ELAVSKA Viol , JEL if Hi Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Izhaja vsak £etrlek pop.; v »luta u praznika tla« poprej - UrecinlSIvo: LJubliana, Mtklofii-£eva c. — Neiranklrana pisma »e ne sprelemaio i'osamexna Sievlllta Oin l'5o Cena: za 1 mesec D.n *»-, za Četrt leta JDin I5-. za pol leta Din 3o za inozemstvo Din V‘~ (mesefino) — Oglas: po dogovoru Oglasi, reklamacije ln naroCnlna na upravo Delavska zbornica, MikloSICeva cesta 22,1. nad. Teleton 2285. Siev. Čekovnega raCuna 14.000 V težki službi Krščanski socializem je gioboko in iskreno prepričanje o idealnem človeškem redu na temelju pravice in krščanskega bralstva. Zato zahteva krščanski socializem ljudi, ki v to globoko in iskreno verujejo. Krščanski socializem ni nobena firma, pod katero bi se dala doseči zadovoljitev osebnih teženj, ampak je ena sama velika žrtev za stvar človeštva. Krščanski socializem je tudi jako težka naloga. Kdor kakor mi uči, da pride nova družba samo po novem človeku, to je po novi miselnosti in novemu čutenju in hotenju, ta ogromno veliko zahteva. Kajti treba je sleči s sebe vsega starega človeka, umrtviti vse svoje stare želje in nagone sebičnosti in se brez najmanjšega pridržka posvetiti drugim, zanemarjajoč popolnoma svoj jaz. Menihi so Evropo pridobili za krščanski evangelij, možje popolne samoodpovedi bodo moderno Evropo, ki je od Kristusa odpadla, zopet nazaj pridobili. Take vrste možje morajo biti krščanski socialisti. Stari evropski svet dela z besedami in gesli, ki nimajo namena, da bi postale resnica in dejanje. Krščanski socialist pa hoče ustvariti novo življenje iz iskrene vere, kar je sploh glavna zahteva krščanstva. To je zelo težko; zahteva poleg najglobljega prepričanja tudi poguma. Veliko je bilo poklicanih, a malo izvoljenih. Krščanski socializem je trda šola in težka služba, h kateri ne usposablja še samo mladeniško navdušenje, ampak je že od prvega dne treba brezpogojne pripravljenosti za vsako žrtev v neomajni zvestobi in vztrajnosti — predvsem pa iskrenosti. Zato ni vsak za to stražo, kjer ni ne zadovoljstva za osebo ne počitka in nagrade, ampak ves čas le služba, v kateri je treba zdržati do konca. Ne smejo se na vsakega staviti največje zahteve, ki jih zmcre le popoln idealist. To pa mi moramo biti, ker mora naš pokret biti oživljajoči, vzbujajoči, prekvašajoči element družbe in kroga, v katerem živimo. Sicer nas ni treba. Zato naj nihče lahkomišljeno ne išče v krščanskem socializmu torišča za svoje udejstvovanje, če nima prvič čistih, drugič jasnih namenov in vztrajnosti. Pa tudi mi moramo skrbno paziti, da ne bodo naša vrata vsakemu odprta. Dom, pod katerim bivamo in delamo, bodi svetišče! Moderna kuga Bog je vsakemu človeku, ki ga je postavil na svet, dal življenje in določil življenjsko pot. Z rojstvom si je človek pridobil pravico eksistence. Ta pravica je pri vseh ljudeh enaka, nikdo nima do življenja večje ali manjše upravičenosti. Večja ali manjša vrednost človeka se pokaže šele pozneje, kar pa pride v poštev le pri posameznikih, ne pa pri množici. S tem, da živiš, imaš seveda tudi drugo pravico, pravico do ohranitve in obrambe življenja. Življenje si ohranjamo z uživanjem hrane in imetjem drugih življenjskih potrebščin: stanovanje, in obleka; za duševni razvoj pa so potrebne duhovne dobrine. Ve to si moramo z delom prislužiti. Iz tega sledi, da mora biti družba tako urejena, da ne bo nikomur otežkoceno izvajati pravice do eksistence, da bo vsakdo preskrbljen z delom in kruhom. Če družba na tem načelu ne sloni, imajo vsi tisti, ki nimajo dela in kruha, neko izjemno stališče, ki ga niso sami ustvarili, ampak v gospodarstvu odločujoči ljudje in dopustili ostali močnejši posamezniki ali skupine družbe, ki imajo nanjo vpliv. Bog pa ni dal človeku samo življenja, pravice do eksistence, ampak je tudi postavil zakon razmnoževanja ljudi in s tem dal človeku pravico do družine. Ne samo, da živiš sam, preživljaj tudi otroke, skrbi za nje. S tem pa dobi pravica do dela in zaslužka še večji poudarek. Vnebo-vpijoč greh je odvzemati zaslužek družinskemu očetu! — Vse to so načela in zahteve krščanskega delavstva, ki so v popolnem skladju s človeško naravo in krščanstvom. Kako je danes? Vsem tem načelom se danes vladajoča družba roga. Delavec dela in s svojim delom ter zaslužkom mesečno — po veliki večini Din 700,— do Din 1000,— naj preživlja se in če hoče in »more« tudi družino. To vprašanje se prepušča pač popolnoma vsakemu posamezniku, ker je družina zasebna stvar, dočim je gospodarstvo splošnega pomena. Družba pravi: Vera naj vpliva le na zasebno življenje, gospodarstvo pa naj hodi svoja gospodarska pota. In res je tako. Moška delovna sila je dražja kol ženska, kar ni neutemeljeno. Storitev moške osebe je večja kol ženske in mož mbra skrbeti za družino, dočim je zaslužek žene za družino priboljšek, čeprav mnogokrat nujen. Podjetnikom je seveda le za čim večji profit s čim manjšimi stroški. Zato odpuščajo iz dela moške in zaposlujejo cenejšo delovno moč — ženske. Odtod pojav, da se stalno večajo ženske delovne sile, dočim so moški brez 1 posla. In racionalizacija napreduje, stroj prodira v obrate ter opravlja delo mesto ljudi. Delovni čas pa ostaja vedno isti, če sc- (pIo ne podaljša. Osemurnik je stalno I ogrožen. Ljudje pa romajo na cesto in oblegajo posredovalnice za delo, iščejo | brezposelne podpore. Zastonj kaže družinski oče, brezposelni delavec, na svojo družino in prosi: j »Radi otrok mi dajte delo in kruh! »Ne j moremo, ni dela, je odgovor. »Otroci so j vaša skrb! Kaj čuda, če so marksisti j vrgli v svet krilatico: »Otroci so luksusk j Da je do tega moglo priti, niso krivi tako-j zvani marksisti, ker so glasniki človeških instinktov, ampak krivi predvsem tisti, ki so to povzročili. Nositelji, branilci današnjega kapitalizma. Kdor z njim so-I glaša, odobrava tudi vse zlo, odobrava tudi 'belokugo. Zastonj je torej vpitje proti beli kugi, zastonj vse pisanje in govori, ki uče resnico, dokler ne preidemo k dejanski rešitvi bolezni in ne udušimo kali vsega modernega zla. Bela kuga ima svoj izvor prav tam, j kjer ga imajo vsi drugi pojavi — izrod-j ki našega časa — v materializmu, libe-| ralizmu in kapitalizmu. Kdor bi se ho-j tel res z uspehom in ne samo, da potolaži svojo vest, boriti proti beli kugi, bi moral začeti najostrejši boj vsemu modernemu poganstvu, tudi na gosp. polju. Tečaii JSZ v Ljubljani Tečaj JSZ za odbornike ljubljanskih organizacij, ki se bo vršil vsak četrtek, pričenši 3. februarja 1931, ob pol 8 zv. v JSZ, Delavska zbornica. 1. Ustroj naše strokovne organizacije in ostali sistemi. 2. Naloga svobodne strokovne organizacije — obvezna strokovna organizacija. 3. Krščanski socializem naš idejni temelj — razmerje do drugih delavskih strokovnih pokretov. 4. Delo in naloge ter vodstvene funkcije odbornikov. 5. Poslovanje v organizaciji — notranje vezi. I'. Propaganda in agitacija ter način širjenja strokovne organizacije. 7. Kolektivna pogodba in pragmatika. 8. Strokovni tisk tli ostale panoge delavskega gibanja. 9. Razvoj krščanskega strokovnega gibanja pri nas in drugod. — Udeležba za odbornike obvezna. — JSZ. Volitve obratnih zaupnikov Minister za * socdrja/lno politiko in narodno zdravje je izdal odlok, s katerim je ukinil funkcije dosedanjim obratnim zaupnikom z dnem 31. decembrom 1930 in odločil, da se na podlagi navodil za volitve delavskih zaupnikov izvedejo dio konca meseca januarja nove volitve. Ker ije bil odrejena rolk za izvedbo teh volitev vsekakor prekratek, ja Delavska zbornica izposlovala pri Inšpekciji dela podaljšanje rolka do 15. marca. Do tega časa se morajo izvršiti volitve v vseh obratih, kjer so zaupniki že dosedaj poslovali in tudi v obratih, kjer še niso. V letu 1928 so se vršile prve voiliitve delavskih zaupnikov po zakonu o zaščiti delavcev iz 'leta 1922. in po navodilu, ki ga je izdali minister za socijalno politiko 1. 1927. Ker funkcija obratnih zaupnikov traijia po zakenu samo eno koledarska leto, bii se morale 1. 1929 in 1930. vršiti nove volitve delavskih zaupnikov. Volitve v 1. 1929. in 1930. pa se niso vršile, ker minister teh ni dovolil, pač pa podaljšal veljavnost prvotno izvoljenih zaupnikov do 31. decembra 1930. Predpisi za izvedbo volitev obratnih zaupnikov so na eni strani zelo zamotani, na drugi strani pa dajejo možnosit, da delavstvo brez večjih težkolč upo-stavi svoje zakonite zaupnike v posameznih obratih. Pri prvih volitvah, ki so se, kakor že zgoraj rečeno, vršile 1. 1928, je v ogromni veičiinii, obra>tov delavstvo ostalo brez zaupnikov, ker se ni pravočasno zavedlo, kolike važnosti so zaupniki in kakšen pomen imajo za delavstvo. Navodila za volitev zaupnikov V naslednjem prinašamo nekatere važnejše predpise iz navodil za volitve delavskih zaupnikov v obratih, s katerimi se mora delavstvo takoj seznaniti. ^ katerih obralih ima delavstvo p. avico izvoliti svo e zaupnike ? V vseh obratih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavstva § 1., kjer je zaposlenih najmanj 10 delavcev oziroma delavk, razen v rudarskih obratih, kjer se volijo zaupniki po odredbah rudarskega zaikona. Koliko zaupnikov se voli f posameznih obrat h? Število zaupnikov se ravna po številu zaposlenega delavstva, in sicer v podjetju, v katerem je zaposlenih 10 do 20 delavcev, volijo enega zaupnika; od 21 do 50 zaposlenih volijo tri zaupnike; od 51 do 100 štiri zaupnike; od 101 do 150 pet zaupnikov, od 151 do 450 šest zaupnikov, če je v podjetju več kot 451 delavcev, se voli za vsakih nadaljnih 50 delavcev še po en zaupnik, toda skupaj ne smejo nikoli voliti več kot 16 zaupnikov. Kdo sme vol iti 7 Pravico, voliti zaupnike, imajo vsi na dan razglasa volitev v podjetju zaposleni delavci obojega spola, ki so dopolnili 18. leto starosti. Kdo je lahko izvoljen obratnim zaupnikom ? Obratnim zaupnikom so lahko izvoljeni samo oni v podjetju zaposleni delavci oziroma delavke, ki so polnoletni, to je 'tisti, ki ®o izpolnili 21. leto starosti in so naši državljani. Kdo izvede volitve in kdo iih vodi? V podjetjih, kjer so že dosedaj obstojali delavski zaupniki, tvorijo ti zaupniki volivni odbor, ki ukrene vse po- trebno, da se volitve izvršijo točno po navodilih. V podjetjih, kjer dosedaj niso poslovali izvoljeni delavski zaupniki, obstoja pa v podjetju strokovna organizacija, zaprosi predsednik organizacije v pisarni podjetja, da se mu sporoči, kateri delavci ali delavke so v obratu najdalje zaposleni. Nato skliče te delavce, da se konstituirajo kot volivni odbor za tisto podjetje. Ta volivni odbor ima iste naloge, kot smo jih zgoraj navedli. V podjetjih, kjer sta dve ali več strokovnih organizacij, napravijo pri podjetju skupno intervencijo, da jim podjetje izroči seznam najdlje zaposlenih delavcev. V podjetjih, kjer še ni niti voljenih zaupnikov, niti ni nobene strokovne organizacije, naj v tem slučaju n?piše en delavec vlogo na podjetje, v kateri naj zaprosi, da se mu sporoče imena najdlje zaposlenih delavcev v podjetju. To vlogo naj podpiše najmanj ena desetina v podjetju zaposlenega delavstva. Če mu podjetje sporoči imena najdlje zaposlenih delavcev, potem jih skliče na sestanek, kjer se konstituirajo kot volivni odbor. Če podjetje ne bi v nobenem slučaju hotelo sporočiti Imen teh delavcev, naj se napravi vloga na Inšpekcijo dela, ki jo naj podpiše e*ia desetina delavcev in nameščencev v do-tičnem podjetju. Od podjetja naj se zahteva le toliko število najdlje zaposlenih delavcev, kolikor je potrebno za sestavo volivnega odbora. Volivni odbor pa sestoji iz toliko članov, kolikor sc v tistem podjetju voli zaupnikov. Naloge votivnega odbora so predpisane v navodilih, ki so priobčena v brošuri Delavske zbornice in v posebnih navodilih, ki se dobe pni Delavski zbornici oziroma strokovni onganiizaciiiji. Tovariši na delo! Skupine JSZ prejmejo vsa potrebna navodila in formularje za vloge od centrale. Zato naj se vse skupine in zveze obračajo po informacije le na centralo. Treba je, da gremo takoj na delo sa čimprejšnjo izvedbo volitev. Do 15. marca morajo biti po vseh obratih izvoljeni delavski zaupniki. V letu 1930 V 12. številki »Samouprave«, ki jo izdaja kr. banska uprava v Ljubljani kot poučno glasilo za naše župane, občinske odbornike in druge samoupravne funkcionarje, beremo pod naslovom: Vprašanja in odgovori« vprašanje neke občine K., ki se glasi: V naši občini živi pri nekem gospodarju star moški, ki je nekoliko pohabljen. Imenovani bo vsak čas izpolnil deset let. bivanja v občini in bo tako prešel v breme naši občini. Naprosili smo že hišnega gospodarja, da ga odpusti. Toda tega on dosedaj še ni storil. Da se občina reši svoječasnih stroškov za imenovanega, ga namerava občinski odbor izgnati. Ali je to dovoljeno? Odgovor: Podatki o Vašem vprašanju niso taki, da bi Vam mogli povsem točno odgovoriti. Zato Vam pojasnimo zadevo glede izgona oseb iz občine v splošno. Po § 10. občinskega reda se smejo ir. občine izgnati samo tuje osebe. Izgon občanov, to je domačinov in občinskih družnikov, sploh ni dovoljen. Tuje osebe pa se smejo izgnati v smislu navedenega paragrafa občinskega reda samo tedaj, a) če ne morejo dokazati svojega douio-vinstva, ali pa vsaj dokazati, da so storili vse potrebne korake, da bi dobili dokaz o tem; b) če ne žive brez madeža; c) če so nadležni občinski milodarnosti. Iz Vašega vprašanja ni razvidno, kako odnosno v kakšnih razmerah živi oseba, ki bi jo radi izgnali, sklepati se pa da, da bi se iste radi znebili samo zaradi tega, da ne bi v Vaši občini dobila domovinstva in da je ne bi bilo treba Vaši občini na starost vzdrževati. Ta okol-nost pa seveda ne daje nobene podlage za izgon. Svetujemo Vam, da ste v tej stvari zelo previdni, in da občinski odbor ne napravi nepremišljenega in neutemeljenega sklepa, ki bi ga potem moral srezkj načelnik na eventuelno pritožbo razveljaviti.« Odgovoru dodamo še tole: Kdo daje občini garancije, da ne bo listi, ki je včeraj prišel v občino premožen in ugleden, ki si je z denarjem kupil domovinsko pravico v občini, še mnogo prej kot hlapec Jernej padel v breme občini? Jugoslovanska strokovna zveza Železničarski vestnik IZ OKROŽNIC Poslovanje s spisi glede na predpise zakona ' o taksah. Ker se je ob priliki službenega pregleda spisov po organu finančne direkcije našlo, da osobje ne posveča dovolj pažnje pravilnemu izvrševanju in upoštevanju predpisov zakona o taksah, opozarjamo ponovno in poslednjič na sledeče glede pravilnega kolkovanja vlog. Clen 44. zak. o taksah in pristojbinah predpisuje: : Vsa državna in samoupravna oblastva in njih uslužbenci morajo v vseh predmetih, v katerih poslujejo, paziti na pravilno izvrševanje tega zakona. Ob vsaki nerednosti ali nepravilnosti morajo postopati po tem zakonu, če so za to pristojni; drugače pa morajo obvestiti prvo finančno ali pristojno oblastvo. Ob izdaji kakršnegakoli akta (potrdila, dovolila, odobrila itd.) ali izvršitvi kakršnega koli posla ali potrditvi morajo vsa oblastva in vse uradne osebe označiti, kolika je taksa in po kateri tarifni postavki se je pobrala. te potrdijo prepis, se morajo oblastva ali uradne osebe uveriti, ali je predpisana taksa za originalno listino plačana to morajo označiti v potrdilu Nadalje so v členu 231. pod točko 3.), 4.) in 11.) taks in pristojbinskega pravilnika sledeča važna določila: Noben spis (vloga, prošnja, pritožba itd.), zavezan taksi, ki se izroča osebno državnim, kakor tudi avtonomnim oblastvom iu uradnim osebam, se ne sme sprejeli, če ni opremljen po zakonu s predpisano takso, ter se mora takoj vrniti dotični osebi, da prilepi predpisano takso. — Spisi brez takse ali z nezadostno takso, ki prihajajo po pošti, se vpisujejo v posebno beležnico, ter se takoj vrnejo v 1 o ž i t e 1 j u s pozivom, naj plača predpisano takso, in z obvestilom, da se ne bo vršilo uradno poslovanje, dokler se ne položi po zakonu zadostna taksa. Iz cit. določb sledi, da odgovarja za morebitne nerednosti nepravilnega kolkovanja uradna useba, ki sprejme vlogo, in uradna oseba, ki rešuje vlogo. — Preje omenjeni člen 231. izrecno določa pod točko 11.), da se kaznuje uradnik, ki vzame v delo predmet ali spis, za katerega ni zadostno ali nikakor j plačana ali prisojena predpisana taksa, s trikratnim zneskom neplačane ali premalo ] plačane ali prisojene takse. Vloge, označene v čl. 112. Zakona o dr- | žavnem prometnem osobju, niso zavezane taksi. Taksno oprostitev vlog, prošenj in potrdil državnih uslužbencev določa podrobneje čl. 6. točka 9. zak. o taksah. Telegrami iz tar. post. 271. zakona o taksah so zavezani taksi z Din 5.—. K temu določa čl. 33. točka 7. in 9. taks in pristojbinskega pravilnika: Ce se pošiljajo pritožbe, vloge in zahteve brzojavno, mora pošiljatelj telegrama predpisano takso prilepiti na telegram, uradnik pa, ki odpravi telegram, potrdi to pod pošiljateljevim podpisom. Telegrafski uradnik ne odgovarja za premalo položeno takso. Taksa za vse priloge, ki se dodajo prošnjam, vlogam, pritožbam, tožbam iu vobče pismeni ali protokolarni vlogi, a niso po drugem zakonitem predpisu zavezane posebni večji taksi in tudi ne oproščene plačila takse, znaša Din 2.—. Po členu 22. taks. zakona sme vsakdo, od katerega oblastvo neutemeljeno pobere takso ali pristojbino ali večjo, nego je treba, ali ki pomotoma izračuni in sam položi takso ali pristojbino, katere po zakonu ui bil dolžan plačati v 90 dneh od dne, ko je bila njegova taksa pobrana ali pomotoma položena, zahtevati povračilo takse ali pristojbine od generalne direkcije posrednjih davkov. Prošnje za povračilo se vlagajo pri onem oblastvu, ki je pobralo neutemeljeno ali večjo takso ali kjer je bila taksa pomotoma položena. Po preteku tega roka izgubi pravico do povračila. Kolke na spisih (vlogah) je uničiti z zum-bo in z žigom. Kjer pa ziimbe ni na razpolago, se jih uniči z žigom in z napisom poslovne številke na kolku dotičnega spisa. Istotako je uničiti kolke, ki so namenjeni za odgovor a so nalepljeni na spisu. — V takih primerih je v rešitvi pristaviti: Taksa Din ... plačana in uničena na spisu (vlogi) štev.... Opozarjamo tudi, da so d u p 1 i k a t i zavezani taksi z Din 20.—, urgence pa z Din 5. Z ozirom na gornje naročamo vsem službenim edinicain in glavni pisarni direkcije, da točno postopajo po gornjih navodilih in opozarjamo vse edinice, da so starešine posameznih uradov osebno odgovorne za točno upoštevanje prednjih naročil. V dvomljivih primerih se je obrniti za pojasnilo na direkcijo I/2a. Ubiranje banovinske trošarine za personalni premog. Pri oddaji personalnega premoga na osobje državnih železnic ne ubirajo vse postaje banovinske trošarine za premog, ki pripada banovini v smislu čl. 20 uredbe o banovinskih davščinah. Vsled tega poziva direkcija vse postaje izvzemši Ljubljana gl. kol., kjer ubira ba- novinsko trošarino finančna kontrola, da uberejo naknadno za mesec november in december 1930 ter januar 1931 banovinsko trošarino v znesku Din 10— za vsako tono, oziroma pri manjših količinah ali kvotni del, razdeljenega premoga in odvedejo ubrane zneske s posebno ček. položnico 10.207 s pripombo »banovinska trošarina za pres. premog za mesec Tl., XII. 1930 in I. 1931. Od 1. februarja 1931 dalje pa morajo vse postaje izvzemši Ljubljana gl. kol. izkazati ubrano trošarino Din 10.— za tono premoga v mesečnih zahtevnicah v posebni koloni poleg količine in cene premoga. Istega dne ko odvede postaja denar za pers. premog glavni blagajnici, mora odvesti tudi pripadajočo in ubrano trošarino na personalni premog s posebno ček. položnico 10.207 s pripombo na hrbtu položnice »banovinska trošarina za mesec ... < Direkcija opozarja postaje, da se ravnajo glede ubiranja trošarine strogo po izdanem razpisu, ker bi v slučaju evetituelne nerednosti Direkcija postopala tako, kakor da postaja v dotičnem mesecu personalnega premoga ni naročila. Vsi ostali predpisi glede naročil pers. premoga ostanejo še nadalje v veljavi. Podaljšanje veljavnosti listnih ličnih legitimacij iz lela 1930 do preklica. Vse listne lične legitimacije, katere so bile izdane z veljavnostjo do konca leta 1930 aktivnemu pomožnemu osobju in njih rodbinskim članom, upokojenemu pomožnemu osobju (provizionistom, nezgodnim rentnikom in miloščinarjem) in njih rodbinskim članom veljajo tudi v letu 1931. brez posebnega overovljenja in sicer do preklica. Pri listnih ličnih legitimacijah, ki veljajo v zvezi z vložkom za kupovanje režijskih kart, je ob priliki izdajanja kart udarjati postajne datumske žige za mesec januar na prvi strani, za februar na drugi strani, za marec na tretji strani vložka. Edinice, katere doslej za aktivno pomožno osobje in njih rodbinske člane še niso naročile ukoričenih legitimacij, se poživljajo, da to takoj store, ker se bode veljavnost starih ličnih legitimacij za aktivno pomožno osobje kmalu preklicala. Izpopolnitev odredbe o doličitvi čina za uvrščanje vlakosprem. osobja v razporede. Prednja odredba, ki smo jo že s v oj čas oibjavili, je sediaij izpfopiolltmjena še glede uvrstitve v razporede (pri eikisipresmih \in brzih vlakih z naslednjo oidredlho: »Za uivrst&tev v (razporede ekspresnih in brzih vlakov rje merodaijlna razen teiga še posebna JsvaMiikaciija za to o$i. 2. Volitev obratnih zaupnikov. Sestanka se udeleži za-stopni kcentrale. — Tovariši! Tovari- šice! Vsi na sestanek, da tako piokažemo svojo disciplino v borbi na izboljšanju našega položaja. — Odbor. Rudarji. Laško. V nedeljo 25. januarja ob 8 zjutraj bo v društveni dvorani (za cerkvijo) v Laškem skioptično predavanje. Predavanje s slikami bo zelo zanimivo. Tovariši pridite in povabite tudi prijatelje. Odbor. Usnjarji Vrhnika. V nedeljo, 18. januarja 19:10, se je vršil pri nas redni občni zibor strokovne skupine usnjarjev. Polnoštevilna udeležba članstva je znak zavednosti usnjarjev v organizaciji. Sicer so bili med letom tudi laki, ki so se naveličali« članstva in so organizaciji .obrnili hrbet, kar pa sedaj nekaterim izmed njih tudi ni prav in so vsled tega zopet nezadovoljni. Mi pa vemo, da nam organizacija vedno koristi in ne samo takrat, kadar smo brez dela. Iz poročil odbornikov smo razvideli delo skupine v preteklem letu, ki je šlo predvsem za izboljšanje delovnih razmer in ohranitev starih pogodb. Da pa nismo dosegli povsod uspeh, je poleg drugih okolnosti pripisovati tudi nezavednosti delavstva, ki še ni spregledalo, da je predpogoj na uspeh močna in pa strumna strokovna organizacija. Po poročilih odbora in nadzorstva, na katerega predlog je bil dan odboru absolutorij,le povzel besedo zastopnik JSZ strokovni tajnik tov. Peter Lombardo, ki nam je razložil položaj delavstva pri nas in po svetu. Prihajajo nam nasproti težki časi, na katere pa delavstvo ni pripravljeno. Povsod velika brezposelnost in redukcije so na dnevnem redu. Polakova tovarna usnja je v zadnjem času zelo reducirala obrat, ter odpustila večje število delavcev. Spričo dejstva, da se gospodje mojstri pri podelitvi neplačanega dopusta niso ozirali na socialno šibke delavce in so še celo take odpustili, ki imajo doma številno družino, smo na občnem zboru soglasno sklenili poslati vodstvu tovarne posebno tozadevno resolucijo. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni v odbor: predsednik M o d r i j a n Jože, podpredsednik O r a ž e n Franc, tajnik Jezeršek Anton, blagajnik Les k o -ve c Janez, gospodar Krasna Franc; nadzorstvo: Str n en Janez, Mrla k Franc in Šemrov Jože; organizacijjki zaupniki: Leskovec Janez, K a v č i č Jože, S r n e n Janez, K r a a n a Franc. Tovariši! Ko smo izvolili odbor, ne mislimo, da je s tem vsa briga za organizacijo le naloga odbora, ampak je to naloga nas vseh. Delajmo, da se v bodoče zberejo v strokovni organizaciji vsi usnjarji! * Tržič. Strokovna skupina JSZ v Tržiču sporoča svojemu članstvu, da se vrši v nedeljo 22. februarja 1930 ob 3 popoldne v Rokodelskem domu redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker bomo ob tej priliki razpravljali tudi o aktualnih za delavstvo zelo važnih vprašanjih, zlasti o gospodarski krizi, ki se tudi pri nas v Tržiču vedno občutneje pojavlja, naj na tem občnem zboru nikogar ne manjka. Poročal bo tudi zastopnik centrale iz Ljubljane. Redno skioptično predavanje, katera prireja naša skupina, se bo vršilo v ponedeljek 26. januarja ob 8 zvečer v »Na-šem domu na skali. Pri teni predavanju se bodo udeleženci seznanili s strahotami svetovne vojne. Slike in predavatelj, Id je vojni udeleženec, nam jamčijo, da bo predavanje vseskozi zanimivo. Vabimo članstvo in tudi prijatelje delavstva, da predavanja v čim večjem številu poselijo. Člani pripeljite tudi svoje družine. V nekaterih podjetjih se je skrčil delovni čas, kar znači, da se tudi naši dolini približuje vrtinec svetovne gospodarske krize. Med tržiškim delavstvom, ki je že dosedaj z malenkostnimi plačami komaj životarilo, je ta pojav zbudil veliko pozornost. 3 milijone 762.000 je bilo koncem novembra v Nemčiji brezposelnih. Število je narastlo samo v zadnjih 14 dneh novembra za 204 000. — Pa to so samo pri borzah dela prijavljeni. Koliko jih pa niti ni. Samo 4 Din plačaš mesečno — pa .dobiš letno tri knjige »Krekove knjižnice« Katoliška akcija na plan Zadnje čase poživlja vrhovni poglavar katoličanov vernike k katoliški akciji. V katoliški akciji in po njej naj cerkev vrši, izpopolni in 'kjer potrebno popravi življenje svojih vernikov, na druigi strani pa naij tudi vsemu ostalemu človeštvu postane svetilnik, čigar svetloba bo pričala o njenem božjem poslanstvu in njenem ustanovi tel ju. »Jaz se Post, Resnica in Življenje« je govoril Kristus, naš Bog. — To je velijailo preteklosti, velja sedanjosti in bo prih d-njosti. — Katoliška akcija nima prav za prav nobenih pravil, vsa nijena akcija je: hoditi po potih Gospodovih. Zato je njeno polje vseobče in časovno neomejeno, razširja se na vse vernike in vse čase do konca sveta. če je Kristusov namestnik pozval vernike k katoliški akciji, je znamenje samo, da so se verniki oddaljili od potov Gospodovih in da je moral govoriti in opomniti na to svojo čredo božji Pastir. — Zmeda je na svetu tolika, kot morda še nikoli ni bila in megla je tolikšna, da je še verni ne more prodreti brez jake opore v milosti in molitvi zbranih vernikov. Zato ik katoliški akciji! Morda ni bilo bolj na mestu drugega kot enciklika o družini, katero je poslal človeštvu sv. oče. Vsaj katoličani bi morali biti v tem vprašanju povsem na jasnem. Katoliška akcija naj reši družino v verskonraivnem, kakor tudi materialnem oziru! Da tudi v materialnem oziru, dokler vlada sedanji gospodarski sestav, ki je v svojem jedru poganski, proti kateremu se je cerlkev od prveiga pcnčetka borila — ni drugega izhoda kot da vzame katoliška akcija v roke tudi materielno ■stran družine! — »Poglejte, kako se ljubijo med seboj,« so govorili neverniki o prvih kristjanih! Bili so vsi eno; bratje in sestre, pri molitvi, delu in kruhu! — Mi smo se pa v zadnjem stoletju precej oddaljili od tega — bratje umirajo v telesnem in duševnem pomanjkanju — njih vpitja ne slišimo — alii pa slišimo in preslišimo! — K katoliški akciji! — Tudi Slovenci! Da tudi mi! Ali bi mii ne zmogli rešiti krščansko družino v verskem oziru? Mi vemo, da noben podjetnik v sedanjem gospodarskem redu ne bo plačal delavca več zaradi številne družine ali če bi ga po kakem paragrafu moral, bi gledal, da se otrese. Menim, da bi bil v to poklican poseben verski fond, v katerega bi se stekal obvezen verski prispevek, iz katerega bi se reševala materialna stran katoliških družin. Katoliška akcija naj bi po mojem mnenju imela predvsem pažnjo na katoliški družini, ker v družini cerkev predvsem raste in se krepi. Mi vsi smo poklicani v akcijo, da se človeštvo povrne nazaj k božjim zakonom, da se ljudske mase povrnejo v naročje cerkve in siicer z vsem svojim srcem ter življenjem. Katoliška akcija na plan! — I. S. — Ljubljana. Premrl Ivan: Vezana produkcija Tragika večina proletarskih pok reto v odnosno stremljenj poedincev za dvig ljudskih množic iz moralne in kulturne bede današnjega dne leži brezdvomno v nejasni sintezi socijalno-gospodarskib elementov, katera naj nevtralizira niz vseh tistih premnogih činjenic, ki so vzrok in posledica socijalnega kaosa. Temeljiti pogled v gospodarski mehanizem kapitalizma in logična abstrakcija nekaterih njegovih funkcionalnosti pa razgrinjata v žarki enostavnosti, da je kapitalizmu, precizneje kapitalistični produkciji protipol smotrena produkcija. Kakor sta glad in ljubezen istosmerna animalič-na gibala človeškega življenja, tako sta si gospodarska nebrzdanost in proizvajalna vezanost protismerna gibala moderne socijalne dinamike. Evolucijska etika krščanskega socijalizma stoji pred neprimerno težavnejšim problemom kakor pokreti s principom eksaktnega nasilja. Kajti evolucijska metoda na politični areni je za realnost programa brezpomembna. Težko je dokazati in pokazati tisti socijološki faktor, s pomočjo katerega naj krščanski socijalizein dejstveno v proletarskem smislu realizira svoj evolucijski program. Primarni vzrok razvoja človeštva v današnjo družbo z vsemi njenimi simptomatičnimi prikaznimi je produkcijski način. Katalizator pri kritični analizi socijalnih faktorjev je socijološki moment produkcijske metode. Graditeljica meščanske družbe je kapitalistična produkcija. Okolnost, da je ustvaril to produkcijsko metodo baš kapitalizem, je irelevantna. Zatorej more in mora le vezano proizvajanje zgraditi novo socijalno pravično družbo. Vsak evolucijski program je nujno v prvi vrsti gospodarski prodratn. Krščansko-pro-letarski evolucijonizeni mora na tem polju meriti svoje sile in si odmerjati stop-njema svoje postojanke, sicer se izpre-vrže v papirnati pokret malomeščanskega socijalno-reformističnega značaja. To pa krščanski socijalizenn ne sme biti, vsaj dokler hoče biti krščanski. Socijološka kritika gospodarskih analiz Marksa je raz stališča aprioristične nujnosti vezanosti proizvodnje kot najvažnejšega čin i-telja pri ustvaritvi nove družbe, docela brezpomembna in nepotrebna. Prva evolucijska etapa je faza produkcijskega pa-ralelizma, kjer tekmujeta svobodna in vezana proizvodnja. Zmaga je evidentna, vendar je prehod v to fazo vezan z izrednimi težavami. (Nadaljevanje prihodnjič.) Domišljavost Iz tovarn KID Jesenice-Javornik, 21 ijanuarja. > V ponedeljek 19. t. m. so se vršili j razgovori zastopnikov vseh treh organi- 1 zaaij glede volitev delavskih zaupnikov v tovarnah Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, Javorniku in Dobravi. Ob tej pr liki se je povdarjalo, da je bolij »kot kdaj prej potrebno, da organizirano delavstvo vseh smeri pokaže svojo disciplino iin zrelost za borbo, v kateri se sedaj nahaja na otbveljavljenju delovnega reda in nove kolektivne pogodbe. V torek se je nato vršila širša seja odbora in organiizac. zaupnikov skupine kovinarjev Jesenice-Javornik, na kateri se je soglasno odobril predlog, da se za volitve delavskih obratnih zaupnikov stavi v tovarnah KID enotna kandidatna lista in ostane za posamezne organizacije številčno in zastopstvo obratnih zaupnikov isto kakor preij. Od vsake organizacije sta bila ob priliki razgovorov izvoljena dva člana v komisijo, ki bo imela nalo/go sestaviti kandidatno listo, nakar se bo predložila plenumu obratnih zaupnikov, kateri ima nalogo izvesti nove volitve. Od strani SMRJ se je tudi osvojil predlog JSZ, da naj se zaupnik imenuje za obrat, v katerem je zaposlen in ne kot je bilo to do sedaj, da je bil zaupnik iv drugem obratu ;in radi tega ni mogel Izvrševati svoje funkcije. Informirani smo, da namerava tovarna v bodoče sklepati z delavci samo in-dividuelne pogodbe in tako onemogočiti strokovnim organizacijam kakor obratnim zaupnikom vsako delovanje. Mnenja smo, da so to samo pobožne želje nekaterih gospodov, kajti delavstvo je toliko zavedno, da bo znalo braniti svoje interese. Videti ije, da se jeseniški kovinarji v polni meri zavedajo svojega položaja in nalog, ki jiifh imajo završiti v dogledni bodočnosti. Redukcija Vrhnika, 19. januarja. Pollakova tovarna je odpustila pred nekaj dnevi 24 delavcev, češ da zanje nima več dela. Pri tem je ravnalo podjetje skrajno nesocialno in nepravično. Poleg tega, da sploh ni preje prav nič zaslišalo obratnih zaupnikov, je med od-odpuščenimi tudi več družinskih očetov, ki so sedaj sredi zime s svojimi družinami brez kruha. Zato je delavstvo poslalo na vodstvo podjetja spomenico, v kateri protestira proti nesocialnemu in nekrščanskemu ukrepu podjetja. Spomenico je poslala strokovna organizacija in se glasi: »Po nalogu organiziranega delavstva usnjarske tovarne na Vrhniki ima podpisana organizacija dolžnost, da opozori p. n. naslov na nekatere nepravilnosti, ki se dogajajo v navedeni tovarni, katere delavstvo iz socialnih in gmotnih ozirov ne more prezreti. Pred kratkim je bilo v tovarni odpuščenih 24 delavcev z motivacijo, da je pomanjkanje dela. Za delavstvo, katerega življenjska eksistenca zavisi od rednega vsakodnevnega zaslužka, je ta udarec zelo mučen zlasti sedaj sredi najhujše zime. Delavstvo je mnenja, da bi podjetje kljub temu, da v resnici obstoja pomanjkanje dela, moglo delo tako razdeliti, da pri tem ne bi trpe! samo en del delavstva na popolni izgubi zaslžuka. Nepravično se zdi delavstvu tudi to, da se vsa bremena pomanjkanja dela prevale na rame delavstva, ki s svojini rednim skromnim zaslužkom komaj životari. Vsekakor bi bilo pravično, da tudi podjetje nosi del teh bremen. Tudi z dejstvom, da se toliko število delavstva odpusti brez predhodnega obvestila in brez zaslišanja zakonitih delavskih obratnih zaupnikov, se delavstvo ne more zadovoljiti, ker se s tem krši delavska zakonodaja in bri-skira od delavstva postavljene obratne zaupnike. Delavstvo upravičeno pričakuje, da bo podjetje pri bodočih eventuelnih redukcijah zaslišalo delavske obratne zaupnike, zlasti pa pričakuje, da se bo pri odpustih oziralo na socialno šibkejše delavstvo. Dejstvo, da se odpuščajo družinski očetje in to celo stari in izkušeni usnjarji, medtem ko v delu ostanejo samski delavci, je krivično, zato delavstvo tako postopanje obsoja. P. n. naslovu je znano, da delavstvo navedene tovarne vestno vrši svoje delo, zato pričakuje od podjetja, da naprom delavstvu vestno in- pravično postopa.« Proti fašizmu in nacionalizmu. Izvršni odbor velikih katoliških strank Ev-j rope je objavil te dni apel, v katerem j protestira proti v razni čilih deželah se j porajajočemu nacionalizmu ter poziva k I skupnemu debi za mir. Z ozirom na naraščajoče politične | težkoče, tako pravi oklic, in spričo na-j raščajoči gospodarski anarhiji, ki se širi po vsem svetu, je predvsem dolžnost lca- I toliških strank, organizirati mir in pospeševati zbližanje narodov. Porabljati nasilne pomočke pri rešitvi mednarodnih težkoč je zločin. Ekstremistom se mora pot zapreti in prebivalstvo Evrope vzgajati po načelih in naukih Društva narodov. Oklic je podpisala cela vrsta raznih dežel, med strankami tudi francoska demokratična stranka in nemški katoliški cent rum. UJN2B (Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev) je izdallo svoj običajni koledarček. V njem je tudi članek »Naše stališče«. Ta članek naj bi bili nekak idejni in strokovni program tega udruženja. Ko bi bilo fra-zarenje in fantaziranje ideja, bi se ta članek docela posrečil. Ker pa ni tako, dokazuje le idejno revščino članka. Da se je proglasil UJN2B za edino zveličavno organizacijo, je samoobsebi umljivo. Nadvse zanimiva je konstatacija, da vrši UJN2B razredni boj in sicer tako, »da od občih narodovih dobrin pribori za svoj stan odgovarjajoči ald-kvoten deli«. Krasna razlaga razrednega boja! Je proti marksistom, zlasti pa proti »našim marksistom«, t. j. jugoslovanskim, to pa radi tega, ker so inter-naoionalisti na podlagi doigem Marksa. Internacionale po zdravi logiki pri nobenem narodu na znotraj mi iin biti ne more. Internacionala je možna samo na zunaj. Tako tudi socialisti drugih narodov internacionalo premalo pojmujejo. Pri nas se pa hoče razredni boj dekre-tirati kot glavna dogma in bitnost inter-nacionalizma. — Ta razlaga je tudi zelo duhovita in delavstvo, zlasti železničarji in brodarji morajo biti člankarju zelo hvaležni, ker jih je tako It po poučil. V svoji duhovitosti je napadel seveda tudi krščanske socialiste. Zakaj? Krščanski socializem je kreacija ljudi, pra- vi člankar, ki so hoteli in hočejo imeti katoliško vero za osnovno bazo pri izvajanju svojega gospodarskega programa. S tem stališčem pa direktno žalijo dejansko večino prometnega osobja v naši državi. Seve voditelji Udruženja ne potrebujejo prav nobenih idej. Da je le želodec poln in telo pokrito, pa je dovolj in razredni boj zadosti zmagovit. Takim ljudjem bli zaman pravili, da deavski pokret ni samo gospodarski, ampak v prvi vrsti družaben. Vse sedanje slabe razmere, v katerih žiive vsi od svojega zaslužka odvisni ljudje, so posledica nezdravih družabnih temeljev, na katerih je zrastlo tudi moderno gospodarsko življenje. Sicer se prav za prav ni splačalo, da smo se dotaknili tega članka, hoteli smo pa vseeno pokazati zmotno stališče raznih ljudi, ki hočejo pod krinko meglenih fraz zavajati delavstvo in ga obdržati v napačnih smereh. Nesreča za delovno ; ljudstvo ni namreč samo gospodarska, ■ ampak tudi duševna revščina. Doma n po svetu Banski svet se je sestal v torek ‘20. t. m. v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Otvoril je zborovanje ban dr, Marušič z daljšim govorom, v katerem je ugotavljal, koliko dobrega je prinesel 6. januar 1929 in kako je nova Jugoslavija na najboljšem potu, da postane pod modrim vodstvom kralja Aleksandra T. država, kjer bo vladalo resnično blagostanje vsega naroda in cele države. Ban je nato prešel na poročilo o predloženem proračunu, za 1. 1931.-32 in našteval, kako hoče banovina skrbeti za vse sloje prebivalstva in dvigniti kulturno in gospodarsko stanje dežele. Nato je podal strokovno razlago proračuna finančni referent dr. Orel. Proračun je za 16 milijonov manjši od lanskega in znaša 120 milijonov Din. Zmanjšan je radi tega, ker so se postavke za ceste izločile in se napravi poseben proračun. V ostalem pa je ostalo vse pri starem. Banski svet je nato sklenil poslati udanost-no brzojavko kralju in pozdravno brzojavko predsedniku vlade generalu Ziv-koviču. S. lem je bilo zborovanje zaključeno. Decentralizacija? Zastopniki zavarovalnih blagajn zasebnih nameščencev so šli v Belgrad in zahtevali, da se zasebni nameščenci izločijo iz splošnega socialnega zavarovanja in naj imajo svoje zavarovalnice. Zastopniki so bojda govorili v imenu zasebnih nameščencev Jugoslavije. Na ta način naj bi se izvedla decentralizacija socialnega zavarovanja. — Prav tako so šli zopet zastopniki od II. rudarske skupine in bratovskih sklad-nic v Belgrad in zahtevali, da pri rudarskem zavarovanju ostane vse tako kot je in da se bratovske skladnice ne ukinejo pa tud i ne podrede ministrstvu za socialno politiko, ampak da ostanejo pod ministrstvom za šume in rudnike. — Naše načelno stališče k vsem tem pojavom smo ponovno poudarili v zadnjem članku »Gojimo zavest skupnosti«. Na ugotovitev v tem članku opozarjamo vse, ki se raznih sedanjih akcij tako vneto udeležujejo. Delavske in nameščenske organizacije, združene v svojih strokovnih, so še pred letom dni sprejele sklepe v vse drugačnem smislu kot pa sedaj nekateri krmarijo. Upamo si trditi, da pred vsemi temi ukrepi interesentje — delavci in nameščenci — niso bili prav nič vprašani za mnenje. 150.000 angleških rudarjev je šlo v ponedeljek zopet na delo. Z nekajdnevnim štrajkom so odbili naskok podjetnikov na njihove plače. Podjetniki so se udali in plače se niso znižale. Čez 250.000 angleških predilničarjev je bilo te dni izprtih. Podjetniki so zahtevali, da eh mož streže 8 statvam mesto dosedanjim 4. Tako bi se delo neznansko povečalo, plače ostale iste, polovica delavcev pa bilo odpuščenih. Vsa pogajanja med strankama in vsi posredovalni poskusi vlade so se izjalovili. Podjetniki se niso dali premakniti in so delavce izpi li. Podjetnikom ne gre le za to, da povečajo svoj profit, ampak tudi, da strmoglavijo delavsko vlado. Nemirna Indija. Med tem ko se v Londonu razgevarjajo indijski knezi in Maharadže z angleško vlado o novi obli-| ki vlade v Indiji, divjajo v deželi sami | najhujši nemiri. Najbolj vroče je v Bom-bayu, kjer je bombažna industrija. Te dni so po mestu demonstrirali stotisoči štrajkujočih delavcev. Od 60 predilnic v Bombayu jih dela le 12, vse druge stoje. Skrivnostna megla Zakaj je pač vse evropsko časopisje kar naenkrat nehalo pisati o zastruplje-njih, ki jih je povzročila strupena megla v Belgiji? Iz Pariza je prišlo poročilo, ki je odgrnilo zastor: »Na podlagi tajnega poročila iz Brussela smo v stanu razložiti si nenaden strašen pojav megle pri Luttichu, katere žrtev je poslalo na stotine ljudi. Grozim katastrofa je nastala vsled tega, ker so iz obrambnih naprav v Luttichu ušli megleni plini. V obrambne naprave v Luttichu so namreč vzidani tudi tanki z meglenimi plini, ki vsebujejo tvarino, s pomočjo katere se more v slučaju nevarnosti zamegliti sta-tegično važne točke. Iz meglenega plina, ki sam po sebi ni nevaren, pa se je začela ob združitvi z vlažnim zrakom tvoriti solna in žveplena kislina in so se tako zastrupili ljudje in živali. — Tako poročilo. Megleni plin, namenjen za vojno, je bil torej. Le megleni plin. V tem vidimo le skromen primer, kako bo iz-gledala bližnja vojna, ko se čez mesta in dežele ne bodo plazili le megleni, ampak pravi strupeni plini. Strašnejše ne- spameti si človeštvo pač ni moglo izmisliti. Ne bo preveč, če trdimo, da bo lahko več milijonsko mesto z eno samo bombo spremenjeno v eno samo mrtvašnico, polno ljudi in živali. Da tudi vasi in dežela ne bodo izvzeti, dokazuje Belgija. Tako si moremo predstavljati prav razločno, kako bo izgledala plinska vojna. In čisto razumljivo je, če celo ljudje kot n. pr. Ludendorff in v zadnjem času celo Mussolini z grozo in odvratnostjo svare pred novimi vojskami. Saj kdor čuti le iskrico odgovornosti, mora biti ves in zares proti vsaki novi vojni. Čisto gotovo je, da krvavo razračunavanje med narodi ugo-nablja prav vse. Prav tako pa razvidimo iz tega, da je tudi vsaka nasilna revolucija z orožjem v rokah nesmisel. Kapitalistom je treba odpreti le ventile plinskih tankov in milijoni proletarskih vojska bi popadali kot muha, posebno v koncentriranih industrijskih središčih. Delovno ljudstvo ima v rokah sredstva, ki so vse jačja, ki vse bolj gotovo učinkujejo kot puške in kanoni: volja! Kralj užfsalic Zadnje transakcije in posojila švedskega vžigaličnega trusta, ki kot pajek razpreza svoje finančne mreže po vsej Evropi, so ponovno obrnile pozornost mnogih na moža, ki je v nekaj letih iz neznanega navadnega inženerja in me-šetarja z zemljišči postal eden najmočnejših finančnikov zemeljske oble. Ta mož je Ivar Kreuger. Temelj njegovega svetovnega gospodstva je neznatna, a od konjunkturnih vplivov nezavisna — vžigalica, vžigalična industrija. V nasprotju z vsemi ostalimi industrijami vžigalične v nobeni državi, sedanja kriza niti malo občutno ni zadela. Tudi 1. 1930. je narastki poraba v istem razmerju kot druga leta in kot že od 1. 1926. dalje je trust razdelil tudi 1. 1930, 15% dividendo. — Nedavno tega je izšla o njem knjiga pod naslovom: Neki nič si je osvojil svet.« Ta nič je vžigalica, čez katero vlada po celem svetu — Ivar Kreuger. Začel je s preprodajanjem zemljišč in potem kot stavbni inžener v Chikagi. L. 1907. je osnoval v Stockholmu stavbno družbo, ki je danes poznana po vsem svetu kot finančni koncern. L. 1913. pa je osnoval družbo za produkcijo vžigalic. Odločilen uspeh Kreugerjev je bila fuzija z tedaj največjim švedskim vžiga-ličnim koncernom in ustanovitev znane Svenska Tendsticks A. G. (švedska vžigalična družba). To je bilo 1. 1917. Danes ima trust pod svojim nadzorstvom štiri petine svetovne produkcije, v 35 državah dela zanj 60.000 delavcev v 160 tovarnah, ki so last tega trusta. Vendar je vžigalična industrija trustu le sredstvo za dosego višjih ciljev: trust daje posojila proti zanesljivim monopolom. 14 posojil, ki jih je dosedaj trust dal raznim državam, med njimi tudi naši, znaša skupno nad 18 milijard dinarjev. Največje posojilo je dobila Nemčija — 125 milijonov dolarjev. Kreuger si osvaja vžigalični monopol v državi za državo, skoro vedno z istim ciljem: popolna oblast nad trgom in zvišanje cen. Pot do 100% svetovnega monopola danes že ni več dolga. Prav sedaj vabi trust Kitajska kot silen trg in zadnja poročila vedo, da gre za 100 milijonov dolarjev posojila. Trustu dela preglavice le sovjetska Rusija, vendar ni znano v koliki meri. Vsekakor pa je Švedska na najboljšem potu, da postane po Kreugerju svetovna velesila. Cez hribe in doline... Vrhnika. Naš agilni tovariš Jezeršek Anton, tajnik strokovne skupine usnjarjev je dopolnil 12. januarja 60. leto svojega življenja. V delavskih organizacijah deluje že iz početka ter je vedno in povsod na mestu, kjer je treba postaviti celega moža. Z veliko skrbnostjo vodi poslovanje že nad dve desetletji raznih katoliških organizacij. Naj nam ga ohrani Bog med nami zdravega še mnogo let. Tvrdka Tomšič je v jeseni ustavila obrat na parni žagi in s tem postavila delavce na cesto. Pred kratkim je bilo iz usnjarne iste tvrdke odpuščenih več usnjarskih pomočnikov, med njimi tudi brez tehtnega razloga neki vajenec, ki mu manjka do končane vajeniške dobe le 5 mesecev. Smatramo, da je učna pogodba vsekakor pogodba, ki jo mora spoštovati vajenec in podjetnik-mojster, in če je v njej določba, da je učna doba 3 leta, se vajenca ne sme prej odpustiti, dokler ne napravi pomočniške izkušnje. Fant bi bil čez 5 mesecev že lahko po- I močnik, sedaj pa mora čakati milosti, ! kdaj bo nazaj sprejet in naj bo kot brez-| poseln v breme drugim. — V nedeljo j 25. t. m. ma Obrtna zadruga občni zbor. Prav je, da bi gg. člani te zadruge ob-j ravnavali tudi ta slučaj, saj gre za te-| melj odnosa med mojstrom in vajencem, | Jo je, gre za učno pogodbo. Prihodnje skioptično predavanje bo v četrtek 29. januarja ob pol 8 v Rokodelskem domu: »Od govorečega kamna do potujoče knjige« (razvoj pisave). Tovariši, pridite! Vrhnika. Organi tuumčne kontrole so te dni obvestili vse tukajšne delodajalce, da morajo od 1. januarja t. 1. dalje svojim delavcem odtegovati poleg uslužben-skega davka še 14 odstotkov avtonomnih doklad. Opozarjamo, da ni niti občinski odbor, niti kaka druga avtonomna oblast sklenila kakih doklad na uslužbenski davek. Tudi je to že po zakonu nedopustno, ker se sme na uslužbenski davek šele tedaj naložiti avtonomne doklade, če presega mesečni zaslužek 4000 Din. Toliko v pom ir jen je delavstvu. Naša moč so vaše strokovne organizacije in naš neodvisni delavski tisk. Podpirajmo ga! Izobrazbe, prosvete ter plemenite zabave si vsakdo po pravici želi V najlepši obliki Vez m to nudi RADIO Nabavite si radioaparat Cene naših aparatov so tako nizke in plačilni pogoji tako ugodni, da si more vsakdo nabaviti radio Obrnite se na nas in z-htevajte ponudbe * RADIO -LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 5 -H- n Pierre 1’ Er mite: 57 $ iKa Kako sem ubua svo/ega otroka | Krila barbatreskili in gueriniereskih mlinov na veter so se živahno sukala pod bleščečim soln-cem, kot da kličejo Dominika in Lolito, rekoč: Pridita! Pridita! Pa hitro! ... Koliko mesecev vaju že pričakujemo! Mlada pa sta skočila v angleško kočijo ... Dominik vzame v eno roko vajeti, drugo pa prepusti Lolitini ročici, ki je tako dolgo željno čakala nanj. »Ali sanjam? ... je šepetala Lolita in upirala oči sedaj v Dominika, sedaj nekam pred se. »Ali zares sedim poleg vas in gledam to prelepo pomladansko jutro? ... In prav tesno pri vas sedim, pri vas, ki sem že mislila, da sem vas za vedno izgubila?!...« Solze veselja in sreče so ji priklile v oči in se ji sipale v roke, s katerih je bila snela rokavice. Prav nič ni zadrževala svojih solz. Dominik je bil globoko ganjen. Pogledal jo je in se zazrJ v njene rosne oči, ona pa mu je naslonila glavo na ramo in božajoče dejala: Torej je konec strašnih sanj? ... Menda mi vendar ne razpenjate kril, da bi mi jih potem docela strli? ... »Konec, Lolita!... Vse je končano!... Oh, hvala vam, hvala!... Kako sem srečna! Kako neizmerno srečna!...« Z morja je potegnil vetrič in jima pomešal dih in lase ... V zraku je plavalo nevidno ljubkanje ... Celo noirmoutrinski zvonik, ki je bil že marsikaj videl, se je nekam vzdignil kakor stari oče, ki od daleč, prav od daleč gleda na svoje vnuke, kateri se vračajo z daljnega potovanja. Mali poni j iz Ker-Mimie« je veselo stresal lepo grivo. Stari ribiči, ki so bili namenjeni k svojim ladjam, so se ustavljali, ko so srečavali Dominika in Lolito, ki sta stopala drug ob drugem in brez besede strmela v brezbrežje ... »Vidiš, takole gre sreča!« je pripomnil nekdo v svojem noirmoutrinskem narečju in se na ves glas zasmejal, da se mu je nategnilo zagorelo lice. XXVIII. POGLAVJE. Kdor ni videl na lastne oči in kdor sam ni doživel pomladi v Noirmoutierju, ne more niti slutiti lepote, poezije in nedopovedljive miline, ki se razliva spomladi po Chaiseskem gozdu. V tako pomlad je prišel Dominik, ki mu je duša še krvavela od boja in poraza. Popolnoma se je prepustil sladki omami kot bi se vrgel v kopel, dišečo po pozabi. V duši pa mu je klical neki glas: »Ko si že vzel trideset srebrnikov, se vsaj okoristi z njimi!« »Saj se tudi hočem!« je v obupu odgovoril sam pri sebi. In tako je storil. Župnik Firmin ali kateri drug prijatelj iz patronaža mu več niti na misel ni prišel. Ves čas, kar so bili na potovanju, ni dobil ne enega pisma! Ali mu je župnik sploh kaj pisal? ... Ni bil pisal? Ako bi se obrnil na ujca, bi mu gotovo tudi sedaj znal razjasniti zadevo. Sicer pa to ne bi bilo ničesar predrugačilo; zato je bilo Dominiku še ljubše, da ne ve, kako je prav za prav. Kaj bi si toliko prizdeval oživiti to, kar bo tako in tako moralo umreti! Naselili so se zopet v svojem starem »Turki-zu«. Dominik je našel svojo sobico še prav takšno, kakršno je bil pustil pred letom po onem begu, ki ga je sedaj hotel pozabiti. Vila, katere lastnica je bila prijazna in dobrodušna gospodična Julija, je bila zunaj in znotraj okusno opremljena in je stala ponosno kakor kakšen srednjeveški gradič ter pričakovala svoje goste. Gozd pa je bil nepopisno lep. Zelene stezice so bile nedotaknjene in deviško sveže, ker ni bilo onih izletnikov, ki poleti v celih jatah prihajajo z dopoldansko ladjo. Tedaj ladja še ni vozila in je vladal na otoku res čudovit mir in skrivnostna tihota, ki je ni motil hrupni svet. Bori. in jelke, vedno zeleni in navadni hrasti, palme in lovorji, tamariske in eukalipti so pognali nove temnozelene žametaste lističe, dišeče in živo-pisane mimoze pa so ob lahnem vetru z morja na vso to bogatijo sipale svoje prozorne zlate bisere. Ob takem pogledu si na mah doumel, zakaj so nekoč imenovali ta kotiček zemlje Erosov otok ali otok ljubezni. Morje si videl od vseh strani in z vsakega ovinka v drevoredu. Zdaj se je prikazovalo v sinji modrini, ki je bila čistejša in prozornejša kot jasno nebo, zdaj zopet temnozeleno kakor vedno zeleni hrasti. Skoraj vse dni se ni vzdignil niti najmanjši valček, da je bil zares krasen pogled na negibno morsko ravan, ki je ležala pred očmi kakor velikansko čarobno zrcalo. Človek bi noč in dan stal na souzeauxjski obali ali ob votlini sv. Filiberta in gledal in gledal in užival . . . Če pa si želel še več miru, ti ni bilo treba iti dlje kot do Pelaveja. Lepa pot vodi mimo razvalin trdnjave sv. Petra, kjer zaviješ v smrekov gozdiček, v katerega so se prihajale poleti igrat Chaillot-ske gojenke, ki so jih vodile sestre sv. Modrosti. To je bila prava cvetoča in dišeča puščava. Niti ribiča nisi srečal. Sredi visokih smrek so se liki pisane rute razgrinjale cvetoče livade, po katerih so se pasli osliči in žrebeta. Spodaj v daljavi se je risala v zrak podoba noirmoutrinske cerkve pa slikovite in zastavne trdnjave, ki je bila videti kakor da hoče pričati, kako ravno človek premnogokrat meče krvavo senco na najlepšo pokrajino. Dominik in Lolita se nista mogla nagledati prerajajoče se narave. Vneto sta se sprehajala po otoku, ki sta ga imela že docela za svojega in ki sta na njem poznala sleherno stezico. Ni ga bilo jutra, da ne bi bila na oni svoji ravnici, kjer sta nekoč videla »duhove« in nad katero ponosno kraljuje Gauthierjev stolp. Tukaj sta prvič drug drugemu šepetajo razkrila svoje srce .. . Tukaj se je Lolita nekega večera onesvestila v Dominikovih rokah ... Tukaj je vse govorilo o strašnih urah, ki sta jih morala pretrpeti ... Tukaj je Dominik tako proseče rotil Lolito: »Pozabi me! ... Toda ona ni pozabila svojega Dominika! Ni hotela prenesti težke žrtve in kdo ve, ali bi jo vobče mogla prenesti, četudi bi bila nanjo pripravljena? Katero srce pa more pozabiti dan, ko se je tesno objelo in za vedno združilo z drugim ljubečim srcem? ... Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Čeč. izilaja za konsorcij »Delavske Pravice« in ureja Srečko Žumer.