Glas zaveznikov TRST, ponedeljek 2. decembra 1946 UREDNIŠTVO: Via S. FeUlco 8 • Telefon št 93854 in 94443 Leto II • St. 447 ormsciijski dneonik A. L S. Cena 5 lir OGLASI: Cena za milimeter Vikine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek m vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.P.I.. Societi per la PubbUcitžt ln Italia, Trst uL Silvio Pelllco at 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 5; zaostale L. 10. Rokopisov ne vračamo. SPORAZUM 0 UMIKU CI T S TRŽAŠKEGA OZEMLJA Ne samo atomska bomba, ampak splošna razorožitev W. R. N. PODTALNO SOCIALISTIČNO GIBANJE Varšava, 2. decembra Iz Varšave poročajo, da je tudi poljski socialistični voditelj Szturm de Strem pripadal skupini «W. R, N.», kar pomeni «Svoboda, enakopravnost in neodvisnost (wolnosč, rowno=č, niepodlcglosč) — to so sta, ra poljska revolucijska gesla». W. R. N. je bila glavna socialistična podtalna organizacija pod nemško zasedbo. Kakor velika večina poljskega odporniškega gibanja, je tudi W. R. N. sodelovala s tedanjo poljsko londonsko vlado. Ko je bila ustanovljena lublinska vlada (ped sovjetskim pokroviteljstvom), se ji je pridružila in jo podprla le neka socialistične manjšina, ki Je bila nato uradno priznana kot »socialistična stranka*. Pozneje pa je večina članov organizacije W. R. N. z večjim delom Voditeljev opustila tajno delovanje in stopila na plan ter se pridružila uradni socialistični stranki. O nadaljnjem obstoju organizacije W. R. N. ni bilo več znakov. Ko so socialisti pred nekaj meseci prvič zahtevali od komunistov, naj jim diajo pri vladi enako oblast, kakor jo imajo komunisti, so se komunisti 2ačeli pritoževati o spletkah organizacija W. R. N., socialistični voditelji pa so odgovorili, da je organizacija W. R. N. mrtva in da so te zahteve uradna politika socialistične stranke. Možno je, da še vendar del socialistov vztraja pri podtalni opoziciji in to verjetno v stiku s kakimi emigrantskimi voditelji. Komunisti se bojijo pronicanja takih ljudi v uradno poljsko socialistično stranko. TISO PRED SODIŠČEM Praga, 2. decembra. Bivši predsednik slovaške države pod nemškim protektoratom med vojno bo danes sojen na razpravi, ki bo pred narodnim sodiščem. Odgovarjati bo moral za 113 obtežb, med temi, ker je povzročil razkosanje češkoslovaške države, kota-boracicnizem s sovražnikom ter da je napovedal vojno Veliki Brita. niji in Sovjetski zvezi ter za druge vojne zločine. 7. njim bo na zatožni klopi Ferdinand Durč.ansky, ki Je bil njegov zunanji minister. Njegovega ministra za propagando, Sa-nja Macha, prav tako obtoženega, do zdaj še niso našli. Menijo, da se ta razprava ne bo končala letos. PROTIATOMŠKI VOJAKI London, 2. decembra Država New York je naznanila da je izdelala načrte za obrambo Proti atomski vojni. Država bo poskrbela za ustanovitev vojaškega zbora, ki bo sestavljen jz 4.500 trož pehote, da bo deloval v nujnih primerih. ki bi nastali zaradi morebit-uporabe atomskega orožja v o-blikkJbomb, raketnih izstrelkov in ^ri,gl:h vodenih izstrelkov. Naloga inifnovanega zbora bo, biti kos posledicam .škode, ki bi nastala zaradi podobnih uničevalnih napadov in za nadzorovanje ukrepov za pomoč. LAKE SUCCESS, 2. decembra — Politični odbor Združenih narodov, ki pospešuje brzino svojega dela, da bi ga uspel dorvr-šiti še pred zaključnom glavne skupščine, je kljub nedelji imel zasedanje, katerega so posvetili razpravljanju o vprašanju pravice veta, ki je eno izmed najbolj važnih vprašanj na dnevnem redu skupščine. Avstralski delegat Paul Hasluck je predložil predlog, v katerem obtožuje uporabo veta s strani velesil v Varnost, nem svetu ter zatrjuje, da je delo v Varnostnem svetu bilo težko prejudicirano zaradi neprimerne uporabe veta. Kubanski delegat Guillemo Belt ae je izrazil v istem smislu in predložil, naj bi sklicali glavno skupščine, da bi pregledali člen listine glede veta. Sovjetski delegat Višinski je naj-piej zatrdil, da bi sprejem avstralskega in kubanskega predloga vseboval absurdni postopek obsodbe delovanja Varnostnega sveta še prej, preden je bilo objavljeno poročilo o delu tega Sveta, potem pa je predložil predlog, v katerem .J r.iti sledu o vetu, kateri pa se omejuje na to, da predlaga, naj bi glavna skupščina »Izrazila svoje zaupanje, da bo v bodočnosti Varnostni svet primerno upošteval izkustvo, ki so ga dobili v teku do zdaj izvršenega dela, z namenom, da bi zagotovil čim bolj možno ugodne pogoje za Izvedbo spora-zumljenih' odločitev*. Danski delegat Kaufmann se je izrazil proti avstralskemu predlogu. Britanski delegat Shavvcross je pojasnil odboru načrt, ki ga je nodiv-no predložil Bevin Svetu zunanjih ministrov ter povabil Sovjetsko zvezo, naj se pokaže »malo bolj spravljivo*. Zatrdil je, da »skupni ir teresi niso v vetu, temveč v razvoju prijateljskega duha.» V soboto so zunanji ministri pri razgovorih zelo malo napredovali in so popolnoma pustili ob strani važna vprašanja glede reparacij ln Donave. Dolgi razgovori o pravicah tržaškega guvernerja, ki jih bo imel v začetni dobi pred volitvami, so sc končali s sledečim sporazumom: Guverner in začaSha vlada bosta opravljala svoje tlelovp-nje(v okViru določb, fcakdr 'jlft predvideva statut, če bodo po guvernerjevem mnenju te določbe izvedljive. Ministri so se nato zedinili glede nekaterih manj važmh točk v pogodbah z nekdanjimi sovražnimi državami. Efia Izmed točk pri tržaškem vprašanju je bila ta, da bo uprava svobodnega ozemlja za začetek svojega delovanja rabila finančna sredstva. Namestniki zunanjih mi. n strov zdaj preučujejo prošnjo za finančno pomoč Združenim narodom. Med tednom so ministri dosegli nekaj napredka, ko bo razčistili manjša vprašanja- glede posebnih določb v mirovnih pogodbah. Molotov je precej popustil. Umaknil Je sovjetske ugovore k priporočilom pariške konference, katera je priporočila: 1) naj se madžarska vlada udeleži pogajanj za primerno ureditev vprašanja gkde imetnikov delnic Tudi Portugalci so že sili diktature Zahtevajo svobodne volitve, vrnitev osebne svobode in pravic ter svobodo tiska LIZBONA, 2. decembra — Na nekem sestanku v Lizboni, ki ga je priredila ilegalna opozicijska stranka, gibanje demokratske enotnosti, in se ga je udeležilo skoraj 3000 oseb, so najbolj neusmiljeno in odločno obsodili Salazarjev režim, odkar so izrekli javno obsodbo po portugalskih volitvah v preteklem 'etu, ko so začasno odpravili prepoved političnih sestankov. Na sestanku so zahtevali svobodne volitve, je bil prvi Javn^ **stanek opo- z'cije, ki so ga letos uradno dovolili. Predsednik sestanka je bil bivši voj-ht minister med prvo svetovno vojno in bivši veleposlanik v Londonu, Zeneral Norton de Matos. Množica ^ večkrat prekinila govornike z vzkliki »živela svoboda*, «žlvela re. Publika*, in je »kandirala besede »hočemo svobodne volitve*, medtem o je po:lušala ostre napade na lavnanje režima v zadnjih 20 let h. Profesor Benito Jesus Carca, ki so ga pred kratkem odstavili zaradi protivladnega stališča, je v analizi vzgojnega programa režima Izjavil. da J® bil ta program neuspeh in je trd:l, di je ve,i kot 5„% p^. tugalskega prebivalstva še nep sme-nega». Carca je poleg tega izjavil, da Jc vlada več izdala za policijo kot za Prosveto in je dodal, da «so več reform na prometnem področju obljubili, a jih niso Izvedli*. Znani zdravnik v Lizbotji, pei bando Foreseca, je rekel, ko je go-Vorij o »oclalni pomoči, da, j« otro- ška umrljivost na Portugalskem »zelo visoka* in da se jetika vedno bolj širi. Gospodarstvenik Ramos Da Costa je izjavil, da je notranje gospodarstvo države v' neredu in je dodal, da to stroški za vsakdanje življenje poskočili in da izdatki za gospodarstvo, ki jih je uvedel sedanji režim, ovirajo ravnovesje cen m redno trgovino. Grajal je politiko režima v raznih vidikih, vključno cenzuro, ki je «zatrla pravo mišljenj®. ‘n kulturo s^tern, da so do. volili listom, da objavijo samo to, kar jo hotel režim in da so javnost namenoma napačno informirali.)!' Na sestanku so z vzklikom izglasovali spomenico predsedn'ku republike, v kateri zahtevajo «svobodne volitve, vrnitev osebne ?vobode in pravic,- amnestijo za poTtlčrie ujetnike in razpust koncentracijskega taborišča v Tarrafaluu na otokih Zelenega Rta. pri železnicah na črti Donava-Sava-Jadransko morje; 2) naj romunska vlada plača odškodnino za izgube na ž.dovskem Imetju, ki so nastale v dobi romun-sko-nemskega zavezništva; 3) naj Avstrija, Madžarska in Bolgarija dovolijo sosednim državam tranzitni promet. Svet zunanjih ministrov je dosegel sporazum o umiku čet in Trsta. Tuje čete bodo umaknili iz Trsta čez 135 dni po dnevu, ko bo statut stopil v veljavo, če guverner ne bo zahteval, naj še ostanejo. V polit.čnem odboru so obnovili razpravljanje o sovjetskem predlo, gu za razorožitev z govorom francoskega delegata Alexandra Parodija, ki je dejal: «Napeti moramo vse sile za takojšnjo razorožitev. Svet ne more obnavljati uničenega gospodarstva in istočasno prenašati uničujoče breme oboroževanja. Toda vemo, da vojni duh še ni mrtev, da mirovne pogodbe se niso podpisane in da še vedno dilamo, v zastrupljenem ozračju.* Kitajski delegat dr. Wellington Koo je izjavil: »Kitajska je za odstop od pravice veta v vprašanju nadzorstva nad atomsko energijo, če bodo ostale velesile pripravljene storiti isto.* Koo je pristavil, da je izvedba člena 43 ki postavlja vojaške sile na razpolago Varnostnega sveta, življenjske važnosti za razorožitev. Prepoved uporabe atomske energije pe bi smeli b-ti omejena .na atomska orožja, temveč bi morala obsegat; vsa najvažnejša orožja za masovno rušenje. Britanski delegat sir Hartley Shaworcss je izjavil: »Mi se ne bomo udeležili načrta, ki bi dal kateri koli s li pravico veta nad nadzorstvom ali pregledovanjem oboroževanja.* Pr; podrobnem pretresevanju sovjetskega predloga za razorožitev je Shavvcross izjavil: »Ne smemo vzbuditi navdušenja ljudstev s tem, da bi Jim prikazovali dejstva, ki bi se v praksi pokazala kot prevare. So neke osebe, ki trdijo, da je to, kar se godi v New Yorku, propagandna kampanja in da skuša sovjetska vlada prvič prikazati javnemu mnenju, da Sovjetska zveza želi razorožitev, zahodne velesile-pa nasprotno ne, in drugič, da skuša dobiti podrobne vesti o naSlh vojaških silah in o moči naših oborožitev. »Jaz pa nisem tega mnenja, toda dejstvo, da mnenje obstoja, še bolj priganja k potrebi odstranitve tega vprašanja iz kraljestva propagande, tako da bi svet lahko videl, da mislimo resno. Vsakršno razpravljanje o razorožitvi mora biti postavljeno na načelu, da je možno, da bi kdaj in kje bila država, ki bi bila pripravljena za napad in pripravljena začeti vojno za uresničitev svojih namenov. C« ne bi bilo te bojazni, ne bi bilo potrebno staviti predloga za razorožitev. »Toda če mislimo resno, ni zadostno to, kar je predložil Višinski: to je glasovati najprej o predlogu ln potem razpravljati o pomenu. To je korak življenjske važnosti, ki bo» od zdaj naprej vodil vso našo politiko o metodi razorožitve. «Sovjeti trdijo, da bi bil prvi smo, ter ta, prepovedati proizvodnjo ln uporabo atomske energije za vojne namene. Sem popolnoma za uresničitev tega predloga kot del splošnega načrta za zmanjšanje oborožitve. »Toda ne razumem, kako more izmed vseh vprav sovjetska vlada predložiti, da letečih bomb, bakteriološke vojne In drugih sredstev za masovno uničevanje ne smemo takoj odpraviti, tako da b' labko ohranllj velike vojske z ogromnimi količinami težkega topništva, atomska bomba pa bi morala biti prepovedana, ne samo kot orožje proti civilnemu prebivalstvu, temveč tudi proti vel-kim vojskam, topn:*t vu ;n bazam za odmet letečih borab, Očividno pa je, da bi vse te oborožitve morale imeti isto usodo.* »Sovjetski predlog daje vso odgo. vornost za razorožitev Varnostnemu svetu. To ni dovolj za Veliko Britanijo. Kakšno jamstvo je, da lahko Varnostni svet zagotovi omejitev in prepoved, katerega koli o-rožja sploh? Nobeno! Prepostavlja. WINSTON CHURCHILL v soboto praznoval 72. obletnico svojega rojstva. mo, da je tu predlog za prepoved atomske bombe. Kako smo lahko prepričani, da tudi ena sama velesila ne more izreči veta? Al; lahko predpostavljamo, da bodo stavili predlog, potem ko so že prepovedali atomsko bombo, za prepoved letečih bomb ali katerega koli druge, ga strašnega uničevalnega sredstva, morda kakšnega orožja, ki so ga komaj odkrili. Kako smo lahke prepričani, da se kakšna druga slia ne bo posluževala pravice veta? «S predloženim mednarodnim nadzorstvenim ustrojem hi lahko katere koli izmed sil izvajala pravico veta. In so države, ki se upirajo temu, da bi dovolili tudi tujcem svobo. den vstop v njihove meje. Rekel sem, • da bomo mi dvignili vse zastore, da bomo odprli vsa vrata inšpekciji mednarodnega ustroja nadzorstva. Ne bomo pristali na načrt, ki daje kakšni sili pravico veta o načinu, kako je treba izvesti navodila kontrolo in inšpekcije. Ne dvomim o tem, da so ta predlog predložili z resno željo, da bi naredili vtis na svet. Načrt, ki bi bil podvržen takšnemu tveganju, bi predstavlja! razočaranje in past. Nikar ne varajno sveta na ta način. Kateri drugi močni predlog? Prvič je ta predlog dogovor, na podlagi katerega bi se držaje obvezale, da pris.cn-ejo na mednarodni ustroj tl moramo dogovor. Zakaj ne začnemo takoj in ne poverimo .Varnostnemu svetu naloge, da pripravi osnutak? To je predvideval kanadski predlog. Drugič bi morali na osnovi dogovora ustanoviti stalni mednarodni ustroj za preiskavo in inšpekcijo. Morali bomo imeti tak ustroj, ce nočemo, da je razoro. žitev prevara brez smisla. Ne smemo s; delati vprašanja narodnega ugleda, kar zadeva snovatelja načrta, ki naj ga sprejmemo, Tu ni mesta za propagando in pol tična razmotrivanja. Ne smemo odlašati. Sprejeti moramo načrt, ki ima največjo možnost za dosego učinkovite in »rajne mirovne ureditve na tem prestrašenem svetu.* Medtem ko sta politični odbor In odbor za varnost nadaljevala z razpravljanjem o sovjetskem predlogu za razorožitev in o kanadskem in avstralskem dodatku, so Združene države stavile Združenim narodom predlog za ureditev ta znižanje oborožitve. Med ostalimi priporočili so naslednja: 1) da Svet prične z izdelovanjem praktičnih ukrepov za znižanje oborožitve s pomočjo mednarodnih sporazumov; da to razorožitev »izvedejo vse države, ki so se udeležile skupsčtae ln ne samo nekatere*; 2) da Svet predvsem upošteva potočilo komisije za atomsko silo; S) da Svet natančno preuči predlog za praktične in uspešne ukrepe za nadzorstvo nad atomsko silo in za omejitev ter ureditev oborožitve. Socialni ln človečanski odbor je zavrnil jugoslovanski predlog, po katerem bi morali odreči \sako pomoč s strani Mednarodne organizacije za begunce tistim osebam, ki politično nasprotujejo svojim državam. Jf______________________ VOLITVE NA BAVARSKEM Stuttgart, 2. decembra Po vesteh agencije Reuter kažejo izidi včerajšnjih volitev na Bavarskem, da bo najmočnejša stranka verjetno krščansko socialna zveza in da bodo ustavo skoraj gotovo odobrili z večino. Krščansko socialna zveza je dobila zlasti veliko število glasov na kmetskih področjih. Izidi za polovico mesta Mona-kovo so sledeči: za ustavo 380.000 glasov in 72.000 proti; krščansko socialna zveza je dobila 350 tisoč glasov, socialdemokrati 57 tisoč, stranka gospodarske obnove 21 tisoč, komunisti 16 tisoč, in demokrati 9 tisoč glasov. Sinoči so javili, da so volitve tako na Bavarskem kakor na Hcsenksem potekle brez inči. dentov. Računajo, da je bil odstotek volivcev na Bavarskem približno isti kakor julija meseca, a na Ilesenskem zaradi velikega deževja manjši. Boji v Grčiji Grška vlada bo vložila „poziv“ na Varnostni svet ATENE, 2. decembra — Grški ministrski predsednik Konstantin Tsaldaris je izjavil v Atenah, da sc bo Grčija pritožila pri Varnostnem svetu in ne pri glavni skupščini Združenih narodov v zadevi svoje trdi tv a, da se tuje države vmešavajo v grško gveriljsko delovanje. To izjavo je podal po vladni seji, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Grške pcedstraže so zavrnile pade gveriljskiih tolp blizu jugoslo-vansks meje. Boji so »e odigravali na gori Cenu in na Kajmakčalanu, severozahodno od Soluna. Isto poročilo dodaja, da so 3e posadke krajev Loutraklos, Promahos, in Lvcastomou vso noč borile proti številnim gveriljcem, ki so streljali tudi s težkimi minometalci. »Timesov* diplomatski urrdnik je komentiral odločitev grške vlade, da predloži Združenim narodom vprašanje obmejnih Incidentov. »Times* piše: »7.S nekaj ^asa tega so v Londonu sprejeli načelo, da so Patterson o beguncih »Spoštujemo ln bomo spoštovali voljo beguncev, da se nočejo vrnili domov" ATLANTIC CITY, 2. decembra. — AmeriSki minister za vojno Robert Patterson je dejal, da je u> editev evropskih beguncev preveliko vprašanje, da bi ga lahko rcSile .posamezne drZave in da je naloga Združenih narodov, da izdela spoSni načrt ter se loti tega vprašanja. Patterson jc dejal, da je nemSki narod odgovoren za vojno in zat-o tudi za 'nesrečo beguncev, toda da ta odgovornost ne prinaSa olajšanja Žrtev nacizma. Olajšanje more prihajati od drlav, ki so preprečile nemSki načrt za svetovno gospodstvo .kot del njihovega programa za ustanovitev trajnega miru. da bo kongres odobril z Upa m, predsednikov predlog, da dovoli omejenemu Številu poljskih in Zidovskih beguncev ter beguncev iz baltiških driavev naselitev v Združenih driavah.» Pattetson je nadaljeval: «Na$ največji sosed na jugu, Brazil, namerava prevzeti veliko Število beguncev kot naseljence. Ta načrt je jako dober in ga je treba izvesti. Toda ponovna naselitev beguncev je preveliko m pereče vprašanje, da bi mogli isto rešiti samo s posa-omej.tcv oborož-tve. Ime- tffeZHMH načrti. To je vprašanje svetovnega obsega. »Vse države, katerih prebivalstvo je redko naseljeno in ki imajo velike naravne zaklade, bi morale videti korist in človekoljubno dejanje v tem, da dajo nerazvita področja na razpolago tem beguncem, katerih srčnost in razumnost bo pomenila prispevek za vsak narod. Zaupati moramo, da bodo Združeni narodi in njihove ustanove, Mednarodna begunska organizacija, zasnovali m izvedli obSiren načrt. «Naselitev beguncev ne bo povečala nezaposlenosti. Ti ljudje si bodo na svoj način uredili Življenje. Razvili bodo novo delovanje in bodo s svojim delom prispevali k narodni blaginji. Število beguncev za pcedine drZave ne bo veliko.* Patterson je nato govoril o oskrbovanju G20.000 beguncev v ameriškem področju v Nemčiji in Avstriji in dejal, da ameriška vojska ne more storiti drugega, kakor da skrbi za nabolj nujne potrebe. Patterson je rekel, da se je iz anieriSkega področja vrnilo na svoje domove tri milijone ljudi. no v tujino. Delegat je za zgled navedel primer gobelinov is kraljevskega gradu, katere so prenesli v Kanado, ter je zahteval pomoč ustanove UNESCO za zbiranje raztresenih umetnin po raznihi državah. AmeriSki delegat dr. Orače Morley je zatrdil, da so dobili obvestila iz Nemčije, iz katerih je razvidno, da zanemarjajo spomenike in umetniška dela ter da so mnoge znanstvene zbirke v nevarnosti. Zaradi tega bi ustanova UNESCO morala povabiti zasedbene sile, naj priznajo vainost dobrega čuvanja takih zbirk. Nizozemski delegat D. C. Roell je dejal, da britanski funkcionarji r Nemč:ji pošiljajo klice na pomoč zaradi propadanja kulturnih spomenikov, ker tam ni na razpolago niti ma'eriala niti primernih fon-. , dov za njihovo vZdi Jtcaije. Naloga J* j ustanove UNESCO bi morala biti, 1 da , c ese vmes. Pododbor za knjižnice in muzeje je odobril predloge za vzporeditev načrtov za obnovo knjiinio, mu-zejtv, umetniZkih galerij in zooloških vrtov v pokrajinah, ki jih je opustoSUa vojna, pod varstvom ustanove UNESCO. Predlagani preračun ustanove UNESCO za prihodnje leto znaSa približno 7,500.000 dolarjev. Objavi h so začasno porazdelitev pri-sprevkov, ki so porazdeljeni takele: Združene države Velika Britanija 10.5%, Francija 5,5%. Za primer, da bi Sovjetska zveza pristopila k ustanovi UNESCO, so njen prispevek določili na 6%. \ Ameriške delegacija »i je v izvršilnem odboru zastavila nalogo, da bo pomagala pri delu za odpravo vseh zaprek, ki ovirajo mednarodno krotenje obvestil, posebno omejitve tiska. Mislijo, da britanska in ameriSka delegacija močno Želita, da bi odpravili kakrSno koli obliko cenzure. Argentina odpira i/rata evropskim beguncem BUENOS AIRES, 2. decembra — Dopisnik lista «Times» poroča iz Buenos Airesa: Deloma iz človečanskih, deloma pa tudi iz praktičnih razlogov namerava Argentina odpreti vrata evropskim izseljencem. Argentinski zastopniki so izjavili, da so pripravljeni sprejeti nič manj kakor 4 milijone Evropcev, pri-čenši s po 30.000 na mesec. Nekaj podobnega je bilo pred 50 leti ob velikem čpansko-italijanskem izseljevanju v Ameriko. Argentinski zunanji minister je sporočil, da bo prihod«ji čftrtek odpotoval z letalom v Rim duhov-n k elemente Silvan, ki bo imel položaj izrednega veleposlanlria ter opolnomočenega ministra. V Rimu bo ustanovil urad za zbiranje izseljencev italijanske, španske, francoske, nemške ter drugih narodnost'. Ta urad bo organiziral tudi nabiranje izvertnega števila vojnih sirot, ki Jih bodo na So prepeljali v POLOŽAJ V MAKEDONIJI London, 2. decembra Atenski dopisnik konservativnega londonskega lista «Daly Tele-graph» poreča, da j: na delu, dobro izdelana kampanja, da bi odrezali zahodno Makedonjo od Grčije in da bi ustanovili novo slovansko državo. Argentino. Argentinska vlada je po- b^^r^vajokljul^rjara '.eg tega poslala tudi posebnega delegata v Nev/ Y0rk, da nakupi ladje za prevažanje evropskih izseljencev v Argentino. Dopisnik dodaja, da imenovanje elementa Silvana s tolikšnimi pooblastili nima primere v modemi argentinski zgodovin! m očitno kaže željo predeed. nika Perona, ki hoče okrepiti odno--aje s katoliško cerkvijo katera je poleg armade in delavcev eden 'zmed treh stebrov Peronovega re- - m;i_ , VOLITVE NA HESENSKEM Stuttgart, 2. decembra Začasni neuradni izidi kažejo, da so novo ustavo na Hcsen-ikem sprejeli s 750.000 glasovi proti 224.000. Za člen 41 je glasovalo 702.000 volivcev, proti pa 267.000 Krščanska socialna zveza Je dobila 398.000 glasov, socialno demokratska stranka 571.000, liberalno demokratska stranka 205.000 In komunistična stranka 129.000 glasov. grške vojske. Postavili so pas preko polotoka od albanske meje do Olimpa. Na tej črti so trdnjave upornikov v hribih, minirane ceste in vasi, iz katerih so umaknili orožnike, kerfniso dovolj mc-čnl, da bi »e uprti napadom. Večja obljudena središča so v vladnih rekah. Prometna zveza po cesti iz juga Je še vedno prosta, čeprav je pogo stoma ogrožena. Severno od te črte sodelujejo slovanski avtonomisti in neslovanski komunisti. Med tistimi ki terorizirajo prebivalstvo, so poklicni banditi in brezpravni zločinci.* Radio B:ograd pravi, da so boji v Tracijl, Tesaliji in blizu turške meje. Radio Beograd navaja grški konservativni list «Epos», ki baje piše, da gveriljske sile prihajajo iz planin in brez preš tanka napadajo vladne edinice. Udejstvovanje teh gveriljskih čet se vedno bolj širi in ne smemo biti začudeni, če bodo nJkega dne te sile prišle do samega Soluna. BOLGARIJA BO NAVEZALA STIKE Z MADŽARSKO IN ARGENTINO London, 2. decembra. Radijska postaja v Lipskem poroča, da bo Bolgarija spet navezala diplomat:ke odnošaje z Madžarsko in Argentino. Radijska postaja dodaja, da bo bolgarska vlada priznala tudi špansko republikansko begunsko vlado tn vzpostavila £ njo diplomatske odnošaje. DEMOKRISTJANI ZA PRELOM S KOMUNISTI NOVI BRITANSKI Eiffli STIH NA SREDNJEM VZHODU Fayid (Egipt), 2. decembra Prihodnji mesec bodo pričeli s selitvijo glavnega stana britanskih kopnih sil na Srednjem Vzhodu iz Kaira na novi začasni sedež na področju Sudškega prekopa. Preselitev glavnega stana mislijo izvesti do januarja, toda zadnji britanski vojak ne bo zapustil Kaira do 31. marca. Novi sedež glavnega stana je v Fayidu na zahodni obali Velikega grenkega jezera, približno 130 km vzhodno od Kaira in 30 km južno od Iemailije. TURSKI PREDSEDNIK NA OBISKU OB GRŠKI ME JI London, 2. decembra Turški ministrski predsednik se je vrnil v Carigrad, ko je ob.slcal turško pokrajino, ki meji na Grčijo. Naglasil je, da nima njegov obisk ničesar skupnega z zadnjimi dogodki v Grčiji m ko Je ocenil vesti, po katerih baje gveriljske tolpe skušajo presekati prometne zveze te države s Turčijo, je izjavil, da dvomi o resničnosti teh vesti. Ko je govoril o Dardanelah, je ministrski predsednik dejal, da turško {tališče ni spremenjeno in da ni nadaljnjega razvoja s Sovjetsko zvezo glede tega vprašanja. Turški ministrski predsednik j« včeraj Izjavil na tiskovni konferenci. da Turčija lz nobenega strateškega alt gospodarskega razloga ne bo upoštevala nobene zahteve, ki bi ogražala njeno neodvisnost ali teritorialno nedotakljivost. PREHRANA Nove tobačne nakaznice so začeli razdeljevati danes za potrošnike v tržaški občini. Nove nakaznice je treba dvigniti v oddelku za. tobak ra trgu Vccchia po naslednjem vrstnem redu: 2. in 3. dec. začetnice A do B; 4. in 5. dec. C; 6. dsc. D do F; in 8. dec. G do L; 9. dec. M do N; dec. O do Q; 11. in 12. dec. R do S; 13. dec. T do U; 14. in 15. dec. V do. Nakazn’ce razdeljujejo vsak dan, tudi ob nedeljah, od 8. do 13. ure. Razdeljevanj« tobaka. V tekočem tednu bodo potrošniki dobil; 20 cigaret cCaptain*. 20 cigaret »Alfa* in 2 cigari »Toacanl*. Razen teh bodo prodajali tudi švisarske ciga-r-te po običajnih cenah in količinah. Vozni red ZA POMORSKO PROGO TRST . PIRAN Otvoritev akademskega leta Včeraj je v veliki dvorant univerze rektor tržaško un.verze profesor Angelo Ermanno Cammarata slovesno otvorll novo akademsko leto. Svečanosti so prisostvovali aka. domski senat v togah, zastopniki civilnih in cerkvenih oblasti, na-čeln k prosvetnega oddelka Zavezniške vojuške uprave stotnik Simoni in številno občinstvo. Mnogi Atu. dentje niso hoteli vstopiti v dvora, rano v znak protesta, kor niso dal; besede njihovemu tribunu. Radio Trst H že oddaja S 1. decembrom je pričel potniški parnik »Trieste* voziti na pomorski potniški progi Trst-Koper-Izola-FI-ran po naslednjem voznem redu: Ob delavnik h: odhod lz Pirana: 5.30 in 14; iz Izole 6.10 in 14.35; iz Kopra 6.45 in 15.051 prihod v Trst: 7.30 in 15.50. Odhod iz Trsta: 11.30 in 18; iz Kopra 12.20 in 18.50; iz Izole 12.50 in 19.20; prihod v Piran: 13.20 in 19.50. Ob nedeljah: odhod lz Pirana: 6.30 In 16; iz Izole 7.10, 16.40; iz Kopra 7.45 in 17.15; prihod v Trst: 8.30 in 18. Odhod lz Trsta: 9. in 18.30; iz Kopra 9.55 ih 19.25; iz Izole 10.30 in 20; prihod v Piran: 11, tn 20.30. Pojasnila daje «Agenzla Marittlma Giovannl Russi, Trst, Riva Nazar o Sauro 20, tel. 27-685. Rini, 2. decembra Včeraj je bilo v Rimu prvo zbo-lovanje množ.čnega dcmlokračan-skega gibanja, ki so ga ustanovili na pobudo d cmok računskega centra za politično študije. Gibanje je študijska In ideološka struja, ki tvori zvezo med člani deinokrečan. ske stranke in njihovimi simpatizerji. Na zborovanju je bil glavni govornik Jactni. Med drugim je izvajal: « Sedanji položaj je zelo resen in v marsičem podoben položaju iz leta 1921. V tej zmedi je krščanska demokracija predstavljala in še predstavlja edino jamstvo za redno evolucijo in miren napredek. Dokaz za to je zmaga na volitvah 2. Junija. Vendar ta zmaga ni bila za. dostna, da bi mogla konsolidirati v naših rokah krmilo države. Zato je se nadalje Ostala neprimerna vlada treh strank.* Glede vlado je govornik izjavil: »Vlada treh strank se je v mnogih državah slabo izkazala. V ItaUji pa je omogočila komunistom, da so se Vtihotapili v živčne vozle v državnem ustroju, da so se oborožili ln vojaško opremili takorekoč ob be lem dnevu. oT se jim je posrečilo zaradi neorientiranosti socialistov ;n zaradi pomanjkljive organiziranosti demokristjanov, čeprav so ko, munlstl manjšina v parlamentu in v državi, so takoj pripravljeni sprejeti krmilo država, č'm se j m ponudi. Posledice so znane. Pomislimo samo na to, kaj sc dogaja državah, ki so neposredno ali posredno pod nadzorstvom Moskve.* Ob koncu zborovanja so Izglasovali z veliko več.no resoluc'jo na strankino vodstvo, v katerem so zborovalci med drugim zahtevali novo poljedelsko zakonodajo in prelom komunisti. Danes je radio Trst II pričel z oddajanjem na valovni dolžini 1079 kc-279 m. Zelo so obžalovali, da je bila slovenska javnost toliko časa brez popolnega sporeda v svojem jeziku. Težje kot tehnične ovire so bile atmosferske motnje, ki jih je treba pripisovati značaju pokrajine in težavi, da najdejo primerno valovno dolžino v okviru mednarodnih sporazumov. Po dolgem delu in mnogih težavah upajo, da bo sedanja frekvenca dobro delovala in zadovoljila slovensko javnost. Cas oddaj postaje Trst II je isti kot za radio Trst I, in sicer od 7.00 do 8.80; od 11.30 do II/. 15 in od 17.80 do 2If. JULIJSKI POVRATNIKI V TABOR« CU PRI VERONI V četrtek so iz ujetništva v Jugoslaviji prispeli v Ancono povratniki doma iz Julijske krajine, ki so jih nato poslali v taborišče Pescan-tino (Verona). Ti povratniki so: Banlcevlch Eugenio iz Trsta, Mastem Ernesto iz Trsta, Bruno Gio-vanni iz Renk, Pellizon Riccardo iz Ronk, Vebcrt Gastone iz Tržiča, Ceochet Angelo lz Foljana, Crlstln Giuseppe '.z Conegliana, Tomasi Antonio iz Gorice, Vidoni Filippo iz Pulja, Abrami Vincenzo iz Pulja in Suffi Nlcola iz O-rsere. Nova voznina na cestni železnici ZVU sporoča, da so z včerajšnjim, dnem stopile v veljavo nove pristojbine za vožnje na cestni Železnici, 'in sicer stane: Vozovnica do 8.30 ure, veljavna za vežnjo nazaj ob delavnikih ...................5 Navadna vozovnica ob delavnikih ...................5 Navadna vozovnica oc nt- deljah.............'. . . 7 Nočna vozovnica ob delavnikih ........ 10 Nočna vozovnica ob nedeljah 10 Kovčrgi......................5 10 navadnih vozovnic ... 45 50 navadnih vozovnic . . , 225 Mesečne vozovnice: za. eno progo . . 350 lir za dve progi . . 600 » za vse bmrežje . 800 » S 1. decembrom je stopilo v veljavo tudi novo povišanje pristojbin za plin, vodo in električni tok, ki jih je določil sAcegat*. Nove pristojbine bodo v kratkem objavljene. ZAKLJUČEK RAZPRAVE PROTI UGRABITELJEM V soboto so pred višjim zavezniškim sodiščem pod predsedstvom majorja D. D. McColma nadaljevali razpravo proti obtožencem zaradi ugrabitve Stanislava Bremca. Jutranjo razpravo so začeli z zaslišanjem obtoženca Velikonje, ki je zanikal prisotnost na kraju zločina. Bremca je srečal v Avčah, kamor je ' naključno odšel s Sabcem. Začudila sta se, da sta ga videla živega, ker so govorili, da je mrtev; pozvala sta ga, naj odide na policijo, da bi osvobodil osem aretirancev. Priča ni ničesar vedel o 30 injekcijah, ki naj bi jih dali Bremcu. Za tem so začeli z zasliševanjem Aretacie v zabavišču «MEXICO CLUB» NAJDBA RAZSTRELIVA Osebje postaje v Sv. Soboti je kakih sto metrov od postaje našlo eksplozivni svinčnik, odstranjeval:! min pa so na vrtu vile v ulici D’A1-viano št. 40, kjer stanuje družina Terzari našli ročno bombo V soboto ob 22.45. uri je policija vdrla v «Mexico Club* v ulici 30. oktobra jn aretirala precejšnje š#-vilo zločincev. Vdor je Izvedla zavezniška vojaška policija skupno s policijo Julijske kraj ne, ko je izvedela, da je v prostorih zabavišča znatno število dezerterjev. Med več zločinci, ki so jih aretirali, je tudi zloč.nec, ki Je osumljen umora in drug;h zločnov. Policija skrbne preiskuje, da razjasni položaj aretiranih eseb. Sedem obtožencev krivih sest oproščenih obtožbe SODIŠČE B6 IZREKLO SODBO V TEM TEDNU Področni ukaz it. 122 Napredovanja nameščencev Guverner goriške pokrajine, podpolkovnik Fred O. Mavis je s področnim ukazom odredil naslednja napredovanja nameščencev pod. ročnega predsedništva: dr. Baura Albert je napredoval v tajnika IX A; Falzari Mercedes v prvo arhiva rko X/C; Segalla Giorgina in Scgalla Evgenija v arhivarki XI/C; Burelli Placid v prvega nastavljen-ca. Napredovanja veljajo od dne 1. julija 1946. PREHRANA REDNO POROTNO SODISCE Raprava zaradi domnevnega umora nemškega vojnega ujetnika Za amsričke vojake NI POLICIJSKE URE Pred kratkim objavljena vest glede policijske ure za ameriško vojaško osebje, je bila pomanjkljiva. Dnevni red 88. pehotne divizije predvideva za 23. uro mlrozov, vendar mirozov še ne pomeni polldjtke ure za ameriško vojaško osebje. Poveljniki posameznih edinlc so pooblaščeni, da sami določijo posebne omejitve za svoje ediniče, kot na primer povelje, da morajo biti vsi vojaki edinice, ki nimajo posebnih dovoljenj, prisotni pri mirozovu. Te omejitve pa ne veljajo za ameriško vojaško osebje na splošno. Policijske ur? za a mer tike vojaške osebe v Trt tu sploh ni. V soboto so izpustil-l lz zaporov Ivana Žagarja, ki je bil zaprt cd 19. septembra 1945 pod obtožbo umora na podlagi razsodb« rednega porotnega sodišča, ki ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 4 leta ln 2 meseca zapora. Na podlagi amnestije so mu odpustili 3 leta zapora, medtem ko je ostalo kazen že prestal. Istočasno je sodišče oprostilo vsake krivde Danila Komaca in Franca Mužnika, oba ZANIMIVOSTI Član ukrajinske delegacije pri ZN Gcorgij Stadnik je bil ranjen, ko je 'vstopil v neko trgovino v NCio Yorku in sta streljala nanj dva oborožena možaka. Krogla ga je ranila v stegno, toda njegovo stanje ni nevarno. OBSODBE Ni POLJSKEM VESTI V 1 STAVKU — Molotov je postal častni član sovjetske zna Varšava, 2. dicembra V četrtek j« bil drugi proces proti osebam, ki so jih obtožili, da so julija sodelovale pri protižidovsk:m »pogromu* v K eleah, ko so pobili in ranili 80 Zidov. Henrika 3zymkjacwicza, o katerem pravijo, da je vodil »straže* krajevnega odseka socialistične strank«, so ohsodili na doemrtno j«4o. Na zaporno kazen so obsod il 8 oseb, med njimi tudi neko dekle, ki pripada milici; oprostili so 6 oseb, med njimi tudi nekega poročnika varnostne policije. STAVKA AMERIŠKIH RUDARJEV Waahington, 2. decembra Reuterjev dopisnik lz Wash'ng-tona poroča, da so izgledl za naglo rešitev rudarske etavke zmanjšane. Lastslkl rudnikov so odklonili poizkuse, ki so jih v preteklih dneh naredili, da bi začeli pogajanje voditeljem rudarske zveze Johnom L. Lewisom izven sodišča. Letniki vztrajajo zdaj na tem, da se rudarji »mrjo na delo, preden začnejo katera koli pogajanja. Verjetno je, d« sc bo pravni postopek proti Johnu Lew;su zaradi tzanočevanja sodišča* spremenil v dolgo pravno bitko. Za.-lttevan.1e bodo danes n:> dalj.-vali ln razsedbo p: 'čakujijo pred koncem tedna. lanstvenj akademije, — Rimska vlada je zaprosila Eg-pt,'da bi spet vzpestavili redne diplomatske odnošaje. — Bivšega ministra nemške vojska Gustava Nosk:ja J« 'zadrla kap' bil je eden izmed osumljencev atentata na Hitlerja 20. julija 1944 tar je prebil zadnje leto vojn: v koncentracijskih taboriščih, zdaj se ie pripravljal na pot v Združene | dr&avc. — Iogamcs Jakov ic, predsednik estonske sovjetske republike jv umrl- moskovska radijska postaja ea te označila kot »enega izmed natvečjih sovjetskih držanikov*. - Kralj Faruk je sprejel načelnika britanek-ga glavnega stana maršala lor da Montgomcryja. ki s. je na potovanju po Srednjem Vzhodu, Italij. in Avstriji ustavil v E—'^Načelnik gospodarskega od-bora britanske nadzorstvene »o-mirijs Cec.l Weir je izjavil, da bj>-do Britanci prenesli odgovornost tn nadzorstvo glede tigovine, industrije, živilske preskrbe, polj-.aei-stva, prometa in financ, in s cer v kolikor bodo dovoljevale okoliščin*, na Nemce. . — Madžarski zunanji m nis.er je obsodil deportacije Madžarov na Češkoslovaškem, ki Jih tani baje z-vajajo na Slovaškem ter dejal, da t; dsportadjrke metode ogražajo mtr v tem delu Evrope. — Zaradi odredbe, da se noben republikanski vojak ne sme več kot na 2 km približati zavezniškim postojankam, je prišlo na Javi do spopadov med N zozrmcl ln Indo nezijcl. — Vietnamske topovske baterije na otoku Cetba v tonkinakem zalivu so streljale na francosko križarko «Suffr."n» ter na neko drugo manjša ladjo vendar , ju niso zadele. — Sovjetsko veleposlaništvo v Nankingu je izjavilo, da so sovjetski železničarji na nekem važnem ods*ku proge pri Mukdenu v Mandžuriji izpostavljeni »pretep*. vanju in drugim protizakonitim dejanjem*. Pred nedavnim je v Neaplju prit-šlo do težke tramvajske nesreče, pri kateri je bilo 57 oseb težje ali lažje ranjenih. na begu, ki sta bila obtbžena, da Dogodki, na katere se Je nanašala razprava, kot je razvidno Iz spisov in izpovedi obtoženca, so s« od grall v bližini Bovca dne 19. septembra 1945, ko Je Mužnik, častnik jugoslovanske vojske in poveljnik koncentracijskega taborišča v Idriji na dopustu v Bovcu odkril nekega nemškega vojnega ujetnika, Mužntlc Je tedaj poklical vojaka jugoslovanske vojske Žagarja in Komaca, ki sta bila v bi žninl, ustavil Nerrca, ga izpraševal ter ugotovil, da je bil ujetnik, ki je pobegnil lz idrijskega koncentracijskega taborišča: Mužnik je nato Izročil 7,agarju samokres ln je odšel s Komacem po neko izvidnico. Ko je 7-agar ostal sam, je skušal Nemec pobegniti. Po izpovedi obtoženca, ga je ta skušal zasledovati in oddal strel v zrak, ki pa je zadel Nemca v levo ramo. Medtem sta se vrnila Mužnik ln Komac ter od-psljala ujetnika. Oba, ki sta obtožena, da sta odstranila truplo, sta pobegnilo, medtem ko Nemca niso več videli ne mrtvega ne ž'vega. Javni tožilec dr. Batblgi js izključil namerni umor, ker smrt ujetnika ni bila dokazana in je zahteval za Žagarja 4 leta in 2 meseca zapora, ostala obtoženca, k| ata na begu, pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. ' Odvetnik Tomčič je ob zaključku obrambnega govora zahteval oprostitev za oba pobegla kakor tudi za Žagarja, ker, kot je rekel odvetnik, slednji kot vojak ni {boril drugega, kot to, da je prevzel ujetnika in ko je ta skušal pobegniti, je Izvršil po- sta odstranila truplo umorjenca. Izredno porotno sodišče Cbsodba bivšega miličnika Izredno porotno sodsče je v soboto pod predsedstvom dr. Roat-. tlja obsodilo zaradi sodelovanja na 6 let in 8 mesecev bivšega miličnika 24 letnega Laerta Casadla, ki je na begu. Casadio je bil obtožen ker je po 8. septembru 1943 v Trstu aretiral antifas sta Enrica Coc-cola, Giovannlja Marchesigi, Euge-nia Petronia m Stanislava Raapo-liča. Vsi štirje aretiranci, ki so na. stopili kot priče, so izjavili, da je bil med miličniki, ki so jih aretirali brez dvoma, tudi Casadio. Na tej podlagi je javni tožilec odvetnic Piccoll zahteval, naj obtoženca obsodijo na osem let zapora. Po govoru odvetnika Bresine, ki Je predložil oprostitev zaradi nezadostnih dokazov, ker štirje aretiranci, ki so nastopili kot priče, da. nes ne morejo trditi, da je Casadio, ki jih je aretiral, ravno Lacrto Ca-sariio, je sodišče izreklo obsodbo. V Združenih državah bodo zgradili nov laboratorij za atomska raziskovanja, ki ga bocib irnenopali laboratorij za atomsko silo Knolls 1 vel je, ki mu ga je dal njegov pred-Strolki za novi laboratorij bbdo postavljeni častnik znašali 20 milijonov dolarjev; v njem bodo 'proizvajali elektriko iz atomske sile. Sedišče, ki mu je predsedoval dr. De Franco, je izreklo razsodbo po približno enournem posvetovanju. OBNOVITEV FINANČNIH DOVOLJENJ ZA PODJETJA Finančni oddelek Zavezniške vojaške uprave sporoča, da morajo vsi prizadeti do 31. decembra obnoviti f nanena dovoljenja za leto 1947, in 3ieer tovarniška dovoljenja, dovoljenja za skladiščne obrate in prodajna dovoljenja. Prošnje (na koleko-venem papirju z 8 lirami) jo treba vložiti tehničnemu uradu za davek na proizvodnjo v ulici Palestrina št, 4-II. Zamudniki bodo kaznovani z globo. ki bo znašala enkratno do trikratno pristojbino za dovljcnja. Pojasnila daje imenovani tehnični urad. prič. Prvi je bil Ivah Malnič, ki je imel nekaj dni Bremca kot gosta v svoji hiši. Dejal je, da je bil tisti večer «nekcllko vesel* ln da se ne sporrinja dobro. K njemu sta prišla dva mladeniča, eden izmed njiju je bil Cuk, ter povprašala po Bremcu. Ko je zasikal, kaj {« dogaja, je šel okrog hiše in kričal: «Ne delajte tega! Ne delajte neumnosti! Jaz sem gospodar. Ne odpeljite ga!». Rekel je, da je pri tem dejanju videl več oseb, toda nt mogel ugotoviti, koliko in katere. Obtožba je pri tem pripomnila, da se ta izjava ne sklada s tisto, ki jo je Malnič dal na policiji, kjer je dejal, da je kakih deset oseb cdkolilo hišo in da je ruk napovedali Bremcu aretacijo ter da so ga takoj odpeljali v smeri proti Doblar-jem Priča je nejasno odgovoril, da ni točno pazil ni potek dogodka. Po dejanju ni govoril z nikomer, ampak je hodil okrog hiše in tako kr.čal, da bi ga vse.ltdo lahko slišal v premeru 500 metrov. Priči Kenda in Albert Gerbec sta Izpovedala, da sta ostala tisti večer z obtožencem Šarcem do 11. ure v Bajtovi gostilni ter {ta nato skupaj z njim odšla domov. Priča Bajt je potrdil prvi del te izpovedi. Za Bav-daša je pričala 15 letna Bavdaševn služkinja Krist na Ipavec. Spominja se, da je Bavdaž prišel domov utrujen ter da je odšel v posteljo ob 21.30. Glavna vrata je sama za prla. Sledili sta priči Marija Tomažin — mati obtoženega Tomažina — in 69 letna Marija Šuligoj, ki je pričala v korist Velikonje. Zenski Sta potrdili, da sta Tomažin oziroma Velikonja prebila večer v postelji. Zadnja je pričala 24 letna obto ženka Marija Ipavec, ki je obtožena, da je pomagala pri ugrabitvi Bremca. Izpovedala je, da so na-{ledmji dan po aretaciji osmih mladeničev njihove matere odšle na po. ličijo, kjer so Jim. svetovali,.naj se obrnejo na NZ v Avčah, de bi dobile listino, ki bi potrjevala, da Je Bremec še živ. Ona ni odšla v Avče ampak je dobila v Ročinju Bremče-vo pismo ter ga takoj odnesla na policijo v Kanal skupaj s Pavlo Jug, ki ji ga je dala. Ko so jo dva tedna nato aretirali, so jo v navzočnosti nekega Sleesingarja soočili z Bmncem, ki je dejal, da je še ni nikoli videl. Priča je pripomnila, da je isti Bremec pred sodiščem nasprotno dejal, da jo je spoznal kot eno izmed tistih dveh žensk, ki sta prišli v Avče in mu dal: v podpis neko list no. Popoldne sta po govoru javnega tožilca govorih dva odvetnika. Sodišče je pred izrekom sodbe pohva lilo takO obtežbo ket obrambo ter ired drugim izjavilo: «Ti ljudje so videli fašizem iil vojno. Toda to. kar so videli ujed vojno, juri v dObj miru ne more služ.ti v opravičilo Zakone je treba spojtovat:». Nato je sodišče pripomnilo, da ni razpravljalo o tem, koliko je Bremec med prts lnim bivanjem, na področju B trpel, ker se je sodišče oziralo izključno na zločin, ki ga je vsebovala obtožba, to se pravi ugrabitev osebe. V tem smislu je tudi izreklo krivderčk. Za krive to proglasili obtožence ČUlta, Gerbeoa, Ogriga, Malniča, Breščaki, Kuka, ln Duga-rja; oproščeni pa so bili obtoženci Stergar, Velikonja, Tomažin, Bav-diš, Sabec In Marija Ipavec. Obsod-bo bodo verjetno izrekli v tem tednu. za- je ViSje zavezniško sod išče Sodba k dogodkom v Kamnem Na drugem oddelku višjega vezniakega sodisča, kateremu predsedoval podpolkovnik Aiklnson se je v soboto zaključila razprava zaradi znanih dogodkov v Kamnem, in sicer z obsodbo šestih obtožencev, ki so po oprostitvi Skočirja in Josipa Ivančiča še ostali pod obtožbo. Vsi obtoženci so bili oproščeni prve obtožbe, to je poskusa oviranja policija pri Izvrševanju službene dolžnosti, omejeno pa so odgovorni za drugo obtožbo, namreč zarad. žaljenja civilne policije pr) izvrševanju službe. Ob otvoritvi četrtega nadaljevanja razprave jo govoril odvetrrik Tonkli, ki je pretresel položaj posa. meznih obtožencev na podlagi okoliščin, k; so se pokazale med razpravo. Obtožba, ki jo je vod'la gospa ‘Jane Brannon, pa je vztrajala na krivdi obtožencev. Po končanem govoru obtožbe je sodisče izreklo sodbo, s katero je obsodilo obtožen, ca Gregoriča in Lebana na 8 mesecev zapora; Fonta na 6 mesecev zapora; Sturma na 3 mesece zapora; Antona Ivančiča in Gaberščka pa glede na njuno mladoletnost na 6 oziramo na 4 mesece zapora pogojno. Sodišče je obema mladoletnikoma za dobo 6 mesecev prepovedalo vstop v gostilne in ju opozorilo, da bosta v primeru kršitve te prepovedi morala prestati vso kaz:n. Sepral sporoča, da so z današnjim dnom začeli razdeljevati naslednje vrste in količine živil: olje: 1 del na esebo, cena 420 lir za liter; prah za juho: 100 gr na osebo; cena 94 Ur za kg; jajca v prahu: 100 na osebo; cena 250 lir za kg. grah: 250 gr potrošnikom od 19 do 65 let, in sicer samo v glavnem mestu; cena 39 lir za kg; mehki str: 100 na esebo samo v glavnem mestu; cena 120 lir za kg. POJASNILO TRGOVSKE ZVEZE Oblika, v kateri je urad za delo dne 15. nov. objavil predloženo zahtevo glede izplačila na račun 35 odstotnega povišanja plač, je povzročila pomoto, da so nekateri mislili, da je že prišlo do sporazuma, med. tem ko v resnici n; bil zo.ključen ni-kak zadevni sporazum in se bodo pogajanja za sklenitev s'ele pričela. Zveza trgovcev poziva vse tvrdke, naj se ravnajo po do zdaj veljavnih delovnih pogodbah. PRISTOJBINE ZA PRIPU8CANJE Okrožno kmetijsko nadzora ištvo javlja, da je Zavezniška vojaška uprava na predlog komisije za potrditev dikov odobrila najnižje pristojbine prlpuččanja k bikom, ki | so dne 1. decembra 1946 stop le v veljavo. Pristoblne so naslednje:. rdeča clkasta furlanska pasma 700 Ur; rjava švicarska pasma £50 Ih"; rdeče cikasta prlcgav3ka pasma 380 lir. »Dnevni obrok" v javnih lokalih Zavezniška yojaška uprava je z ukazom Čt. 22Ž z dne 23. septembra odredila, da morajo vse restavracije, gostilne in krčme zunaj svojih prostorov pritrditi dnevn, cenik jo. dl'. Člen V omenjenega ukaza določa, da smejo lastniki postreči le s trejri jedjpi pri vsakem dnevnem obroku, ki mora biti sestavljen la-kcle: 1) juha alt predjed; 2) meso, riba ali perutnina z zelenjavno prikuho; 3) sir ali sadje. «Dnevn; obrok* mora biti na ceniku poss-bej označen na viden način; cena mora vključevati odstotek za postrežbo in kruh. Ker je navedeni ukaz že stopil v veljavo, opozarja skupina restavracijskih, gostiln-ških ln krčmar-skih obratov vse člane, naj se po njej ravnajo. Morebitna pojasnila dobijo člani na sedežu skupine v ulici IX. avgusta st. 11. SPREMEMBA AVTOBUSNEGA VOZNEGA REDA Z 9. decembrom bodo na avtobusni progi Gorica-Trst stopile v veljavo naslednje spremembe: odhod lz Gorice: 7.30 in IJ3.30; prihod v Tret: 8.55 in 14.30 odhod iz Trsta: 13 in 18.30; prihod v Gorico: 14.20 In 19.50. IMENOVANJE ODBORA Z POVOJNO POMOČ Področni guverner za goriško področje je tmepovAl za člans odbora za povojno pomoč za gor.ško področje naslednje osebe: dr. Anton Biaiach, predsednik; dr. Bruno Chientaroli, dr. Anton Braumtn, Gugualmtna Boehm vdova Trebbi, Egon ValU, člani. RADIO 279 m TRST 11 1079 kc Ponedeljek, 2. decembra 17.30 plesna glasba; 18 komorne. glasba; 18.30 predavanje: Slovenski humor; 18.45 glasbena fantazija; 19 slovenščino, za Slovenc-; 19.15 literarna ura; 19.45 koncert saksofonista Srečka Dražila; 20 napoved časa in poroč.la; 20.15 politični komentar; 20.30 Verdijeva opera: «Moč usode*; 22.40 plesna« glasba; 23 zadnje Ital, vesti; 23.15 zadnje slov. vesti; 23.30 nočno zabavice; 24 zaključek. Torek, S. decembra 7 otvoritev - koledar; 7.10 jutranja glasba; 7.30 slov. vesti; 7.45 ital. vesti; 8 pestra glasba; 11.30 pestra glasba; 11.45 predavanje: Iz življenja v Združenih državah; 12 Geral-dov orkester; 12.45 slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.15 glasba po 14 predavanje: Sodobna J 14 10 čitanje sporeda. Glavni uračrnkf* PRIMOŽ B. B N DN J K A l- & Izdaja «jKoroška kromka» tednik britanske obveščevalne službe v Cdovcu, je naprodaj v Trstu, Gorici, Tržiču, Kanalu, Bovcu, Kobaridu, Sežani in na Opčinah. Poleg kronističnega gradita i* KoroSke, objavlja «Ko-roška kronika* vsak teden vrsto leposlovnih in drugih zanimivih člankov, na kar Se po*ebej opozarjamo vse primor-ske Slovence. alexander apno WANG-HO 10. bosta sprejeli službo, ki vam jo bo- do ponudili, ali nc? Mladenk® je nervozno skrč'la koleno, — Bom — je izmučeno ?amr* J mrala. — Toda zdaj pa pojdite, — Zakaj? — Muratow je vstal, i včliltimi koraki nekajkrat pie-:nr. .ii sobo in 30 z rokami gioboko v Žepih uztavil prej mladenko. — Zakaj? Ker Zel'm, da si pr,Iščete jutri ali najpozneje pojutrišnjem zaposlitev^ Nina je obupano odkimala. — Morda kakšno leZaško delo, ali kaj podobnega kot vi? Kaj naj »i poiščem ? — Ne — je precej ostro odvrnil Muratovv. — Zdaj vam še ne morem povedati, za kakšno d:lo gre, toda lahko vam zagotovim, da bo brez dvoma nekaj, kar bo odgovarjalo vaši stopnji Izobrazbe. __ Takega mesta ne morem sprejeti —— je komaj slišno dejala, — Zakaj ne? — K?r... Moj bog, kako me mučite... Ker ne morem, to je vse. Muratovv je za trenotek ostal neodločen, nato pa jo je trdo prijel za rame in jo prisilil, da J; vstala: — Nina, jaz pa ti povem, da ponudilo... Si razumela? — je divje zavpil. — In če te prosim, sl lahko misliš, da imam za to poseben razlog. — Ne morim — je ponovila ubo-glca z bolečim glasjm in si poskušala izviti roke. — Tako, ne moreš? — je ponovil mrzlo ln jo odrinil na divan. — Dobro. To pomeni, da tl bom prisiljen preskrbeti drugo zaposlitev, ki jo boš morala sprejeti, r,aj ti bo všeč ali nr. — Kaj hočete? — Sel Lom na policijo in bom tud; tam povedal pravljico o tisti neumnici. To bi bila pač preprosta stvar, / — Oh — ja skočila Nina pokoncu ln Jeza s« ji je zabliskala v očeh. — Z.laj razumem. Okoristiti se ho-Csto z men"j za svojo namene.... Zdaj pa vam jaz povem, kaj ste: izalljevalec, podli tziiljevakc. Kf.rn.lbw je namršil ob-vi. — M. je prav vseeno, kaj pravite. moraš sprejeti mesto, ki še ti boiHotsl M vedeti Jap samo stvar; ali prosim... Izginit: takoj... Muratovv je še nekaj časa neodločeno obstal poleg nje, trenotek I pozneje pa je bil te pri vratih. I Sunkovito jih je odprl ln enako zaloputnil za seboj. Ubo4'ca se je vrgla na divan in ne vss tresla od ihtenja. —- Nesrečnež — js zajecljala njoč jokem. — Nrsrsčnež. In jaz sena rrisllla, da ga ljubim. 8. POGLAVJE — Prosim va», oprostite, gospod Gorny — je dejal ravnatelj .zpo-polnjevalnega tečaja Sursum corda Gabrijel in skozi naočnike pazljivo pogledal Angleža. — Najprej i>a smo se morali poza n'me ti o vaši preteklosti. In zaradi tega boste razumeli, da vas nlsom mogel »prejeti ze včeraj.;. Naš postopek zahtsva pač največjo previdnost... — Seveda, gospod Gabrijel — jo hitro odvrnil Gorny. — Prav dobro vem, da ste se morali uvcrlti o priatnoaU moj:h listin. Upam. da bo vaa pojaaa-la, po katera ste brzoja- vil, v London, povsem zadovoljila? 1 — Da, vse je v najlepšem redu. Vendar vam ne moreni zamolčati, da mi vaša navzočnošt tli posebno p j volji.... Ce vam povem kar brez ovinkov: Vlo malo sl Obetam od dvolične igre, ki ste jo, kakor st* mi poročali, igrali v Londonu a takim uspehom... To jo dvorezen meč in bojim se, da vam bo tu prav malo služil. — Gošpod Gabrijel, ne mislite, da je moja misija nadzorovanj* va-šrga delovanja. Moramo pač delovati skupaj kot dobri prijatelji. Vi ste in-ostanete glavni voditelj * vsemi pravicami in dolžnostmi, k' vem pritičejo, jaz pa bom še nadalje to, kar sem: navadni sv:to-valec.... Zato vaši pomisleki prot, meni niso upravičeni... Dejal b; vam tudi, da bi jaz osebno rajši ostal v Londonu.... _ Bomo videli, bomo videli... -Gabrijel je vstal- Videti je bilo, da je zelo težko p-ikrival svojo slabo voljo. __Ali greva zdaj? — je dejal. — Medeče se vam bo'takoj ponudila prilika, da boste dali kak predlog. Gorny se je naredil, kot da je preslišal ironijo, ki je vela iz teh braed ln js mi.no, z role.»Ul v hlačnih žepih aisdil svojemu vodni- J vilke od ene ku. Sia sta po precej ^'^vo od pet &***»**£ nicah navzdcl in se končno ustavila v mračni kleti. Gabrijel s- 1« ustavil pred železnimi Yr®*' *” v n®Pavlinih preilidiUh petkrat prlttsn 1 n« električni g"mh' Cez nekaJ sekund so »8 sama odprla. odšli _ Vstopite — Je mrzlo dejal ra v-natelj Gabrijel. Znašla eta se v praznem neoskr-bovanem prostoru; samo ob stenah je stalo nekaj lesenih klopi. Na njih j-' sedelo okoli petnajst oseb obeh spolov. Bile so oblečen: v tesne trikoje, ki so puščali proste samo poke In noge. Sredi prostora pa je stal možak, star okoli štirideset let, majhne postave ln precej rejen. Bil je edini, ki jo nos',1 dolge hlač« in športno srajco z zavihanimi r<>-kavl. J — N« bojt* se, Horn — j« Oabrijel. — To je gospod G*,r"y' katerem sem vara pravil Pozdravila sta se z ff> Horn poklonom, nato pa se J vaj... Postavite »e v kritje, ostali pa bodo iSf*-1«!-. Pričnite! Na migljaj oči so gojenci skczl stranska vrata. Horn sl je mel roke ln se vidno zadovoljen rmehljs1- Rrlbllžal se je Gornyju, ki j« »od:;1 na leaen- klopi poleg Gabrijela- — Ali misli*« dol8o časa ostati med nami? - J« vprašal. ___ Se ne vem — j« odgovoril Ah- Kot vi sem tudi jaz odvi- glež. vrsto ln pre- 11 idladina Je po vojaško poslužala in Horn je bil zelo zadovoljen. _ Izvrstno - 3« "8°*°''- “ &te- do »tiri bodo dan«« J odmorom. s:n od centrale. Moja prestavitev \x Londona ml jo prišla povsem nepričakovano. Dobro pa veste, da,,u centrala ni zadovoljna s tukajšnjim '20 delovanj'm. \ A’ — Bežite no — je jezno vzklikn i Horn. — Reolts rajši, da je neučakana. NI zadovoljna?... Krasno.... Počakajte malo, da bo dorasel naš mladi rod ln petem bomo Angležem pokazali, kaj znamo.' V tem trenotku so se odprl® stranska vrata la vstopila je čudn° pisana družba: starCj&i gospodje * monokljl, mladi gizdalini s paličicami, stare device in dve elegantni gosp«, oblečeni po zadnji modi t«r nrkaj pobalinov. Vsa ta množica se J« pričela »prihajati po kleti, kot do. bi bila plosr.a dvorana med (Nad. prih.)