hitlerjev glavni slan, 2S. oktobra s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Juž.novzho000 tonska trgovska ladja je bila z bombami poškodovana. Zapadno od Tcreka so lastni napadi tudi včeraj dobro napredovali in je bil neki sovražni oddelek obkoljen. V Stalingradu so nemške čete vzhodno od tovarniške četrti prodrle do Volge in zavzela večji blok hiš. Letalstvo je z dobrim učinkom napadalo sovražnika. Južno od mesta je pehota odbila krajevne napade sovražnika. Letalski napadi so povzročili sovražniku velike izgube na železnicah iu na Kaspiškem morju. Fmajst transportnih vlakov je bilo uničenih. Dve trgovski ladji s skupno 1000 tonami sta bili potopljeni. ena petrolejska in ena trgovska ladja pa zažgani ali poškodovani. 01) Donu so romunske čete z dohro podporo lastnega letalstva vrgle sovražnika nazaj. stranke Vidussoni, nemški poslanik Markenscn, glavni podpoveljnik UILa Bonamici, podtajnik UUF-a (1'Esle, guverner, prefekt, zvezni tajnik ter številni častniki. Vlak je pripeljal ob 12 in dostojanstveniki velikih prijateljskih in zavezniških držav so se takoj zelo prisrčno pozdravili. Nato jo ilr. Ley z drugimi člani zastopstva pregledal oddelke CilLa. kj so Imeli Častno stražo. Ko so gostje zapustili ostijsko postajo, jih je množica pozdravila 7. navdušenimi manifestacijami. Rim, 2S. okt. AS: Ob dvajsetletnici pohod.i na Rim jc dr/avni podtajnik /a vojno poslal načelniku glavnega štaba milice naslednjo brzojavko: »Oli začetku XXI. leta po fašistovskem štetju pošilja vojska navdušen pozdrav bojevniške vzajemnosti črn;in srajcam, ki sc z nespremenljivo trdn.istjo in plemenito vnemo bore na najbolj oddaljenih bojiščih, da bi uveljavile pravice življenja in moči nesmrtne domovine. Scuero.« Načelnik glavnega stana milico je odgovoril takole: »Milica, ki po vseh bojiščih stoji oh boku hrabrim in' nepremagljivim edintcain kr. vojske, sprejema in vrača tovariška* navdušena voščila /a dvajsetletnico, izrekajoč popolno prepričanje, da l>o novo desetletje nosilo znamenje o zmagoslavju našega orožja, znamenje o končnem uvel javi jen ju f.išistovi-keg« nauka v svetu ter znamenje o začetku novega obdobja v sijaju in imperialni moči naše Lahorac. Pogovori s slovenskim ljudstvom: ffeec oktober Časnikar (j. Aiessandro Nicotera jn imel po radiu Ljubljana snofi naslednje predavanje: Vedno bolj prihajamo do prepričanja, da prava kriza slovenskega naroda — ki jo pozorno proučujemo, ker zares iščemo dobrodelno zdravilno sredstvo — ni samo slučajna, kakor bi se to moglo zdeti glavnim igralcem, ampak jc mnogo globlja in bi jo tudi lahko dognali. Nujno je, da se otrešo neke razumske zaverovanosti, ker je to važnejšo od rešitve dnevnih vprašanj. Ko bo vojska končana, se bo izkazalo, da je mnogo zakasni! listi, ki si bo šo upal govoriti o demokraciji, liberalizmu in radi-kalizmu in podobnem, sami obrazci, ki so že propadli. O tem ne bo več razpravljal tisti, ki z jasnim pogledom gleda v bodočnost. Tudi Slovenci se v Evropi, ki jo bo treba popolnoma obnoviti, ne bodo mogli zadovoljevali s kakšnim geslom krajevne proizvodnje, ki je poleg (Nadaljevanje na 2. strnili.) Oboroženi čolni italijanske armade v Rusiji patrulirnjo vzdolž vodnega prekopa na vzhodnem bojišču. Proslave v drugih državah TueEi prijateljske države so se kar najslovesneje spomnile 20. obletnice Pohoda na Rim Velik japonski uspeh v pomorskem spopadu Potopljene so bile štiri letalonosilke in dve drugi ladji Vsa Italija strnjena okoli Buceja Milan. 2^. oktobra AS. Pod naslovom >Mus-solini« piše "Popolo d'ltalijac, da v vojni, ki jo seda j bi je Italija, oziroma nn n jen odločilni značaj ni polovičarska. »1'opolo d'ltalia< našteva, kolikokrat jc Mussolini rešil svetovni mir in da je Duce, potcin ko je izvedel velikanska dela v notranjosti svoje države in dal italijanskemu ljudstvu Imperij, sklical narode v Rim, da bi sc tamkaj na rimski razstavi pokazali najboljši sadovi svetovne civilizacije. Bogataši so takrat sklenili, da ne lvodo več dolgo pustili triumfirati človeka, ki jc zahteval revizijo versaillske pogodbe. Nato navaja list Mussolinijcvc besede o paktu štirih, ki ga je predlagal in ki so ga plit-tokrati odklonili ter ugotavlja, da Ihi italijanska zmaga Mussolinjcva /maga, ka jti 011 se bolj lxi-ri, I k) I j veruje in bolj trpi kakor drusi ne samo za i/gulio svojih sinov, marveč tudi /n /rtvo italijanskega naroda. On poplačuje pridne, loda nič jih ne more poplačati razen /mage. Danes na 20 obletnico Pohoda na Riin se italijansko ljudstvo zgrinja okoli Mussolinija, ki molči na svojem pilotskem mestu. Italijansko ljudstvo je trvlno odločeno, boriti se in zmagati s krikom tistih kmetov, ki jim je izsušil Mara poiitinska močvirja: jDucc jc naš«. Važna postojanka zavzeta Nemško napredovanje pri Novorosijsku in pri Tuapseju — Vedno več Stalingrada v nemških rokah Visoki komisar, Eksc. Robotti in nemški konzul so se poklonili pred spominskim kamnom padlih fašistov ob priliki 20 letnic? Pohoda m Mm Tiskovni urnd Zveze Fašijev javlja: Včeraj so sc oh priliki 20 letnico Revolucije črnih Srajc napotili Ekscelenca Visoki komisar, Kkseclenea Robotti s častniki popadke ter nemški kon/ul v Dom fašijev, d« jjolože venre in se poklonijo pred spominskim kamnom padlih fu.šistov. (>l) 9 je prispel na sedež Fedcracijc spremljan z godlxi divizije »Alpskih lovcev« Ekscc-lenca Robotti, poveljnik Armadnega zbora s častniki posadke in četo, sestavljeno iz. vseh rodov orožja nastanjenih v Ljubljani. Poveljnik Armadnega zlnira je v spremstvu svojega glavnega stana položil venec na podstavek kamna, dočim so častniki, ^ častna četa in oboroženi odred Fašistov izvršili vojaški pozdrav. Ob koncu vzv.šenega obreda je Ekscelenca Robotti, preden je zapustil sedež Zveze izrekel Zveznemu tajniku svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo častnikov posudke Črnim Srajcam v Ljubljani. Ob 10. je prispel na sedež Zveze bojevniških Fašijcv Visoki komisar, da prinese svoj in svojih sodelavcev pozdrav Zveznemu tajniku. Zvezni tajnik je pričakoval Ekscelenco Graziolija pred vhodom v poslopje Zveze Fa-šijn skupaj z zaupnico Pokrajinskega ženskega Fašija in s podtajnikoma s konzulom obmejne milice B. Padova, z direktorjem »Prima linea« s tajnikom Fašija v Ljubljani in z drugimi fašističnimi hicrarlii. Pred spominskim kamnom, v katerega so vklesana imena Črnih Srajc žrtev, ki so padle zaradi komunističnega sovraštva »o se ob straneh postavili v častno četo mladi Fašisti s praporom Ljubljanskega Fašija in oddelek skvadristov v orožju. Visoki komisar, ki ga je spremljal Zvezni tajnik, je obšel postrojene oddelke in nato stopil pred spominski kamen padlih, ki gu je pozdravil z rimskim jKizdra-vom. Ekscelenca Grazioli, ki so ga med obiskom spremljali viceprefekt David in šef kabineta Bisia, je odšel nato v urad Zveznega tajnika. Tu je Ekscelenca Grazioli potem, ko je pozval navzoče k vzkliku Kralju in Cesarju in Duceju, z vznesenimi in ognjevitimi besedami izročil predstavniku Stranke svoj pozMrav. pozdrav predstavnika oblasti in vseh svojih sodelavcev in je nato govoreč o duhu sodelovanja, ki preveva vsakdanje delo slehernega, poudaril, da so sile vsakega Italijana, ki ima čast, da služi na lej zemlji, vse usmerjene proli enemu samemu > ilju, namreč: poslušati Duceja in delati za dobro Italije. Dr. Orlandini je potem, ko se je zahvalil Visokemu komisarju, da se je izvolil ustaviti v hiši Fašijev, izrekel besede najglobljega priznanja z.a sodelovanje, ki ga je oh vsaki priložnosti omogočil Ekscelenca Grazioli Stranki, poudarjajoč, da so vsi fašisti, bivajoči v Ljubljani, s svojim sodelovanjem v Zvezi pokazali najitolj vzvišeni duh tovarištva in požrtvovalnosti. V znak prisrčne hvaležnosti je Zvezni tajnik izročil Visokemu komisarju časlno legitimacijo urednika »Prima lineac, borbenega in živahnega tednika Zveze. Visoki komisar se je zahvalil Zveznemu tajniku za ta izraz tovarištva kakor tudi njegovemu sodelavcu uredniku dr. Pietroantoniu, direktorju tednika, in pozval navzoče, naj povzdignejo 6vojo misel Kralju in Cesarju in Duceju. Ekscelenca Grazioli je nato v spremstvu Zveznega Tajnika in Podtajnika Capursa, Podtajnika Scarnicija in drugih hijerarhov posetil sedež Zveze ter se razgovarjal zlasti v bojevniškem uradu, v uredništvu Prima linea in v drugih uradih, kjer so je imel priliko prepričati o vnemi, ki preveva vse, ki neposredno delujejo na življenju Stranke v tem važnem odseku Med poselom se je Visoki komisar ustavil in govoril z načelniki uradov in njihovimi sodelavci. S posebnim zanimanjem se je Ekscelenca Grazioli pomudil v prostorih Ženskega Fašija, kjer ga je tovarišica De Vecchijeva tova-riško pozdravila ter zagotovila njega in Zveznega Tajnika trdne volje za delo, ki preveva vse tovariše, bivajoče v novi pokrajini. Visoki komisar je izrazil gospej De Vecchijevi svojo toplo zalivalo za izvršeno delo. Visoki hijer-arh je nato posetil tudi delavnico Ženskega fašija, kjer so bile zbrane mnogoštevilne gospe, ki skrbe za dobrodelnost v korist bojevnikov. Ekscelenca Grazioli 6e je zanimal za delo, izvršeno v upoštevanja vrednem obsegu, za posle, ki ee še pripravljajo in ko je povprašal po raznih panogah delavnosti, ki jo vrše gospe v radovoljnein sodelovanju, je določil 2.">.000 lir za nakup potrebnega materiala, da bi se sijajno delo, ki ga tovarišice vsak dan uresničujejo, še bolj ojačilo. Popoldne se je Visoki komisar napotil v vojaško bolnišnico, da je na ta slavnostni dan izročil svoj pozdrav ranjencem iu bolnikom ter da jim je zagotovil, da je domovina ob vsaki priliki blizu tistim, ki so trpeli in dali svojo kri zanjo. Med posetom je Visokega komisarja spremljala njegova gospa soproga. Sprejet od ravnatelja bolnišnice in od častnikov zdravnikov raz- nih oddelkov sta Eksc. Grazioli in gospa soproga obšla vse dvorane, se ustavljala pri posteljah ranjencev in bolnikov ter s tovariško ljubeznivostjo iz.prnšovalu j>o njihovem zdravju, kako se jim celijo rano, o njihovih družinah in o njihovih potrebah. Visokega komisarja jo pri vsaki postelji sprejel hvaležen smehljaj ranjencev in bolnikov, ki so z besedo in geslo kazali svoje zadovoljstvo, ki so ga čutili z.a zanimanje predstavnika fašistične vlade. Dokler se je vršil obisk, je gospa Graziolijeva s pomočjo gospe Rdečega križa in častnikov zdravnikov razdeljevala darove in nagrade. ki jih jo v Ducejevem imenu določil Visoki komisar za bolnišnico. Isto jiopoldne so po nalogu Ekc. Graziollja posetili komisarji okra.nih glavarstev jioljske bolnišnice ter prinesli ranjencem in bolnikom darove in nagrade v imenu Ducejevem. Pri tem so jim izrazili j>opolno hvaležnost naroda z.a težke žrtve in z.a vrline dokazane v boju. V leku do|K>ldnova ie Visoki komisar pokoravajoč se Dučejevi zai>ovedi. naj gre narodu naproti poselil zastavljalnico, otroško Imlnišnico ter osrednji urad za zimsko j>otnoč. Povsod se jo toplo zanimal za potrebe ljudstva ter za potrebo organizacije, ki jih jo posetil. O teh poselili bomo obširneje jioročali jutri. Ob 10.30 je prispel v Dom Fašijev nemški konzul v spremstvu svojih najbližjih sodelavcev. Predstavnik Nemčije je položil na podstavek kamna, ki spominja na žrtve tovarišev, padlih od komunistične roke, venec iz lovorja v imenu zavezniškega in prijateljskega naroda. Nato se je nemški konzul v uradu Zveznega tajnika podrobno zanimal za organizacije Stranke v tej pokrajini s posebnim ozirom na vprašanja mladinske vzoje. Preden so odšli iz Doma Fašijev so nemški tovariši izrazili Zveznemu tajniku svoje zadovoljstvo nad delom in uspehom, ki jih je Stranka dosegla v tei novi italijanski pokrajini. Popoldne je Zvezni tajnik vrnil poset oblastem, ki so dopoldne obiskale Zvezo Fašijev. F.kscelenci Robottiju, poveljniku XI. Armijskega zbora je Zvezni tajnik ob tej priliki izročil častno legitimacijo urednika lista »Prima linea«. I udi popoldne sc se Zvezni tajnik in člani direktorija zveze ter Fašija napotili k četam, da so vrlim tovarišem v sivo-zelenem prinesli pozdr.iv in darove Stranke. Zvezni tajnik Izroča uredniško legitimacijo tovarišem lista »Prima linea« Včeraj je Zvezni tajnik ;zroval priznalno izkaznico direktorju in urednikom lašističnega tednika »Prima linea«. Pri tem je Zvezni tajnik 'ova-rišem urednikom izrekel besede .ople ool.vale odobravajoč njihovo dosedanje delovanje. Direktor lista je odgovoril zahvaljujoč se in izražajoč svojo in svojih sodelavcev voljo ?a vztrajno in u-pešno delo v Stranki za dosego najvišjih idealov Fašistične Revolucije. Proslava 20 letnice pohoda na Rim v Urniki Akademiji v Ljubljani Ljubljana, 28. oktobra. lektorat Nemške akademije v Ljubljani je v torek 27. t. m. proslavil dvajsetletnico Pohodu na Rim s posebnim predavanjem v srebrni dvorani hotela Unjon. Točno ob šestih so se zbrali člani lektorata ter gostje v srebrni dvorani, ko so prireditev počastili s svojim prihodom tudi Eksc. Visoki komisar Emilio Grazioli, Eksc. general Robotti. Zvezni tajnik, ljubljanski župan general L. Rupnik. general Lubruno, iiredsednik razmejitvene komisije med Italijo in Nemčijo; viceprefckt dr. David, z njimi pa številni predstavniki kulturnih ustanov iu oblasti. Visoke goste je pozdravil vodja lektorata g. dr. Drii-ner, ki je fiotem. ko je poudaril duhovni pomen Pohoda na Rim, dal besedo g. D. Mantua-niju. Predavatelj je govoril poslušalcem o fašizmu ne kot sistemu, temveč kot o večno mladem gibanju, kot svetovnem nazoru, ki se je prvo postavilo jio robu komunistični ureditvi sveta, proti plutokratičncmu izrabljanju človeka v kapitalizmu ter proti izkvarjenemu demo-kratizmu, ki se je sprevrglo v izrabljanje človeka. Fašizem pa je postavil človeka v središče ter jiodredil njemu vse drugo življenje. Nazorno je prikazal soc. razmere v svetu pred fašistično revolucijo ter nato zmago fašizma, novega, mladega nazora ter njegove velike kultur- ne in socialne pridobitve, ki so pridobitve za ves svet in vse človeštvo. Namesto izgradnje sindikatov, ki bi služili za razredno borlvo, je Duceju uspelo zgraditi sindikate, ki družijo vse sloje med seboj. Dal je dostojanstvo človeku ter njegovemu delu ter razgibal v umirajočo Evropo novega oživljajočega duha. Govoril je o medsebojni povezanosti fašistične in narodnosociali-stične revolucije v Italiji ter skupnih nastopih v novi vojski, ki je revolucija nove Evrope za novo ureditev sveta. Z vero v zmago in Duceje-vim vzklikom: Vincerel je zaključil proslavo velikega jubileja, dogodka s katerim je borba za nov pravičnejši red nastopila prvo jiot v svetovni zmagi. — Tako je Nemška akademija v Ljubljani proslavila na predvečer jubilejnega dne ob udeležbi najvišjih predstavnikov oblasti veličastno obletnico j>revzeina oblusti po fašizmu v Italiji. Iz zadružnega registra. Izbrisana je bila radi končane likvidacije Kreditna in nabavna zadruga »Jeglič« v Ljubljani. — Pri Nabavljalni zadrugi železničarjev Ljubljanske pokrajine ie hil izbrisan član uprave Sovre Franc, vpisan pa Uršič Peter. — Pri Tickovni zadrugi v Ljubljani sta bila izbrisana člana uprave Ribnikar Adolf in inž. Sjncm Boris, vpisana pa inž. Mačkovšek Joža in dr. Pučnik Joža. Koledar bo izšel kot posebna izdaja ^Slovenčeve knjižnice:". Vsi naročniki omenjenih časopisov in redni naioč-niki „'Slovenčeve kniižnice" bodo lahko kupili koledar po ugodnostni ceni 20 lir, če ga naroče že sedaj pri |K>d-r lžnicah „Slovenca" ali zastopnikih »Slovenca". — Koledar bo tudi imel ilustrirano povest, ki jo je spisala znana pisateljica Katur Lea za „Slov. koledar" pod naslovom „Na sredi te I,iubljan'ce je iip'ca zelena..." Pisatel ica obravnava v srcu stare Ljubljane pripovedko o lepi Urški, ki jo je vzel, kakor poie že Prešeren, povodni mož. — Velik in bogat bo izbor leposlovnih prispevkov, ki so iih napisali za koledar med drugimi: Jože Dular, Cvetko Golar, .lanez lalen, Stanko Janežič, St. K ran je, dr. .loža Lovrenčič, .lan Plestenjak, .lože Plot, Stanko Prolog, -j* Silvin Sar-denko in Narte Velikonia. — Zanimiv in pester bo izbor poučnih člankov, zanimivosti iz narave in nasvetov za družino, dom in vrt. Še vse polno za nimivega in lepega bo prinesel koledar, poživljon s številnimi slikami in črteži. — Za mladino in dolce zimske večere bo posebno dobrodošla lepa barvna priloea z zanimivo družabno igro: .ŽENIMO NA PAŠO I" — Opozarjamo vse naše naročnike, ria bo koledar v prosti prodaji dražji. Zato ca naročite že sedaj, saj bo tisikanh le določeno število izvodov. izide zopet Tudi letos bo postregel naroč-nikom„Slovenca",„Slovenskega doma", »Domoljuba", „Bogo-ljuba" in „0biska" z bogato in pisano vsebino. — Oblika koledarja bo ista kakor lani, obsegal pa bo nad 200 strani. (Nadaljevanje s 1. strani) tega že napihnjena z namišljeno veeučiliško kulturo. Zato bo treba pogledati onstran tako ozkih meja in se ozreti za idejo ali sistemom, ki bo skladnejši s jiolititnim tokom. Ta potreba, ki se je podzavestno megleno Čutila, je bila mogoče tudi vir inludostnega gibanja, ki je na nesrečo zašlo na kriva pola in se zateklo v podlalno miselnost, to pa preprosto iz razloga odlašanja, ki smo ga zgoraj navedli. Menimo, da ti mladeniči niso bili obveščeni o tem, da je civilizirana Evropa že premagala komunistično miselnost. Če bi ta načela še imela verjetnost, da bi se mogla preizkusiti mogoče še pri Kalmukih ali pri še manj vrednih narodih, to prav nič ne spremeni tega vprašanja. Vsakdo pa, ki ne živi v daljnem ameriškem zahodu, ali v Sibiriji, ali na Tibetu, mora vedeti, da je bil »rdeči oklober« v letu VJ17- in (1a ie nekaj let nato, in sicer točno pet let bil še en oktober, ki se je rodi', iz ideološkega nasprotja proti prvemu. Proti načelom in delu oktobra, ki je ves pobarvan s krvjo, ne samo zaradi tega, ker je bil zločin proglašen za bistveni temelj revolucije, ampak tudi zaradi tega, ker so na socialno vprašanje gledali enostransko in samo v zvezi z nagibi mračnega značaja, je latinski genij dvignil oklober vstajenja in življenja, ki je človeku vrnil naravne pravice, Evropo pa zasidral v rešitvi. Mislimo, da Rusija nikakor ne bi mogla stari in modri Evropi nuditi idejo, ki je vredna tega imena, vendar jia se je bati presenečenja, in sicer zaradi tega, ker ni bilo mogoče e te stare zemlje izločiti nevednosti in zločinstva, ki se je razlilo tja do obrežja Adriatika. V teh pokrajinah so še taki, ki mislijo, da bi Rusija, ta ogromen velikan, motila z enim korakom stopiti na Čelo sveta in preskočili neizmerno razdobje stoletij, ki je Rusijo vedno držalo daleč proč od zahoda. Ko so se v Italiji rodile komune, slavne ustanove predhodnice modernega veka, je Rusija v Kievu šele prejemala krst krščanstva. Ko je naš narod napovedoval zlato dobo renesanse, je Rusija stopala pod jarmom Mongolov. Ko so naši mornarji odkrivali nove deie sveta, je Rusija pošiljala prve kozaške naseljence v Sibirijo. Na ideje iz leta 1789. je Rusija odgovarjala s predlogom o ustanovitvi svete alianse. Dejansko lahko zgodovina osvetli tiste, ki imajo dar razuma. Ljeninove ideje, ki so izšle iz temelja široke demokracije, pa četudi klasicistične, so se kakor je bilo nujno, zožile na najbolj surovo in odvratno obliko »teokracije«. Danes nočemo v desetih minutah razrešiti komunističnih teorij in tudi ni naš namen odpreti stolice za primerjalno zgodovino, kakor bi to mogoče v Sloveniji bilo potrebno. Hočemo samo opozoriti, da jo o Rusiji in boljševizmu na razjiolago dovoij poročil, da spoznamo eno in drugo, kakor je to potrebno, ker se nam zdi, da je vse to izločano iz ozračja, v katerem živimo in 6e nam tudi zdi, da je vse to razpršeno v neizmerna obzorja planetov. Fašistični nauk se je z zmago revolucije Črnih srajc dvignil iz sredine neurejenega kujia namenov in političnih načrtov, ki so tlačili narode pred letom 1922. in je postavila temelje za sodobna vprašanja na podlagi občega ravnotežja. V oktobru pred dvajsetimi leti je fašistična revolucija razglasila najmodrejšo besedo o socialni pravičnosti, katero so si narodi po vojni mogli zastaviti za cilj. Medtem ko je boljševizem skušal prodreti z zastavo samo enega razreda na čelu, je fašizem proglasil enakost razredov v razmerju z državo. Razredno gospodarstvo se je postavilo na najnižjo stopnjo skupnosti, ko je uvedlo občestveno bedo, korporativno gospodarstvo pn predvideva sodelovanje med kapitalom in delom in z lastnimi očmi lahko opazujemo postopni duhovni, kulturni in socialni dvig delovnega ljudstva vzporedno z vedno večjim razvojem narodnega gospodarstva in na vseh drugih področjih. Boljševizem znižuje, fašizem pa dviga vrednote. Moskovska kača se grize v lastni rep in ne more izven začaranega kroga obljub o blagostanju, medtem ko vsak dan« izreka smrtne obsodbe, rimski orli pa se dvigajo pod imperialno nebo, ožarjeni z resno delavnostjo, slogo in brezprimerno narodno vzajemnostjo. Mudimo 6e pri teh primerah, dasi se ne bi bilo treba ustavljati pri takih navedbah. V Italiji smo zapustili polje polemik že pred dvajsetimi leti. Zmagoviti pohod no Rim je bil dejansko prehod od negativne dobe anlimarksističnega razpravljanja v pozitivno dobo fašistične obnove. Ob dvajsetletnici nam zato ne more priti na misel smešna domneva, da bi obnovili vso pot nazaj. Za nas so načela komunizma pokopana na polju doktrine, sedaj pa bodo ta načela dejansko pokopala oborožene sile Osi pod razvalinami apokaliptičnih ruševin, ki jih je odredil »politruk«. Kdor hoče predvideti politični okvir bodoče Evrope in se hoče nanj duhovno pripraviti, gotovo ne ho šol iskat razsvetljenja med gizdave trote na grobove, ampak se bo mora1 zaupati modernejšim miselnim tokovom, in sicer tokovom, ki jih je sprožilo revolucionarno gibanje v oktobru 1022. Slovencem je na razpolago lepa prilika za to pripravo. Naročajte In čitajte »SLOVENCA« Sanfe in resnica Znanilci miru in zagovorniki mednarodnega sodelovanja menijo, da se je v letu 1899 z.ačela nova doba v zgodovini človeštva, ker se je v tem lelu meseca maja sešla prva mirovna konferenca v Haagu.1 Radi izjavljajo, da je bila ta konferenca »zarodek parlamenta vsega človeštva«. Pa so še govorili: »Sanje prerokov in hvalnice pesnikov so se tokrat prvič začele delno uresničevati.« Za zgodovinarja evropske diplomacije ni težko spravili to konferenco v pravi okvir. V zadnjih letih 19. stoletja je Evropo pretresalo več kriz: velika kriza zaradi spopada pri Fachodj (francoska odprava pod vodstvom stotnika Marchanda je prodrla iz notranjosti Afrike do Fachodo v egij>tskem Sudanu, hotela predreti naprej do Rdečega morja in tako preprečiti angleški razmah iz Egipta proti jugu, to je, Francozi so presekali bodočo angleško zvezo od Egipta do Capetovvna — toda Kitchener je francosko odpravo prestregel in jo pognal nazaj), med Španijo in Združenimi državami je bilo prišlo do vojne, na Kitajskem so evropske velesile tekmovale med seboj in Anglija se je zapletla v vojno z Buri v Južni Afriki. Vsekakor jo bilo razj>oloženje v Evropi zelo bojevito in kdor je v takih razmerah govoril o razorožitvi in miru, je bil pač velik hinavec. Kako jo tedaj mogoče spraviti v sklad mirovno konferenco v Haagu s prekipevajočim imperializmom, ki je tedaj zajel vse evropske vodilne države. Danes je na srečo zbranega že dovolj gradiva, ki pojasnjuje politično ozadje te konference,. Začetki te konference so v gibanju, ki se je v zadnjem desetletju ponekod razvijalo v prid miru in za razorožitev. V Angliji in v Ameriki so že imeli velike propagandne prireditve v ta namen, tako zvane »križarske vojne za mir«. Te križarske vojne so se začele v sredini 19, stoletja in so bile pač 1 Iz knjige: Langer, La Dipiomazia deli'Imperiallsmo. Ediziono ISPI — Milano 1042. primeren izraz čloVečanskih idej, ki so tedaj navduševale del sve-1 lovnega javnega mnenja. V viharni dobi od leta 1870—1890 se je | mnogo manj govorilo o miru,, toda ravno v tem času se je začelo izredno veliko oboroževanje nekaterih držav in to je seveda moralo obnoviti gibanje za mir in njegove pogoje. Pristaši tega gibanja so žigosali grozote vojne, poleg tega pa so ujiravičeno opozarjali na dejstvo, da bodo izredni načrti za oboroževanje zavrli gibanje v prid socialni obnovi in socialnim reformam. Ko je bila v letu 1889 ustanovljena mednarodna parlamentarna zveza, se je dvigalo še več glasov v prid miru, strokovnjaki pa so zahtevali, da naj se razširi načelo o mednarodnem razsodišču. Lahko se reče, da se je moderno mirovno gibanje začelo ob tem času. Če pomislimo na to, da je oboroževanje terjalo ogromna finančna sredstva, pač ni nič čudnega, da so evropski državniki prisluhnili na gesla tega mirovnega gibanja. Celo lord Salisbury, ki je bil zelo trezen mož, 6e je nekaj časa navduševal za to gibanje. Lord Salisbury pa je bil pozitivno usmerjen politik in je sovražil privide. V letu. 1888 si jo dal izdelati posebno spomenico in oh raznih prilikah je v svojih javnih govorih kot angleški predsednik vlade opozarjal Evrojx> na nevarnost čezmernega oboroževanja. Lord Rosebery, ki je pozneje v imenu liberalne stranke prevzel oblast v Angliji, se -je hvalil, da v tem vprašanju popolnoma zagovarja nazore svojega predhodnika, V aprilu 1894. se jo v Londonu sešel kongres vseh svobodnih cerkva, ki je sprejel spomenico, v kateri je pozval vlado, da naj to važno vprašanje predloži v proučevanje vsem evropskim velesilam. Mnogo vodilnih osebnosti iz verskih ustanov in mnogo članov delavskih organizacij je podpisalo to sf>o-mcnico, podpisalo pa jo jo tudi 80 članov angleškega parlamenta. Ko so spomenico predložili lordu Roseberyju, predsedniku vlade, je bilo na njej nič manj ko 35.000 podpisov. Rosebery se je za stvar rosno zavzel in se ie začel takoj pogajali z ruskim veleposlanikom baronom de Staalom. Predlagal mu je, da naj car Aleksander, ki je najmogočnejši pokrovitelj miru v Evropi, skliče mednarodno konferenco, ki bi razpravljala o glavnih načelih miru in o omejitvi oboroževanja. Rekel mu je, da je angleška vojska premajhna, da bi mogel angleški državnik v tem oziru dovolj odločno govoriti. Ni znano, kakšen je bil odgovor ruske vlade, toda ruski car Aleksander III. je k jx>ročilu pripisal opombe, ki pojasnjujejo niegovo naziranje. Ruski car jo v teh opombah poudaril, da se mu zdi ta angleški predlog smešen. Sumničil je, da ima lord Rosebery kakšne druge namene, zlasti pa, da hoče ovirati zavezništvo med Francijo in Rusijo, ki se je ravno začelo utrjevati. Pripisal je: »Samo Anglija bi imela koristi od take konference, ker ima zelo majhno armado, brodovje pa ima takšno, da ne bi nikdar dopustila, da bi kdo terjal omejitev angleškega oboroževanja na morju.« Na pomlad 1898. so ruski uradni krogi zopet začeli razglabljati o omejitvi oboroževanja. Dne 13. marca je vojni minister general Kuropatkin bil pri carju in nato pisal zunanjemu ministru grofu Muravjevu pismo, v katerem opozarja na uvedbo lahkega poljskega brzostrelnega tojmišlva v nemško vojsko (Francozi so svoje 75 mm topništvo uvedli že v letu 1896). Kuropatkin je podčrtal, da lahko novi nemški topovi oddajo šest strelov na minulo, ruski topovi pa so zamogli oddati samo en strel na minulo. To dokazuje, kako je tekma v oboroževanju dosegla fantastično višino, ta tekma pa »e more zaključili samo z izbruhom noven vojne ali pa s sporazumom o omejitvi oboroževanja. Kuropatkin pravi v svojem pismu dalje, da se mu zdi, da je prišel ugoden trenutek, da bi se ruska vlada o tem začela pogajati z avstrijsko vlado, ker je tudi Avstrija imela premalo finančnih sredstev nn razpolago, da bi mogla vzdržati korak v tekmi z drugimi državami. Oho državi bi namreč morali uvesti novo vrsto orožja in bi zanj morali izdati 250 milijonov lir, v nekaj letih pa bi to orožje zaradi novih iznajdb zopet poslalo zastarano. Zato je predlagal sporazum z, Avstrijo, ki bi določal, da se Avstrija in Rusija obvezujeta, da za dobo deset let ne bosta uvajali novega brzostrelnega orožja. (Dalje.} Pretresljiv pogreb žrtve komunističnega zločina Truplo pok. Zupančiča iz Stranske vasi je vaška straža našla Ob krsti Antona Zupančiča iz Stranske vasi pri poldne odkopali sredi gozda pod vznožjem Polž njej sin Tone, zraven njega hčerka Angela, oh in hčerka pokojnikovega bra Stična, 26. oktobra. Dne 2t. oktobra ob zgodnjih jutranjih urah je vaška straža v Spodnji dragi odkrila grob pok. Antona Zupančiča, p. d. Korošca, posestnika iz Stranske vasi prt Stični, ki so ga komunistični krvniki 3. junija ugrabili in ga v hosti, komaj 10 minut od doma, na zverinski način zaklali. Po pričah jo dokazano, da so komunistični partizani Zupančiča ubili samo zaradi tega, ker je bil globoko veren iu ni hotel odstopiti od svojega verskega prepričanja. Pogreb rajnkega Zupančiča je bil izredno lep in slovesen. Ob njegovi krsti je korakala častna četa vaških stražarjev, za krsto pa se je uvrstila množica občanov, ki so rajnkega spoštovali kot moža značaja, moža poštenjaka, kakršnih je malo rodila slovenska mati. Nad Ljubljančani! - Pomagajte pri zasledovanju zločincev!* To je vaša narodna in človečanska dolžnost! Delo Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani V nedeljo, dno 25. oktobra se Je nadaljeval tc-caj za odbornike sindikatov, ki ga prireja oddelek industrijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze v Ljuhljtni. Uvodoma je strokovni svetovalec Zveze go-sjkkI Cinzio Dal Pra govoril o nalogah odbornikov in o kolektivnih delovnih pogodbah. Pri tem je zlasti podčrtal, da morajo voditelji sindikatov živeti med delavstvom v polni zavesti, da vršijo socialno funkcijo z visokim humanitarnim in podpornim pomenom; govoreč o zakonitih določbah, ki urejajo sklepanje kolektivnih delovnih jiogodb, je poudaril aktivno vlogo, ki jo italijanska zakonodaja daje delavstvu. Zatem je tajnik Pokrajinskega sindikata delojemalcev papirniške in tiskarske stroke govoril načelno o funkcijah tajnikov sindikatov in oddelkov. Temu predavanju je sledil referat tajnika oddelka industrijskih delojemalcev o tehnični strani jioslovanja tajnikov. Predsednik oddelka je nato zaključil tečaj s jionovniin pozivom prisotnim odbornikom sindikatov, da še bolj poglobe svoje dosedanje delo na socialnem polju. Kdor širi komunistične laži, podpira komunizem in z njim sodeluje. Stični, katereja truplo so v sredo. 21. t. m. do-evoga. Na lovi pokojnikova hčerka Kranrka, oh menihovi levici sin Franrek, poleg njega pa sinko ta, ki stoji za njima na desni. odprtim grobom mu je cerkveni pevski zbor zapel \eč v srce segajočih naerobnic, g. pater Allierik pa je rajnkemu v slovo spregovoril nekaj lepih besed, kt so izzvenele v gorečo žc- Lepo domačo knjižnico si ustvarite zn majhen denar, ako se naročite na H H H ■ ■ n KI »SLOVENČEVO KNJIŽNICO a ki izdaja vsak mesec po tri knjige: romane, povesti, novele itd. iz vseh svetovnih književnosti. Najodličneje so seveda zastopana domača dela. Vsaka knjiga Vas stane samo b lir, dočim je v knjigarni znatno dražja. ()1> koncu letnika dobite še d\c knjigi brezplačno kot nagrado. Plačuje se lahko v obrokih. Opozarjamo na res okusno vezavo po načrtu arhitekta Gajška. V celo platno vezane knjige stanejo za naročnike po 20 lir, v pol platno po 13 lir. Naročila sprejemamo še do božiča. Drugi letnik se je začel 7. oktobrom in so za ta mesec izšle že vse tri knjige, ki so jili naročniki z velikim veseljem in užitkom brali: Jalenovi »BOBH1«, Perrijev »NEZNANI UČENEC« in Heyeva »POTA IN ZAPREKE«. V soboto izide Ljeskova »ZAČARANI KOMAR«, v sredi prihodnjega meseca trije zvezki Kuretovega »VESELJA I30M«, 1. decembra pa Tomažičeve »POHORSKE PRAVLJICE«, bogato ilustrirane — najlepše Miklavževo in božično darilo otrokom. Naročilu se sprejemajo v upravi »Slovenca« in v Ljudski knjigarni. ■ H ■ ■ ■ ■ H ■ n H ■ □ Ijo, da bi tudi mi stanovitno hodili po jasno začrtani poti. Ob pretresljivem joku osirotelih otrok so se orosile oči vsem pogrebcem. Vaški stražarji pa so s sklonjenimi glavami stali ob strani, kakor da bi na tihem prisegali: Dovolj je nedolžnih irtev, dovolj trpljenja; pravica naj go\nri, kazen naj sledi za zločine, storjene nad nami in našimi otroki! Macl Peternel - polihistorik in politehnik Ime Mihael Pcternel je bilo nedavno večkrat v jovnosti omenjeno. Najprej v zvezi z 90 letnico obstoja ljubljanske realke odnosno sedaj I. državne realne gimnazije v Vegovi ulici in o vprašaniu Peternelove ulice. Kdo je bil Petcrnel? Mož odličnih znanstveno praktičnih sposobnosti, matematik, fizik, kmetijski praktik, pedagog in tudi prvi mož, ki je polagal temelje slovenski matematični in fizikalični terminologiji. Bil je prvi ravnatelj ljubljanske realke! Najprej kratko o razvoju realke! Že v prvih letih 18. stoletja se je pričelo v Nemčiji gibanje, da se ustanavljajo zavodi, ki naj posvečajo večjo pozorno6t realnim vedam, ki naj vzgajajo mladino za praktične poklice na polju tehnike. Nastal je tip realke. Tako je že leta 1778. ustanovil slikar in učitelj risanja Andrej Herlein c. kr. risarsko šolo, ki je bila nastanjena v starodavnem licejskcm poslopju na Vodnikovem trgu, katero poslopje so popolnoma podrli leta 1902, torej pred 40 leti. Poznejša leta je vedno bolj in bolj postalo aktualno vprašanje ustanovitve realne šole. Ministerialni odlok od 12. julija 1852 je odredil ustanovitev realke v Ljubljani, sprva z nižjimi razredi, toda mestna občina je bila obvezana vzdrževati ta zavod. Takratne finance občine pa so bile šibke. Knezoškof \Volf se je potegnil za zavod in dosegel, da so bili prvi razredi nastanjeni v licejskem poslopju v traktu proti Ljubljanici. Tam je bila tudi ie pripravljena risalnica, kjer je poznejša leta poučeval risanje tudi pok. slikar Franke. Zavod je bil tu? Vprašanje je bilo: Kdo naj postane ravnatelj in vodja zavoda? Šolski svetnik in nadzornik dr. Fran Močnik, sam dober matematik, se jc spomnil na 6vojega sošolca, duhovnika Mihaela Peternela, s katerim sta skupaj po prizadevanju profesorja matematike Schulza na gimnaziji pregledovala in kontrolirala o-d slednjega izdano tabelo Vegovih logaritmov in s katerim sta bila asistenta pri prof. Kersniku. Takratni vo-diški kaplan Mihael Peternel je bil res imenovan za ravnatelja realke in se je takoj preselil jz gorenjskih Vodic v Ljubljano. Novi ravnatelj je 1. septembra prisegel in dne 4 oktobra 1852 je bila realka, 6prva s tremi razredi izročena svojemu namenu s primerno šolsko svečanostjo. Ravnatelj Mihael Peternel je bil v resnici pravi mož in genialen človek. To lahko posnamemo tudi iz njegovega, za to svečanost določenega in še ohranjenega govora. Peternel je bil dober stilist in je popolnoma obvladal nemščino. V prisotnosti deželnega predsednika grofa Chorin- skega, profesorjev in učencev j« med drugim na-glasil Peternel v govoru: »Že tri leta buče skozi deželo parni vozovi in jo brzojavne žice prepre-zajo, toda tuje moči jih morajo voditi, le tuja inteligenca more i njimi upravljati. Mi hočemo drugače! Tu v teh sobah naj se naia mladina uči pri-rodne sile s silo duha voditi in obvladovati in ž njimi gospodariti.« Mihael Pcternel je bil ravnatelj tega nižjega zavoda skozi štiri leta, nato pa je Se na zavodu poučeval kot profesor matematike in fizike. Prvo leto sc je vpisalo razmeroma mnogo učencev, kar kaže, da je takrat vladalo veliko zanimanje za praktične in realne vede. V treh razredih so bili vpisani 204 učenci, somo v prvem razredu 107. Zanimivo je, da je prišlo na zavod veliko število učencev iz Koroške in štajerske. Zavod pa se je imel boriti z velikimi težavami zaradi učnih prostorov. Tudi denarna sredstva so bila pičla. Poslo-dica je bila, da se zavod sprva ni mogel pravilno razvijati. Dolgo časa niso odprli 4. razreda, ki so ga naposled namestili v bližnji Mahrovi trgovski šoli, ustanovljeni 1. 1834. Mestna občina se je nato 1. 1860 odločila za razširjenje zavoda v višjo realko, s čemur je bil zavodu omogočen zadovoljivejši napredek in razmah. Po dolgih naporih in s pomočjo takratne Kranjske hranilnice, sedaj Hranilnice Ljubljanske pokrajine se je v Vegovi ulici 1. 1874 sezidalo monumentalno šolsko poslopje. Stroški so znašali 425.000 gld. Kako označujejo sodobniki Peternela? Splošno. Bil je čudovit človek. Kot samouk se je poglobil in spopolnjeval v politehniki. Bil je znan tudi kot polihistorik obsežnega obzorja. Naglašajo, da ga ni bilo v tistih časih tehničnega ali drugega podjetja, pri katerem ne bi bili vprašali Peternela za svet in navodila. Ko so začeli 1. 1856 razmotrivati vprašanje ustanovitve plinarne, da bi se tako mestna razsvetljava modernizirala, so mestni očetje povabili Peternela, da jim je kot strokovnjak podal svoje nasvete in praktična navodila. Pa tudi našim kmetom je rad pomagal s praktičnimi nasveti. Delal jim je načrte za kozolce-dvojnike, za hleve, skednje in kmečke hiše. Bil je zelo vnet priredo-slovec in že kot dijak je prinesel na Gorenjsko gomolje lepih dalij ali georgin. Peternel kot ravnatelj je izdajal tudi letna poročila zavoda. V prvem letnem poročilu so navedena imena vseh učencev, vpisanih leta 1852. V šolskem izvestju je objavljal razne razprave. Mnogo se je trudil za slovensko terminologijo v geometriji in kemiji. Tako je v poročilu 1. 1861-62 skušal postaviti osnov- I ne izraze za kemijo in je objavil razpravico pod naslovom: »Imena, znamenja in lastnosti kemiških pervin« Mihael Peternel jc bil 1. 1808 rojen na Lani« šču, občina Nova Oselica pri Skofji Loki kot sin trdnih in uglednih kmečkih stariiv. lam so pridelovali mnogo lanu. In iz lanu so delali trdno in lepo domače platno. Pcternelov stari oče jc to domače platno vozil v Trieste, kjer je imel stalno trgovske zveze. Kot upokojen profesor je Mihael Petcrnel umrl I 1884. Pcternel sc je najprej šolal v Idriji od 1818 do 1821, nato v Goriziji, kjer jo začel gimnazijske študije, pozncie v Celovcu in naposled od 1824 do 1829 v Ljubljani V »filozofiji« (7. in 8. razred) sc je odlikoval kot izvrsten matc-matih, fizik, kemik in prirodoslovec. Bil jc velik talent. V letih 1831 do 1835 je končal bogoslovje v Ljubljani, nato pa je kaplanoval najprej na Dobrovi pri Ljubljani, v Moravčah, na Poljanah pri Skofji Loki od 1839 do 1843. To leto jc bil napovedan za naše kraic popoln sončni mrk. Ljudje na deželi so bili razburjeni, ker »o or-nice. Skupne gospodarske zbornice naj bi bilo ustanovljene na vseh sedežih okrajev, dočim bi bila osrednja gospodarska zbornica v Sofiji. Novi kovanci v Zcdin,jenih državah. Ker pri« manjkuje niklja v severnoameriških Zedinjenih državah, bodo izdali nov drobiž, ki bo vseboval 36% srebra, 55% bakra in 0% manganovca. KULTURNI OBZORNIK Berdjajev in krščanstvo Dr. Janez Vodopivec, Krščanstvo in Cerkev pri N. Berdjajevu. Inavguralna disertacija. Ljubljana, 1942. Str. 67. Iz šole prof. Grivca je izšla zopet nova disertacija, ki bo zanimala tudi nebogoslovce. To pot je njegov učenec dr. Janez Vodopivec segel na področje, ki pomeni — poleg staroslovenske književnosti — drugo polje udejstvovanja prof. dr. Grivca, namreč k poznavanju pravoslavja ter k ruski filozofiji. Prof. Grivec je pisal 6voj čas zelo mnogo o problemih pravoslavja, o ruskih pisateljih filozofih, zlasti Dosto.jevskem in Solovjevu; saj je 6vojo prvo pot kot abiturient začel z ruskim romanom iu ruskim misticizmom. Sedaj je podobna zanimanja vzbudil v svojem učencu Janezu Vodopivcu, ki si je za doktorsko tezo izbral modernega ruskega filozofa Berdjajcva ter njegovo razmerje do krščanstva in Cerkve. Poleg Merežkovskega je izmed novodobnih ruskih piscev ravno Nikolaj Berdjajev vzbudil največje zanimanje moderne inteligence. Njegova filozofska in teološka delavnost je sila obširna: .okrog dvajset samostojnih književnih del in še dolga vrsta člankov in esejev, ki se redno prevajajo v V6e evropske jezike. Odlikuje ga izredno slikovit in razgiban jezik in slog, ki je včasih celo v škodo miselni preciznosti, kakor je sam tožil (str. 11). Po svoji miselnosti je Berdjajev res svojevrsten lik v modernem svetu. V njem ee je čudno združila nepregledna širina in nepreračunljiva globina vzhodne ruske duše z vso prefinjenostjo za-padne kulture. Zapadnjak ho sprejel Berdjajcva z veseljem, ker mu prinaša nekaj novega, kakor svež dih z vzhoda, toda vzhodni človek ga nikakor ne bo priznal za svojega, ker bo v njem videl in čutil zapadni duhovni svet. Težko je Berdjajeva zadovoljivo opredeliti, kakor je tudi težko opredeliti njegove modroslovne in bogoslovno nauke. Zato ni čudno, da do zadnjega časa sploh nismo imeli o njem niti ene sistematično kritične raz- prave. Kar je bilo, so bili le rahli poizkusi kritike, premnogi so pa 6ploh nekritično podlegli močnemu vplivu Berdjajevske literarne osebnosti. Neko nemško delo (Koepgen, Die Gnosis des Christentuins), ki je za to smer značilno in ga dr. Vodopivec večkrat navaja in zavrača, je celo prišlo na indeks cerkveno prepovedanih knjig, še večkrat pa se je zgodilo, da je ta in oni, ki je bral le poedino delo Berdjajeva in ni poznal celotne miselnosti in sistema, mislil, da uživa klena in čista zrna resnice, ko je pa bilo v resnici marsikaj snetljivega vmes. Prav tu je zastavil svoje delo dr. Vodopivec in podal prvo sistematično kritiko berdjajevskih nazorov o krščanstvu in Cerkvi s stališča pozitivnega in katoliškega krščanstva. V treh razdelkih raziskuje najprej Berdjajevske nazo. e o veri na splošno, nato o vsebini in poslanstvu krščanstva in končno o krščanski cerkvi. Razpravljanje je povsod dvodelno: ekspoze, prikaz Berdjajevljega nauka in nato kritika. Naši inteligenci bo delo dobrodošel vodnik ob čitanju tega zanimivega, a težko umlji-vega pisca. Berdjajev se namreč izdaja za pravega in pristnega krščanskega misleca, v kritični obravnavi se pa nasprotno pokaže, da je Berdjajev popolnoma v subjektivističnem in modernističnem smislu izprevrgel najosnovnejše krščanske pojme. Zato enako nasprotuje tako pravoslavni kot katoliški teologiji; tu se izsledki našega avtorja ujemajo s sodbo znanega češkega strokovnjaka za vzhodno vprašanje, jezuita Th. Spočila. Glede vere namreč Berdjajev preveč podcenjuje razum, prezira milost in ne priznava nikakib trdno ustaljenih dogem. Dalje se Berdjajev zelo temno izraža o Bogu in stvarjenju, kakor da bi Bog ostal v nesrečni samoti, ko bi si ne bil ustvaril človeka, po katerem strastno hrepeni od večnosti. Iz tega pa sledi važno dognanje, ki ga avtor na široko podpre z dokazi, da namreč Berdjajev ne pozna in ne prizna nad-narave v pravem krščanskem smislu. Zlasti pa Berdjajev pretirava človekovo svobodo, češ da svoboda sploh nima nobenih mej in da .je vsaka človeška dejavnost, ki je porojena iz svobode, sama po sebi sveta, četudi je po objektivnem gledanju zla in kriva. Vsak genij je tudi svetnik, pravi Berdjajev, in vsako človeško ustvarjanje je globoka svetost. S takšnim subjektivistično izmaličenim krščanstvom zadene Berdjajev v prvi vrsti ob Cerkev, ki jo mora odkloniti, v kolikor je neka objektivna ustanova. Tu je jedro doktorske disertacije. Avtor pojasni, kako je mogel sploh Berdjajev priti do teh nazorov, da mu je pripravljala pot ruska slavjanofilska teologija, na zapadu pa modernizem in protestantovska subjektivistična filozofija. Nato brani upravičenost socialne zgradbe Cerkve in njenih zahtev. Notranjo napetost, ki se vedno pojavlja med avtoriteto in osebno težnjo po svobodi, rešuje tako, da ohrani neokrnjeno tako avtoriteto kakor individualno osebnost, ki 6e morata prav za prav medsebojno v rasti podpirati. To izvaja posebno iz evangeljske ideje božjega kraljestva in iz svojsko ruske misli o bogečloveštvu, ki jo je razvijal že globoki VI. Solovjev. Le tako je namreč mogoče v pozitivnem krščanstvu in v pravi Kristusovi Cerkvi zbrati vse pozitivne sile človeškega duha. ki se po božji milosti oplemeniti in dvigne še v nadnaravni red in v vseobčo enoto mističnega telesa Kristusovega. Sledi še končni pregled teh problemov in smernice za pravo rešitev, ki jo vodi mladi teološki znanstvenik v Cerkvi po poti, kakor jo je šel že ruski filozof Solovjev, ki je razmišljal podobna vprašanja, a mnogo srečneje in se umiril v katoliški Cerkvi. Berdjajev mu v tej točki še ne sledi: moral hi likvidirali svoje osnovne zmote kot so agnosticizem. naturalizem in pretirani subjektivi-zem ter moral poiskati rešitev svojih mučnih vprašanj v luči katoliškega nauka o bogočloveštvu in mističnem telesu Kristusovem. Tako je dr. Vodopivec tudi pokazal kot katoliški teolog pot. ki vodi od berdjajevske filozofije h krščanstvu, kar je druga vrednost disertacije. Mlademu znanstveniku čestitamo k zanimivemu delu, ki ho zanimalo prav tako kot bogoslovce tudi filozofe ter izobražence sploh. td. Repertoar Drame Drama bo v sezoni 1942-43 nudila svojim abo-nenlom igre iz naslednjega repertoarnega načrta: Italijanski avtorji: Alfieri: Filip; Goldoni: Mi- randolina, Kavarnica, Zdraha na vasi; Brarco? Popolna ljubezen; Pirandello: Šest oseb išče avtorja, Henrik IV., Kaj je resnica; Morselli: Rel-fagor; Chiarelli: Krinka in obraz; Alessi: Zadeva dr. Hima; Ludovici: Kolo; Gherardi: Jesen; Me-ano: Večno mlada Šaloma; Calaldo: Gospa je odpotovala; Viola: Skupno življenje; Belti: Gospodinja. Slovenski avtorji: Linhart: Matiček se ženi, Županova Micka; Ogrinc: V Ljubljano jo dajmo; Cankar: Za narodov blagor; Medved: Stari in mladi: Jurčič: Deseti brat: Tavčar: Cvetje v jeseni; Milčinski: Volkašin, Kjer ljubezen, tam Bog; Gregorin: Oče naš... Klasiki: Luchian: Timon, Petelin; Shakespeare: Hamlet, Zimska pravljica, Antonij in Kleo-patra; Moliere: Učene žene; Calderon: Sodnik Zalamejski. Avtorji drugih narodov: Thornton WilderJ .Malo mesto; Salacrov: Človek kakor drugi; Ibsen: Gradbenik Solne6. Pred novim »Hamletom« v Drami Premiera bo v petek 30. t. m. Letošnja ponovitev »Hamleta« z Janom v na-slovni vlogi. Nesporni uspeh lanske, na novo pripravljene uprizoritve te igre je znova potrdil kako močno je zakoreninjen Shakespeare v naši sredi. Tako igralci, kakor občinstvo, živo občutijo neminljive vire, ki vro iz te umetnine. Široko in globoko zajema prvinske življenjske občutke in 6poznanja, iskanja in blodnje človeka. Movni do-jem, ki ga je zbudila lanska uprizoritev, gre n.f rovaš nosilcev glavnih vlog, predvsem Slavka Jana kot Hamleta. Oblikovalec klasičnih in modernih ljubimcev in junakov je dosegel s Hamletom tisti del svoje igralske oblikovalne poti, ki vodi k višku umetniških dognanj in spoznanj. Hamlet je vloga, ki je ne oblikujejo samo intuicija in intelekt, temveč tudi umska in umetniška dozorelost in čas. Z novim Janovim nastopom se obeta svež vpogled v najnovejše snovanje našega najpomembnejšega igralca junakov, zato bo njegov Hamlet po enolet« nem premoru tem zanimivejši. n&zdce Koledar Četrtek, 29. oktobra: Narcis, škof; Ida, devica; Hijacint, mučenec; Evzebija, devica in raučenica; Donat, škof: Teodor, opat Petek, 20. oktobra: Alfonz Rodrigez, »poznavalec; livtropija, mučenica; Klavdij, mučenec; Ze-nobij, škof in mučenec. Novi grobovi -f- V Stožicah pri Ljubljani je umrl v torek. dne 27. t m. v po/ni večerni uri gospod France K u n s t c I j, pose-tnik in prevoznik, v (H letu starosti. »Mihovčev« oče. kot so mu no domače rekli, je bil splošno poznan, in nobeno vreme g« ni zadržalo, da ne bi bil s svojim konjičkom in z vozom razvažal premog ali drva po mestu in v okolici. Kot skrben gospodar in dober družinski oče, široko razgledan, si je v mladih lotili t. trdim delom v Ameriki in v Nemčiji prislužil svojo malo domačijo v Stožicah. Rud je pripovedoval o popotnih vtisih in se ves razživel on spominih nanje. Bolezen, spremljevalka napornega dc'a, ga je položila na l>olniško posteljo in 11111 prinesla dolgotrajno trpljenje, ki ga je prav do zadnjega pogumno prenašal — in upal. žalibog zaman. Toda kakor ga ni oplašilo življenje, tako ga je tudi smrt našla kot moža: uverjen, da mu poteka ura njegovega življenja, se je še zadnjič prisrčno poslovil od vseli dragih in boguvdano umrl. Poštenjak, ki je kar tako za »boglonaj« opravil marsikako vožnjo, bo ostal številnim znancem. sosc. do 10. nov-mbra drugim bolnikom, tako da v petek, 6. novembra pridejo na vrsto bolniki z začetnicami priimka A do G, v soboto. 7. novembra z začetnicami II do L, v ponedeljek. 9. novembra z znfelnicami M do S in v torek. 10. novembra bolniki z začetnicami Š do Ž. Dne 11. do 14. novembra bo mestni preskrbovalni urad delil nakazila za sladkor zn dojenčke in bolnike, seveda samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tnko da v sredo, II. novembra pridejo n« vrsto upravičenci z začetnicami A do G v četrtek, 12. novembra z začetnicami 11 do I., v petek, 13. novembra z začetnicami M do S in v solvoto, dne 14. novembra z začetnicami š do Ž. Vse, ki pridejo po bolniška nakazila, spet opozarjamo, da morajo s sebij prinesti živilsko nakaznico uprnvičenen za november. Pripominjamo, da bodo tisti, ki bodo mestnemu fizikatu predložili zdravniška spričevala po 5. novembru, dobili nakazila šele po 20. novembru. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne lioliiiške dodatke, naj pošljejo po nakazila že v soboto, 31. oktobra med uradnimi urami v Turjaško palačo. Krlor ne ho prišel po nakazilo o pravem času, ga bo lahko dobil šele po 20. novembru, ker se urad zaradi velikega navala nikakor ne l>o mogel ozirati n« reklamacije zamudnikov in tistih, ki nc bodo upoštevali tega razjiorcda. 1 Da počasti spomin obče spoštovanega in zaslužnega blagopokojnega dr. Marka Natlačena, je njegov spoštovalec G. M. podaril samo- stanu Karmcl na Selu vsoto 200 lir, da molijo sestre karmeličanke za dušo pokojnega dr. Natlačena, kakor tudi za duše vseh onih Slovencev, ki so bili umorjeni od komunistov, 1 Krompir za zimsko zalogo lahko upravičenci od 28. t. ni. dobe pri trgovcih tudi še na decembrske odrezke nakaznice zn krompir po 10 k«. Spet pa opozarjamo prebivalstvo, naj varčuje s krompirjem, ker ie ves ta krompir namenjen za prehrano do prihodnje letine, to-rei za zimsko zalogo 1 Staršem otrok srednjih, strokovnih in ljudskih šol. Ce hočete biti sigurni za uspeh svojega otroka v šoli, ga vpišite v korepet. tečaj, kjer bomo ž njim vsak dan dve uri ponavljali snov, mu jo razložili, popravili naloge, ga izprašali itd. To velja tudi za tiste, ki sploh ne morejo ali pa neredno obiskujejo šolo, kajti učimo po učnem načrtu, da ne bodo izgubili šolskega letu. llčnina zmerna, revni popust. Začetek za vsakega takoj po prijavi. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16. Korepet. tečaj, Mestni trg 17-1. GOSPODJE POZOR! Klohučarna ,,PAJK" strokov, oč sti. preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po mzk h cenah. l astna delavnica. Se priporoča Rudolf Pajk, Sv. Petra c.88 1 Na koncertu Ljubljanskega komornega tria, ki bo v torek, dne 3. novembra se ho izvaiala najprej Sonata za trio, ki jo je naj.isal italijanski skladatelj Pugnani. Sonata je polna liričnega razpoloženja v prvem stavku, drugi stavek je ener-gicha in kremenita fuga, tretji pa nam slika lov in skladatelj uporablja v tem delu čisto llaydnov-ske efekle v obeh godalih. Pugnani ;e živel v 1«. stoletju v Torinu in ie bil odličen violinist. Prepotoval je vso Evropo, živel in deloval nekaj časa tudi v Londonu. Napisal je več oper, ki pa niso imele posebnega uspeha, mnogo več sreče je imel v komornih delih ki so mu prinesla stalno slavo in veljavo tudi še v današnjih časih. Pugnani jevo Sonato bodo izvajali v lorek: violinist Der-melj, čelist Šedlbauer, in pianist Lipovšek. Kon-rert bo v veliki filliarmonifini dvorani. Začetek teč no oh 18. uri. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. I Nakazila za sladkor, maščobe in milo za november dobe trgovci od četrtka do soliole, torej od 29. do 31. t. m., v mestnem preskrbovalnem uradu tako. da v četrtek 29. t. in. pridejo na vrsto trgovci z začetnimi črkami A—J, v petek 30. t. m. od K—O in v soboto 31. t. m. od P—Z. Za mesec november !>o vsak upravičenec na svojo živilsko nakaznico dobil za zabelo po 200 gr presnega masla in 2.18 del olja. 1 Vozniki za vožnjo snega letošnjo zimo. Mestno cestno nadzorstvo vabi voznike, ki so f.c vozili za mestno občino, in vse one. ki ima-io primerna vozila (knsone). nai se naikasneie do četrtka. 6 novembra iavijo zaradi dogovora o odvažaniu snega z mestnih cest in ulic v urad u mestnega cestnega nadzorstva na Ambroževem trgu št. 7 v pritličju, levo. soba št. 7 med dopoldanskimi uradnimi urami. 1 Odrezke in bone za sladkor, maščobe, milo in krompir za mesce oktober ho mestni preskrbovalni urad od trgovcev sprejemal lako, da jih 2. novembra morajo oddati trgovci z začetnimi črkami A—F, 3. novembra od G—,1, 4. novembra od K—L. 5. novembra od M—O. 6. novembra od P do S in 7. novembra od Š—Z. Trgovce prosimo, naj so v lastnem interesu natanko ravnajo j>o tem razporedu ter zanesljivo s seboj prinesejo tudi seznam oddanih odrezkov in bonov v dvojniku po vzorcu, ki ga je založilo Združenje trgovcev, prav tako pa tudi zeleno knjigo o prejemu blaga in oddaji odrezkov. Oba seznama pa morata biti podpisana od trgovca in opremljena z njegovim žigom. Odrezki za krompir morajo bili tako urejeni, da bodo oktobrski, novembrski in decembrski nalepljeni za vsak mescc posebej in pojiol-noma ločeno. 1 Tržni dan v sredo. Vrvenje na živilskem trgu v sredo, 28. t. m., je biio odgovarjajoče zadnjim dnevom oktobra. Promet ie bi) omejen na nakup najpotrebnejših življenskih potrebščin in nujnih potreb za kuhinjo Kostanja ni bilo Sezona za grozdje končana. Veliko pa je bilo v sredo na trgu lepe cvetače, ki so nekatere tehtale do 5 kg Živilski otok II je bil bogato založen z vso domačo zelenjavo. Splošno ni opažati nikakih tržnih sprememb. Precej je bilo na trgu raznih užitnih gob, ki so po dežju po noči in popoldne prejšnjega dne začele znova rasti. 1 Pridelovalcem koruze, ovsa in fižola meslnl gospodarski urad sj>oroča, da morajo prijavili svoj pridelek v Beethovnovi ulici št. 7, soba št. 35 v 11. nadstropju, kjer dobe predpisane tiskovine. Šo posebej jih opozarjamo, da morajo v prijavah naznaniti resnične podatke, ker so za neresnične prijave pridelka določene občutne kazni. Prijave morajo biti v vseh rubrikah izpolnjene natančno in čitljivo s črnilom ali pisalnim strojem. Interesenti dobe prijave od četrtka 29. oktobra do četrtka 5. novembra, oddali pa jih morajo najpo- ških skuša spraviti skozi vrata precej veliko mizo. Zdaj butijo z. eno nogo oh zid, zdaj z drugo, vmes pa se slišijo vzkliki: »Bo šlo?,]. Pozor!« Neka ženska se pojavi pred vrati. Prav pred mano se ustavi. Čeprav mi pokaže hrbet, jo takoj spoznam. Ona jc, Ružlca, Ružica. Tudi ona je nagonsko čutila mojo navzočnost, kajti obrnila se je in se zagledala vame. Videl sem, da je imela rdeče oči. Morda je jokala. »Ti si?« mi ie dejala po kratkem obotavljanju. In spet: »ti?« Vzela je iz torbice robec in si obrisala oči. -•Prav sedajle sva se morala srečati... Kako živiš?« »Kaj se je zgodilo, Ružica?« »Ali ne vidiš — pohištvo odnašajo.« »Pa zakaj — oprosti nn — ga odnašajo proč?« »Ker nisem plačala nekih taks, ki bi jih moral plačati moj oče.« »Kako pa da ti prideš' zraven?« »Čisto naravno: moj stari oče je umrl prfd dobrim letom. Morda ni plačal nekih taks, saj nili sama ne vem. Ker pa sem jaz njegova edina dedinja, jih moram nlačati jaz, razumeš. A jaz jih nisem mogla plačati. Zaio odnašajo pohištvo proč. Pravici je treba zadostiti. Toda, kaj na storim? ...« Z neko čudovito vdanostjo v usodo je ugotovila: »Pravici je treha zadostiti.« Na žalost je tako res moralo hiti. Ona je bila dedinja in če ni plačal on, mora plačati ona. Sklep je hil čisto pravilen. Po stopnicah je prilomastil precej obilen človek. Obrisal si je z umazanim robcem potno čelo in zdihoval. Vprašal sem Ružico: »Koliko pa moraš plačati?« Kaj vse je ta ženska imela v torbici? Končno je privlekla na dan majhen listek in povedala: »Dva lisoč sto pet in dvajset lir in pet in osemdeset stolink.« Velika vsota to sicer ni. O kljub temu se taka vsot ne pobere vsak dan na cesli. In kaj bo naredila Ružica, ko ji bodo pretežen del pohišlva odnesli?. Ružica mi je zdaj prav tako blizu ko pred štirimi leti. Prav nič se ni spremenila, vsaj zdi se mi tako. Vse je na njej še ravno tako ko tedaj, le oči so bolj umirjene. Leta, leta, Ružica. Zakaj se je med nama vse podrlo? Preprosta zadeva: malenkosten, čisto otročji prepir io bil vzrok vsega. Dobro se še spominjam. Šla sva na ples. Med drugimi je prosil Ružico za ples tudi nek mladenič, ki mi je takoj padel v oči. Enkrat, dvakrat, trikrat jo je povabil. Priznati moram resnico: bil je lep, velik, kostanjevih las. tip pravega športnika. kakršni ugajajo ženskam, a tudi predrzen. Tudi to ugaja ženskam. Ona se mu je samo smejala. Plesala sta šo četrtič. Na lepem sem pograbil klobuk in odšel. Dejal sem si: »To pot me naj pride pa ona iskati Jokala bo, šele potem ji bom odpustil.« Ostro korake sem hotel podvzeti. Pretekli so trije dnevi. Ni me prišla iskat, niti mi ni pisala. Ali, da! Trmasta je! Bom pa še jaz! Bomo videli, kdo 1k) zmagal. Otročji, neumen spor! Pretekel je mesec. Naravno sem jaz odnehal. Nekega večera sem šel na njen dom. Ni je bilo, Vratarica mi je rekla, da je odpotovala, morda je sla na morje, morda v Varazze. Čez mesec dni sem se spet oglasil. Vedno je bila zdoma, vratarica ni vedela nič. Pretekel je že tretji mesec: spoznal sem Lamo, očarljivo in prijetno dekle. Pri njej sem pozabil na malo in osovraženo Ružico. »Nekega dne,« sem si pravil, »me ho prišla iskat.« Od tedaj so prešla že štiri leta. Nikdar ie nlsetn videl, nikdar nič slišal o njej. Zdaj je bila spet pri meni, moja mala Ružica. Na ulici je še vedno vse mrtvo. Ružica ne govori več. Z žalostjo gleda na tleli zloženo pohištvo, ki je ob medli svetlobi zadobilo še starejšo lil poraznejšo podobo. »Upala sem. da bom dobila nekaj dni odloga; tako bi se lahko vsaj malo pobrigala« Nič več nisem dvomil. Kako pa nai se tudi obotavljam vpričo Ružice. Približal sem se onemu obilčnemu možu in ga vprašal: »Oprostite gospod, če gospodična takoj plača, ali boste pohištvo brez nadaljnjega znosili nazaj v stanovanje ?< DRUŽINSKA PRATI K A ZA LETO 1943 JI IZSlA in se bo odslej dobivala v nakup v prav vseh knjigarnah kakor tudi v boljših trgovinah in trafikah C«na Izvodu L 2-- Zahtevajte povsod le našo DRUŽINSKO PRATIKOI zneje do 15. novembra. Obenem pa opozarjamo, da tudi najmanjši pridelovalci morajo prijaviti pridelek. Posebno so dolžni oddati prijave tisti, ki so naznanili posevek, pa nimajo nič pridelka. To pa zato, ker mestni gosjx>darski urad vodi evidenco nad posevkom in pridelkom. Zalo naj slednji pridelovalec zadosti uredbi, da ne bo kaznovan. Hkrati onojr.ariamo vse nridelovalre krompirja, torej vse zamudnike, ki še niso oddali prijave pridelka, a so oddali prijavo posevka, naj pridelek takoj prijaviio, ker <-icer mestni gos|>o-darski urad nima prav." evidence. 1 Kostanj in koitanfarjl. Ko je bila prispela prva večja pošiljka lepega in debelega kostanja iz Gorizije, so ga grosisti mnogo prodali raznim kostanjarjem ki so postavili svoje lesene barakice na raznih točkeh mesta kier se razvija živahnejši promet Kostanjarji so vse zalog' hitro porabili in pečeni kostanj ka* naglo spravili v denar Ker so začasno izostale večje pošiljke kostanja, so kostanjarji svoje barake zaprli. Sezona za pečeni kostanj bo najbrž leto« kratka. V vsako hišo »Slovenca«! Naznanila GLEDALIŠČE. Urama. Četrtek 29. oktobra ob 16..10 »Deseti brat< Hed Cetrtok. - Petek 30 okto'ira oh 1«. »Hamlet. 1'rvld v »e<.onl. Red Premlerskl; — Sohota 31. oktobra oh ld.Si, »Deseti brat«. Izvea. — Nedelja 1. novembra ob 16. »Hamlet*. Izven. OPEHA Četrtek 29. oktobra: Zaprto. — Petek S«, oktobra ob 16. ari »Traviala-. Izven Znižane cene od IN lir navzdol — Sobota 31. oktob'a ob !6 »Don Pasnnalo«. Prvi« v sezoni. Red prrmieraki — Nedelln 1. nov oh 16. »Travijiib. I »v. Cene od •/* lir navzdol. RADIO. Četrtek. 2» oktobra. 7 30 Slovenska glas-hn — B Napoved dasr — Porodila v Italijaušdini — 12.2(1 PloSde - 12.30 Porodila v alovenšdini — 12 IS Komorna glasb« — 13 Napoved dasa — Porodila v Italijanščini - 131« Pet mmut gospoda X — 13.15 Porodilo Vrhovnega Poveljstva 3hor->ienih Ril v slovenščini — 1325 Izmei talni koncert z Nemdijo — H Porodila T italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M, fiijanec — Operetna g asha — 14.45 Porodila v slovenšdlni - 17.15 Nnve plošdo vetra — 19 30 Porodila v slovenščini — 19.45 1 isana glasba - 2« Naioved dasa - Porodila v Italijanščini — 20.il Komentar dnevnih degodo-darjeno vsoto. Resničnost stoji pred menoj. H komu naj se zatečem po pomo*? Nimam prijateljev, pri katerih bi si lahko sjposodil tolikšno vsoto. Kaj na; Neka za mlada srca Petelinček in kokoška Petelinček in kokoška sta šla v skedenj na »prehod in sla si iskalu zrnja. Nenadoma je pe-telinčku obtičal fižolček v grlu, in nezavesten je padel na tla. Kokoška se je silno prestrašila in petelinček se ji je neznansko zasmilil. Stekla je k potoku in ga prosila vode Potoček je dejal: »Ljuba kokoška, pojdi k lipi, vzemi list in mi ga prinesi, pa dobiš vode!« Kokoška je odletela k lipi. »Lipa, ljuba li-piea, daj mi list, da ga ponesem potočku! Dal mi bo vode. Vodo bom nc*!a petelinčku, ki je x\\» Mrtev je bil ubogi, mali petelinček prav zares mrtev. požrl fi/olček. pa se zdaj ne zgane in ne diha več in leži ko mrtev.« Lipa je odvrnila: »Pojdi najprej k deklici, nai ti da nitko, prineši mi nitko in joz ti bom dala list.« Kokoška se je koj odpravila na pot. »Punčka, punčka daj mi nitko, da jo ponesem lipi in dobim list! List bom nesla potoku, ki mi bo dal vode, vodo pa bom dala petelinčku, ki je požrl fi/olček, pa se zdaj ne zgane in ne diha in leži ko mrtev.« Dcklira je odvrnila: »Pojdi najprej h kravi in jo prosi mleka. Če mi ga princoeš, boš dobila nitko.« Kokoška je odšla h kravi, rekoč: »Kravica, kravica, daj mi mleka, mleko moram nesti dcklici, deklica mi bo dala nitko, nitko boiu dala lipi. I-ipa mi bo dala !i«t. Ii5t Ikuu nesla petelinčku ki je požrl fižolček, pa se zdaj ne zgunc in ne diha več in leži ko mrtev.« Krava je odgovorila: »Pojd. h koscem in jih prosi zame sena, pa boš dobila mleka.« Kokoška je tekla kolikor je mogla, h koscem. ln je dejala: »Ljubi kosci, dajte mi sena, seno bom dula krovici, ki ini l>o dala mleka; mleko ponesem deklici, za kar bom dobila nitko. Nitko bom dala lipi, da ini bo dala list /u njo, a list moram nesti potoku, ki mi bo dal vode in vode moram prinesti petelinčku, Ki je fižolček požrl, pa se zdaj ne zgane in ne diha več in leži ko mrtev.« Kosci so odvrnili: »Kokoška mala. pojdi najprej h kovaču da nam nakleplje koso, potem doboš seno!« Tekla je kokoško, tekla h kovaču in zaprosila: »Ljubi kovač, brž mi naklepi ji koso, da jo ponesem koscem, da bodo mogli kositi! Seno bom nesia kravi, ki mi bo dnin zanj mleka, mleko bo dobila deklica, ki mi bo dala zato nitko, « nitko dobi lipa. ki mi bo dala zanjo list, da pa dam potoku' in dobim votle, ki jo moram dati petelinčku, ki ie požr! fižolček m se zdaj ne zgane in ne diha več in leži ko mrtev« Kovač jc rekel: »Ljuba kokoška, pojdi prej k rudarjem in jih prosi premoga, medtem ti bom pa jaz koso naklepal!« Kokoška je bila že vsa trudna, pn ie >k'a vendar še k rudarjem in jim povedala: >Bog vam daj srečo, rudarji moji, dajte mi mnl'> pre-moja! Premog ponesem kovaču, ki mi ho naklepal koso da bodo kosci lahko nakosili sena. Seno bom dala kravi, ki mi b« dala mleka, a mleko dobi deklica, da mi bo dala zanj nitko. Nitko ponesem lipici, da dobom list, n list odnesem potoku, da mi bo dal vode., ki jo bom nesla petelinčku, ki je požrl fižolček, pa se zdaj ne zgane in ne diha več in leži ko mrtev.« Tedaj so rudarji dali kokoški ipremoga, ki ga je nesla kovaču in kovu* jp naklepal koso. Kokoška je prinesla koso kosi em, da so nakosili sena. Seno je odnesla kravi in krava ii ie rlala mleka. Mleko je dobila deklica, ki jc dala kokoški nitko Kokoška jp z nitko odhitela k lipi in jo dobila list. Brž ga je odnesla jHitoku in ta ji je dal vode. Z vodo je slekla k petelinčku ... joj. joj, pa je ležal in se ni zganil in ni dihal več in se je hil medtem zadušil s fi/olčkom! Mrtev jc bil ubogi, ljubi petelinček, prav zares mrtev. Od potoka k lipi, od lipo k deklici, od deklice h kravi, od krave h koscu, od kosca h kovaču, od kovača k rudarjem je morala kokoška tekati Marco Po!o odkrije Kitajsko V italijansekm mestu Genovi je bil okrog leta 1300 zaprt neki moški. Ko so sc Genovčani vojskovali s prebivalci Benetk, ki je bilo tedaj mogočno trgovsko mesto, so Genovčani premagali Benečane in so ujeli poveljnika njiLovega Takole je potovala karavana v dobi Marca Pola in lahko si mislimo, da je tudi naš Benečan takole potoval. Slika izvira še iz tistih časov. brodovia. To je bil tisti, ki je bil v Genovi zaprt. Imenoval se je Marco Polo. Medtem ko sicer v tistih časih niso kdo ve kaj dobrotljivo ravnali z vojnimi ujetniki, pa so se vedli z Marcom Polom povsem drugača Zakaj znano jim je bilo, da je bil beneški poveljnik svetovno slaven mož, ki je bil prepotoval žc vso Azijo in .prehodil kraje, kamor ni bil dotlej stopil še noben Evropejec. Tu v ječi je narekoval učenjaku de Pisi opis svojega popotovanja. Toda preteklo je več stoletij, preden so ljudje spoznali, da je bila vse čista resnica, kar je Marco Polo narekoval o svojih potovanjih. Splošno so bili ljudje mnenja, da je Marco Polo lažnivec in bnhač. Saj — kdo bi mu bil tudi verjel, da so bili Mongoli, ki so pol stoletja prej plenili po Evropi, domu iz prekrasne države, kjer je bila kultura na najvišji stopnji. S svojim očetom Nikolajem in stricem Maffcjem Polom je bil komaj sedemnajstletni Marco I. 1271. odpotoval nn dvor cesarja Kub-laja. ki je bival v mestu Kambaluju, sedanjem Pekingu. Po mnogih čudnih dogodivščinah so bili ti trije potniki prišli ob .reki Tigris čez Bagdad v Basro. To je bilo velikansko potovanje skozi skrivnostno, nepoznan'o Azijo. Najprej so krenili navzgor do mesta Sebsevarja, ki je na jugu Kaspiškega jezera. Spotoma so prišli mimo petrolejskega vrelca, ki so se mu jako za- čudili. Marco Polo pravi: »Ta vrelec ni užiten, ampak je gorljiv. Od časa do časa pridejo semkaj sosednja ljudstva in napolnijo s tekočino kar cele ladje.« Od Sebsavarja so se naši potniki obrnili proti vzhodu in siceir po tako zvani »cesti svile«, ki je imela ime odtod ker so po tej poti že več stoletij spravljali kitaj*ko svilo v Evropo. Po planoti Painir so prispeli v pokrajino Balaseio. kjer so bila najdišča raznih draguljev, predvsem rubinov Skozi rodovitne, pekoče doline so prišli v puščavo Gobi, kjer jc bilo potovanje jako nevarno in kjer so jili slepile Čudne podobe v ozračju (Kat« morgana). V pokrajini činčitalc« so našli dr/ni pn]>otniki rudnike, kjer so pridobivali neko snov, ki ni gorela in ki jo je Marco Polo naziva! »salaman-der«. V Evropi so mislili, da je bila to kuka iznajdba in vendar ni bila ta snov nič drugega ko nsbest. V mestu Kunčovu, ob meji Mongolske in Kitajske, so ostali naši popotniki skoraj leto fini. Potem jih je spremilo odposlanstvo cesarja Kublaja v prestolnico Velikega Kana. Tu so evropske tujce jako prijazno sprejeli in zlasti mladi Marco si je tako pridobi1! naklonjenost vladarja, da ga je imenoval za svojega častnega spremljevalcu in ca je večkrat poslal na važna poslanstva v vse dele svoje velikanske države. Tako se je Marco Polo temeljito seznanil z vso pokrajino, z ljudmi in njihovimi šegami Poln občudovanja opisuje vzorno urejenost mogočne dr/ave, ki je bila razdeljena Veliki kan Kuhinj, kitajski cesar, zaščitnik teh treh popotnikov. na pokrajine, ki so bile s prestolnico spojene po odličnih ccstah. Nn vsakih 20 ali "0 milj so bile jv^ebne postojanke zn poštne zveze, kjer jc človek tudi lahka prenočeval in kjer je bilo v velikih skladiščih spravljeno žilo in druga živila, da bi v slabih letinah ne bila dežela žrtev lakote. Imeli so papirnat denar, na katerem je hil cesarjev pečat. Kdor je tak denar ponarejal ali kdor je prinesel tuj denar v državo, jp bil nn smrt oluojrn. Najbolj pa jc Marco Polo občudoval premog, ki ga dotlej v Evropi še niso poznali. O premogu je zapisal: »Na Kitajskem izkopavajo neko črno kamenje, ki goi'i kot drva in izredno dolgo žari. če zvečer to kamenje prižgo, obstane ogenj do drugega dne.« Več ko 20 lef «o bivali Benečani na Kub-lajcvem dvorcu. Tako jih je cesar imel rad, da se je šele prav iskrenim prošnjam vdnl in je dovolil, da se smejo Benečani, ki so bili že vsi bolni od domotožja, vrniti domov. S 14 ladjami, ki so bile dobro oborožene in obložene z zakladi vseh vrst. so «e ti trije vračali v domovino in siccr okoli Indije, mimo Sumatrp in Cevlona in dalje v Perzijski zaliv, odtod pa v Trapezunt ob Črnem morju. Tu jih ie doletela novica, da je medtem umrl cesar Kublaj. Nato so pluli po poslednjem delu svojega potovanja in so zdravi prispeli v svoje rodno mesto Benetke, Toda nihče jih ni spoznal, ker so bili oblečeni v tatarske obleke in — saj so bili 24 let v tujini! Ze zdavnaj so bili vsi mislili, da so mrtvi. Vsi trije so bili zdaj silno bogati in Marco Polo je dobil pridevek »mojster Marko Milijon«. Dejali so mu tudi »lažnivec«, saj mu nihče ni verjel, kar je pripovedoval o Aziji. Šele na kasnejše rodove so vplivali njegovi potopisi in celo Krištof Kolumb jc črpa! iz njih svoje znanje in pobudo za svoja odkritja. Varčnost »Rada bi za svojo bolno prijateljico nekaj »Mogoče tele lepe vrtnice po pet lir?« »O, tako hudo bolna pa ni!« rečem gosvvodu Romualdiju, ki mi je toliko zaupal? Kaj je storil blagajnik tvrdke Moretli, ko je videl, da me ni blizu? Prav gotovo je telefoniral gospodu Romualdiju! »Glejte, vaš uradnik se doslej s pedeset tisoč lirami še ni prikazni. Ura je že sedem.« Kaj bo dejal gospod Romualdi? Poklical bo upravnika. Ta mu bo sicer povedal, da sem vesten, marljiv in zanesljiv uradnik. A potem? Morda me bodo naznanili in že sem navzkriž s paragrafi. Morda bo tudi nekaj karabi-njerjev zasedlo moje stanovanje. In vralarica... Stopim v najbližji bar. Usedem se in popijem neko malenkost. Zdaj sem se spomnil: lahko bi dejal gospodu Romualdi iu, da sem izgubil vsoto... že: toda ravno dva tisoč dve sto pet in dvajset lir? Smejal se bo ko nor. Nič, čisto enostavno mu bom povedal po pravici, kako je bilo... Potem se bo drl in hrulil name, da ne smemo biti nikdar darežljivi s tujim denarjem. In potem? Ljudje se sprehajajo mimo moje mize. a iih ne vidim. Ura gre kot za 6tavo. Osem je že. Kaj naj storim za vraga? Neka starejša ženska, počasi korakajoč mimo mize, ml vlije novo rešitev: govoriti moram z materjo gospoda Romualdija. On je samec, živi s svojo staro mamo v eni izmed vil v Monteroški ulici. Mama je vedno mama. Razumela me ho. govorila s sinom in izprosila zame usmiljenje in oproščenjo. Jaz pa se obvežem, da bom vsoto vračal v mesečnih obrokih. Hitro stopim v taksi; v nekaj minutah sam že pred vilo. Služkinja se mi nasmehne* »Želite?« »Rad bi govoril z gospo Romualdi. Ali je doma?« »Da, je doma. Prosim, izvolite. Koga naj prijavim?« Povem ji svofe ime. Nato me popelje v majhen salon, opremljen s sijajnimi usnjenimi naslanjači, lepimi slikami, skratka: sama lepota in veličastnost. Nenadoma se vrala odpro in med njimi se pojavi gospod Romualdi Takoj začne: »Vi danes nisto izročili denarja blagajniku tvrdke Moretti? Zakal ne?« Iz prepadcaosti cocmirn, sklonim glavo in mrmram nerazločno besede. Potem spravim iz sebe: ■»Gosjxxl Romualdi, nisem izročil denarja, ker ... ker ... Zdelo se mi je, da blagajnik ... Da, da, blagajnik ni bil...« Gospod Romualdi se je pošteno oddahnil. »Sijajno! Torej sle tudi vi takoj zasumili?« Ničesar nisem razumel, a sem kljub temu samo pritrjeval. Toda, za kakšna 6umničenja prav za prav gre? Kaj se je zgndilo? »Dcstvo ie,« je nadaljeval gospod Romualdi, »da tvrdka Moretli tega denarja ni potrebovala. Nek nepošten uradnik je izrabil odsotnost glavnega blagajnika in skušal izvršiti udar: izterjati nekaj računov, sprejeti nekaj stotisoč lir in zbežati. K sreči pa so ga takoj zasačili. In mi srno rešili petdeset tisoč lir!« Vstane in me udari z roko po rami: »Za vašo iznajdljivost in bistrovidnost je treba poiskati primerno nagrado. Pet tisoč lir, vam je prav? Dajte ml ostanek, pet in štirideset tisoč slo šest in dvnjset lir.« Kot neumen sem prešteval tisočake: eden, dva,_ tri... Srce mi razbija ko noro. Mislim si: »Ružica, ti in tvoje prošnjo so ini pomagale...« * Pol desetih zvečer je. Koliko raznovrstnih stvari sem nakupil! Različne vrste vina in likerjev, slaščice in cigarete, ki jih ona kadi. V denarnici pa imam kljub temu še precej slotakov. Jutri si bom kupil šo pižamo, udoben naslanjač in še kaj. Tako bom iz dneva v dan čakal Ružico, ki bo spet prihajala k meni. Najina ljubezen, ki jo je nekoč neumen prepirček uničil, iio zaživela nanovo in še silne,jše. Ružica l>o gospodinja v tej mali hišici. Njeno pohištvo bo še enkrat šio po tistih stopnicah, a to pot k meni. Zaslišim korake po stopnicah. Da, ona je. Malo zmedena je, ko vstopi v stanovanje. Nasmehne se mi, jaz pa jo primem za roke in ji šepetam ko nekoč: »Ružica, moja mala Ružica!« Vso sobo si ogloda, od slik po stenah, do knjig in starega gramofona, na katerem opazi album plošč. Vpraša me: »Ali še vedno hraniš najino najljubše pesmi?« »Da, draga, še vedno.« Njene roke obstanejo na mizi. Gledajočemu jih se mi izvije droben .vzdih. Zdi se mi, da je zunaj nekdo nenadoma zaklical: »Ružica! Ružica!« Mrz.la tema je zunaj Spet pogledam njene roke: na pr-stancu se ji sveti droben prstan. Morda je sledila mojemu pogledu. Kajti ni se ganila, pač pa je roko še naprej podržala razkrečeno na mizi, da bi vendar za gotovo videl in razumel. Da, vse mi je jasno, mala Ružica. Leta so potekla. Tri, štiri? Vsakdo je šel mirno po svoji poti naprej: ona po svoji, jaz po svoji. Popolna tišina je nastala v sobi. Vprašam jo: »Kje je?« Njene ustnice so se komaj premaknile: »Zdaj je v Pirejti v Grčiji, narednik pri artileriji. Upa, da bo dobil dopust za dvajset dni.« »Ružica, prosim le, ne delaj žalostnih obrazov; misliš še na čas, ki sva ga preživela skupaj? Na noben način no smeš več misliti. Biti moraš mirna in odločna. Ali me razumeš?« »Da. Toda oni denar ti bom vrnila, pa čeprav v obrokih. A če se vojna kmalu konča, ti obljubim ...« »Pusti to. Ružica. Ne misli na to. Nič mi ne boš vračala. Glej, zdaj bova izpila vsak en kozarec. Na tvoje zdravje... in na njegovo. Pa tudi na najino prijateljstvo, Ružica, Prijatelja lahko ostaneva, ali ne? Četudi si poročena z drugim, ne?« »Da.« »Zdaj bova pila. še v kuhinjo stopim. Ti ugaja?« »Da.« V kuhinji odprem steklenico šampanjca. Prav odličen mora hiti. Kozarca sla sicer različna, a to ni važno. Jutri jih bom kupil tucat. Na krožnik nasujem še slaščic, mislim, da jih ima še vedno rada, saj je bila včasih tako sladkosnedna. Kora-cam jo počasi, da ne polijem po krožniku tega odličnega šampanjca. Vstopim v sobo. Nikogar ni v njej. Ružica je v popolni tišini odšla. Zakaj? Usedem se. Počasi in z okusom srknem nekaj kapljic, pogledam naokrog: vse ie tako kot vedno — žalostno in prazno. Nikdar nisem opazil, da je tako žalostno. Odmaknem kozarca z odločno potezo: nič več se mi ne ljubi niti tesa neumno sladkejra vin«. (Paolo E. D"Emilio.- BOTANIKE Poskus z gobami Kdo je že premišljeval, kako bi bilo, če h1 vzklilo na tisoče (*emen, ki jih dozori vsako let. na drevesu? Menda bi prav v kratkem zrastli nov pragozdovi, i/ katerih bi izginile vse druge rasi line. Tudi živali in ljudje fci se morah iimaki.'t. Končno bi vso rem1 •> pi-r.t-li gozoovi in na t:ie slu, kjer bi narava zasad-i.i sto drugih. Zakaj jc torej narava tako darežljiva s semeni? V stvarstvu je ni stvari, ki bi ne imela gotovega smotra, ki ga hoče in mora doseči. Prav tako je s semeni. Izmed 1000 semen vzkale samo tiMa ki padejo tia plodna tla. loti a tudi od leh preži vijo prvih par let življenja samo oni, ki imajo dovolj svetlobe, prostora in hrane. Mislili bi, da si zdaj te rastline nemoteno razvijajo. P.i ni tako Kruti zakon narave, prične izbirati vsakega poe-dinca posebej. Vse, kar ie slabotnega, krmežljave-ga in bolnega, mora podlefi. In izmed lisoi* semen ostane mogoče samo er.a rastlina, najmočnejša, ki lahko kljubuje vsem prirodnim nezgodam. Tudi glive zelo skrbe za svojo potomstvo. Wi-ko leto znova |x>ženo iz podgobja posebno oblikovana plodišča, ki jih kratko imenujemo gobe. V resnici pa so samo nekakšen sad, l:i vsebuje ua milijone drobnih življenjskih klic — trosov. Ce bi bili ti trosi težki, bi izpod klobuka padali naravnost na zemljo, k;er bi jih nekaj pognalo nova podgobja. Zaradi pomanjkanja hrane in prosiora r>i ves zarod moral poginiti. Zato je skrbna narava obdarila te nosilce življenja s tako lahkoto, da jih dvigne že na|rahlejši dih vetra in valovanji' zraka v popolnoma zaprtem prostoru v zrak in jih prinese v najoddaljenej^e kote. Ako postavimo na mizo dozorelo gobo in jo pustimo čez noč na miru, odkrijemo naslednji dan, seveda samo s pomofjo dobre leve ali drobnogleda, trose prav po\ sod v sobi. Največ jih je pač na mizi, kar vidimo tudi s prostim očetom. Se drug bolj zanimiv poskus lahko napravimo z gobami. V gozdu nabertmo več različnih vrst gob. ki naj bodo že primerno zrele. Ko jih prinesemo domov, jim j>orežimo betke tik pri klobuku in jih položimo na bel papir, če so trnsi temni, al: na črn, če so trosi beli. Lahko pa izl>eremo srednjo pot in r>olo/imo klobučke na moder papir, kjer se prav tako dobro vidijo beli in temni trosi, če imamo primerno velike steklene kozarce, pokrijemo posamezne klobučke še t njimi Cei nekaj dni nato previdno dvignemo 6tekleni pokrov (ki p.i ni ntijno potreben), ter z vso previdnostjo odstranimo klobuk. Pod njim opazimo iz odpadlih trosov sliko plodovnice. Če je bil klobuk od lističaste glive 60 trosi na sliki razvrščeni v obliki velike zvezde; pri luknjičasti plodovnici pa eo trosi potreseni v obliki drobnih kcpic. Te slike lahko ohranimo več let in jih imamo v herbariju, kot značilno sliko gobe in njenih trosov, da jih lahko vedno iziiova sjjoznamo iii primerjamo. 44. KO SO SE OKREPČALI,. SO JIMA POVEDALI, KAKO JE PREJŠNJO NOČ VDRL K NJIM S / M H ARA MB AS A IN JIH OROPAL. 45. NATO STA SE POSLOVILA. NA GRADU PA STA DOBILA KOČIJO IN KONJE IN TUDI K0CIJAZA. KI JE DOBRO POZNAL POT. A. Fogazzaro: Palača ob jezeru »Nima pomena, da bi poznala ime in osebo isatelja, ki se imenuje kratko malo Lavrencij. lorda je čisto navaden meščan, plavolns Matej. Vzbudila so mi je želja, da začnem dopisovanje z neznancem. Y piše Xu! Kako ljubko bo to. čo odgovoril Morda jo X duhovit. To bi bilo ubogi Y v veliko zabavo, saj se dolgočasi kakor kaka zakleta kraljična. X pa ne sme niti vedeti, odkod je prišlo pismo. Vidiš, da sem pametna 1 Oddala boš torej na pošti to pismo, naslovljeno na pisatelja knjige »Sanje«, tiskarna V... Vendar pa to še ne zadošča. Prosim Te, bodi tako dobra in pojdi čez nekaj dni na pošto in vprašaj, če jo kako pismo za doktorja R... Pošlji mi ga takoj. Računala sem nato in sem mu zato dala la naslov. Vsa zadeva je tako nedolžna, da bi tudi Ti lahko prosila svojega soproga, da Ti dovoli tako zabavo. Na vsak način pa no smeš izdali mojega imena. Kot protiuslugo Ti bom poslala kos jezera za Tvoj vrt.« »Moje najvdanejše pozdrave »k ton trčs-haut seigneur et mattre«, če ga vidiš.« »Zbogom, draga. Zdaj sem se spet spravila nad staro Stendhalovo knjigo »L'inour«.« »Marina«. Gospa De Rella, ki jo naredila marsikatero neumnost, ki je bila manj pametna od te, je odgovorila napol jezno napol šaljivo in grozila prijateljici s svojo raztezljivo moralo; končno pa je jo sprejela Razume so, da si je pridržala pravico, da 1k> pisma prej prečilala, preden jih odpošlje prijateljici. Vzrok temu jo bila pač samo njena prevelika vestnost. Pisateljev odgovor jo kmalu dospel. Njegova pojasnila so bila zelo izčrpna. Ni bilo sicer mo- gočo obtožiti ga pedantnosti, toda iz vsega njegovega dokazovanja o usodi in o Človekovi prosti volji bi bilo mogoče domnevati, da ni skušal prepričali samo neznano dopisovalko, ampak tudi samega sobe. Prav tako jo na široko razpravljal o zlih in dobrih duhovih, ki vplivajo na človeka in o večkratnem življenju duše na zemlji. Nenavadno dolgo pismo je končalo z željo, izraženo na zelo poetičen način, da bi se dopisovanji; še nadaljevalo. Gospe De Rella se je kmalu posrečilo odpreti pismo, ki pa ji je vsa ta filozofija bila preveč. Preskočila je s prve strani na zadnjo, nato pa je napisala na ovitek: »Prepričana sem, da jo pismo dostojno, ker je tako težko!« Marina pa je dopis kar požirala. Nasmehnila so je ob misli, da neznani pisatelj odgovarja 6 tolikim ognjem neznanki. St ropotala je, ko je či-tala v pismu ime Cecilija. Bilo je popolnoma naravno, da je to ime stalo tam; kljub temu pa je naredilo nanjo silno globok vtis. Čez nekaj časa mu jo zopet pisala, a je zakrila svoja prava čustva. V tem pismu ni pisala več o usodi in o dvojnem bivanju duš na zemlji. Dražila je neznanega pisatelja, kakor da bi ga preizkušala, koliko je duhovit. Šalila se jo s pe-dantnostjo njegovega odgovora, z njegovo vero in s smešnim njegovim psevdonimom. Vpraševala ga jo z brezobzirno radovednostjo, čo je kaj resnice v njegovi povesti, če je že objavil druga dela in čemu se skriva. To pismo je Konrad Silla prejel dva tedna preden so je odpravil k grofu Cezarju. Vemo žo, kako jo odgovoril. VI. »Da, krščanstvo razumem prav dobro,« je dejal grof, prijel tekača in ga pozorno ogledoval. »Kdo neki je tista živina, ki naju hoče držati v temi?« Oknica so bile priprte in zavese spuščene. Silla se je dvignil, da bi šel odpret. »Prosim vas, nikar! Naj pridejo oni. Bodite tako prijazni in pozvonite. Zvonček jo pri vratih. Nikar no pišite proti krščanstvu! Trdile, da je enakost prinesla na svet krščanstvo. Kaj hočete reči s tem? Da pred krščanstvom ni Uilo demokracij? lločem, da najina knjiga govori o politični enakosti. Ta nima s krščanstvom nič opraviti. Res smo vsi enaki pred Bogom; da bi pa bili enaki med sel>oj! Kdor to trdi, bi moral biti slep in vse prej kot razumen. Nobena stvar ni tako jasna, kakor prav neenakost med ljudmi, pa naj bo to po telesu ali po duši. Moj kuhar na primer je mnogo bolj podoben Hanibalu ali Sci-pionu kakor pa kaka gorila, vendar pa jima ni enak. Tudi so nobenemu modernemu učenjaku ne bo posrečilo, da bi ga naredil enakega. Šah!« »Ne morete. Oprostite, so pa temeljne lastnosti. ki so vsem ljudem skupno. Zdi se mi, da so si ljudje med seboj holj podobni, posebno v duhovnem oziru, kakor pa so to vidi na zunaj. In te skupnosti naj bi no priznali zakoni? Ali 110 opravičujejo načela enakosti in njegovo pravilno uveljavljenje? Res je demokracija bila žo nrod krščanstvom, tudi mnogo druga pravilna načela so že bila pred njim. Krščanstvo pa jim je dalo temelje, pobudo in ideal. Kako neskončno vrednost je zadobila vsaka posamezna duša! Kako pomembna je zapoved ljubezni med ljudmi! Nobena sila tako no izenačuje kakor ljubezen!« »Oprostite, je dejal Silla,« rad bi vas nekaj mladostnega dima. Nobenega dvoma ni. da ne temelji moderna demokracija na ljubezni, pač pa na pohlepu in napuhu. Ljubezen ravno ohranjuje neenakost. Rolj ko služabnik ljubi gospodarja, bolj ko vojak ljubi svojega poveljnika, bolj ko žena ljubi svojega moža, bolj ko slabotni ljubi močnega, bolj ko mali ljubi velikega, bolj so to neenakosti spoštovane. Samo pohlep in napuh jih hočeta uničiti.« »A vi predvidevate ljubezen samo z ene strani,« je ugovarjal Silla, »od strani nižjega. Predstavljajte si jo tudi z druge strani!« »Saj na to tudi mislim. Hočete reči, da je Bog iz ljubezni postal človek? O tem nimam namena govoriti. Trdim snmo to, da kdor ljubi, se zaradi tega ne bo odpovedal svojemu položaju v družbi. Vera in ljubezen do bližnjega nikakor ne moreta biti orodje za ustvarjanje vaših demokratskih republik in za pridiganje o enakosti. Saj vera uči spoštovati oblast, ki je po njenem nauku postavljena od Boga. Dragi moj, že pol ure je, odkar sem vam napovedal šah.« »Ne morete. Imam tukaj konja.« Grof je sklonil nad šahovnico svojo košuto glavo. iSaj ros,« je dejal. »Ne vidim dobro. Kako to, da nihče ne pride? Ne, nočem, da bi odpirali vi.« Dvignil se je in pozvonil, »Oprostile, je dejal Silla,« rab bi va3 nekaj vprašal.« »Prosim.« »Po vašem mnenju je tudi rojstvo ena izmed neenakosti, ki jih je treba spoštovati.« >Brez dvoma. Res je med sodobnimi pleme-nitaši mnogo takih, ki niso vredni tega imena. Vendar pa neenakost ljudi ustvarja neenakost družin in da imajo velike družine, ki so se dvignilo tekom stoletji, v družbi važno nalogo; so v gotovem pomenu višja bitja, ki živijo štiri, pet, šeststo let in imajo zalo toliko več moči, morejo dalj časa ohraniti dobre navade postavljati koristi domovine pred trenutne koristi ter biti vodnice in zgled ljudstvu.« »Ste'klicali gospod grof?« je vprašal služabnik in vstopil. Srčnost v športu ali je navidezna ali pristna? V telovadbi in športu naletimo često na lepe besede o krepki volji, neizprosni vztrajnosti, zavidanja vredni srčnosti in podobnem. V posebnih časteh jc srčnost — in menda ni moškega, ki se ne bi rad z njo ponašal. Vsakdo bi bil rad junak, pravi junak nc samo po postavi, pač pa tudi po lastnostih. Tako pravijo, da je največ junakov med alpinisti, ki prezirajo nevarnost prepadov, pa med smučarji, ki žvižgajo po strminah ne glede na hitrost, ki jim jemlje sapo in neglede na vse tisto, kar bi se jim utegnilo zgoditi. Fante od fare, ozolj-šanc s čednostjo srčnosti, najdete tudi med orod- nZ? "s 4 Ko gledate to raznožko z droga, ali se vam ne zdi, da je drzna in tvegana? nimi telovadci; kdo jim še ni ploskal, ko je gledal akrobacije, kakršne zmorejo samo najpogumnejši mladeniči? In ljudje, ki hodijo na nogometne ali boksarske tekme so popolnoma prepričani, da gre za junaštvo, če se vratar vrže v gručo silovitih napadalcev in jim pred nosom (točneje: pod nogami) pobere usnjato igračo. No in pri boksu, ali je še treba posebej omenjati, da mora biti junak, kdor se hladnokrvno pojavi v ringu in začne obdelovati svojega orjaškega nasprotnika? Niso pa vsi športi v tako visokih časteh. Gundar Haegg n. pr., ki zna samo teči in se bori proti tekačem, ki mu nočejo nič hudega in pozna eno samo nevarnost, da ga ne bi kdo prehitel, ni junak. Tudi plavač Tatos ni junak: lepo skoči v vodo, plava kot riba, hiti in šteje proge — in če prispe prvi v cilj, mu sodniki lepo povedo, da je zmagal. Bo torej res, da ni vsaka zmaga junaška in da se posamezni športi glede srčnosti prccej razlikujejo. Resnično imamo pri športu često videz srčne storitve. S tem pa še ni rečeno, da je vsakdo, ki zmore pokazati kaj tveganega, tudi v bistvu ko-rajžen. To bi nam potrdili prav tisti športniki, ki jih občudujemo pri njihovih vratolomnih vajah. Smučarju, ki je vajen skakati 50 ali 60 m daleč, se zdi njegovo udejstvovanje veliko varnejše in enostavnejše od drzne raznožke, ki jo vidimo na sliki. Prav temu telovadcu pa bi lahko ponujal celo premoženje, če bi se upal pognati z velike smuške skakalnice. In nogometaš, o katerem mislimo, da sploh ne pozna nevarnosti, bi mogoče trepetal v strahu, če bi bilo treba skočiti v vodo in reševati potapljajoče Nasprotno pa bi se plavač, ki mu še nikdo ni priznal, da goji srčno panogo športa, mirno in brez vsakega strahu pognal v vodo in opravil svojo reševalsko dolžnost. Če tako pregledamo vrste športnih junakov se lahko kaj kmalu prepričomo, da se nam zdijo posamezniki srčni le v mejah lastnega športnega udejstvovanja. Izurjeni so v svojih strokah, obvladajo hitrost, zaupajo v svojo moč, spretnost, udarnost in karkoli že in tako so njihove storitve veliko manj tvegane kot se zdi gledalcem, ki jih občudujejo. Iz navedenega bi sledilo, da ni zveze med športom in srčnostjo in da ne drži teorija o vzgoji k pogumu potom različnega šporknega udejstvovanja. Če bi tako misliii, bi storili športu krivico. Najmanj, kar drži, je to, da r.as vsestranska izurjenost, moč in prisotnost d'jha usposobi za tehnično izvedbo marsikaterega junaškega čina. Srčnost ni odvisna od takih ali takih mišic, tudi ne od telesne izurjenosti, srčnost je v značaju človeka. Drži pa tudi drugo, da tudi najsrčnejši ali najhladnokrvnejši duševni velikan ne bi mogtl n. pr. pomagati potapljajočemu, če ne zna plavati. Pogum je previsoka vrednota, da bi si fo lahko pridobili kar tako enostavno potom urjenja telesne zmogljivosti. Prava srčnost tiči v duševni moči, časti, hladnokrvnosti, uravnovešenosti, in plemeniti dolžnosti do bližnjega Srčnost je dar božji, ki ga je treba negovati in ki se da negovati s tem, da sc budi že v mladih ljudeh smisel za čast, dolžnost in odgovornost. Mladeniči, ki so navajeni na tvegane naloge, ki imajo dovolj priložnosti za preizkušanje duševne in telesne zmogljivosti, bodo tudi boljše oboroženi za srčne stvo-ritve. Navidezna srčnost, ki jo opazujemo pri športnem in telovadnem udejstvovanju torej ni veliko več kot »tehnična oprema«, ki je uporabna šele tedaj, če tiči za njo pravi značaj. imumi Delavniki: 15-30, 17-30, Sloga od 14 dalj«, nedelje in prazniki: 10. 13-30, 15-30, 17-30 Zelo napeta drama skrajnega severa v velefdmu Baslard Film odlikovan na mednarodni rr.zstavi v Venezti OJličnl umelniki: Gabriel Aho. Hilda Borgstroem, Geoig Lockkberg. Signe Hnsso Vsak dan predstavo! Ob 14, IT,'50 in 1740 Konec predstav ob 1!>']5 KINU SLOGA . TEL. 37-30 Drama sodobne socialne vsebine Da, milostljl va . . . EMMA GHAMATICA Maria Denis — Leoutrdo (Jortese KINU MATICA - TEL. 22.41 S bjna komedija o očartiioi ženi. fndnSkemu možu ter Čustvenem niicdeniču, ki je veroval v „veliko ljubezen" Irgublfena liubavna pismo Alfrel Ha?ser — Anne-Murie Blano •UNJ aNIOh . 1EL. 22.21 Malioglasi V malih oglasih vclfa pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, Bri vseh ostalih malih oglasili pa je beseda po L 0.60. avek *• računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pil naročilo. B Siiižbe | Dobe: Vrtnarskega ozir. sadjarskega delavca ki bi opravljal tudi druga gospodarska dela — sprejmem bodisi v začasno ali stalno službo v Ljubljani. Hrana In stanovanje event. v hiši. Ponudbo z navedbo dosedanjih služb, starosti In družinskih odnošajev v upravo »Slovenca« pod »Gospodarska moč« 6903, Damižanov 50-60 litr. večjo množino, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5013. Hlapca sprejmem. Vinko Podobnik, Tržaška cesta 16. »MERKUR« - pež 50'/t prlhrane. Cena od 350—550. Dobavlja takoj MERKUR, Puharjeva 6. Cvetje kupite po najnižji ceni pri Baloh, Kolodvorska ulica 18, dvorišče. Dinamo 4 KW 110 Volt, za proizvajanje luči, kompleten ■ stikalno ploščo, proda Viški mlin, Ljubljana — Vič. Hruške zimske, trajajo do marca, prlma, zamenjam za kurjo plčo kg za kg. — Ing. Prezelj, Wolfova ul, št. 3-1. Prodamo večjo količino popolnoma novih la hrastovih par-ketov velikosti 40X6 cm er terazo ploščic, mate-rijal za centralno kurjavo in vodovodno instalacijo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5916. Dve tisi 1.5 m visoka, res lepa drevesca, primerni za pokopališče, prodam. Ing. Prezelj, Wolfova ul. 3-1. Ali ste ie naročeni na Slovenca 7 Vsak naročnik zavarovan I Službe i TTW—■■■■ ■ ----------------r - I JJttJc: Mizarski pomočnik vajen boljšega dela, želi premeni ti službo. Polzve so v trafiki, Florjanska ulica 10. iKimimel Pisalni stroj, gromafon ln plošče, dobro ohranjeno ali pa v neuporabnem stanju, kupuje plača najvišje dnevne cene: »EVEREST«, Prešernova ulica 14. k —■ Užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, (la nas jo zapustil naš dobri soprog, skrbni oče, stari oče, brat Jn stric, gospod France Kunstelj posestnik ln prevoznik Po dolgotrajnem bolehanju Je v torek, 27. t. m., v 68. letu starosti, pripravljen ln pokrepčan s tolažili sv. vere, v večernih urah končal svojo zadnjo zemeljsko pot. Pokopali ga bomo v četrtek, 29. t. m., ob 6 popoldne na pokopališču pri Sv. Juriju v S to žica h. V S to žlcah,: 28. oktobra 1942. žalujoči: MARIJA, žena; IVAN, sin; ŠTEFKA, MARIJA, hčerki; KAREL, DOBRIVOJ, zeta; IVANKA, snaha; 6TEFICA, JELENA, IVKO, ALEKSANDER, DRAGO, vnuki — ln ostalo sorodstvo. Potrtega srca sporočamo žalostno vest. da nas Je previdena, s tolažili svete vere, v petek, 23. oktobra, po hudem trpljenju za vedno zapustila naša ljubljena sestra, svakinja, sestrična in teta, gospodična PAVLA BUH učiteljica v pokoju Pokopali smo jo v nedeljo, 25. oktobra, na vrhniškem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo preč. duhovščini, vrhniškemu učiteljskemu zboru, družinama Opekovi ln Turšičevi, ter vsem, ki ste ji lajšali trpljenje, ji darovali cvetje In jo spremili na njeni zadnji poti. Vrhnika. Ljubljana, \VIon, Novo mesto, 27. okt. 1912. Buhovi \da Negri: LENOR Prišli sla na Capri. Kdor je bil enkrat tam, •3 mu zdi, da ni nikjer drugje sonca. Življenje na Capriju ju je popolnoma zajelo. Že sta sanjali, kako bosta živeli na Monte Solaru v beli hiši 6 =treho iz astrika in s hodniki z odsekanimi stebri, pokritimi z. vrtnicami. Toda kmalu sta ee naveličali. Tako je na Capriju: naenkrat ti je lepo, preveč lepo: ali znoriš, ali pa pobegneš. Pobegnili sta. !rt nato: Neapelj, Palermo. Rim, Perugia. Končno ju je privedla neka notranja potreba po zbranosti m celo potreba po zadoščevanju v Aasisi. Tu sta začeli, trudni kot sta bili od tako dolgega brezdelja in popotovanja, streči bolnikom v bolnišnicah in v zasebnih hišah. Toda zdravje obeh je bilo zelo rahlo, morda zaradi naporov, ki sta jih prestali v Ameriki. Nekaj let po prihodu med nas, je Leno-rina prijateljica umrla za jetiko. Poznala sem jo in videla umirati. Bila je zelo nežna, eno tistih bitij, za katero se čudiš, da morejo dihali poleg drugih ljudi. Lenor jo jo imenovala »moja nunicac. Ko je umirala, so je smehljala in mi priporočala Lenor. Tiste dni je dobila Lenor od profesorja Alman-tija odgovor, ki se ga je bila bala: da ima na prsih rnka. Dolgo jo žo trpela, zdaj je bila operacija nujna. Šla je in mislila pri tem na smrt njene prijateljice; ob tej misli se ji je zdelo trpljenje pravično: darovala ga je njej. Pred operacijo je prestopila iz protestantizma v katoliško vero — sveti Frančišek jo je razsvetlil — in z vsemi zakramenti se je pripravila na smrt. Ni umrla, a bilo je vprašanje časa in trpljenja. Rak rase, že so jo drugič Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramario operirali. Trpela je grozne bolečine, posebno ponoči. A ona, ki je stregla tolikim bolnikom, ne mara nikogar, dn bi ji pomagal. Spoznala jo boš, morala jo boš vzljubiti, čeprav vzbuja nek strah v človeku. V svojih sklepih je tako preizkušena in neizprosna! Da, trda Toda dosledna in vdana. Čudovit primer samostojnosti in moči! Značaj: duša. To je zgodba, ki mi jo je Monika povedala o Lenor. Naslednji četrtek sva šli popoldne k njej. Ves dan je besnel veter in pometal ceste, ki so bile od 6onca razgrete. Pri starih, sivih vratih sv. Jakoba sva zavili na desno in prišli po stopnicah ozke ulice do Lenorine hiše. Potrkali sva. Prišla nama je sama odpreti. Lepša je bila razoglava z divjo in belo grivo. Zanimivo je, kako sc lasje ujemajo z duševnostjo osebe. Šla je pred nami po mračnem hodniku in naju peljala skozi nekaj ozkih sob. Imele 6o nizke strope z bruni, pod iz opeke, gole stene, v katere 60 bila globoko zasekana okna. Kakor navadno v asi-ških hišah, si moral pri prehodu iz ene sobe v drugo preko stopnice. V salonu je stala izrezljana klop, klavir, na njem nekaj tiskovin z rumenimi vlažnimi madeži, klečalnik in na njem črn križ. Spredaj pa je bila slika, ki je v živih barvah predstavljala razgled na Picolo Marino na Capriju. Ta podoba pač ni bila v soglasju s 6ivino v tej samostanski strogosti. Tam si še videl nekaj nemških in angleških revij, nekaj knjig, na mizici ,Hoja za Kristusom' in ,Življenje sv. Terezi.ie D. J.' Od oken je padal zid strmo na ulico. Na nizkih strehah je rasla med opekami trava. Tam so mirno čepeli golobi, njih dimnata barva se skoraj ni ločila od strešne opeke. Od tam pa so je razprostirala prav do gora velika, ožgana in opusto-šena asiška planjava; v sredi pa kupola Marijo Angeljske. Lenor je govorila trdo italijanščino in je 6labo izgovarjala. Z dviganjem in padanjem glasu je spominjala na gotske kipe. Bila je izobražena in razgledana, vendar si čutil, da je daleč od vsega. O sebi je govorila 6amo zato, ker ji nisem prikrivala, da me to zelo zanima. Postregla nama je v mali jedilnici, v kateri je bilo samo najpotrebnejše. Vendar sva videli nekaj dragocenih angleških ma-jolik in nekaj čistega srebrnega pribora. Opazila je moj pogled in je rekla: »Majolike in srebrne reči so bile last moje prijateljice. Ko me ne bo več tu, jih bodo vrnili njeni družini. Ostalo, kar je še v tej hiši, bo dobil profesor Almanti in bo dal nekomu, ki bo to potreboval. Jaz nimain ničesar in nisem na nič navezana.« »No,« je rekla Monika, »nekaj imaš!« »Kaj?« je vprašala Lenor. Potem ee je spomnila in nasmehnila Njen nasmeh je bil jasen in mlad, mnogo mlajši od nje same. Z enim korakom smo bili v spalnici: celica. Iz predala v kotu je potegnila zavojček; pokazala ga mi je, toda hitro, sramežljivo in 6koraj nerada. V naglici sem videla belo haljo za v krsto, belo čepico, blazino, bele čevlje. Nikjer traku ali čipke, vse je bilo gladko kot kamen. »Ko bo bolečina v vratu neznosna In ko 6e bom vrnila na kliniko profesorja Almantija, bom nesla s 6eboj to obleko,< je rekla Lenor in je hitro zaprla predal. -Vem, da me tokrat ne bodo več poslali domov. V grob pa mora telo vendar stopili spodobno oblečeno. Tako.« »Toda, ali nimate morda v domačem kraju sestre, dragega sorodnika, ki hi mogel priti sem in ostali pri vas?« »Nikogar nočem. Imam ee za mrtvo. Odrekla sem se sama sebi. Toda, saj nisem sama! Ponoči in podnevi imam zvestega tovariša: svojo bolečino, ki je zmerom pri meni, tudi kadar molči. Na njo 6em se tako zelo navadila, da jo kličem, če je ne čutim. Vsi ljudje vedo, da bodo morali umreti; jaz vem, zaradi katere bolezni bom umrla in vem, da bo to kmalu — največ eno leto, morda manj. Bog me ima rad. Več ko trpiš na zemlji, bolj se boš veselil v nebesih. Imam se za mrtvo in to so mojo vice.« »Ze, toda vendar bi hotela nekoga imeti,« jo rekla Monika. »Tudi ubijalcem dado nekoga v jet-niške bolnišnice.« »Preveč sem trpela, ko sem pomagala drugim prenašati trpljenje. Nočem, da bi kdo zaradi mene trpel. Neka ženska mi zjutraj pospravi hišo, potem gre. Živim od kave, od mleka in od čaja. Ponoči kričim zaradi ran. Ce pa bi bil človek v bližini, ne bi imela poguma to storiti. Samo ,Cirincin' me sliši (in pobožala je 6ivo mačko, ki je bila zvita lia blazini). Cirincin spi v vznožju moje postelje. Diskretna je. Kadar kričim, trzne z ušesi, dvigne glavo in me gleda. Nikdar nisi sam, če je pri tebi dobra, božja živalca in te gleda.« Zasmejala se je s smehom, ki je bil podoben rožljanju verige. To pot je bil malo manj rezek. Poklicala je: »Cirincin!« Mačka se je protegnila. se dvignila in se prišla dobrikat. Njen pepelnato barvast kožuh je bil mehek. Oči je imela modre: 6iv oblaček z dvema žarkoma, uprtima v nebo. »Niti ona ni moja. Od one ženske je. ki pospravlja pri meni.« (Dalje.) Urednik: Viktor Cenčič Izdajatelj: inž. Jože Sodia