(ßiJV, 11- AVfJUSTA 1977 — ÄTEVILKA — LETO XXXI — СЕЧА 4 DINARJE glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE v današnji številki smo vam pripravili precej zanimivega in aktualnega branja, čeravno smo še sredi časa kislih kumaric. Tudi pri nas v uredništvu so vrste razredčene, čeprav tudi mi vedno pravimo, da se zaradi počitnic pri delu ne sme nič poznati. Smo pač majhen kolektiv, v katerem odsotnost enega pomeni več kot 15 odstotkov »izpada«. Prihodnji teden nam bodo z dogodki postregli v šentjurski občini, kjer praznu- jejo občinski praznik. Sicer pa so nam zelo dobrodošla vaša pisma, ki jih v uredni- štvu premalo dobimo. Vaš dežurni urednik NI OPRAVIČILA i ZA MOLK Tudi dopustniški čas ne sme biti opravičilo za soraz- merno skromno odmevnost na objavo štirih pomembnih zakonskih osnutkov: o medsebojnih razmerjih, o organu samoupravne delavske kontrole, o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih orga- nov v organizacijah združenega dela o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja, že več kot me- sec dni je od začetka javne razprave, ki jo vodita sindikat in SZDL. Resda čas ni bil najboljše izbran. Vendar imajo odbori za uresničevanje zakona o združenem delu v kolek- tivih prav sedaj priložnost za temeljito pripravo na zače- tek ustvarjalnega dograjevanja zakonskih osnutkov. V sredini avgusta bo potrebno vsaj nosilce in usmerjevalce javne razprave dobro seznaniti z bistvenimi značilnostmi, predvsem pa novostmi v nakazanem urejanju družbenih odnosov. Kajti vsi štirje osnutki vetrijo našo življenjsko prakso. Osnutek zakona o medsebojnih razmerjih je vzbudil doslej največ pozornosti, preveč enostranske, zaradi raz- ličnih razlag pojma »delovno mesto«. Zakon o združenem delu je bil dorečen — govori o delovnih opravilih oziroma nalogah, za katere je delavec zadolžen. Vendar se je razu- mevanje novega družbeno-ekonomskega pristopa k »biv- šemu« pojmu delovno mesto zožilo samo na besedno igro. Kot da ne gre za temeljit zasuk v našem razvajenem od- nosu ne samo do klasičnih opisov delovnega mesta, tem- več tudi do dela samega. Nova zakonska opredelitev daje v ospredje* delo, de- lovne naloge in v drugačen položaj postavlja de.'avca v delovnem procesu. Delovni proces že zdavnaj ne prenese več statičnega delavca, stisnjenega v opisni okvir akta o sistemizaciji delovnüi mest. Pode^ tega je prejšnja opre- delitev delovnega mesta preveč izrazito povezovala oceni- tev oziroma delavčev osebni dohodek z delovnim mestom. Nemogoče je pričakovati, da bo že zakon sam spreminjal odnose. Vendar je njegov ton naravnan k stimulativnemu nagrajevanju, k debelejši mesečni kuverti po opravljenih delovnih nalogah. Na široko odpira vrata inovativnosti in ustvarjalnosti v delu. Vendar bi meglene, ne dovolj poglobljene razprave o tem problemu in o celotnem osnutku zakona koristile bolj tistim, ki s starih zornih kotov presojajo predvidene spremembe. V temeljnih organizacijah združenega dela delavci ne bodo mogli načelno razpravljati o presaditvi zakonskih določil v njihovo delo. Spremembe bodo lahko velike kot gora ali pa drobne kot bodeča neža. Kar po- meni — da bodo zagot<)vo marsikoga nevšečno silile v spreminjanje sedaj okostenelih odnosov pri delu. V javni fazpravi bomo morali nekoliko jasneje predočiti, kaj bo Pomenila družbeno-ekonomska vsebina pojma delovna opravila oziroma naloge v temeljni organi^iaoiji, v samo- lipravnih aktih in v konkretnih odnosih med delavci. Tako ^^do bolj vozne poti za nezadržno uveljavljanje zakona v iiedsebojnih odnosih. Posebno zvenljiv bo odnos do osnutka zakona o orga- nu samoupravne delavske kontrole. Zakon naj bi, kot za- trjujejo predlagalci, zagotovil in postavil ootrebne enotne temelje za uspešno delovanje tega organa, drugo pa bi Prepustili samoupravnim splošnihi aktom organizacij Združenega dela. Osnutek zakona pretežno ponavlja do- jočbe zakona o združenem delu. želi pa natančneje razde- Jaü pravice organa delavske kontrole do organov uprav- ljanja in raznih služb, pravice do vpogleda v različne li- stine in poročila, pravice ölaiiov organa in njihovo nekak- vo imuniteto pred šikaniranjem itd. Pravic in dolžnosti "Organa samoupravne delavske kontrole ne moremo loče- y^ti. ciani organov bodo lahko v javni razpravi izhajali ^ zadreg in izkušenj, ko bodo pre.sojali klaviaturo nalog, ^govornosti in pravic samoupravne delavske kontrole. obro bi bilo izkoristiti priprave na sprejem zakona pred- ^em za določitev vzrokov, zakaj se je v mnogih delovnih ^lektivih delavski kontroli izmuznila iz rok njena jasno j^^edena ustavna vloga. Zakaj so se zadovoljili le pri Imenovanju? Kakšno odgovornost bi kazalo prisoditi de- vski kontroli pri urejanju zadev na odru dogajanj v ^ekbivu in v odnosu do sodišča združenega df;la, druž- nega pravobranilca samoupravljanja idr.? J. V. V Celju se je zadnje dni na ulicah pojavilo več lepo izdelanih in urejenih cvetličnih posod, ki v bistvu povedo tisto, o čemer govori sicer prometni znak, pa so navzlic temu preprič- ljivejša opozorila, da je promet z vozili na tistem predelu zaprt ali oniejen za prometna vozila. Mnogokje so k cvetličnim posodam dodali še prav tako lepo izdelane betonske podstavke za postavljanje koles in ne nazadnje tudi klopi za зрг-ehajalce. Tako urejenih točk v mestu je zdaj več: na Trgu svobode pred sedežem občinske skupščine, na Trgu peteg-i kongresa, pri lekarni v Vodnikovi ulici oziroma na prehodu v Cankarjevo, v Gub- čevi in Lilekovi ulici, posebej pred veleblagovnico T, zatem pred Pivnico v Ckibčevi ulici, pred hotelom Evropa, v Gledališki ulici, pri vhodu v zdravstveni dom itd. Gre za akcijo občinske komunalne skupnosti in za prvi korak k uresničevanju programa o uvedbi tako imenovane tipske mestne opreme, ki pa je bodo deležna tudi druga naselja v občini, že doslej je komimalna skupnost za te pridobitve odštela okoli petnajst milijonov starih dinarjev. Seveda, to pa še ni vse. Saj bodo tem posodam, klcpexn in stojalom za kolesa sledili še lični koš. za odpadke, nove luči itd. (Tekst: M3 — Foto: D. Medved) ob robu PO RIBAH IN PTICAH v zadnjih dneh smo v Ce- Iju in bližnji okolici zabe- ležili kar dva pomora rib in en pomor lastovk. Do po- mora rib je prišlo iiajprej v Savinji pri celjski Mlekarni (15000 mrtvih rib in osem starih milijonov škode), na- to pa še v ribniku št. 5 na Blagovni (15500 mladic, 2000 komadov belega amurja, 1500 komadov smuča in morda še kaj ter za skoraj 25 starih milijonov din škode). Med- tem, ko za prvi primer še ni dokončno znano, kdo ga je povzročil, pa je do drugega prišlo zato, ker sta v odsotnosti ribogojca dva otroka dvignila deski v pre- gradi in tako je voda iz rib- nika, stekla v Voglajno. Ri' be so šle z vodo in v Voglaj- ni — poginile. Nad živali so se spravili tudi v Vinski gori, kjer je Hilda Dobovičnik naročila bratu, naj z bližnjega zadru- žnega doma stolče lastovičja gnezda z mladiči vred, da ne bi lastovke ob preletu »podrekale« belo fasado na njeni hiši! Tako je razbitih okoli 50 gnezd, mrtvih okoli sto lastovk ... Kam vse to vodi? Verjetno še v številnejše podobne pri- mere, saj enostavno ne zna- mo ujeziti vsega tistega, kar uničuje naravo in živelj v njej. Narobe je to, ker la- hko pri nas marsikdo dela kar mu ugaja, potem plača minimalno odškodnino in je vse v redu. Treba je seči po drugih merilih, kajti v ob- ratnem primeru bomo zara- di nevestnežev kmalu živeli na takšni zemlji, ki ho po- dobna Sahari. Na sliki vila s prelepo fasado in zadruž- ni dom, kjer so gnezdile la- stovke. TONE VRABL PLANiNA KRAJEVNI PRAZNIK 14. avgust bodo v krajevni skupnosti Planina praznovali svoj krajevni praznik. Sre- dišče praznovanja bo v Pod- logu pod Bohorjem, to je približno 5 km s Planine v smeri proti Kozjemu. Ob tej priložnosti bo na Lubejevi hiši, v kateri je med vojno delovala politična šola, od- krita spominska plošča. Pri- pravili pa bodo tudi kultur, ni program, v katerem bodo sodelovali: godba na pihala iz Šentjurja, moški pyevski zbor s Planine in mladinska kulturna skupina iz Šentvida. Krajani bodo tega dne pro- slavili tudi nekatere druge dosežke, med drugim razši- ritev cestišča skozi naselje Planina in usposobitev ceste mladinskih delovnih brigad iz Gračnice do Ledinščice za avtobusni promet. CELJE SLAB ODZIV Delegati vseh treh zborov celjiske občinske skui>ščine so na junijskih ločenih se- jah med drugim razpravljali o uresničevanja! pnograma občinske skupščine v minu- lem obdobju ter sprejeli iz- hodišča za pripravo progra- ma občinske skupščine do junija 1978. leta. V tej zvezi so - sprejeli sklep, da naj bi vsi družbeni organi, samo- upravne interesne skupno- sti delegacije in podobno do 15. avgusta letos posredovali svoja mnenjia, prredloge in pripombe za sestavo takšne- ga programa. Gre pač za telijo, da naj bi bil pro- gram dela skupščine odsev potreb, interesov in zahtev delovnih ljudi in občanov. Zato naj bi občinska skup- ščina razpravljala tudi o ti- stih zadevah, s katerimi se kjer koli srečujeijio delovni ljudlje in občani. Žal, dosedanjii podatki ka- žejo, da je ta poziv naletel na slab odziv. Sicer pa, roik še ni zakljiučen! M. B. KONJICE OBVEŠČENOST OBČANOV štab za izvedbo referendu- ma v občini Slovenske Ko- njice je te dni izdal že dru- go brošuro, v kateri je vrsta informacij, pomembnih za odločanje občanov v zvezi z bližnjim samoprispevkom. V brošuri so namreč jasno za- pisani programi vseh krajev- nih skupnosti konjiške obči- ne in označena tudi sredst- va, ki bodo potrebna za nji- hovo uresničitev. Občani vsa- ke krajevne skupnosti lahko iz brošure razberejo tudi po- datke o tem, koliko sredstev se bo v posamezni krajevni skupnosti nateklo direktno iz njihovih samoprispevkov in koliko sredstev bo prišlo iz drugih virov. Na zadnjih straneh brošure je še pre- gled realizacije programa Skupnosti za gradnjo objek- tov družbenega standarda iz Slovenskih Konjic. -n premoga, so polletni plan presegli za 6 odst.! To po- meni, da so na najboljši рк)- ti, da bodo tudi letos zastav- ljeni program izpolnili. Ta- ko so v prvih šestih mesecih letošnjega leta nakopali 2 milijona 532 tisoč ton aH poprečno na dan 15891 ton. Rudarji pravijo, da bi bil ta rezultat še boljši, če jih pri delu ne bi oviralo postavlja- nje novih prog za nova naj- dišča premoga ter seveda poletni dopusti. Brez dvoma pa se bo situacija še izbolj- šala v naslednjih mesecih. Od prihodnjega leta dalje bo večina nakopanega pre- moga iz velenjskega rudnika porabljena v termoelektrarni Šoštanj, kjer so v zaključni fazi dela pri TE IV. -tv spomin na žrtve SAMO NA CELJSKEM OBMOČJU 380 TALCEV ртшш v SVET PIŠE IVAN SENIČAR — PREDSEDNIK TITO se ponovno odpravlja na pomembno pot. V tem mesec,u bo obiskal kar tri de- žele, in sicer Sovjetsko zvezo, Severno Korejo in Ki- tajsko. — ZVEZO SOVJETSKIH SOCIAI^ISTIĆNIH RE- PUBLIK je tx>variš Tito obisKal (s kratkimi pK)stanki vred) že oserrmajstkrat, prvič v državnem svojstvu septembra 1944. leta, zadnjič pa od 12. do 15. no- vembra 1973. ZSSR je danes brez dvoma ena najpo- membnejših dežel v svetu. Z njo razvija jugoslavija bogato razvejane odnose, ki lemelj.ijo na obojestran- skem interesu in na enakoipravnem sodeíovanju. Prav želja za nadaljnje razvijanje prijateljstva, upoštevanje razlik, ki obstajajo v političnih in drugih stališčih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ter enakopravnost v odnosih so bile poudarjene ob zadnjem obisku Leoni- da Brežnjeva, sovjetskega parr.ijskega voditelja, ki je medtem tudi šef sovjetske države. r.Iednarodni polo- žaj Sovjetske zveze narašča, po&ibno v vojaškem in političnem pogledu, spreminja pa se prisotnost vpli- va komunistinče partije Sovjetske zveze v mednarod- nem delavskem gibanju, kar pa je posledica dozoreva- nja in demokratizacije zunanjih stikov organizacij de- lavskega razreda v svetu. — LJUDSKO RUPUBLIKO KIT.VJSKO bo predsed- nik Tito obiskal to pot prvič. Kitajska bo najbrž še bolj vplivala na prihodnost človeštva, kot pa si to zdaj zamišljamo. Po strmoglavljenju mandžurske di- nastije leta 1911 je na Kitajskem potekala državljan- ska vojna več desetletij, dokler se ni končala z zma- go narodnoosvobodilnih sil Mao Ce-tunga leta 1949. Od takrat počasi rasteta moč in pomen te velike dežele in njenih ljudi. Čeprav je dežela oddaljena in malo zaiana, da ne rečemo kar skrivnostna, pa postajajo zgodovinski dometi kitajske^ ljudstva, posebno poli- tični in gospodarski — kultura je bila že doslej zelo cenjena —- vse bolj jasni in vse bolj sestavni del naše skupne prihodnosti. Kitajska se ne razglaša za veliko silo, ki bi se želela postaviti cb bok Sovjetski zvezi in Združenim držav Amerike — toda njena politika se objektivno in tudi subjektivno razvija tudi v to smer. Po smrti Mao Ce-tunga, z ra:3!crivanjem četverice prej visokih partijskih voditeljev, z gospodarskim m voja- škim oživljanjem se pod vodstvom Hua Kuo-fenga brez dvoma začenjajo na Ki^-ajsk&in novi časi. Za letos pripravljajo 11. kongres komimistične partije Kitaj- ske, ki šteje več kot 30 milijoncv članov. Odnosi med Jugoslavijo in Kitajsko so se v zádnjem času počasi razmahnüi, čeprav so bili že dolgo let — razen izjem- nih časov — plodni in prijateljski. Obisk našega pred- sednika pa bo verjetno ustvaril dobro osnovo za še raznovrstnejše gospodarske, kulturne m druge stike. — DEMOKRATIČNA LJUDSKA REPUBLIKA KO- REJA bo prav tako gostitelj predsednika Tita. Severna Koreja je samostojna državđ in vendar je samo polo- vična. Cela Koreja je bila dolga desetletja cd 1910 do 1945 pod japonsko okupacijo. Na potsllamski konferen- ci leta 1945 pa je bilo odločeno, da v Korejo vkorakajo sovjetske in ameriške čete in da bo 38. vzporednik meja med obema okupacijskima conama. Leta 1948 pa je bila na jugu ustanovljena Republika Koreja, na se- veru pa Demokratična ljudska republika Koreja. Ju- nija 1950 je izbruhnila когејзка vojna, ki je zahte- vala mnogo žrt.ev. Premirje je bilo podpisano 1953. leta in od 1972 potekajo občasna pogajanja o mimi zdru- žitvi obeh Korej v eno državo. volna laško PRED REŠITVIJO KRIZE Problem laške Volne se zdi različno pomemben, raz- ličnost pa je odvisna od zor- nega kota. Z republiškega vidika je le eden od proble- mov, z občinskega največji problem v občini, s stališča kolektiva pa že več kot leto dni trajajoča »živčna vojna« na robu vprašanja »biti — ne biti«. Dasiravno se kaže problem načelno rešen, vsaj kar zade- va pokritje lanskih izgub, bodočnost še vedno ni raz- jasnjena. Bo trikrat dražja finančna konstrukcija predil- nice v Bači v okviru Deko- rativne Ljubljana vendarle koga zbodla v oči in bodo laški tekstilci dobili ta pro- gram? To še ni jasno, čerav- no je na gospodarski zborni- ci SRS bilo rečeno, da je treba rešiti oba problema. Prav. Toda v Laškem so že tekstilci, tu je že kolektiv, ki je proizvodno in samoup- ravno formiran — ali pa morda izkušnje, minulo de- lo in živ samoupravni meha- nizem ne šteje veliko. Odložitev rešitve tega pro- blema do konca septembra terja od kolektiva »Volna« v Laškem to, da bodo zmog- li to živčno vojno, ki se za- radi počitnic nadaljuje. Ne- štetokrat smo sicer rekli, da počitniško obdobje ne sme ohromiti niti proizvodnje, ni- ti političnih, samoupravnih procesov. Toda kot kaže, ima poletje, mikavnost va- lov sinjega Jadrana, veliko moč. Torej še mesec dni in pol po dobrem letu in pol. Zdaj gre za ohranitev živcev, gre za nemoteno proizvodnjo, za povečanje kvalitete izdelkov, Slabosti s področja proizvo; dnje in samoupravljanja si kolektiv »Volne« ne more privoščiti, kajti le z dobro proizvodnjo, s solidarnostjo vseh preostalih v kolektivu, z večjo samoupravno in po- litično akcijo bodo dokaza- li, da kolektiva s tolikšno proizvodnjo, samoupravno politično dediščino ne kaže prezreti in odpisati. Kolektiv Volne v LaškeiH ima v teh težkih razmerab vendarle v bližini kolektiv, ki je pred leti doživljal dobno usodo. Današnji TlW je zrasel po dolgotrajni bit- ki za preusmeritev rudnil^^ na novo proizvodnjo. TiK^^ tista bitka ni bila lahka. J® pa prav, če si v Volni dobro zapomnijo tiste, ki so vztr»; jali do konca, ki so osta^' zvesti ifli niso ob prvih рг^ tresih zapustili ladje. JURE KRAŠOVi^ V Kaplji vasi kmetje ustanavljajo strojno skupnost. Nekaj kmetov se je namreč zbralo ter si uredilo silose. Celotna investicija velja okrog 300.000 dinar- jev. Ker bi bilo nesmotrno, da bi mehanizacijo, ki jo zahtevajo sodobni silosi, imel vsak kmet zase, bodo vse potrebne stroje skupno upoi-abljali. Pri gradnji jim je s krediti priskočila na pomoč poso- jilnica pri kmetijskem kombinatu v Žalcu, Na sliki gradnja sUosa. Petintrideset let je minilo, ko je okupator odlcril orga- nizacijo Osvobodilne fronte, Partijo in simpatizerje na celjskem območju, ki so gmotno podpirali narodno- osvobodilni boj z obutvijo, obleko, hrano in denarjem. Niso se bali, četudi so takrat nacistične sile na svojÄ osva jalnih- pohodih zmag ova. le na vseh bojiščih, kljub temu, da je bil takrat mit o nepremagljivosti nemških »nadljudi« še neomajan in kljub temu, da so biiM v nenehni smrtni nevarnosti, so naši zavedni ljudje izdat- no podpirali narodno-os-TObo- dilno vojsko, saj so vedeli, da fašistična kuga in krvo- ločna drhal dokončno vendar- le ne more zmagati. Maščevanje Hitlerjevih kr- ■mikov je bilo strašno, saj so samo na celjskem območ- ju postremi nad 380 talcev; 23. junija 62, 7. julija 37, 22. julija 100, med njimi je bilo največ žrtev iz steklarne Ro- gaška Slatina in okolice, 30. julija 70 in 15. avgusta 95 talcev, med njimi so bile tudi žene in dekleta. Nedolžna slovenska kri je tekla biste dni po celjskih ulicah, ko so to-^^omjaki pre. vazali žrtve v graški krema- torij. Toda tudi najhujši teror ni zlomil vere slovenskega ljud- stva v zmago NOB, Na dvorišču nekdanjega za- pora celjski Stari pdsker je lep spomenik v spomin na ustreljene talce. Na plošči- cah so napisana njihova ime. na v podaljšku reliefa je v granitno ploščo vrezan odlo- mek oosloviilnega pisma kme- ta Ivana Acmana iz šmihela nad Mozirjem, ki se glasi: »Moja želja je, da postane Ivanček gospodar, četudi vem, da bosta oba preganjana. Od. pustita torej svojemu očetu, ki je kot zavedene Slovenec branil svoje pravice in pra- vice svojega naroda in s tem Vaju spravil v tako kru- to losodo. Jaz Vas iz srca ljubim in nikogar no sovra- žim.« Najlepši spomenik vsem žrtvam je naša socialistična stvarnost, kakor je po osvo- boditvi dejal naš veUM re- volucionar Boris Kidrič: »Ju- nakom borbe naj slede jima- ki dela. V vas, delavci, v va- šem zvestem delu je naša socialistična priliodnost.« In to Kidričevo izročilo smo delo-vni ljudje širom naše velike domovine izpolnjevali z neizmerno požrtvovalnost- jo in predanostjo naši soci- alistični graditvi, tako pri rednem delu, kakor tudi med prostovoljnim delom na ra- znih akcijah pri obnovi na- še porušene domovine. BENO JÜGOVAR i »Vi, tovariši Deievič, ste Črnogorec, doma iz Ivangrada. Kako in kdaj ste prišli v Slovenijo?« »Le zakaj me ljudje ve- nomer sprašujete, kako da sem prišel v Sloveni- jo? Odgovoril vam bom z našim pregovorom, ki pravi: Nas Črnogorcev je malo, a dobro smo raz- porejeni!« Tako nekako se je pri- čel razgovor, ki sem ga imela z Miomirjem De- levičem, direktorjem Les- no industrijskega podjet- ja v Slovenskih Konjicah. Navkljub hudomušnemu odgovoru na moje prvo vprašanje mi je vseeno povedal, da se je že kot štirinajstletni fante podal iz Ivangrada »v beli svet», da se je šolal v vojni aka- demiji in pozneje službo- val v starojugoslovanski vojski kot podporočnik. že pred vojno ga je pot zanesla v Slovenijo pa ga čez nekaj časa spet odpe- ljala nazaj v Srbijo. Leta 1954 pa se je dokončno priselil v Slovenske Ko- njice in sa zaposlil kot manipulant v Lesno indu- strijskem podjetju. »V našem j^jetju sem začel kot kvalificiran de- lavec, nato pa sem iz le- ta v leto napredoval, do- kler nisem postal šef ra- čunovodstva. Pred deseti- mi leti pa sem postal di- rektor našega podjetja.« Morali bi slišati Mio- mirja Deleviča, s kakšno ljubeznijo govori o LIP, o delavcih in skupnem de- lu. Iz vsake njegove be- sede veje ponos na dose- žene iispehe podjetja, po- hvalil se je tudi z dobri- mi odnosi, ki vladajo med vsemi delavci v kolekti- vu. »Včasih res pride do ka- kega kratkega stika med našimi delavci, a vedno znamo te neljube, a vča- sih zelo nujne spore, zgladiti. Velikokrat se delavci s svojimi proble- mi obračajo name, za kar sem zelo vesel. Delavci namreč vedo, da imam vedno čas zanje in za nji- hove probleme.« Nemalo prostih popol- dnevov, sobot in nedelj preživi Momir Deievič v Livovih obratih, kjer spodbuja delavce k dob- remu delu, jim reče mar- sikatero priin?vo besedo in skupaj z njimi rešuje trenutne probleme, ki na- stanejo v proizvodnji. »Veste,« mi je dejal di- rektor Deievič, »vsak člo- vek ima kak hobi. Moj hobi je delo. Rad delam in zato mi moja služba ne predstavlja nikakršne- ga posebnega napora. Mi- slim celo, da je- direktor- ska služba sorazmerno lahka za ljudi, ki znajo logično razmišljati in so sposobni res objektivno ocenjevati trenutno si- tuacijo. Najtežje pa je v našem delu pravilno na- črtovati razvoj in cilje, ki jih je potrebno dose- gati s skupnimi močmi.« Miomir Deievič je lani praznoval svoj šestdeseti življenjski praznik, letos pa teče deseto leto, kar opravlja delo direktorja v LIP. K obema jubileje- ma mu tudi mi iskreno čestitamo! n.AMJANA STAMEJČIČ jtt. 32 — 11. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 1980: MESTO CVETLIC V CELJU 1980. LETA REPUBLIŠKA RAZSTAVA j^orda naključje, morebiti tudi ne. Toda, naj bo tako ,j (it-ugače. širše celjsko „binočje dobiva tudi v orga- pizaciji republiših cvetličnih raíst^í' izredno mesto. Je to da je tu najlepše, da 50 naselja najlepše urejena, (Ja imamo največ parkov, zelenic .. ? Morda jg to naključje tudi opozo- pljii znak, da je treba na tem področju še marsikaj napraviti? jiaj t>o tako ali drugače, jejstva smo lahko ve.seli. I^iodteim ko bo re^publiška prireditev »Hortikultiira 78« Y Mozi.rju, bo naslednje leto Y Velenju in 1980. leta v Celju. Tudi Celje je namreč gprejelo to prireditev in s t^m vrsto obveznosti. Tudi nalog, tembolj, ker bo n-e- Ijote šlo za tiho tekmova- nje. In to ne bo lahko. Mo- ïi'rjani urejajo swj Savinj- ski gaj na desnem bregu re- ite v Mozirju, ki bo postal trajen spomenik domačih tn slovenskih vrtnarjev. Njegova ureditev bo iaredna. Velenje je že zdaj mesto lepih par- kov in nasadov. Prireditev v 1979. letu pa bo prav goto- vo spodbudila nove uspehe na tem področju. In konč- no, tu jtí Celje, ki si prav tako prizadeva, da bi repu- bliška cvetličaia razstava po- menila velik korak najprej v urejanju domačih problemov. Teh pa ni maio. Na predlog Hortikulturne- ga društva, ki je sevoda no- silec akcije, navzlic odboru, ki bo imenovan v kratkem in ki bo prevzel skrb za uresničitev zahtevne naloge, gre za obširen dcdovni na- črt, ki naj bi zajel ne sa- mo mesto, marveč vso obči- no. Tudi v tej prireditvi je namreč na prvem mescvi skrb za ureditev okolja. To pa so tudi parki, zelenice, okolja hiš in tovarn; ceste in šo marsikaj drugega. ćeprav je zdaj težko reči, kakšem bo glavni ded pro- grama, je razprava na ne- davni seji izvršnega sveta celjske občinske skupščine opozorila, da nalog ne bo zmanjkalo. V središču po- zornosti bo vsekakor uredi- tev mestnega parka na de- snem bregu Savinje. In ne samo to. Slišali sano i>obu- do, da naj bi posebno po- zornost .namenili hortikultur- ni in komunalni ureditvi središča mesta, se pravi kra- jevne skupnosti Center. Se- veda ï>a bodo posebne skrbi deležni tudi ostali nasadi ia\ zelenice v mestu in občini. Morda bo ta prireditev spiodbudila akcijo za posadi- tev tisoč dreves. V spomin na razne dogodke ali obiske uglednih družbenopolitičnih delavcev, tujih državnikov in iwdobno. Veliko bo lahko v tej akoi- ji dada šolska mladina, prav tako delovni kolektivi. Misel o sodelovanju vrt- narjev iz pobratenih mest bi morali uresničiti, saj je tudi to pot medsebojnega sodelo- vanja. V načrtu je velika cvetlič- na razstava na drsališču v mestnem parkti. Prav tako razstava dejavnosti, ki so povezane s hortikulturo. Ta- ko tudi turistična, filatelistič- na, likovna na temo cvetja in okolja itd. Vsekakor do- volj možnosti. Prvi program napoveduje tudi cvetlični ples. Morda v dvorani pod Golovcem. Seveda pa gre v tej zvezi še za vrsto drugih priredi- tev, ne sanx) hortikulturni- kov, marveč vseh. Saj gre za Celje, za predstavitev me- sta in okolice i¡n za dokaz, da lahko tudi pri urejeva- nju okolja napravimo nekaj več kot samo načrte. Izvršni svet je pozdravil predlog, da naj bi bila otvo- ritev te razstave v okviru prireiditev na čast praznika celjske občine. Torej, okoli dvajsetega julija. Celje je torej na začetku priprav na republiško cvet- lično razstavo, na prireditev pod naslovom »Hortikultura 80«. MILAN BOŽIČ MOZIRJE PREVEČ „PLAVIH" HUDI IZOSTANKI DELEGATOV NA SEJAH Ko So delegati vseh treh zborov občinsike skupščine Mozirje na zadnji seji med drugim obravnavali izvaja- nje delegatskega sistema in uretsničevasnje delegatskih odnosov v občini, so se ustavili tudi pri poglavju, ki bi ga lahko imenovali »ude- ležba na sejiah zborov«. Ne brez naključja, saij je pro- blem sklepčnosti ali pičle sklepčnosti na sejah F>ostal zlasti v zadnjem času več kot boleč. Najbolj proble- matična je udeležba delega- tov na sejah zbora krajev- nih .skupnosti, nekoliko manj v ostalih dveii zborih, čeprav je treba istočasno za- pisati, da pa v nobenem primeru ni zadjovolj-iva! Na seji so ugotovili, da izostankov delegatov na se- jah zborov bi pravzapraiv ne smelo biti. še zlasti to velja za zbor krajevnih sku- pnosti in zbor združenega dela, saj bi lahko izbran delegat za sejo svoj izosta- nek pravočasno opravičil in tai-co bi lahko delegacija iz- brala drugega predstavnika za zasedanje. Nobena dele- gacija bi na seji ne smela biti brez zastopnika, žal, pa so v zadnjem času mnogi primeri, ko ne iaoi.stane sa- mo eden, marveč celo več i¡n vsi iz ene d'elegaoije. Zato bi morali tudi v tem primeru bolj kot doslej iz- postaviti odgovorniost dele- gatov in delegacij do dela zborov občinske skupščine. V tej zvezi bi morali tudi uresničiti načelo, da je de- legacija odgovorna za svoje delo delavskemu svetu in zboru delovnih ljudi v te- meljmi organizaciji združe- nega dela oziroma zboru delo\"nih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Znotraj delegacije pa je treba uve- ljaviti večjto odgovornost de- legatov pri uresničevanju njihovih nalog in dolžnosti. Podatki, ki so jih pripra- vili za zadnjio sajio občin,ske skupščine in ki se navezuje- jo na trinajst zadnjih zaise- danj vseh zborov, govorijo. da so v aboru krajevaiiiih skupnosti posamezne dele- gacije iz krajevnih skupno- sti dosegle naslednji poivpre- čni odstotek udeležbe: Mo- zirje 57, Ljubno ob Savinji ' 70, Nazarje 84, Gornji graid .53, Rečica ob Savinji 75, Lu- če 71, Šmartno ob Drebi 92, Bočna 38, Solčava 61 in No- va Štifta 38. Cela vnsta pri- merov, ko se posameznih sej zbora krajevnih skupno- sti ni udeležil niti en dele- gat, tabo iz Nove Štifte osemkrat, iz Solčave pet- krat, iz Bočne osemikrat àtd. Tudi stoodstotne udeležbe so bile redke. V tem vseka- kor prednjači delegacija šmarbna ob Dreti, ki je dvanajistkrait dosegla stood- stotno udeležbo. Skratka, dovolj podatkov in misli za razprave in se- veda za ukrepe, đa bo ude- ležba delegatov iz kraiievnih skupnosti na sejah n|iihove- ga zbora občinske skupšči- ne boljša. M. BOŽIČ klub samoupravljalcev celje NA ZAČETI POTI SO ŠE OVIRE Dobro leto je minilo, od- kar so v Celju ustanovili klub sftmoupiravlijalcöv. Zato je dokaj težko ocenjevati uspešnost ali neuspešnost njegovega dela, saj se je v nj^ovem začetnem delu po- rajala vrsta problemov, ki so do danas komajda rešeni. Tu mislimo predvsem na prostorske in kadrovske te- žave kluba ter nenazadnje posledica začetnih iskanj m hotenj. Osrednja naloga kluba sa- moupravljalcev Celje je bila ' preteklem obdobju organi- îiranje in sodelovanje v jav- razpravah o osnutku za. o združenem delu. Svo- nalogo je klub opravil da je organiziral semi- i^ar za preidsedniike delavskih ^etov o drugem tretjem zakona in da je soobli- operativni načrt o l^^ičevanju zakona ozdru- ^em delu v celjski občimi. tem pa se je klub samo- "Pravljalcev povezal tudi s ^rokovnimi društvi v Celju, ^ je tako svojo osrednjo nalogo čimbolje opravil. Ko govorinio o delu kluba v preteklem obdobju ne sme- mo izpustiti tudi nekaterih drugih akcij, v katere se je kliib samoupravi j alcev aktiv- no vključeval. Tako je klub organiziral vrsto seminarjev za sindikalne delavce, dal pa je tudi pobudo za ustanovi- tev klubske knjižnice, ki de- luje v okrivu marksistične knjižnice v Celju. Kljub dokaj opravičljivim težavam, ki so se kot ovira postavljale na pot začetnega dela kluba samoupravljadcev v Celju, pa je potrebno opo- zoriti na dejstvo, da se klub v bodoče vendarle ne sme več zadovoljevati zgolj sfor- matimi oblikami svojega dela. Prizadevati si mora, da bo postal resnično posrednik samoupravljalskih izkušenj našel svoje mesto v vsaki temeljni organizaciji združe- nega dela. Celjski delavec namreč živi v sredini, ki se nenehno razvija, raste in ustvarja, zato je jasno, da je pogosto v dilemah, ko mora o splošnih zadevah odločati. Klub samouprav- Ijalcev mu mora pri tem pomagati in ga usmerjati. Pri tem bo seveda lahko ve- liko storil s pomočjo raznih oblik izobraževanja samo- upravljalcetv ter razgovorov z njimi. Osnovna naloga kluba pa seveda ostaja še naprej uresničevanje zakona o združenem delu v vseh delovnih sredinah in v zve- zi s tem oblikovanje jasnih dohodkovnih odnosov v okvi- ru samoupravljalskih odno- sov vsakega tozda v celjski občini. DAMJANA STAMEJČIČ Celjska folklorno-plesna skupina ŽPD »France Prešeren« že vrsto let sodeluje s folklornim ansamblom »Karlo Roje« iz Banjaluke. Ta renomirani ansambel, ki goji plese iz Bosanske krajine, staro bosansko kolo iz Glamoča, muslimanske svatbene plese iz Jajca, šaljivi ples iz Baranje, bunjevački ples, srbske plese, slo- venske plese, vlaške plese, ples iz Makdonije, »šoto« — albanski ples s Kosova, šopske plese, hrvatske plese iz Posavine in druge, je gostoval ob letošnjem ob- činskem prazniku tudi v Strmecu pri Vojniku, kjer je z izbranim programom navdušil številno občinstvo. Zadovoljil je predvsem s tehnično imetninim izvaja- njem koreografovih zamisli in spontano prisrčnostjo. Takih gostovanj si še želi- mo! ŠTEFAN ŽVIŽEJ Silicija Pj," Soboto bodo v Galiciji svoj krajevni pra- ^^^ Osrednja proslava bo ^^Zavrhu in bo zdi-užena s ç^^â'^iskim srečanjem bor- in aktivistov NOV. še rgj^^ Pa bodo odprli asfalti- cesto Velika Pirešica— ter cesto Galacija— '^eh Skupna dolžiiia teh ^^ je sedem kilome- trov. Pri gradnji so se s svojim prostovoljnim delom ter z denarnimi sredstvi še posebej izkazali prebivalci Galicije, pomagali pa so jim tudi Cestno podjetje Celje TOZD Asfalt—Kamnolom Ve- lika Pirešica, Komunalna in- teresna skupnost iz Žalca in žalska občinska skupščina. jv ČETRTEK, 11. 8. — dopoldne: 8.10 Poročila; 8.15 Dopoldanska srečanja; 8.50 Pod Konjiško goro; 9.00 Zaključek sporeda. — Popoldne: 15.45 Bee Gees; 16.00 Poročila, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, za- bavni globus; 17.00 Kronika, obvestila; 17.30 Aktualno — Volna Laško; 17.50 Domači ansambli — Viki Ašič; 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 12. 8. — dopoldne: 8.10 Poročila; 8.15 »V živo« — s kozjanskimi brigadirji; 8.50 Po laški obči- ni; 9.00 Zaključek sporeda. — Popoldne: 15.45 Bay Citty RoUers; 16.00 Poročila, naši pvoslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus; 17.00 Kronika, obve- stila; 17.30 Mladias.ka oddaja — mladi na počilniški praksi; 17.50 Vedri zvoki — iz filma Nashvill; 18.00 Zaključek sporeda.. SOBOTA, 13. 8. — dopoldne: 8.10 Poročila; 8.15 Dopoldanska srečanja; 8.50 (.'eljski odmevi; 9.00 Za- ključek sporeda. — Popoldne: 15.45 Parni valjak; 16.00 Poročila, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, za- bavni globiis; 17.00 Kronika, obvestila; 17.30 Filmski sprehodi; 17.45 Za prijeten konec tedna — evergeen; 18.00 Zaključek sporeda. NEDEL.IA, 14. 8.: 10.05 Poročila; 10.15 Predstavlja- mo vam — Franc Pešec; 10.30 Obvestila; 10.45 Lovslca oddaja — LD Žalec; 11.00 Feljtor.; 11.50 Zabavni glo- bus; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.15 Literarna oddaja — Milenko Strašek: Obešenci; 13.15 Nedeljske glasbene razglednice (ali az prijeten konec tedna); 13.35 Kmetijska oddaja; 11,00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 15. 8. — dopoldne: 8.10 Porocüa; 8.15 »V živo« — s predstavmki AMD S. šlander Celje; 8.50 šentjursko-šmarski utrinki; 9.00 Zaključek spo- reda. — Popoldne: 15.45 Osibisa; 16.00 Poročila, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus; 17.00 Kronika, obvestila; 17.30 športni pregled; 17.50 Nove plošče; 18.00 Zaključek &pcred:i. TOREK, 16. 8. — dopoldne: 8.10 Poročila; 8.15 Do- poldanska srečanja; 8.50 Po Savinjski dolini; !).00 Zar ključek sporeda. — Popoldne: 15.45 Electric Light Orchestra; 16.00 Poročila, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus; 17.00 Kronika, obvesti- la; 17.30 Torkova reportaža — žalsko poletje; 17.45 Domači zbori — občinska revija v Letušu; 18.00 Za- ključek sporeda. SREDA, 17. 8. — dopoldne: 8.10 Poročila; 8.15 »V živo« — o prostorskem planu občine Žalec; 8.50 Mo- zirski zapisi; 9.00 Zaključek sporeda. — Popoldne: 15.45 Buldožer; 16.00 Poročila, naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo, zabavni globus; 17.00 Kronika, obvestila; 17.30 Med delegati; 17.45 Iz arhiva resne glasbe — Gershwin — Porjy in Bess; 18.00 Zaklju- ček sporeda. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 32 — 11. avgust 19?)* ZGLEDEN PRIMER PIŠE BRANKO STAMEJČIČ Podpis sporazuma o združevanju sredstev in dela med Alposom — tozd Oprema in Kovinotehno — tozd Zu- nanja trgovina, je v gospodarskih kro- gih celjskega območja vzbudil nemalo zanimanja in nedeljene pohvale. Gre namreč za prvi tovrsten sporazum, ki je v celoti skladen z zakonom o zdru. éenem delu oziroma s tistim njegovim delom, ki govori o združevanju dela in sredstev različnih delovnih organizacij. Bolje rečeno — o sovlaganjih^ ki ne vsebujejo kreditnih odnosov, ampak pravo združevanje dela m denarja, ude- ležbo na ustvarjenem dohodku od skup- ne naložbe in vključujejo ttidi vse elemente rizika. V primeri izgub si to- rej to partnerja enakopravno razdelita. Za kakšno združevanje dela in de- rrnrja konkretno gre? Alposov tozd Oprema proizvaja op- remo za trgovine in kovinsko pohišt- vo, predvsem stole. Z zastarelo teh- nologijo pri proizvodnji ne more več dohajati velikih potreb tržišča in tudi ne uresničiti vseh izvoznih možnosti. Alpos je bil minulo leto v izgubi. Sam je investicijsko nesposoben, ima pa le- pe možnosti za razvoj programa pro- izvodnje stolov in s tem v zvezi tudi za boljše delo svojega tozda cevarna, kjer proizvajajo cevaste elemente za svoje stole. Izpopolnitev proizvodne opreme bi omogočila Alposu korak na- prej od polobrtniške do prave indu- strijske — serijske proizvodnje. Z no- vo proizvodno linijo bi povečali pro- izvodnjo za domala tri in pol krat, vrednostno pa bi proizvodnja narasla za 35 odstotkov. Višja proizvodnja v sodelovanju z zahodnonemškimi part- nerji bi omogočila tudi mnogo višji izvoz, ki naj bi od lanskih 600.000 mark porasel na več kot 2 milijona nernških mark. Tozd zunanje trgovine Kdvinotehne je izključni uvoznik in izvoznik za Alpos in v jasno opredeljenih Alposo- vih načrtih je našel svoj interes. Ta je tako v udeležbi na dohodku, ki bo ustvarjen z novo naložbo (skupna rea- lizacija tozda opreme naj bi presegla 120 milijonov dinarjev, ko bo nalož- ba že dala svoje učinke), še bolj kot tu pa Kovinotehna vidi svoj interes v širjenju Alposovega izvoza. Skupni in- teresi so torej več kot jasni. Pripeljali so do podpisa dogovora, po katerem bo Kovinotehna z Alpo- som združila domala sedem milijonov proizvodnje tozda oprema. Naložba v tozd bo stekla v najkrajšem času, za- ključena pa naj bi bila do aprila pri. hodnjega leta. Posebej pohvalno je, da se udeležba Kovinotehne na ustvar- jenem dohodku Alposa ne prične že kar z zaključkom naložbe. Pričela naj bi se namreč šele v drugi polovici le- ta 1979, kar bo Alposu omogočilo ka- kovostno poskusno proizvodnjo in laž- ji prodor na trg. Kovinotehna bo na dohodku iz skupne naložbe participira- la do leta 1986, ko bo vsa oprema že amortizirana in bo tako postala Alpo- sova last. Bolj kot samo dejstvo, da je prišlo do prvega tako dodelanega in z zako- nom o združenem delu skladnega do- govora je pohvalno, da je dogovor plod sodelovanja med industrijo in trgovino. Tam torej, kjer je i>se do- slej najpogosteje škripalo in kjer je bilo s samoupravnimi dogovori naj- težje prodreti. Delovni organizaciji s področja industrije in trgovine sta to- rej našli skupen jezik v določbah zako- na o združenem delu. Te določbe sta v pozitivnem smislu do konca izrabili. S tem pa podpis dogovora postaja vzgleden, že kar nekak recept, kako se da iskati in najti skupne poti za uresničitev sorodnih interesov. Vzgled torej za preštevilne delovne organiza- cije, ki jasnim zakonskim določbam navkljub vztrajajo pri starih odnosih, lokalizmih in ozki miselnosti iz takš- nih ali drugačnih razlogov, a dejali bi, neupravičeno in docela nerazum- ljivo. laško Po Laškem so že začeli šu- šljati, češ, da iz napovedane gradnje novih poslovnih pro- storov ne bo nič. Temu od- govarjajo pri »Merxu« na kratko: Мегх bo gradil! Se- veda pa poti do položitve te- meljnega kamna naso tako preproste, zlasti če gre za gradnjo sredi mesta, na prostoru, ki je last več ob- čanvo, od katerih ima vsak svoje zahteve, bolj ali manj upravičene. Seveda se mudi »Merxu« in tega se prizadeti občani zavedajo. TOZD Merx pri Laško računa, bo tudi ta zadnji zadi-žek kmalu pre- mosten, ker bo v kratkem nova cenitev in upajo, da bo- do tokrat zadeve okoli zem- ljišča urejene. Za tiste, ki o nameravani gradnji trgovskega objekta v Laškem še nič ne vedo, po- vemo naslednje: Gre za gra- dnjo na prostoru vzhodno od sedanje samopostrežnice, na prostoru Gradove, Roševe in Gradišnikove hiše, se pravi kompleks do Trsteniške uli- ce. In kaj nameravajo zgra- diti? Merx bo zgradil novo bla- go-vno hišo z okoli 2.000 kva- dratnih metrov površine. No- va trgovska hiša bi nad klet- nimi prostori imela novo ve- čjo samopostrežnico za pre- hrambene predmete v nad- stropju pa prodajalno indu- strijskega blaga. Tudi v novi stavbi bo bife. Sedanja samo- postrežnica pa bo znotraj preurejena in jo bodo pre- uredili v salon pohištva. Gradnja nove trgovske hi- še bo pridobitev za Laško, tako s poslovnega, kot z ur- banističnega stališča, saj bo tako dokončno urejen ves prostor od graščine v kateri je občinska uprava, pa do pivovarne. -J. K. vitanje čez dober teden dni bo pričela poskusno obratovati nova tovarna pohištva v Vi- tanju, sicer tOKd Leno indu- strijskega podjetja iz Sloven- skih Konjic. Stavbne objek- te za novo tovarno so zgra- dili že pred dvema letoma, tako da je letošnja naložba obsegala le nakup in posta- vitev celotne strojne opreme ter ureditev skladišča. To- varna pohištva v Vitanju bo tako prvi od tozdov Lesno industrijskega podjetja, ki bo zašel v ozko specializacá. jo svoje proizvodnje. Doslej so namreč v Vitanju izdelo- vali stavbno pohištvo, ï>odo- ben proizvodni program pa so imeH še nekateri tozdi. Nova tovarna bo prvi od čle- nov v verigi Lipovih tozdov, ki bo imel zaokrožen proiz- vodni program. Ostali tozdi bodo zašli v specializacijo .šele potem, ko bo nova to- varna pohištva delala že s polno paro. Povedati velja, da je v vi- tanjskem obratu LIP sedaj zaposlenih šestdeset delav- cev, ki se bodo morali kva- lifikacijsko preusmeriti za delo v novi tovarni in morda še to, da bo nova tovarna skoraj polovico svojih izdel- kov izvažala. Nenazadnje pa je pomembno še dejstvo, da bo nova tovarna dajala več- ji bruto produkt na manj.šo količino surovin, kot so jih doslej porabili v vitanjskem obratu. Tako bodo delavci porabili v proizvodnem pro- cesu pol manj lesa kot dos- lej, ob tem pa bodo ustvar. jali veliko večji dohodek. To pa Je vsekakor izračun, ki pK)trjuje upravičenost speci- alizirane proi2A^odnje v novi vitan j ski tovarni pohištva. -ds i V VSAK DOM NOVI TEDNIK Nič hudegu sluteč jc prejšnji petek zapeljal čez most v Gornji vasi pri Preboldu voznij tovornega avtomobila. Naenkrat je počilo in mo«t se je pmlrl. Vi>zniku je k sreči uspelo, da je še pripeljal na drugo stran mostu. Vprašanje pa je, kaj bi bilo, če bi se kaj takegi zgodilo v trenutku, ko bi čez most vozil avtobus, poln potnikov. Dogodek v Gornji vas pa naj bo resno opozorilo, da table z oznakami, kolikšna je no'siihiost niso le za de- koracijo. celje Orožje, pa naj bo takšno ali drugačno, ni sredstvo, ki vpliva pomirjevalno, ki pri- naša mir. Tako tudi kamen, ki ga je nekdo 29. julija ob 23.15 uri vrgel v steklena vrata nove toplarne celjske bolnišnice in na njem s teh- nično pisavo napisal »Mir« ni tisto, kar naj bi govori- la želja ljudi, ki prebivajo okoli novega in več kot po- trebnega objekta bolnišnice. Nekdo je vrgel kamen, razbil dve šipi in hotel pro- testirati proti hrupu, ki ga povzroča nov obrat bolniš- nice pri proizvodnji pare. Nova toplarna proizvaja 1Ü atmosfersko paro in segreva vodo na 130 stopinj Celzija. Toda pri proizvodnji pare nastaja določen hrup. Večji je tedaj, kadar priteka iz ce- vi mestnega vodovoda pre- malo vode, manjši pa, kadar je pritisk vode normalen. V zdajšnjem času je vode ve- liko premalo in zato tudi večji hrup pri proizvodnji pare. To seveda moti nekate. re sosede. To pa moti tudi delavce v bolnišnici. Pa tu- di pri tehničnem pregledu so ugotovili to pomanjkljivost. V bolnišnici se trudijo, da bcenostavljeno povedano, ker pač gre za strokovno stvar, čeprav se nam tek. stilcem to ne zdi nič po- sebnega.« — Mislite, da se inova- cijam namenja pri nas P'-emalo pozornosti? »To x-'sekakor, čeprav za našo organizacjjo zdioi- ženega dela tega ne bi mogel trditi. Urejen ima- mo sistem nagrajevanja, ki lahko vsakogar zadovo- lji, seveda pa moramo spet vedeti, komu sodijo tehnične izboljšave ali pa izumi v delovno obvez- nost, kdo pa se s tem uk\arja brez vsakršne ob- veze. Prav tako je treba napraviti določeno razli- ko v nagrajevanju pri ti- stem, ki se s temi stvari peča med svojim rednim delovnim časom in trpi njegovo delo, poleg tega pa uporablja tovarniške materiale in pa pri ti- stem, ki se z inovacijami ukvarja v svojem pro- stem času in uporablja svoje materiale. Je pa res, da nam je vsaka izbolj- šava izredno dragocena in če se je izkazalo, da bomo od nie imeli kori- sti- številni delavci, po- tem pri nas ni bilo prob, lemov. Je pa seveda tudi res, da so nekateri pre- več neučakani. Radi bi, da bi njihovo »pogruntacijo« takoj upoštevali, še pred- no so poskrbeli za vse tu- di po varnostni plati. Prav temu zadnjemu ob vsem skupaj posvečamo premalo pozornosti.« — Pravijo, da mladim težje priznamo uspehe, kot starejšim. Je to res? »To v večini primerov drži. Tako pa ni le pri nas, pač pa v vsem sve- tu. Ljudje smo mlajšim včasih zares preveč nevo, ščljivi, če pa so nas pre- pričali, da imajo prav, potem problemov seveda ne bi smelo biti. Marsi- kdaj, nam malce starej- šem, prepričevanje ni po- trebno. Kakorkoli že. še vedno pri nas ne vemo dobro, kakšne koristi ima lahko družba od inovatorjev. Rezultat se kaže tudi v tem, da smo med zadnji- mi v Evropi po številu tehničnih izbolj.šav in izu- mov. Prevečkrat nam je škoda dobro nagraditi m'adega izumitelja, ni- smo mu pripravljeni izre- či priznanla, s tem pa do- sežemo. da tak človek iz- gubi voljo do nadalinje- ga dela ali pa svoje izu- me proda v tujino. Po- tem pa nam ga ni težko odkupiti, pa čeprav ga mnogokrat preplačamo. Sicer pa si moramo pri- znati, da gre na bolje in n^-av ie tako'« VKDKNTK jtt. 32 — 11. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 let laškega KAJ POMENI ESTETIKA NA PRAVEM MESTU Laško je že lep čas odeto pa ta ali oni način v slavnost- no vzdušje in kaj ne bi, saj praznuje visok jubilej. In se takem prazniku, ki je la- јјЈц, le vsake kvatre enkrat, gpodobi tudi prav po pra2¡ni- ¿jjo obleči. V mislih imam jjćne plakate, ki so obliko- valsko delo laškega likovni- jja Jožeta Majcna iz osnovne gole Primoža Trubarja. Navada je namreč, da se ob takih priložnostih lotimo številnih prii'editev, ki jih posvečamo jubilejem —• v našem primeru 750-letjnici Laškega in potem na vse mogoče in nemogoče načine plakatiramo vsak vertikalen kvadratni meter v mestu. In če pogledamo kakšni so naj- večkrat tisti plakati, potem prav gotovo niso v ponos oblikovalskim dosežkom zad- nje četrtine dvajsetega stole- tja. Razveseljivo je, da je letos v Laškem drugače. Prizadev- ni organizatorji praznovanja visokega mestnega jubileja, so se potrudili tudi v tej smeri, ki cilja na zunanjo podobo. Einotno so opremili plakate in jih v različnih barvnih inačicah priredili za posamezne prireditve, ki jih niti ni mailo. Oblikovalec in likovnik Jože Majcen je upo- števal stero upodobitev La- škega iz 16. stoletja (objavili smo jo tudi v NT) in jo vkomponiral v posamecaie barvne tiske, ki so večna- menski. S tem je dosegel umirjeno, a vendar dovolj živahno kompozicijo, ki ne zmanjšuje učinkovitosti, ki jo pač mora imeti vsak pla- kat. Primer Laškega bi lahko služil tudi drugim za zgled, predvsem pa naj bo vzpod- buda, da bi tudi drugod, ne samo v Laškem, tako in po- dobno delali vedno in ne samo za jubileje, ki so sta- rejši, recimo, od 500 let na- prej! D. MEDVED LUCE: S PREDICAMI V STARE CASE Po Gornjem gradu in Ljubnem ob Savinji so zdaj na ^ti Luče. V nedeljo, 14. t.m. bo namreč v tej prelepi vasici ob gornjem toku Savinje tradicionalna turistična prireditev, ki daje tokrat že tretjič zapovrstjo poudarek domačemu delu, ki počasi izumira. To pa preja domače ovčje volne. Nastop predic je že dosilej vzbudilo izredno pozornost. Bil pa je tudi opomin, da tega dela ne kaže pozabiti, še zlasti ne, če bodo v mozirski občini znova obudili rejo solčavskih ovc. In ne samo predice. Tudi tokrat bodo zaigrali na citre. Tudi to je instrument, ki nima velikQ privržencev, je pa naša domača pesem nanj t^no povezana. Prireditev bodo pričeU ob dveh popoldne s povorko skozi vas in vse do prireditvenega prostora, kjer bodo nastopile predice, zaigrali citraši in zapeli domači pevci. V povorki bodo sodelovali še drugi od gozdnih delavcev, lovcev, ribičev in drugi. Tako bo imela tudi ta prireditev, ki jo pripravlja do- mače turistično društvo, značilno narodopisno obeležje. In spet bodo misli pohitele v leta nazaj, ko so po gornje- savinjskih domačijah peli kolovrati in ko je iz kmečkih Izb, kjer so se zbrale predice, odmevala lepa domača pesem. M. B. V vsak dom NOVI TEDNIK pod vrhom homa BODO ZMOTILI MIR? SE S STRAHOM SPRAŠUJE MEŽNARJEVA Visoko, prav pod vrhom Homa, je Mežnarjeva doma- čija: hiša, gospodarsko po- slopje, svinjaki, kašta in Ko- zolec. In še nekaj važnega je tam v kotu: zbiralec vode, de- ževnice. Koliko let so se bali suše! Polne tri ure so bile po- trebne, da so iz doline pripe- ljali sod vode. Zdaj je to naj- važnejše vprašanje rešeno. — S pokojnim Karlom sva se vzela leta dvainštiridese- tega. EK) takrat sem služila' pri kmetu Naprudniku v Gri- žah. Tam so imeli tudi gostil- no, Kari je tja zahajal in ta- ko sva se spoznala. Sicer pa sem rojena pri Laškem. Ne- zakonska seveda. Kmalu sem si sama začela služiti kruh. Povsod, kjer sem bila so z menoj dobro ravnali^ to pa. Ničesar jim ne smem' očitati. Le da to niso čisto tvoji lju- dje. Ko odrasteš, o tem vse globlje ra^imišljaš. Kmalu po poroki je moral mož v vojsko, nisem ga vi- dela štiri leta. Z moževo ma- terjo se nisva najbolje razu- meli in zato sem ostala na brežnem gruntu sama. Sama v ktihinji in hlevu, sama na njivi in v hosti. In seveda mala hčerka Fanika. Toda, bila sem zdrava in nisem se astrašila še tako težkega de- la. Mož se je vrnil in doma- čija je bila kar dobro ohra- njena. Za vse je bilo prema- lo kruha, zato se je mož za- poslil v rudniku Zabukovica. Navzdol uro, v breg uro in pol. Vsak dan, v vsakem vre- menu, Nabral si je hude rev- me, ki ga je tudi pokopala. Potem sem rodUa še sina Karlija. Imela sva par in bi- la po svoje srečna, čeprav 600 metrov visoko v bregu. Mož je hodil na šiht, otroka v šolo, jaz pa garala na kme- tiji. Imeli smo po tri gove- da in tri prašiče. Kar zado- sti, hrane nam res ni pri- manjkovalo. čas pa hitro te- če, prehitro. Otroka sta po- rasla. Fanika se je omožila v dolino, edino upanje nama je bil sin Karli. In kaj se je zgodilo? Komaj je dobro od- služil vojaščino, se je z mo- torjem smrtno ponesrečil. Sinova smrt je oba strašno prizadela. Potem je umrla moževa mati in pred dvema letoma še on. In zdaj sem sama. Po možu dobivam ti- soč petsto novih din pokoj- nine. Saj bi šla k hčerki v dolino, pa ta gruntec ne mo- ran in ne morem zapustiti. Kaj bi hriibovske kmetije brez ljudi? Dvajset sem jih imela, ko sem prišla tu gor in zdaj jih imam petirfpetde- set. Žuljev, ki sem jih pusti- la na tej brežni zemlji ni moč prešteti. Vzljubila sem ta breg in, če bom le zdra- va, ga ne bom zlepa za- pustila. Rada bi popravila streho na hiši, na marofu, ra- da bi, da bi tamladi v dolini bolj pomagali, da bi spet ime- la živino v hlevu, pa da bi me večkrat obiskali, vsaj vnučki, če drugi ne utegnejo. Precej bolj živahno je zdaj, ko je PD Zabukovica zgradilo na vrhu tak lep dom. Saj se kar lepo razimiemo. Sicer mož ne bi društvu podaril zemlje. Zdaj pa bi radi tara- le, pri kozolcu zgradili par- kirni prostor, čujte, ali ni škoda te hribovske tišine? Kdor ljubi hribe in mir, naj tudi malo pešači. Res ne vem, kako se bomo zmenili. Jaz bi rada, da bi Mežnarje- va domačija ostala taka, ka- kršna je. Taka je moja želja. In upanje, da bi bile pri naši oblasti hribovske kmetije še trdneje zaščitene, je končala pripoved gospodrinja Anka in se malce zaskrbljeno zazrla globoko v dolino. DRAGO KUMER prejeli smo ODGOVOR KRAJEVNE SKUPNOSTI R. SLATINA Milemko Strašek je pod tem naslovom objavü v NT z dne 7. julija letos članek. Uvodo- ma piše »da so se spustili v nekoliko neroden spor« predstavniki Krajevne skup- nosti Rogaška Slatina, občin- sko komimalno podjetje (!!), skupščina občine. Zdravilišče pa da ob tem stoji več ali Dianj oh strani. čeprav imenuje spor za »za- pleteno enostavnost«, pa je nekatere bistvene sestavine razprave tako izmaličil, da je nepoučenega bralca do р>оро1- nosti dezorientiral. Oglejmo si to enostavnost, ^ pa je bila za pisca pretrd Občinsko komunalno Podjetje je zamenjal (domne- vamo) za Samoupravno ko- 'nunalno interesno skupnost ^ območje občine Šmarje Pi^ Jelšah. Le ta pa doslej ni biti z nikomur v spo- ^ saj še do danes ni bila Pravljena niti ustanovna Skupščina. Občinsko komu- ^Ino podjetje s sedežem v ^gaški Slatini, pa ni imelo «ûslej niti ne bo imelo v bo- nobenega neposrednega ^'«resa na uporabi turistič- ^ takse. Nihče ni predlagal, ^ ^j bi to podjetje zbiralo ^ svojem računu turistično kso in jo razdeljevalo med j^aviiišči Rogaško Slatino Atomskimi Toplicami. Drz- ^ Je tudi dezinformacija ti- dela članka, kjer pises da Zdravilišče Rogaška ЈЈ^ада stoji ob tem več ali Ij^j po strani. Stanje je od- j^o drugačno. Na seji Sveta Sup®^® skupnosti Rogaška atina dne 31. 5. 1977 in na ^зпки, ki ga je sklical v Slatini dne 30. 6. 77 j^^asetjnik IS Sob Šmarje st) "^^Išah tov. Mlakar Franc, ц^Ргау predstavniki Zdravi- še drugi diskutanti in nazorno priikazo- vali kakšne škodljive posledi- ce za kulturno počutje gostov v Rogaški Slatini in za eko- nomiko Zdravilišča bi imelo nameravano združevanje turi- stične takse med vire sred- sbejv Občinske samoupravne komunalne interesno skupno- sti. Zahtevali so, da- se mora turistična taksa, pobrana v Rogaški Slatini združevati pri Krajevni skupnosti, ki jo bo porabila za urejanje spe- cifične turistične komimale. Trditev, da je vse to goli formalizem lahko okarakteri- zira le popoln nepoznavalec vsebine in razsežnosti prob- lema. To ni le vprašanje for- malnosti, če turisit plača takso za boljše počutje, upo- rabila bi se pa za objekte na celem območju občine, ki nje- ga neposredno ne zanimajo. Zdravilišče bi pa moralo na- mesto tega (okoli 800 do 900.000 din na leto) nameniti dodatna lastna sredstva. Tovariš Strašek pripenja etiketo lokalizma tistim di- skutantom, ki so se zavzema- li za namensko porabo takse tam kjer je bila ubrana. Vprašamo ga, dali so imele lokalistični namen tudi določ- be zakonov, ko določajo, da spada turistična taksa krajev- nim skupnostim. Zakon o ko- munalnih dejavnostih pa omogoča alternativno mož- nost s tem ko določa, da se lahko ustanovi v mejah kra- jevne skupnosti posebna ko- mimalna interesna skup- nost če krajani ugotove, da interesi kraja niso zadovolji- vo zastopani v skupni občin- ski komunalni interesni skup- nosti. Pravico imamo na objek- tivne in stvarne informacije. Prvotni članek nas je močno oddaljil od te ustavne zapo- vedi in od razjasnitve tega v Rogaški Slatini zelo aktual- nega problema. KRAJEVNA SKUPNOST RCXÎAéKA SLATINA V poplavi dejstev in proti- dejstev v burnih razpravah (na žalost sicer zelo redkih), na sejah zborov skupščine občine Šmarje pri Jelšah je večkrat zelo težko zadeti v živo, razvozljavanje nekate- rih včasih docela preprostih problemov pa »trd oreh« (ne pretrd!). Zgodi se torej, da pisec nehote zamenja origi- nalni naziv institucije. Od tod torej Občinsko komunal- no podjetje za Samoupravno komunalno interesno skup- nost (ki pa bi bila lahko že ustanovljena). še enkrat: mar res ni vse- eno, kje se ta taksa zbira, če je le namen jasen — ali v vire občinske samoupravne komunalne interesne skupno- sti ali se združuje pri Kra- jevni skupnosti? Razumljivo .je, da b« ti- sti, na katerega na.slov sred- stva prihajajo, vodil o zbra- nih sredstvih natančno evi- denco in jih v takšni meri tudi posredoval tistemu, ki mu pripadajo, torej Zdravi- lišču. Če pa doslej ni bilo tako, je razumljivo, da se lahko kraje\Tia skupnost po- služi določbe zakona, ki pra- vi da se lahko ustanovi v mejah krajevne skupno.sti posebna komunalna interesna skupnost. Nihče ni p.roti temu, da bi Zdravilišče dobilo svoj de- nar, nasprotno, nujno je, da ga dobi in to natanko toli- ko, kolikor ga .je prišlo v blagajno. V katero, ni po- menibno. Vsi smo za čim hitrejši razvoj turističnih de.javnosti in uslug, ki ne- malokrat šcpajo. MILENKO STR/\ÄEK 4. stran — NOVI TEDNIK St. 32 — 11. avgust 19?)* poletne težave gospodinj ALI BO BESEDA MESO POSTALA — ZLASTI ČE JE NAPISANA Pred kratkim sem z znanko kramljala o zgodah in nezgodah gospodinj in razgovor naju je zapeljal kar sam od sebe v svet mesarjev in seveda — mesa. Kako čarobna beseda, boste porekli! Tako sem menila tudi jaz, dokler mi ni znanka povedala domala anekdoto iz ene od mesnic v okolici Celja. »Kupovala sem meso,« mi je pripovedo- vala, »in mesarja sem' prosila, naj mi nareže nekaj gove- jih zrezkov. Ko je zrezke zavil," pa me je vprašal: Tovari- sica, želite še kaj svinjskega ali morda telečjega mesa?« Znanki rada verjamem, da jo je mesarjevo vprašanje zadelo v živo. Le katera go- spodinja se lahko pohvali, da jo je mesar tako lepo ogovoril, kot mojo manko? Res, redke so tiste srečnice, saj gospodinje dobro vemo, kako težko je v današnjih časih priti do svinjskega ali (oh) telečjega mesa. Pouda- riti pa moram, da tako mi- slimo le me gospodinje, kaj- ti na drugi strani nam me- sarji vneto zatrjujejo, da meso — je! KOJ PRAVIJO MESARJI Da bi se na lastne oči pre- pričala, kako so celjske mesnice založene z mesom, sem se podala kar^v njihovo kraljestvo in v njüi poiskala mesarje. Najprej sem stopi- la ▼ Hmezadovo poslovalni- co v Linhartovi alici (mesni- ca &b tržnici) in prosila tam. kajšnjega poslovodjo Milana Terbovca naj mi pove, kako so pri njih založeni z me- som. Tovariš Terbovc je de- jal, da je njihova mesnica zelo dobro založena z gove- jim mesom, nekoliko manj s svinjskim (dobijo ga le 40 odstotkov od količine govedi, ne), s teletino pa da je pre- cej slabo. Teletine da ni za- radi neurejenih cen, mi je dejal tovariš Terbovc in da tudi če bi bila, je gospodi- nje ne bi kupovale, povedal je še, da je tudi z drobovi- no tako-tako in da ima Hme- zad veliko preveč posloval- nic oziroma mesnic, da bi jih lahko vse založil z ustrez- nimi količinami mesa. Tako tovariš Terbovc. V tihem upanju sem se podala v naslednjo mesnico, v Centrovo samopostrežno trgovino na Otoku. Tam mi je mesar Janko Kos zelo pri- jazno razložil, kako je pri njih z mesom. Iskreno je de- jal, da so težave tako s svinjskim, kot tudi s teleč- jim mesom in drobovino. Da so gospodinje zelo nezado- voljne, mi je povedal, in ve- likokrat ogorčene zato, ker ni mesa. »Poznam žensko,« je dejal tovariš Kos, »ki ima doma bolnega moža in veno- mer išče teletino, da bi jo skuhala zanj. Pa je, žal, ne- dobi. 2enska se je zadnjič zaradi tega dobesedno razjo- kala pri meni.« Se naprej mi je mesar Janko Kos povedal, da dobijo v njihovo mesnico tedensko okrog 1000 kilogra- mov govedine in okrog 250 kilogramov svinjine. Teletine pa seveda dobijo odločno premalo. »Najhuje pa je to, ker je poletje sezona za svinjsko meso, ker ljudje рк)- gosto pečejo na žaru, pa je ni. Ko bo sezona minila, bo- mo v mesnici gotovo imeli dovolj svinjine!« Tretja mesnica, v katero sem se podala, je bila tista v Tehnomercatorjevi velebla- govnici. Tam mi je mesar Karli Malgaj povedal, da je mesa kar dovolj, da pa so pač določeni dnevi v tednu, ko ni mesa. Tako menijo mesarji. KAJ PA GOSPODINJE Seveda sem obrnila prvo plat medalje in povprašala za mnenje o založenosti ce. Ijskih mesnic z mesom tudi gospodinje. Olga Wercegnasi mi je kar direktno i>ovedala, da je ogorčena in jezna zato, ker ni mesa. »Saj nihče ne vpra- ša za ceno! če bi bilo me- so, bi ga tudi kupila!« In ob koncu je pribila, da je pretekli petek tri ure čaka- la na svinjino — zaman! Pred nosom so ji prodali še zadnji kos! Marica Gombač je bila za- radi mesa bolj žalostna kot ogorčena. Doma ima nam- reč tri bolnike, ki bi jim pravzaprav morala kuhati predvsem telečje meso, pa ga seveda ne dobi. »Ne gle- de na ceno bi kupila teleti- no, če bi le bila,« mi je de- jala. Doroteja Klukej je na mo- je vprašanje skomignila z rameni in dejala, da meso pač včasih je, včasih ga pa ni. Kdo bi razumel te me- sarje? Ko bi imeli vsaj dro- bovine dovolj, če že ni svi- njine in teletine! BESEDE, BESEDE Tako je torej z mesom v celjskih trgovinah. Meso je in mesa ni. Kdo bi vedel, kaj je res? Zagotovo pa vem, da se veliko gospodinj vozi po meso v žalsko Namo (tam se je tudi dogodila pri- jetna zgodba moji znanki, ki sem jo opisala v uvodu), v Vojnik, v Laško in celo v Loče pri Slovenskih Konji- cah Kaj je torej z mesom v Celju? So meso le besede? če so, potem lahko samo upamo, da se bo uresničil svetopisemski izrek: In bese. da je meso postala ... DAMJANA STAMEJČIČ pred začetkom šole KAKO JE S KNJIGAMI? KNJIGARNE SO DOBRO ZALOŽENE Pred pričetkom šolskega leta starše venomer skrbi, ali bodo lahko kupili vse knjige, ki s:> predpisane po učnem načrtu za posamezne razrede. Zato danes objav- ljamo podroben program šolskih knjig, ki so potrebne za pouk učencev od prvega do vključno četrtega raz- reda. Program za peti, šesti, sedmi tn osmi razred bo- mo objavili v prihodnji številki. I. RAZRED: Gerlanc, Savli, Winkler, Završnik: PRVO BERILO Dolgan, (jolli: 2E BEREM IN PIŠEM — delovni z»'e- zek Golii: SLIKOVNA STAVNICA Blažko, Cencič: MOJA IGRA JE DETX) — delovni zve- zek Tomič, Uršič, Vogrinc: MATEMATIKA 1 — delovni učbenik (knjiga je še v tisku, izšla bo predvidoma do začetka šolskega leta) II. RAZRED: Cvetko, Gerlanc, Savli, Winkler: ZVONEC KLIČE — berilo Kramberger: NAŠ JEZIK 2 — delovni zvezek Neunzig, Sorger: UČIMO SE MATEMATIKE II Uršič: RAČUNAMO DO 100 — delovni zvezek IIL RAZRED: Cvetko, Gerlanc, Jalen, Sivec, Savli, Winkler: DOBRO JUTRO, SONCE Neunzig, Sorger: UČIMO SE MATEMATIKE III Uršič: RAČUNAMO DO 1000 — delovni zvezek Oblak, Weber, Zerovnik: MOJ PRVI ATLAS IV. RAZRED: Cvetko, Gerlanc, Jalen, Sivec, Savli, Winkler: DREVO IZ ZEMLJE RASTE Jalen: NAŠ JEZIK 4 (knjiga je še v tisku) Tomšič: SPOZNAVANJE NARAVE Neunzig, Sorger: UČIMO SE MATEMATIKE 4 Uršič: RAČUNAMO DO MILIJONA Binter: SPOZNAVANJE DRUŽBE Kokol: PREK SVETA ODMEVA PESEM O knjigah, ki so potrebne pri pouku v višjih raz- redih, pa prihodnjič. jtt. 32 — 11. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 PiŠE TONE VRABL 2e v prejšnji številki Novega tednika smo na- j>ovedali »akcijo dvigala«. Zakaj ravno dvigala? Pred meseci ali tedni smo lahko prebrali, da je prišlo do večjih nesreč pri uporabi dvigal v Ve- lenju in Mariboru. Žrtve so bile ljudje, večinoma otroci. Na vso srečo po- dobnih težav v Celju, kjer imamo trenutno pri Stanovanjski samouprav- ni interesni skupnosti Ce- lje v upravljanju 56 oseb. nih dvigal, še ni prišlo. Tudi na upravi javne var- nosti so nam to potrdili. Prišlo pa je že do okvar dvigal, do česar pa bo po mnenju strokovnjakov za to področje prihajalo tu- di v prihodnje, kajti mar- sikje je DVIGALO NAJ- LJUBŠA IGRAČA, seveda pretežno za otroke. Ker pa vemo, da je ig- ranje s takšnimi igrača- mi nevarno, so strokov- njaki napisali tudi nekaj navodil, jih nalepili ob vsa dvigala, služila pa naj bi (navodila namreč!) ljudem v uporabo. Pamet- no uporabo! Dvigal bo vedno več, kajti vedino bolj gradimo hiše pod oblake. Danes si- cer delajo tehnično izred. no dopolnjena dvigala, ki pa se vseeno lahko zaradi NEPRAVILNEGA ali NA- SILNEGA ravnanja UTDorabnikov pokvarijo. Teh okvar bi bilo očitno mnogo manj, če bi vsi znali z dvigalom pravilno delati. Seveda pa še to ni toliko nevarno, kajti napaka se lahko odpravi, bolj problematično je, če 'ìride še do nesreče. Zato tudi ta zapis, da bi preko njega opozorili vse tiste, ki so odvisni od uporabe dvigal in seveda tudi tiste, ki k njim pri- hajajo na obisk. V Ce'îij tri vrste dvigal Ustanovili smo se pri Stanovanjski samouprav- ni interesni skupnosti v Celju, kjer je HINKO JORDAN koordinator za elektro strojne naprave, torej skrbi tudi za nor- nialno obratovanje dvigal, ki jih imajo pod svojo »komando« zaenkrat 56. Ste že imeli nesrečo z «ívígalom v Celju? Pri Stanovanjski samoupravni interesni skupnosti v Celju trenut- no skrbijo za 56 osebnih dvigal v rastočih stolpnicah, med katerimi po zadnjih pregledih ni bilo nobeno takšno, da bi ga bilo treba zaradi morebitnega ogrožanja varnosti potnikov začasno zapreti! »Ne.« Kakšna je problemati- ka dvigal v na.šem me- stu? »Mi se srečujemo s ркз- dobno problematiko, kot v vseh ostalih mestih, kjer imajo dvigala.« Kakšna je ta problema- tika? »Recimo, v začetku ni- so ugrajevali v stolpnice samo enega tipa dvigal, ampak več. To pa je ne- rodno za vzdrževanje, saj vsako dvigalo zahteva svoj pristop.« Koliko vrst dvigal ima- mo trenutno v Celju? »Tri vrste in to od Ra- de Končarja iz Zagreba, IMP (bivše Dvigalo) iz Ljubljane in David Pajič iiz Beograda. Prvih dvigal je okoli 80% drugih 15 in tretjih 5%. Prizadevamo si, da bi to razmerje ob- držali tudi v prihodnje.« Kako je s servisno služ- bo? »Z Rade Končarjem smo vzpostavili zelo dob- re kontakte. Sami imajo trenutno dva serviserja v Celju, kmalu pa bodo na- stavili še enega. Sicer pa nismo zagotovljen servis za vse tri vrste dvigal. V podjetju imamo knjigo, v katero vpisujemo vse okvare na dvigalih. Zjut- raj pridejo serviserji, po- gledajo v knjigo, se pod- pišejo in oddidejo na po- pravilo dvigal. Če tisti, ki ima pokvarjeno dvigalo, to takoj sporoči, bo dvi- galo tudi takoj popravlje- no. Prej ni bilo tako.« Tehnično pregle- dana vsa dvigala v Celju pred časom dvigala niso bila redno tehnično pregledovana in istočasno odpravljene mi- n-atume napake, ki so se pojavljale. Letos fe- bruarja so preko Inštitu- ta za vamo delo, ki ima svoje prostore v Maribo- ru, izpeljali tehnični pre- gled vseh 56. dvigal ter se istočasno z njimi do- govorili za redne šestme- sečne periodične preglede. Po februarskem tehnič- nem pregledu je vsako dvigalo dobilo svojo »diagnozo« z napakami, ki so jih vpisali v poseb- no evidenčno knjigo. Po- tem je nastopilo obdob- je, ko so začeli te napake odpravljati in prejšnji te- den so FK>novno prišli strokovnjaki iz Maribora na nov pregled. Zdaj mo- rajo biti dvigala popolno- ma brezhibna, »Nobeno dvigalo pa ni bilo takšno, da bi ga bilo treba za- časno zapreti oz. prepo- vedati z njim vožnjo, šlo je za minimalne napake, ki ne ogrožajo varnosti,« pravi Hinko Jordan. Koliko denarja ste že letos vložili v popravilo dvigal? »Vložili smo 250 starih milijonov din. Opravili smo tudi kompleten re- mont 11. dvigal, ki so v obratovanju že deset ali več let.« Vaše želje? »Da bi z letošnjim le- tom vso stvar dokončno uredih, kajti potem bo delo v prihodnje lažje.« Koliko stane remont enega dvigala? »15 do 25 starih milijo- nov. Toliko bo recimo stal remont dvigala na Trubarjevi 55 v Celju.« Človek pokvari dvigalo BRANKO DREMPETIĆ je vodja servisne službe »Rade Končar« v Celju: »Samo človek lahko po- kvari dvigalo! Izredno ve. liko primerov imamo, ko se vselijo v stolpnice no- vi stanovalci z otroki in prav za slednje je dviga- lo najljubša igrača, žal pri tem pogrešamo sode- lovanje staršev, da bi otrokom dopovedali, ka- ko naj ravnajo z dvigali oz. bi jih morali sami spremljati v dvigalo. Na- vodilo za uporabo so, žal pa se jih zelo malo drži. Zato tuidi prihaja do okvar.« FRANC ČURIN tudi skrbi za dvigala: »Vsak je pripi'avljen kritizirati na- še delo, o tem kako pa sami skrbijo za dvigala pa je posebno poglavje. Tehnika je tehnika in ta- ko jo je treba upošte- vati.« VINKO ŠxMIT: »Resnič- no so problem ljudje, ki mislijo, da lahko z dviga, lom delajo, kakor se jim zljubi. Mislim pa, da bi morali skrbeti še za ne- kaj. Ko se ljudje vselju- jejo v nove stolpnice so zlasti v težavah tisti v višjih nadstropjih. Vse morajo znositi sami! Za- kaj takrat ne bi bilo vod- je za »rokovanje« z dvi. galom, tako da bi ljudje ob nadzorstvu določene stvari zvozili do stano- vanj? Takšno službo že imajo baje v Zagrebu in zakaj je ne bi mogli orga- nizirati tudi pri nas. Vsak bi rad »odrinil« tisti do- datni dinar. S tem bi ve- liko pridobili. Stene na hodnikih se ob- nošenju artiklov za stanovanje ne bi poškodovale, ljudje se ne bi utrujali...« FRANC ČURIN: »Po dvi-galnih kabinah se vo- zijo z miniaturnimi kole- si, odmetavajo »čike«, lo- purtajo z vrati, lomijo ta- ster j e ... čudni so ti od. nosi.« HINKO JORDAN: »V jesenskem času bomo pri- pravili za vse, ki bodo skrbeli za dvigala tam, kjer so, tečaje in bo pre- ko celjske Delavske uni- verze. želimo, da bi tudi to pripomoglo k varnejši vožnji in manjšim okva- ram.« se bi lahko pisali o ce- ljskih dvigalih. Sklenimo z mislijo, da se tehnika sama ne more pokvariti, pokvari jo lahko samo človek. In prav bi bilo, da bi prav človek za to še bolj skrbel, saj bo s tem varoval tudi sebe in zmanjševal stroške popra- vil. Sicer pa, treba si je prebrati in UPOŠTEVATI navodila, kjer med dru- gim v točki »devet« piše: »SPOŠTUJ OPOZORILO OSKRBNIKA DVIGALA, KI ODGOVARJA ZA TVO- JO VARNOST PRI UPO- RABI DVIGALA!« To navodilo bi dopolni- li samo v toliko, da tudi brez oskrbnika, ki ne mo- re biti navzoč ob vsaki vaši vožnji, skrbite za to SAMI! Zavedajmo se, da dvi- gala niso igrača (velja tu- di za starejše, ne samo otroke!), ampak prijK)- moček za hitrejšo in laž- jo p>ot do ali iz stanova- nja v visoki stolpnici, ka- terih pa bo — žal — ved- no več. V,si bi radi gor, vsi bi radi dol. Sodobna pot poleg »starih« počas- nih stopnic je dvigalo! v vinski gori s KOLOM NA PTICE Kaj vse si ljudje ne izm> j slijo, da bi čim lepše in čim udobnejše živeli v svojem kraljestvu? Tako je recimo Hildi Dobovičnik prišlo na pamet, da ji ob preletu la- stovke s sosednjega zadruž- nega doma blatijo belo fasa- do na njeni hiši! In lepo je naročila bratu, naj sklati vsa lastovičja gnezda z mladiči vred, da bi pač njena fasa- da tudi v prihodnje ostala snežno bela. Sporočilo o tem neljubem dogodku s pticami nam je sporočili naš stalni sodelavec Lojze Ojsteršek: »Naš vratar v REK Ved- senbah mi je pjovedal, kaj se je zgodilo v Vinski gori. Ta- koj sva se s predsednikom Društva za varstvo in vzrejo ptic šaleške doline Jožetom Volkom namenila na omenje- ni kraj, kjer sva tudi sreča- la Hildo Dobovičar, ki je de- janje priznala.« Jože Volk: »Naredili smo zapisnik in ga p>oslali posta- ji milice v Žalec ter seveda našemu republiškemu dru- štvu v Ljubljano.« Soseda žerdonerjeva: »De- lam na zbirni pyostaji mleka v zadružnem domu. Vsako jutro grem na delo in to. krat sem opazila na tleh vse polno lastovičjih gnezd in majhnih lastovk. Pobrali smo jih in odnesli v stanovanje, vendar se jih je malo rešilo. Dolgo nisem mogla verjeti, da so ljudje takšni. Veste, otroci so jokali, ko so to vi- deli in slišali.« Stolčenih je bilo okoli 50 gnezd in če sta bila v vsa- kem samo po dva mladiča ... žalostna računica! Neverjet- .na! Informacijo smo preverja- li tudi na Postaja milice v Žalcu. Oglasil se je pomoč- nik komandirja Hribernik: »Zapisnik društva smo dobii- li. Naš miličnik si je ogle- dal kraj dogodka, fotografi- ral, zbral podatke. Dogodek je resničen. Ves primer Ixv mo predali sodniku za pre- krške. Pa pravijo, da lastovke gnezdijo tam, kjer so dobri ljudje. Vse kaže, da so se še ptice 2!motile ... TONE VRABL dvojni pomor rib PRVIČ - SAVINIA že v prejšnji številki No- vega tednika smo na kratko poročah o i)omoru rib v Sa- vinji v bližini celjske mle- karne. Kljub temu, da vzor- ce zastrupljene vode in mrt- vih rib še niso dobili iz ana- lize v Ljubljani, lahko do- damo nekaj podatkov, kate- re smo pri prvi informaciji zaradi kratko odmerjenega časa izpustili. Pri tako imenovana »Lunovd jami« je lovil ribe Alojz Kri- žan, ki je okoli 14.30 ure opazil v vodi sumljivo obna- šanje rib, ki so začele pogi- njati. Vzel je nekaj rib, isto- časno pa naročil Francu Po- laku, naj obvesti o tem pred- sednika (Celjske ribiške dru- žine Franca Vitanca. Ta je takoj sestavil komisijo, ki je odšla na kraj dogodka ter vzela štiri vzorce vode in ribe. Komisija si je ogleda- la zastrupljeni del Savinje in ugotovila, (po zapisniku — op, p,) »da na predelu od iztoka odpadne vode ka- nala Mlekarne v Celju in ne- kaj pod sotočjem Ložnice s Savinjo ter v širini popreč- no približno pet metrov ni nobene žive ribe.« Poginilo je okoli 15 tisoč komadov različnih rib, pred- vsem mladic podusti, mren, klenov in postrvi. Škoda: osem starih milijonov din. Seveda pa bo ta škoda še večja, saj v Savinji nekaj let ne bo rib in tudi novo vlaganje stane. Samo nekaj dni za pomo- rom rib v Savinji je sledil nov udarec v naših vodah, tokrat v gojitvenem ribniku št, 5 na Blagovni v neposred- ni bliKini Celja. Po poročilu UJV Celje naj bi v soboto (6. avgusta) med 16 in 18 uro dva približno dvanajstletna otroka odprla pretok ribni- ka. iz kater^a je stekla vo- da v Voglajno, z njo pa se. veda tudi riibe, ki so pogi- nile. Otroka sta se po dogod- ku verjetno prestrašila in zbežala. Neljubi dogodek je prvi opazil zaposleni ribogo- jec Edo Koprivnik, ki je med tem odšel na kosilo ali kam drugam, skratka ni ga bilo tam, ko se je to zgodilo. Poskušal je pretok zapreti, istočasno pa je odprl tudi drugega, da bi iz zgornjega ribnika pritekla voda v iz- praznjenega. žal je feo. misijo v soboto zvečer pre- hitela noč, tako da niso uspeli ugotoviti \4se nastale škode. Vrnili so se v nede- ljo dopoldne. Franc Budin, ki je zaposlen pri celjsM ri- biški družini, je po telefonu povedal; »Pogled je bil strašen. Vsei>ovsod je bilo belo kot sneg. Zal pa ni bU sneg, am- pak mrtve ribe.« Koliko rib je takrat pogi- nilo? »Po zapisniku 15500 mladic, 2000 belih amurjev, 1500 smu- čev itd.« Škoda? »Okoli 24 starih milijonov din.« To je drug težak udarec za celjske ribiče v zadnjem času. V tem primeru je vprašanje, kaj bi bilo, če bi bil ribogojec navzoč? če je že šel na koeUo ali kam drugam bi si moral najti ustrezno zamenjavo! Kako je urejena pregrada, da jo lah- ko dva fantiča sama odpre- ta? Zal so lepe besede o var- stvu okolja razletijo kot miL ni mehurčki, ne najdemo pa »streliva« da bi razgnali in zatrli vse tiste, ki jim je kaj malo mar v kakšni »gnojni jami« živijo. Dva primera, dva opomina. Kje si, človeška vest? TONE VRABL 4. stran — NOVI TEDNIK St. 32 — 11. avgust 19?)* celjski zbornik 1975—76 PO SHOJENIH STEZAH 574 STRANI O ŽIVLJENJU CELJSKEGA OBMOČJA Spet je pred nami Celjski zbornik, ena najre^ejših to- vrstnih publikacij v Jug-osla- viji. Doslej je izšel že šest- najstič in nam na svojih stra- neh prinaša vrsto prispevkov, ki so neposredno vezani na življenje in delo celjskega ob- močja. že po tradiciji velja poljudno znanstveni pristop prispevkov v CZ za dragoce- no gradivo, ki ga najdemo v mnogoterih študijah kot na- vedeni vir uporabljene litera- ture pri določenem študij- skem delu. Pomeni torej, da je vsebina Celjskega zbor- nika z vsakim novim letni- kom dragocen delček več v rafsprostranjenem mozaiku in- formativnega in poljudno- znanstvenega gradiva. In kaj nam prinaša šestnajsti CZ: Uvodni prispevek je delo književnika Frana Roša in govori dveh celjskih kultur- nih tednih (1938, 1939). CZ pripravlja tudi bibliografijo . Frana Roša, ki bi jo moral prejeti naslednje leto za svo- jo osemdesetletnico. Toda la- ni 22. avgusta je umrl in CZ jo bo objavil kot zvestemu dolgoletnemu sodelavcu v spomin. Kustos Muzeja revolucije v Celju Lojze Požun obširneje piše v prispevku »Zakaj leta 1942 ni bila ustanovljena IV. grupa odredov.« Prispevek je posvečen Stanku škalerju, zgodovinarju in raziskovalcu Kozjanskega. Avtor v svojem pisanju posega tudi v ptuj- sko okrožje in v Prekmurje. Emil Lajh, pravtako kustos Muzeja revolucije v Celju je napisal »Pregled nekaterih najpomembnejših stavk v Ce- lju in okolici med obema vojnama.« Bruno Hartman, dr. lite- rarno zgodovinskih znanosti, v Celju pred leti upravnik gledališča, kritično pretresa literarne upodobitve o Mli- naiijevem Janezu. Milan Natek z Geografske- ga instituta SAZU Ljubljana, piše o nekaterih družbenoge- ografskih značilnostih v raz- voju hmeljarskega območja Spodnje Savinjske doline. Novejše stanje prebivalstva Gornje Savinjske doline je prispevek Draga Mezeta, dr. geografskih zaianosti pri ge- ografskem institutu SAZU Ljubljana. Dr. Anton Sore, že dolgo- letni sodelavec CZ tokrat piše o ).'Demografski stmkturi vi- tan j skega podolja.« Višji gozdni tehnik Alojz Mušič je prispeval zanimivo pisanje o celjskem gozd^ v Pečovniku. Avtor odkriva na- ravo okolje industrijskega Celja. Drugi prispevek dr. Antona Soreta govori o »Tektonskem potresu na voglanjsko-sotelj- skem področju leta 1974.« Ne- kakšno nadalje\'anje za po- polnejšo sliko tega potresa govori prispe\fek inž. Henri- ka čmaka o »Potresu na Ko- zjanskem junija 1974« in ško- di na stavbah ter njihovi ob- novi. Profesor Janko Orožen, naj- starejši sodelavec CZ in avtor Zgodovine Celja in okolice, I. in II. nam tokrat v svojem pisanju pripoveduje o »Celj- skem zlatarstvu od prvih za- četkov do viška v Zlatarni.« Pravtako" piše profesor Janko Orožen o »Tovarni emalijira- ne posode v Celju od leta 1894 do 1945. O »Ostankih zahodne nekro- pole rimske Celeie« piše arhe- ologinja Vera Kolšek iz Po- krajinskega muzeja v Celju. »Pričevanja zgodovinskih vi. rov o gradu Celje« piše dr. umetnostnozgodovinskih zna- nosti iz Zavoda za spomeni- ško varstvo v Celju Ivan Sto- par. MU^na Moškon, kustosinja pokrajinskega muzeja v Celju je avtoricakar treh zapored- nih prispevkov in sicer o »Srednejveškima prstanoma v celjskom muzeju,« o »Posli- kani skrinji v celjskem muze- ju« in o»Upodobitvah naselij in stavb s celjskega področ- ja« (nadaljevanje kataloga v celjskem muzeju). Sledi prispevek Lojzeta Umeka, konsen'atorja Pokra- jinskega muzeja iz Celja o ja- tagani', oziroma o čiščenju z ultrazvočno in dodatnimi me- todami, ter zaščiti tega stare- ga orožja. Prof. Jože Zupančič, ravna- telj Gimnazije Celje piše o »Nekaterih značilnosti dela na osnovnih šolah v celjski občini.« Dr. iur. Aleksander Hrašo- vec iz Skupnosti socialnega zavarovanja Celje piše o »Zdravstvenem varstvu in za- varovanju po ustavi iz leta 1974.« Dr. med. Franc Planinšek je prispeval zapis o »Razvoju javnega zdravstva v Celju.« Prof. France Jesenovec Je ob stoletnici rojstva Milana Pajka pripravil krajšo vse- binsko analizo pajkove ro- mantične igre Mlada Zora. Sledi prispevek prof. Gu- stava Grobelnika, ki govori o »Nagradah Slavka šlandia v letih 1972 do 1976.« Četrti prispevek Milene Moškon v tem CZ nosi na- slov »Stalna razstava umetno- stnega in kultui-nozgodovin- skega oddelka Pokrajinskega muzeja v Celju. Za tem sledita spet dva pri- spevka prof. Gustava Grobel- nika in sicer najprej o odli- kovanju — redu dela za Ko- morni moški zbor in drugi, ki govori o »Celjskem godal- nem orkestru od leta 1970 do 1976.« Na zaključku je o »Novih kakovostih zdraviliških po- nudb na celjskem turisti- čnem področju« pisal magi- ster ekonomskih znanosti Lu- dvik Rebeušek iz šolskega centra za blagovni promet v Celju. Pred nami je torej obilica zanimivega branja, vrsta do- kumentov in pričevanj, ki nas bodo še dolgo spremljala. Naj ob zaključku poudarim še željo uredništva (Anton Aškerc, Jože Gluk, Gustav Grobelnik, Stane Koželj, inž. Darko Maligoj, Stane Mrvič, Vlado Novak —- odgovorni urednik, dr. med. Franc Pla- ninšek in inž. arh. Jure Sa- dar), da bi v prihodnje bil zbornik še bolj odprt in da bi zajemal še več tem s po- dročja gospodarstva, ekologi- je, da bi imeli več stikov z raziskovalno skupnostjo itd. Bralec morda nehote pogreša v takšni publikaciji kot je zbornik tudi pisanje o najve- čji slovenski in eni najve- čjih jugoslovanskih filmskih manifestacij v Celju — o te- dnu domačega filma (letos 5 let!), o novejših založniških prizadevanjih na celjskem območju. Tokrat pogrešamo tudi besedo o Slovenskem ljudskem gledališču, ki je ra- vno v zadnjih dveh — treh letih doseglo nekaj viškov v jugoslovanskem gledališkem življenju. Tudi ne bi bila naj- brž odveč beseda o amater- skem gibanju celjskega ob- močja, ki je v nekaterih deja- vnostih preseglo meje diletan- tstva in je vredno omembe. Najbrž bo to v prihodnje še postalo del vsebine CZ, ki je dragocen dokument naše pre- teklosti in sedanjosti. DRAGO MEDVED CVET 1001 NOCI To je eden najbolj znanüi filmov že pokojnega ita- lijanskega režiserja Piera Paola Pasolinija. Z njim je skušal obuditi najbolj spome pripovedke iz arabske zakladnice zbrane v knjigi 1001 noč. Pustimo razmiš- ljanja o tem, kaj ga je vodilo pri njegovem razisko- vanju spolnosti »po arabsko« — želja izpovedati nekaj, kar je človeštvo sramežljivo skrivalo, ali težnja po učinku — komercialnosti. Vsekakor film ni izzvenel najbolje. Koncepcijsko ni jasen, zgodba pogostoma uhaja s tankih vajeti in konec koncev se vse skupaj konča le pri spolnosti, ki prikazana z nekritičnim očesom liladne kamere deluje nmogo preveč (xJbija- joče, da bi bila vsaj zanimiva. Je pa šokantna, še zlasti v sceni zadovoljevanja z zlatim falusom izstre- ljenim iz loka. Prej komercialno, kot umetni.ško 2Kmimiv film je »Cvet 1001 noči« in le kot takšnega se ga tudi splača videti. ZENA NEDELJE je zanimiv francoski film, ki v dobri meri uspe biti več kot le kriminalka z vsemi svojimi prvinami. Umor in iskanje morilca je le kulisa, za katero režiser spret- no razgalja slabosti italijanske visoke družbe. Z ironijo prikazuje snobizem, pa tisti veliki praioii nič, ki ga za seboj vleče visoka torinska družba. Do- volj humorja, dobra igra protagonistov (Marcello Ma- stroianni, Jaxîqueline Bisset in Jean-I.uis Trintignan), napet razplet in prav prisrčne, ironično obarvane sce- ne so dovolj, da je fílm lahko tudi več kot le zabava. Pa četudi sam po sebi film />žena nedeJje« le ne meri tako visoko, BRANKO STAMEJČIČ OSNOVNA ŠOLA ŠENTJUR PRI CEI>JU razpisuje prosta delovna mesta treh snažilk Posku.sno delo traja tri mesece. prošnje pošljite ravnatelj, stvu osnovne šole Šentjur pri Celju v 8. dneh po ob- javi razpisa. dürerjev bakrorez v celjskem muzeju 4 ČAROVNICE ALI 4 GRACIJE I'IŠE MILENA MOŠKON V »Celjski zbirki starih grafik je shranjenih več grafičnih listov Albre- chta Dürerja (1471—1528 Nürnberg). Med temi so odtisi z originalnih leso- reznih in bakroreznih plošč in tudi sta- re kopije raznih avtorjev, ki so ustvar- jali istočasno z velikim mojstrom ali p>a kasneje, zlasti že v 17. in 18. sto- letju. Najzanimivejše izmed teh listov, je celjski muzej že večkrat občasno razstavil, ne samo v Celju, pač pa tudi v raznih krajih Slovenije in Jugo- slavije. Povsod so prav te Diirerjeve grafike vzbujale vehko zanimanje, saj se je večina ljubiteljev grafičnih umet- nin zavedala, da pii nas niso možna vedno in povsod srečanja in spoznava- nja mojstrovin, kakršne običajno ču- vajo le svetovni muzeji in grafični ka- bineti v tujini. Diirerjeve grafike so zanimive iz umetnostnega in kulturnozgodovinske- ga vidika. Nudijo informacijo o likov- ni obra^Tiavi mojstra renesančne umet- nosti — njegovo poznavanje anatomije, perspektive, kompozicije, učinkovitosti svetlobe in sence ter drugo. Seznanja- jo pa tudi z avtorjevim obvladovanjem risbe in grafičnih tehnik lesoreza ter bakroreza. Poleg tega pa predstavlja- jo bogate pripovedi o življenju in obi- čajih tedanjega časa v osrčju Evrope. Vsak list ima svoj historiat in iz- raža svojo, z renesančnim duhom pre- žeto vsebino. Ta nam je pojasnjena z naslovom, ki jih je dal grafikam Dü- rer sam. Pri preučevanju celjskih listov pa sem ugotovila, da je edino bakrorez, ki predstavlja štiri gole žene, ostal brez originalnega avtorjevega naslova in, da je evidentiran pod večjimi oz- nakami, ki dopuščajo dokaj različno razumevanje vsebine motiva. Glavni naslov lista je »štiri čarov- nice«, sledijo pa mu še »štiri gracije«, »Parisova sodba« in »štiri Sibile«. Dürer je predstavil prizor v pro- storu z različnimi nivoji ob pogovoru štirih stoječih golih žen, katerih fri- zure in pokrivala prikazujejo del te- danje ženske noše. Dve ženi sta s hrbtom obrnjeni proti gledalcu, drugi dve pa stojita frontalno. Ena izmed njih ima na glavi lovorov venec, druga pa ima pred seboj ogrinjalo. Na tleh ležita človeška lobanja in neka kost. Od strani, levo spodaj zre iznad pla- mena hudičeva gla^a. Iz stropa visi krogla z letnico 1497 in črkami O. G. H, ki še do danes niso povsem pojasnjene. Razlagajo jih kot »O Gott hüte« — bog nas varuj (čarovnic in gracij), »Obsidium generis humani« — bič človeštva ali celo »Offenes Gäste- Haus« — odprta gostilna. Pomislili so celo že na možnost zamenjave črke H z m, da bi dobili naslov »Omnium gentium matres« — matere vsega člo- veštva. Predvidevajo tudi, da bi viseča krogla lahko predstavljala v tem slu- čaju sadež, ki je v pomoč porodnicam. In umetnina sama? Leto 1497 sodi v zgodnja leta Dürerjevega ustvarjanja in r\mo štiri čarovnice so njegov prvi datirani bakrorez. Zato je razumljivo, da je možno zaslediti na grafiki še previdno isknje, zlsti v risbi in tu in tam tudi modelaciji. Enako je z ana- tomsko obravnavo ženskega telesa, ki kaže šele težnjo k skladnosti in takrat- nemu lepotnemu idealu, kakršnega je znal mojster v svojih kasnejših delih čudovito likovno uresničevati. Interpretacije Dürerjeve grafike so vsekakor zanimive, iz njih veje rene- sančna miselnost resničnega življenj- skega razpoloženja med ljudmi teda- njega Nürnberga... In ta vsebina je ostala aktualna skozi vsa stoletja in je živa tudi danes v določenih četrtih tega mesta, kjer je dosti odprtih hiš in kjer mrgoli vse polno nevarnih čarovnic in nešteto vabljivih gracij. Celjski list Albrechta Dürerja »štiri čarovnice« je možno videti le na ob- časnih razstavah. s. jagodic v rogaški NOVA TEHNIKA OB NEKi RETROSPEKTIVI Vse do prvih dni septembra bo v pivnici Zdravilišča Ro- gaške Slatine odprta razsta- va akademskega slikarja in šmarskega rojaka Staneta Jagodiča. NT je že večkrat pisal o delu tega liko\Tiega ustvarjalca, ki je bil pobud- nik za ustanovitev mednarod- ne likovne grupe Junij, ki je imela pred šestimi leti v celj- skem muzeju revolucije svojo krstno razstavo s štirimi av- torji, danes pa jih šteje pre- ko trideset s celega sveta. St-ane Jagodič je preko srednje šole za oblikovanje in akademije za likovno umetnost v Ljiibljani poča- si preraščal osnovna spozna- nja upodabljajoče umetnosti in se skozi nove pristope, mnoga razmišljanja in zasle- dovanja sodobnih svetovnih likovnih tokov, počasi pribli- ževal svojskemu pristopu do takšnega obravnavanja pro- blemov današnjega časa, s kakršnim je lahko največ skozi sebe povedal tudi dru- gim. Omenjena razstava v Roga- ški Slatini (njegovo drugo вгеСалје s tem razstavnim prostorom, kjer sta vztrajno prisotni Delavska univei-za in Kulturna skupnost Šmar- je pri Jelšah) je v bistvu ret- rospektiva Jagodič-evega dela, saj nas seznanja s svojimi prvimi perorisbami. že v njih se vidi dobršna mera risar- skega znanja in skozi po- znejša prizadevanja v dru- gih tehnikah tudi osnovni motto Jagodičevega slikar- stva. Močno angažiranega ga vidimo kmalu v karikaturi, nato v svetu fotografije, kjer s posebnimi dokimientami- mi pristopi registrira pojave današnje družbe in nadreali- stično izpoveduje svoj odnos do teh pojavov. Najbrž je ni tehnike, v kateri se ne bi poskusil soočiti tudi z vse- binskimi vidiki pripovednih oblik, kot jih vsebuje ravno slikarstvo. Preko opredmete- nih kolažev nas pot pripelje do najnovejše tehnike — do spray-gramov. Razstavil jih je ravno toliko, da lahko tudi laični opazovalec razbere čistost in neposrednost zna- čilne Jagodičeve likovne pri- povedi, metode, če že hoče- mo. Ni opustil tudi njemu značilne iskrivosti, ki se od- raža v razporeditvi prikaza- nih simbolov, v kompozicijski igrivosti, a vendar urejenosti in ne nazadnje tudi v drz- nosti in uigranosti barvnih kombinacij, ki največkrat slonijo na silno modemi kombinaciji modro zelene, rdeče sive in še katere. Skratka, pred nami so pre- izkušene podobe novih pri- jemov, ki jih sodobno razis- kovalno delo nujno prinaša in obenem govori v prid av- torju s stališča neumornega iskalca in potrjevalca svoje- ga lastnega dela v odnosu do drugih. To nenehno primerja- nje in skozi številne razstave preverjanje z javnostjo, pa je Jagodičevemu delu že že- lezni repertoar in kot tak j« lahko tudi vstopil v svetov no areno likovnikov, o čemel pričajo podatki, navedeni ^ njegovih številnih katalogih ki dokumentirajo delo ust- varjalca. Razstava v Rogaški Slatin je samo dokaz več, da in^^ slovenska likovna umetnost ^ svojih vrstah resnega zastop nika tiste dejavnosti, skoi katero (in stopnjo njene ka kovosti) se meri moč in ve ličina družbe, ki to umet nost živi. Minuli petek je bil otvoritvi tudi literarni večei ki so ga izvedli Neža Maurer Milenko Strašek in Svetlai^ Makarovič. DRAGO MEDVi3 jtt. 32 — 11. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 VOKALNI KVARTET FRANKOLOVČANI ^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^^^ 8 E ^^ ^ ^^ ZA ZVESTO OHRANJANJE STARIH LJUDSKIH PESMI Pri nas je malo vokal- nih skupin, ki bi vztrajale skupaj pet ali več lei. Ma- lo je tudi skupin, ki bi iz- recno gojile lepo staro ljudsko pesem in pri tem pazile na ohranjanje tiste- ga glasbene.ga blaga, ki po- časi tone v pozabo pa če- prav si tega zaradi svoje naravnosti in zraslosti iz zemlje ter njenega življa ne zasluži. Eden izmed takšnih vo- kalnih kvartetov, ki sku- paj prepevajo že deset let in ki mu je prvo ohranja- nje stamih ljudskih pesmi je kvartet Frankolovčani. Že samo ime pove, da so fantje s Frankolovega, saj so b.li tam vsi štirje rojeni. Zdaj so razkropljeni po ra- znih krajih, vendar jüi pe- sem še vedno druži. Nekaj krivde za tako dolgo vza- jemno sodelovanje je brez dvoma tudi v njihovi so- rodstveni povezanosti, ven-- dar o tem kasneje. EDO ŠIBANG je zapo- slen v žalski veleblagovni- ci N-AMLA, v ansamblu pa skrbi zlasti za reševanje finančnih -vprašanj. Nje- gova najljubša pesem ¡e »Kje so tiste stezice«. RADO PINTER dela v celjskem TEHNOMERK TORJU, v kvartetu skrbi vsak popoldan za priprn- vo notnega materiala, naj- raje pa poje »Dekle, kaj si tak žalostna!« TONE GREGORC si slu- ži novce v TKI v Vitanju, fantje so mu zaupali orga- nizacijske posle, najraje pa zapoje »Nocoj pa oh nocoj« pa čeprav te pesmi kvartet drugače nima v svojem programu. VALDI PODJAVERSEK je zaposlen v Mizarstvu Skala v Slovenskih Konji- cah kot mizar in poprav- lja vse, kar je treba po praviti, njegova pesem pa je »Domača hiša«, ki je — tako pravi »ta prava fran- kolovska pesem«. Je ena izmed prvih, ki so se jo naučili in tudi samostojno zapeli na plošči ansambla Viki ja Ašiča. Vaje imajo dvakrat te- densko in to kombinirano v Celju in na Franko! o- vem. V začetku so v glav- nem nastopali na manjših prireditvah, pripravili pa so tudi nekaj koncertov, štirikrat so že nastopili na popularniii koncertih iz naših krajev, ki jih po- sreduje tudi radio Ljub- ljana, odskočna deska pa jf; bil nastop na odaji Po- kaži kaj znaš leta 1972. Vsako leto se udeležijo tu- di srečanja »od kvartetov do sekstetov«. Prvo takš- no srečanje je bilo v Cmi na Koroškem, drugo v Mo- ravskih toplicah, letos pa bo novembra v Velenju. S svojim petjem so že po- magali zmanim narodno za- bavnim ansamblom Triu Francija Zemeta iz Vojni- ka i)a Vikiju Asiču iz Cel- ja in v zadnjem času Ve- selim Libojčanom iz Liboj. Trenutno Imajo naštudira. nih 40 pesmi, pravijo pa. da je študij vsake nadalj- ne bolj zahteven. Kvartet Frankolovčani; »Naš preoram bazira na starih, ljudskih pesmih, ki tonejo v pozabo in jih sa- mi prirejamo. Veliko nam pomaga stara mama, ki ima že 80 let, vendar zna mnoge stare pesmi. Tako iih zapoje, mi jih posna memo, priredimo, nauči- mo in — pojemo. Formal- ne glasbene izobrazbe si- cer nimamo, važno pa je, da imamo vsi dober po- sluh. Eden drugemu poma- gamo.« Trenutno so samostojna sekcija Turističnega druš- tva Frankolovo, v zadnem času pa dokaj uspešno po. maga tudi tanikajšnja kra- jevna skupnost. Ob letoš- nji lO-letnici bodo pripra- vili zadnjo nedeljo v sep- tembru na Frankolovem velik koncert, kamor so povabili tudi tri ansamble —. Zemeta, Celjski instni- mentalni kvintet in Vesele Libojčane. Edo: »Kljub temu, da smo vsi zaposleni pa ima- jo v kolektivih tudi po- sluh za naše prepevatije tn nam ne delaj<3 težav pri nastopanju! Rado: »Zato smo tudi pripravljeni nastopati, pe- ti .lj boleče, pa je po- jasnilo k sliki češ, da spijo tudi v predalih. Slika je bi- la posneta brez moje ved- nosti, ker bi drugače lahko že takoj pojasnila, da ti spod- nji prostori v kuhinji, ki so obloženi z blazinami niso na- menjeni spanju ampak igra- nju, v ta namen imam oblo- žen tudi del tal in pro- •stor pod mizo. Otroškega čebljanja, vrišča, .smeha pa včasih tudi joka je v izobilju, samo ne v času, ko gredo otroci spat ali že spijo. Dragim bralcem samo to- Liko v ^pojasnilo. Vem, da se moj skromni odgovor ne mo- re primerjati z poklicnim člankom, zato, pa je zame najbolj važno to, da so mo- ji varovanci radi pri meni in da so njihovi starši zado- voljni. Zelo zanimivo pa bi bilo slišati tudi njihovo mne- nje. TETKA S.\MČEVA DOŽIVETJE NAŠIH DNI Vaščani Pemovega, Gorce, ki so praznovali skupaj s praznikom žalske občine tu- di svoj življenjski pra.2Jiik — sedemde-seti rojstni dan to- varišice Karlince Ajševe, so lepo uredili in olepšali svoj kraj. Tovarišica Karolina se do- bro spominja svojih some- ščanov, ki so tudi bosi ho- dili Po takratnih stezicah. Današnjemu dnevu, času po osvoboditvi, se čudi in se ga veseli. Doživela je dan, ko je pritekla v to vas voda in ne nazadnje cesta, polita s črno snovjo, imenovano ssfalt. Vaščani so bili pri delu akti\Tii. Vsak je dal svoj finančni delež in veliko prostovoljnih delovnih ur. Za vse to nikomur ni žal. Posebno zavzetost za to sta pokazala tovariša Debelak m 2gank. STANA ZEME LEPO NAM JE V BASKI Ura je 7., ko se v celj- skem domu v Baški priče- nja jutranji vrvež. Otroci hi- tijo na jutranjo telovadbo in že težko čakajo, da bodo po zajtrku smuknili v kopalke in odšli na kopanje. Kajti vreme je razen redkih iz- jem lepo. Baška, majhno a lepo me- sto na jugu otoka Krka je zanimiv kraj, kjer se posre- čeno stapljata mestn" živah- nost in idiličnost pokrajine, tako značilne za ta otok. Po čisti temnomodri gla- dini morja, ki se spaja z Velebitom, plujejo jadrnice, ob obali pa čofotajo otroci celjske počitniška kolonije. Vsi se dobro počutijo " in nikomur ni dolgčas, saj ima- jo dobre in skrbne vzgojite- ljice. Veliko nas je tu, kar ! 131 in med seboj se dobro i razumemo. ' Baščansko ploščo, skale, ¡ kjer piše Tito, ozke ulice : lepe Baške, vse to smo ' že | obiskali. Tu povezujemo za- nimivo s pvoučnim, prirejamo razgovore o NOE in podob- no. Malicamo kar na plaži, ob 12. uri pa jo mahnemo na kosilo, ki so nam ga ze- lo okusno pripravile naše kuharice. Sledi počitek, ki zaradi utrujenosti kar pre- hitro mine. Malica in zopet kopanje. Morje je mirno in čisio. Ko pričnejo sončni žarki popuščati, odidemo na igri- šče. Mini golf, odbojka, no- gomet. Vsega imamo dovolj, najbolj pa se veselimo plesa, ki bo po večerji. Vsaka le- pa stvar hitro mine in tako mine tudi ta ples, toda pred nami je še mnogo dni v tem čudovitem mestu. Sonce zaide in na mesto se spušča noč. V celjskem domu je že vse tiho in mir- no. Vse spi v tih. m priča- kovanju jutrišnjega dne. SONJA HRASTNIK KAJ PA VODA NA GRIČKU? Oprostite, ker vam pišem. Moral sem se obrniti' na vas. Prav je, dii imamo na Grič- ku v Liscah lepo trim stezo. Toda, rad bi vam povedal, da tem ni vode, da bi se člo- vek vsaj malo odžejal. Na Griček prihaja vse več ljudi. Pa se vsi zgražajo, ker na tem prelepem rekreacij- skem prostoru ni moč dobi- ti pitne vode. Pred dnevi se je oskrbni- ca strelskega doma več kot namučila, da je iz vodnjaka dobila nekaj vode. Menim, da bi to vprašanje morali urediti in tudi temu predelu zagotoviti dovolj pit- ne vode. PETER PAVLIC UREDNIŠTVO: Najprej to, prav nič se vam ni treba opra- vičevati, ker ste se odločili poslati nam pismo, v kate- rem opozarjate na problem. Moramo vam povedati, da smo teh pisem veseli, saj ka- žejo, da lahko tudi pisana be- seda marsikje in marsikdaj zaleže. Strinjamo se z vami, da je treba zagotoviti temu predelu dovolj pitne vode. In ne sa- mo to, mi smo že večkrat opozarjali in pisali, da si to območje zasluži tudi s te strani, če hočete gostinske, drugačno ureditev. Ne gre samo za vodo. Tudi za kakš- no brezalkoholno pijačo, za obložen kruhek in podobno. In vse to zaradi ljudi, ki na Griček v resnici prihajajo v velikem številu. SLOVENSKE KOMJICE: TABORNIKI ZUNAJ Višek svoje taborniške dejavnosti ravnokar zaključujejo taborniki iz ko- njiške občine na številnih in uspešnih taborjenjih. V začetku julija je Zveza tabornikov občine Slov. Konjice poskrbela za tabora. Prvi tabor je bil pod vodstvom Franca šegla na 7. zletu tabornikov na Muti. Udeležilo se ga je 18 taborni- kov iz Slov. Konjic in iz Stranic, njim pa so se kot gostje pridružili 4 člćuii izviđačke organizacije iz Kosjeriča v Srbiji, pobratnega mesta Slov. Konjic. Istočasno z zletom pa je 130 ko- njiških in straniških tabornikov tabo- rilo v Istri. Vcxiila sta jih Adi Jelenko in Oder Karli, ki pa sedaj vodita tabor na Rogli. To je letos že tretji tabor na Pohorju, v katerem tokrat tabori in pridobiva taborniške veščine 80 članov Odreda Heroja Bračiča. Vzpodbudno pa je, poleg ostalega, tudi to, da je le- tošnji tabor na Rogli postavila »mlada generacija« tabornikov in klubovcev, pod vodstvom Mumel Emila in Vojka Zidanška. V. H. ROGAŠKA SLATINA: VELIKO GOSTOV Rogaška Slatina je v tem času dob- ro zasedena. V hotelih je bilo te dni od razpoložljivih 1089 ležišč prostih le nekaj. Isto velja za hotel Donat, kjer if' le tu in tam moč dobiti prosto so- bo oziroma posteljo. Nekaj več pros- tora je pri zasebnikih. Od 300 ležišč pri privatnikih, jih je bilo pred dnevi zasedenih nekaj nad 150. Torej, nav- zlic dobri zasedenosti zdraviliških zmo- gljivosti še možnosti za bivanje v na- šem največjem zdraviliškem kraju. Zabave v Rogaški Slatini ne manjka. Promenadni koncerti, plesna glasba se kar vrstijo. V razstavnem salonu pa je do 5. septembra odprla razstava aka- demskega slikarja Staneta Jagodiča. MB KONJICE: INVALIDI OOBILI ZASTAVO Pred kratkim je Društvo invalidov občine Slovenske Konjice in pod po- kroviteljstvom delovnega kolektiva do- mačega Konusa razvilo svoj društveni prapor. K stroškom za nabavo in razvitje prapora so poleg Konusa prispevali še številni drugi kolektivi, ustanove, po- samezniiki itd. Slavnostno razvitje prapora so po- vezali tudi s pobratimstvom občinskih društev invalidov v Slovenskih Konji- cah in Mozirju. Društvo invalidov občine Slovenske Konjice zadnja leta zelo uspešno dela pri izvrševanju vseh nalog. Tako je že letos med dnigim organiziralo štiri sku- pinske izlete, ki se jih je udeležido več kot 250 članov. Člani društva tudi us-' pešno delajo kljub šibkemu zdravstve- nemu .stanju in različnim stopnjam in- validnosti v družbenopolitičnem doga- janju v občini in kraje\Tiih skupnostih. Prav tako so aktivni v pripravah na sprejem novega občinskega samopris- Devka. ALFONZ MARTIÖ CFXJE: V PLANl^!SK! SOLI Na osnovni šoli »Franja Vrunča« na Hudinji v Celju je vse šolsko le- to aktivno delala planinska sekcija pod vodstvom Ivana Tomažiča. Za konec pa smo pod okriljem celjske- ga planinskega društva organizirali planinsko šolo, da bi v praksi preiz- kusili znanje, pridobljeno na preda- vanjih. Odločili smo se za šestdne\mo bi- vanje v Savinjskih Alpah. Vodstvo osnovne šole v Solčavi nam je Ijubez^ nivo odstopilo prostor, kjer pozimi domu je jo učenci iz oddaljenih vasi. Solčavska šola je bila naša izho- diščna točka. Naša dmžina je štela 19 članov. 2e prvi dan smo pripravili načrt pohodov in se dogovorili glede hišnega reda in podobno. Del hrane nam je iz Celja pripeljala tudi men- torjeva žena, ki nam je priskočila na pomoč pri kuhi in zdravljenju žiiljev. K sreči je ne samo dobra gospodi- nja, marveč tudi odlična medicins-ka sestra. Prvi dan smo ee odpravili do Sv. Duiha in naprej mi^mo Potočke zijalke do grebena Olševe. In zatem nazaj v . Solčavo. Neposredne žive oddaje v okviru Dopoldanskih sre- čanj na našem radiu so doživele že lep odmev pri radijskih poslušalcih. To smo ugotovili po številnih telefonskih klicih v naš studio, v katerih poslušalci sprašujejo naše goste najrazličnejša vprašanja in s predlogi spodbujajo realizatorje oddaj k čim boljšemu delu v bodoče. V petek, 5. avgusta, je bila gostja naše oddaje v živo celjska modna kreatorka Stasa Corenšok. Med samo oddajo so se nanjo obrnile z vprašanji številne poslušalke, žal pa nam je zmanjkalo časa, da bi lahko Stasa odgovorila prav vsem. Vendar bo za to še pri- ložnosti. Stasa bo namreč odslej vsak petek v studiu Radia Celje, kjer bo v okviru Dopoldanskih srečanj najprej pripravila nekaj modnih nasvetov, nato pa od- govarjala še na morebitna vprašanja radijskih po.slu- šalcev. če torej želite pokramljati z modno kreatorko Staso Gorenškovo, ix)kličite v petek številko našega studia in odgovorila vam bo. Tretja oddaja »direktno v živo« našega radia je bila ponovno namenjena športu, in sicer rokometu. V stu- diu so se zbrali predsednik društva Slane lîizjak, vo- dja tehnične komisije Franc lianiskuglcr in »deklica za NOVO NA RADIU vse« v klubu Franček Pun.uerčič. Za posebno poživitev oddaje je poskrbel še novi trener prve ekipe .Slobodan Miškovič, ki se je v oddajo po telefonu oglasil kar s priprav rokometne ekipe na Pungartu. Da je bila od- daja še bolj živa pa so poskrbeli vsi tisti, ki so pokli- cali po telefonu in povprašali o t,renutnem stanju v tem velikem celjskem športnem koleKtivu. Dobili smo deset telefonskih pozivov z vprašanji (o tem pišemo na športni strani), zadnja pa je telefonirala Ljudmila Debeljak iz Trubarjeve ulice v Celju in čestitala celj- skim rokometašem za lanskoletne dosežke ter jim zaželela veliko uspehov v novem prvenstvu. Rokometni delavci so obljubili, da jo bodo povabili na eno od prihodnjih tekem. V torek smo imeli zopet oddajo »v živo«, ko se je Janez Vedenik _ pogovarjal s prizadevnimi mladinci iz Vrb ja, v petek lK)do naši gostje brigadirji, v ponede- ljek pa bodo v studiu predstavniki AMD šlander iz Celja, če želite karkoli povprašati goste, pokličite naš .stridio. Telefcmska številka je 22-309. , bilo kot umito. I j odpeljali v Lo- ¿oi\'ali Rinko, se j in od tam na jčni smo zrli v I çih pa smo čuti- K, samo ljudem, ;■ ki ljubijo plani- j se vrnili v do- i domek, kjer je nerignani živ- j, izdatno pomagal ar iz rokava stre- lice. ,¡e rahlo razbolele, ¡ fim. Zato je bila I lažja. Víxiila nas (Ojstrico. Tu smo I ^ nazaj grede pa I Istaio delo, očišče- ¡, smo znova spoz- 1Ц sebi žagamo živ- ,,rahljamo za sme- ■ jek naše lepe do- t dan je preki-ižal li^o o poti le po- ijćrte za prihodnje. Ispravili na odhod. ^glave nazaj. Gore ¡lilo meglico, v mo- i eno samo veliko hudinjski planin- s seboj, čeprav ijkončal. In takrat i ladaljevalo. BORUT JEREB rCA SE m i bi morali pričeti I varstveni zavod iladi, še vedno ni I đaj bo postavljen i j. Zaradi tega so ; bora za izgradnjo krajevni skupnosti odločno zahtevali, no pokazati vse ti- neodgovornim de- i zamude pri za- objekta. Otroški e namreč vključen ogram predzadnje- ceijske občine, za- ■azumljivo negodo- 10 je, da si ljudje diti predvsem ob- mcirajo takorekoč samoprispevka. Še za tiste objekte, ki I ^ najmlajšim. Vsi ; e po otroškem var- : li izredno velike in nestrpnostjo čaka k. Zaradi vsega te- 4 pričetku gradnje ■itatiove v Novi va- i^eupravičljive in s it^zumljive. -ds r>:ZALCANI OLJSI Inam brigadirji iz 'Sodelujejo na delov- 77« sporočili, da posegli prvo mesto, f prejšnji teden, pa presegli kar za Ob tem je tre- tet mladi Savinjčani i. udeležencev, kljub ' ßjüi enake norme, i ^ jv ([ABOBNIKi ilOjRU ' ^^'rstili dve izmeni Zdravilni vrelci .Samotne Jelše in na Debelem rti- ' y prvi izmeni je in sicer deset , ^'I■ome. v drugi iz- 7ò. v tabornem Različnih poklicev ^ 2 mladimi ter jih življenja v na- drugi izmeni ta- j^^aklonjeno. Skoraj jj t^iha močan veter. šotorov, to- , pjo. Hočejo reali- ^ ' •'^o s;i jih zadali 'Slabemu vremenu J® prijetno in živ- '^LAVICA MRŽIC FRANC DRČA DVAINDVAJSET LET JE BIL TAJNIK UPOKOJENCEV Priznati moram, da je Franc Drča izredno zsnimiv sogovornik. Srečala sva se sredi vasi, ko se je kljub svojim štiriinosemdesetim le- tom, mimo priipeljal kar s kolesom. »Ja, veste, s kolesom p)a se še vedno rad vozim. I^až- je mi je kot pa, da bi hodil peš. Noge mi že kar nagaja- jo. Najbolj me bolijo kolena. No, dokler se* bom lahko vo- zil s kolesom, bo še kar šlo. šešče, kjer sem doma, so od Prebolda ali .Šempetra preveč oddaljene, da bi ho- dil peš.« Pogovor speljem na čase, ki jih je Franc med prvo sve- tovno vojno preživel v Ga- liciji, ter potem še v Italiji. Težko si je danes predstav- ljati, kako je bilo takrat. Po- tem Se spominja vojaških do- godivščin, ob koncu pa si ne more kaj, da mi ne bi рк)- vedal, kako plašni so Italija- ni: »Ti že niso rojeni vojaki. Moram pa reči, da so imeli izivrstno orožje. Ampak to nič ne pomaga, če se človek ne bori s srcem. Najbolj so to dokazali med drugo svetov- no vojno prav naši partizani. Res je, sodobno opremljena vojska ima prav gotovo pred- nost, še bolj pomembna pa je morala ljudi, ki se borijo, njihova zavest, želja po svo- bodi .. . Tudi danes se to ved- no znova potrjuje . . .« Franc Drča je več kot šti- rideset Ш delal v prebold- ski tekstilni tovarni. V tovar- ni, kjer je bil center revolu- cionarnih misli pred drugo sveto'.Tio vojno. Spominja se velike stavke slovenskih tek- stilnih delavcev. Tudi Prebol- čani so se jim pridružili. Iz- kazala se je solidarnost med vsemi tekstilci v Sloveniji. Stavka je uspeila in to je bil še en dokas; več, da lahko de- lavci uspejo, če so med sa- bo povezani. Takoj, ko se je pričela dru- ga svetovna vojna, so po Franca Drča prišli v Šešče Nemci ter ga odpeljali v celj- ski Stari pisker. še danes mu ni jasno, zakaj so ga po treh tednih izpustili. Pred tem so mu zabičali, da v šeščah in okolici budno opa- zuje vse, ter jim poroča. Hoteli so, da bi postal izda- jalec. Menda ni treba pose- bej poudarjati, da si Franc tega nikdar ni dovolil. Se- stro so odpeljali v Ausch- witz, brata so ustrelili. .. »Težki časi so bili to. Miadi si tega ne morejo predstav. Ijati, pa če ijám še toliko pri- povedujemo, pišemo ter pri- kazujemo najrazličnejše fil- me. Upam, da kaj takega ne bodo nikdar doživeli . . .« Po vojni so se pričeli časi obnove naše domovine. Tudi Franc Drča ni stal ob strani. Pomagal in delal je povsod, kjer je bilo terba. Bil je med pi-vimi, ki so pričeli graditi zadružni dom v Tmavi, na njegovo pobudo so ga kasne- je tudi V šeščah. Ves ta čas pa je tudi v tovarni veljal kot izredno prizadevni dela- vec. Za svoiie dedo je prejel precej priznanj, ob tem pa doda, da zanje ni nikdar de- lal. Vse je počel iz prepri- čanja, da je tako prav lin da tako tudi mora biti. Ob tem pa je skrbel za svoje štiri otroke, ki nikdar niso čutili pomanjkanja. še en podatek iz njegovega bogatega življenja je zani- miv. Kar dvaindvajset let je bil tajnik Društva upokojen- cev v Preboldu. Upokojenci so ga imeli radi in so mu zaupali. Ko pa uživa človek spoštovanje in zaupanje, po- tem v njega zares ne gre dvo- miti. Še in še s-va klepetala. Pripovedoval mi je o svojih življenjskih izkušnjah. Nekaj- krat mi je celo pripomnil, da ga zapušča spomin, ven- dar takšnega občutka sploh nisem dobil. Ob koncu mi prizna še to, da ga zadnje čase močno pečejo oči in da si zato ne more privoščiti ne vem koliko branja. Posloviva se. Franc Drča zajezdi kolo, še prej pa mi pove, da gre do bližnje go- stilne na dva deci. Za moč! Te pa mu prav gotovo ne manjka. JANEZ VEDENIK ALI STE GA v ZE PREBRALI ? ŠMARJE: POUDAREK KMETIJSTVU Te dni bo odšel v javno razpravo dokument, od kate- rega uresničitve si veliko obe. tajo predvsem kmetijski pro- izvajalci na območju šmar- ske občine: pi"Ostorski načrt območja posebnega pomena Kiunrovec-Kozjansko. v gra- divu za javne razprave nale- timo tudi na vrstice o kme- tijst-vu, zlasti o pospe>ševanju kmečkega turizma. , . . - mst MALA ANKETA KAMENJE JE TEŽKO če bi potegnili pod brigadrske akcije na Kozjanskem črto, bi bili najbrž vsi skupaj iadovoljni, občani in briga- dirji sami. Občani predvsem zaradi pomoči mladih pa zaradi razgibanosti, ki so jo prinesle brigade, brigadirji pa zaradi delovnih uspehov. DroVjni nesporazumi, majhne nepravilnosti in napake bi v računanju izginile. Toda se- daj še ni čas obračuna, brigade vneto kopljejo zc-n^ljo, odvažajo kamenje in — skušajo narediti še več, pomagati, kolikor je pač mogoče Pred dnevi smo povsem slučair.o zabredli na Planino pri Sevnici in prav naproti POZD Tajfun naleteli na mla- de, ki so vneto razkopavali nič kaj mehak teren. MARIJAN LO/KJ, rezkaiec i/, ajdovske TEKSTI NE: »Tukaj na Planini šarimo cesto za pločnik že nekaj dni. Delamo tako, da se me- njujemo: nekaj dni na trasi Mladinskih delovnih brigad, nekaj dni tukaj. Danes dela v trgu brigada 5. maja iz Ajdovščine in večina med na- mi je prvič na Kozjanskem. Ker opravljamo delo, ki spa- da med komunalna, bi rad pripomnil, da je s-ilno slabo organizirano s strani komu- nalcev iz Šentjurja in zato prihaja do zastojev. Drugače smo nadvse zadovoljni.« SREČKO KOMPARA iz ajdo- Ifcčine: »Na Kozjanskem sem že bil pred tremi leti, ko smo kopali jarek za vodovod pri Kozjem in moram priznati, da mi je bDo takrat bolj všeč. Zakaj? Bili smo bolj prosti, manj je bilo preda- vanj, več smo pomagali kme- tom, sedaj pa je ta pomoč odpadla. Skoraj vsak dan imamo kakšno predavanje in tako čas strahotno l)eži. De- lo niti ni tako lahko kot ne- kateri mislijo, ko ocenjujejo delo brigadirjev. Včasih je celo zelo težko.« TONČKA KOROŠEC, dijaki- nja iz Ormoža: »Kar krepko moramo za- grabiti za delo, kamenje ni lahko, še težje ga je izruva- ti iz kamnitih tal. Zato pa je zabave kar precej. Vsak ve- čer imamo v Šentvidu, kjer živimo, glasbo, poslušamo ra- dio, ploeče, imamo kup pre- davanj o samoupravljanju, o zakonu o združenem delu, organizirali smo pohod po partizanskih poteh v okolici Planine ... če mi ne bi bilo všeč, ne bi ostala tukaj kar dve izmeni.« NAHA VKT<)\M€. ekonomski tehnik iz .Vjdovščinc, zapo- slena v MLINOTESTU: »Da bo treba ki-epko dela- ti, sem tako ali tako vedela, preden sem se sploh odloči- la, da grem v brigado. De- lam pač toliko, kolikor zmo- rem. Hrana je dobra, nekoli- ko pomankljive so sanitarije, manjkajo športni objekti. V času akcije sem skupaj z dili- gimi obiskala Pleterje na Do- lenjskem, Kostanjevico, Bi- strico ob Sotli. Povem naj še, da smo na udarni dan pred neda\-nim dosegli 257 odstotkov norme in da je po- prečna norma 1«8 odstotkov. Menim, da smo lahko zado- voljni.« ZlilJKO LIPOVAC, delavec v furnirnici v Petrinji, SR Hrvatska: »Mi Petrinjci smo pobrate- na občina Ajdovcev, zato sem v njihovi brigadi 5. maj. Rad bi poudaril, da smo prvič na delovni akciji v Sloveniji iz našega kraja, da se dobro razumemo in da je sploh vse naravnost imenitno. Sicer pa, vsi mladi v Jugoslaviji smo enaki, zapišite to. Za mnoge je sicer delo težko, ker so po- prečno stari okoli 19. do 20. let. Če nas bodo naslednje leto potrebo^'ali, pridemo ra- Planina bo s pomočjo brigadirjev dobila si>et za odte- nek lepšo podobo. Pločnik .so v tem razgibanem in prijet- nem, že skoraj kar turističnem kraju več kot potrebovali. Drugo leto bo prišlo na vrsto še kaj drugega. Mladih, ki so pripravljeni pomagati, je vedno več. MILENKO STRAŠEK 4. stran — NOVI TEDNIK St. 32 — 11. avgust 19?)* NEOBDELANA ZEMLJA SODOBNEJŠE GOSPODARJENJE — VEČJI DOHODEK Kmet potrebuje veliko več dohodkov kot takrat, ko še ni bilo modemili kmetijskih strojev in drug^a, kar zdaj lajša življenje dielovnim lju- dem. Kmečka mladina in tu- di mnogi starejši gospodar- ji nc marajo zaostajati za delavci, če jim kmetija te- ga ne omogoča, si poiščejo drugo ali vsaj dodatno delo. Takili je veliko, če ocenjuje- mo tudi po neobdelani kme- tijski zemlji, kar preveč. V našem kmetijstvu je ne- kaj narobe. Nekateri dolžijo prenizke odkuipne cene kme- tijskili pridolkov in živine, drugi razdrobljenost kmetij in še kaj drugega. Različna mnenja prinašajo tudi raz- lične predloge za izhod iz zagate. Pred leti so naradUá aaiali- zo razmer v kmetijstvu za naše obalno območje, kjer se je po zadnji vojni zapo- slilo veliko kmetov in njiho- vih otrok. Druge občine men- da še rjimajo podobnih ana- liz. U^tovitev: dohodki kmečko-delavskih družin so ustrezno visoki, hektarski pridelki na zemlji, ki jo še obdelujejo, so precej višji — toda veliko zemlje so pusti- li neobdelane. Rekli bi, da take razmere ustrezajo posa- meznim družinam, ne pa tu- di širšemu gospodarstvu in pK)speševanju kmetijstva. Nekateri menijo, da bi kmete morali bolj navezati na zemljo zaradi varčevanja deviz pri uvo2.TJ in boljše pripravljenosti na splošni ljudski odpor! To jc res — toda tega ni moč uresniče- vati le z višjimi cenami kmetijskih pridelkov in ži- vine. Kmetove dohodke je treba zvečevati s sodobnej šim gospodarjenjem. Kmeî mora pridelati na družinske- ga, za dek) sposobnega člana nekajkrat več kot pred de- setletji. Pri delu si lahko pomaga s kmetijskimi stro- ji, hektarske pridelke je moč zvečevati, obdelovati pa bi , moral tudi več zemlje. To ni nemogoče, saj je vsak dan več neobdelane ali sla- bo obdelane. Kmetje so pred izbiro: ali izbol j šaj o go spoda r j en j e ali pustijo kmetovanje? S taki mi pride'ki in toliko živine kot pred desetlci;ji ne more- jo živeti sedanjemu času ustrezno. Nekutí'ri kinelje. ki so I hkrati zaposleni drugod, se hvalijo, da so uu.jbolj ki>ri stili člani nase družbe, saj delajo 7.a dva: dopoldne kot delavci, popoldne kot kmet- je. Kako dol$;o pa bo šlo luko? Ali zaradi prevelikega naprezanja ne bodo prezgo da.j onemo;>;li in družha jim bo morala da.idti invalid-sk« pokojnino? Dvojna zaposlitev gotovo znj3njšu,je tudi uči- nek pri delu. Ko tak kinet ne 25ШОге vsega, začne zane- marjati posamezne dete po- sestл'a, kajti v tovarni ne more delati le polovico de- lovnega časa. Taka po^. torej ne more bita najboljša. Prej bi lahko rekli: izboljšaj kmetoranje ali pusti zemljo tistim, ki jo bodo dobro obdelovali. JOŽE PETEK ŠENTJUR Жт ZA DELAVCE IN KMETE PRVA js-ts. semjur, cigar la let. aico proslavljamo te drti se je tako vsestransko razrasel, da narn narekuje nekoliko daljšo in podrobnejšo raz- ć!enite<7. Iz KZ Bodočnost, ki je združevala vse male iai vse- stran.?ke KZ v občini in družbenih posestev Slom, Planina m Kmetijske sode je nastal kombinat, ki je v svojem rojátJiem letu 1962. imel zaposleniih 353 delavcev, ki so ustvarili 12,2 milijona din letnega dohodka. Če ta podatek primerjaeno z da- našnjim, pridemo do ugoto- vitve, da je sedaj zaposle- nih 33 delavcev manj, torej le 320, ustvarjeni letni do- hodek pa znaša kar 242,2 mi- lijona din, kar pomem 20 kratni porast dohodka. Glede na ugodne naravne pogoje se je družbeni sek- tor pravilno odločil za dve osnovni kmetijski panogi — živinorejo in sadjarstvo. Za- . četek je bil v obeh panogah težak, saj je na vseh treh družbenih posestvih bilo le ;Ш hlevskih stojišč, ki pa so jih postopoma dograjeva- li in modernizirali talco, da se ,je število stojišč poviša- la na sedanjih 14.50, kar po- пгеш 4.4 Isratno povečanje. Vzporedno z gradnjo hlevov je potekala gradnja silosom,' za krmo. povečevali so po- vršine s krmskimi rastlina- mi. meliorirali zamočvirjena zemljišča ter napravili vse potrebno za povečanje ктп- ske -baze tako, da prehra- njujejo vso čredo v glasnem z lastno krmo. Poleg govedoreje, ki je že imela ustrezno tradicijo so Se lotili povsem nove pano- ge pei-uîninai'stva in sicer proizvodnjo konsunmih jajc. Pametno in pravočasno za- misel so začeli uresničevati v predelanih svimjaikih na kmetijski šoli, kjer so leta 1969, že zabeležili prvi uspeh, to je 2,6 milijona konsum- nih jajc. Začetni uspehi so vodstvo kombinata opogumi- li, da je šilo še smeleje v prezidavo in dozidavo perut- ninskih hlevov na Gorici pri Slivnici. Povečano kapacitete dajejo sedaj letno 14 milLjo- nov konsumih jajc, kar je važno ze v slovenskem meri- lu, (primerjalno) saj daje farma poedinemu Slovencu letno 7 jajc. Vzporedno in pravočasno z večartjem faiTn- skih kapacitet so potekali kooperativni odnosi s perut- nbiarji zasebniki, ki vzgajajo za farmo mnogošteailno ja- to nesnic. Na posestvu Slom, kjer so v sadovnjakih s starim sad- nim izborom pridelali do 301 sadja, so leta 1963 pričeli z intenzivnim urejanjem sodob- nih sadnih plantaž, ki jih je do danes že 90 ha. Sedanji pridelek v teh prelepih sa- dovnjakih znaša od 160 do 180 vagonov prvovrstnega na- miznega sadja, kar pomeni približno 2 vagona na ha sadovnjaka. Ustre2no količi- nam sadja so uredili prepo- trebne skladiščne in manipu- lativne prostore, se popolno- ma mehanizirali itd. Vzpon družbene proizvod- nje je bil skokovit in izred- no uspešen. Nekoliko počas- neje se je razvijala koopera- cijska proizvodnja, ki teme- lji prav tako na živinoreji — na pridelavi mesa in mle- ka. V obdobju zadnjih 10 let je bilo preusmerjeno v živi- norejsko proizvodnjo pri- bližno 250 kmetij, ki so do leta 1976 izkoristile 74.9 mi- lijona din kreditov, v letu 1977 pa je za preusmerja- nje zagotovljenih 30 milijo- nov din. S krediti so koope- ranti adaptirali stare in gra- dili nove hleve ter silose, nabavljali potrebno mehani- zacijo itd. V teku je zame- njava in s tem izboljšava črede, izsuševanje zamočvir- jenih travnikov in s tem ka- kovosten in količinski dvig krme, ki je osnova uspešne živinoreje. Primerjava proizvodnje me- sa iz leta 1962 kaže, da so takrat kooperanti pridelali 880 t žive teže i.n da ga se- daj pridelajo 1730 t, kar po- mena, da se je proizvodnja mesa podvojila. Mnogo raz- veseljivejša je ugotovitev, da se je proizvodnja mleka od 5.500 hI v letu 1962 pov23pe. la za 6,2 krat in znaša se- daj 34.000 hI letno. Kombi- natova zasluga je, da se je odkupna mreža znatno raz- širila in približala proizvajal- cem mleka. Po-speševalno službo oprav- lja v kombinatu 5 pospeše- valcev agronomov, ki so ne- posredno odgovorni za raz- voj kooperacije. Ta služba je v razT.'oju in jo. bo treba nedvomno razširiti. Klavnica, zgrajena leta 1963, ki je bila in je še od zunanjiii čini tel jev gledana kot nekak »nebodigatreba« v celoti opravičuje svoj ob- stoj , saj je locirana v sre- dišče svoje lastne surovin- ske baze. Z letno zmogljivo- stjo 2.000 t se z govejim me- som oskrbuje izključno iz domačega terena. Vzporedno z naštj samo- upravno ureditvijo je KK v let,u 1973 iM-ešel na formi- ranje TOZD po dohodkov- nem principu, ki jüi je 5 in sicer: lastna kmetijska i proisTvodnja, kooperacijska j proizvodnja, klavnica, trgovi- I na in transport z ostal'mi dejavnostmi. Ob 15-letnici obstoja je treba kolek:!v KK pohvaliti, saj si je v tem obdC'bju ne- nehno prizadeval širiti, po- sodobiti in poceniti svojo proizvodnjo, kar mu je prav na podrcč;u živinoreje in sadjarstva v veliki meri uspelo. Podčrtati velja tudi enotnost kolektiva, ki v sfvo- jih hotenjih in stremi jenih pozitivno urejuje notranje odnose, sestavlja realne sred. nj€ročne in dolgoročne pro- grame in se v celoti za¡veda, da je še treba širiti lastne proizvodne zmogljivosti in ki polaga izredno važnost na kooperacij.«ke odnose. Skrb za delovnega človeka v kom- binatu se najbolj očituje v prizadevni stanovanjski poli- tiki, ki je dobri četrtini sto- jih delavcev oskrbela stano- vanja. Vemo, da je na področju KK perspektivnih približno 1.000 . zasebnih kmetij, od k.: te rili je doslej preusmerje- nih 250, ali ena četrtina. De- la za kombinat je še na pre- tek. KK je ^.udi združen v agro- živilskem kompleksu »Dobri- ria«, katere velika naloga je vskladiti proizvodnjo, pre- delavo in trgovino. ERNEST REĆNIK Dipl. inž. Vid Korber ŠMARJE TEKMA KOSCEV TOZD Kmetijstvo Šmarje pri JeLsah in OK ZSMS sta se odločila, da prvič v šmar- ski občini organizirata večjo prireditev, tekmovanje kos- cev. Po nepopolnih F>odatkih naj bi na prireditvi sodelo'/a- lo okoli 40 tekmovalcev iz še- stih aktivov m^ladih kmeto- valcev v šmarski občini (ti delujejo v skorajda vseh os- novnih organizacijah ZSMS v občini). Da bi bili tekmoval- ci čimbolj resni v košnji in prežeti s tekmovalnim du- hom, sta organizatorja po- skrbela še za lepe nagrade, ki jih bodo prispevali Kme- tijska zemljiška sktipnost Šmarje pri Jelšah. Sklad za pospešeranje kmetijstva, TOZD Kmetijstvo in Občin- ska konferenca ZSMS. Prizadevne kosce boste vi- deli v svojem elementu 14. avgusta dopoldne (ob 10. uri) v Pristavi. MIROSAN ING. KORBER O LETOŠNJIH OBETIH Sadjarstvo Mirosan je te- meljna organizacija združe- nega dela Kmetijskega kom- binata Hmezad Žalec. Obse- ga 132 ha plantaž od tega v glavnem jablane, ter dva ha visenj in prav toliko hrušk. Drevesnica obsega 6 ha. letna proizvodnja pa je sto tisoč sadik, v glavnem jablan, hrušk in visenj. Na vprašanje kakšna bo letošnja letina nam je vodja Mirosana ing. Vid ^orber povedal: »Letošnja letina je podpovprečna. Če se spom- nimo slabega vremena v me- secu aprilu, ko je tempera- tura padla na minus šti^ stopinje Celzija, smo lalikk, pred uporabo pa zmešamo 2,5 litra nivelan NR mase z litrom vode. In zadnji iizdelek iz ko- - lekcije nivelan — to je nivelan ZR masa za zari- bavanje vlažnih prostorov. Nivelan ZR masa se do- bro oprijema na star omet, beton ali opeko, njena prednost pa je v tem, da se v nekaj urah veže v trden omet, ki do 5 milimetrov debeline ne razpoka. Prah nivelan ZR mešamo pred uporabo z vodo v razmerju 1:2,5. VEZUR je montažni hi- trovezni cement, ki ga lahko uporabljamo za vstavljanje konzol, sider, plastičnih vložkov, žele- znih lestev ali stopniščnih Otjraj. Vezur je temno siv prah, ki se ob dodatku vode strdi v cement z visokimi začetnimi in končnimi trdnostmi. HIDROZAN je masa za vodotesnost in zato pose- bej pripraven za izolacijo kletnih prostorov, zidnih podstavkov, kopalnih ba- zenov in čistilnih naprav za odpadne vode. Ker ne vsebuje klora ali drugih za beton in železo škod- ljivih primesi, je fiziolo- ško neškodljiv in prime- ren za notranjo zaščito rezervoarjev za pitno vo- do. To so torej proizvodi za sodobno gradnjo, ki jih izdeluje CINKARNA CELJE. Mase in lepila, ki jüi boste potrebovali pri gradnji hiše in ki no- sijo oznako celjske CIN- KARNE, vam bodo olaj- šale delo in prihranile čas. Zato ne pozabite na kolekcijo betonske kozme- tike, ki jo izdeluje CIN- KARNA CELJE in v ka- tero sodijo mase in lepila nivedur, viadur, vilaplan, nivelan, vezur in hidro- zan. Vse naštete proizvo- de pa boste lahko kupili v vseh prodajalnah z gradbenim materialom. In bodite pozorni na oznako: CINKARNA CELJE! jtt. 32 — 11. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 PREBOLD V PASJIH DNEH pred dnevi smo obiskali tudi bazen v Preboldu, ki prav gotovo sodi med najlep- ^ na našem območju. Mi- slimo predvsem na izredno lepo okolico. Zapisati velja, so letos poskrbeli tudi za lepši videz samega kopališča, ki sicer sedaj sodi pod okri. Ije hotela. Z deli so pričeli, lot je to pri nas že nekaj povsem normalnega, sredi prave sezone, zato so ga od- prli šele sredi julija. Komen- tar menda ni potreben, je pa res, da je tu še najmanj Jdiv hotel, saj nekaj časa ba- |je sploh niso vedeli, kdo bo prevzel ta objekt. No, ba- zen je preurejen. Prebarvali so ga in zakrpali, uredili ograjo ter asfaltirali tla. Se- veda so preuredili tudi bife in nabavili nove mize in sto- le. V teh dneh je voda v ba- tmu izredno čista, tempera- tura vode pa je okrog 22 sto- pinj Celzija. Omeniti velja :tudi to, da v Preboldu ni velike gneče. In kaj menijo nekateri kopalci? DRAGO NOVAK: »Sem do- mačin in mislim, da bazçn že dolgo ni bil tako urejen kot je letos. Skoda le, da so ga odprli šele sredi julija. Voda je izredno prijetna in če sem odkrit, moram reči, da morja sploh ne pogre- šam. Sicer pa tu preživim dobršen del dneva, škoda, da ob sobotah ni plesov, ta- ko kot so bili prejšnja leta. Gostinske usluge pa so sla- be, saj strežejo le v bifeju.« DUŠAN ŠIRŠE: »Na baze- nu Je kar prijetno, še bolje pa bo verjetno drugo leto, ko bodo menda iz tekstilne to- varne napeljali paro, tako, da bo voda ogrevana. Sedaj potrebuje kakšen teden dni, da se ogreje na dvajset in več stopinj, medtem pa se že tudi malce umaže. Gostinske usluge so letos izredno sla- be. Skoda, da strežejo le v bifeju. MIRAN NOV.^K: »V Pre- boldu mi je všeč zaradi či- ste vode, izredno lepe okoli- ce, ker ni prevelike gneče, pa tudi za to, ker ni vse okrog bazena asfaltirano, pač pa so pustili precej trav- natih površin. Letos imajo na prebold- skem bazenu poskrbljeno tu- di za varnost kopalcev. De- lo kopališkega mojstra oprav- lja SREČKO ZUPANC: »Tu sem pravzaprav ves dan in nadzorujem kopalce, tako da bi v primeru, če bi se kdo utapljal, lahko takoj prisko- čil na pomoč. Letos sicer ni prevelike gneče in k sreči tudi ni bilo nič vznemirljiv vega.« Pripombe letijo torej le na slabe gostinske usluge. Kaj pravijo na to v hotelu? Vedo, da je res tako, vendar se ne da pomagati. Gostin- skega kadra ni in ni, saj ga primanjkuje celo za delo v hotelu in včasih morajo na- takarji delati celo več kot dvanajst ur na dan. tekst: JANEZ VEDENIK foto: TONE TAVČAR Odbor za medsebojna razmerja TOPER CELJE - TOZD ELEGANT razpisuje naslednji prosti delovni mesti: — SKL.10IŠĆNIK drobnega materiala v obratu Šentjur — SKLADIŠČNI DELAVEC v skladišču gotovih izdelkov v Celju POGOJI: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod L: KV prodajalec, odslužen vojaški rok p;>d 2.: končana osnoxTia šola, odslužen vojaški rok rOPER CELJE -- TOZD ELEGANT vključuje v strokovno izobraževanje za profil »kofifekcijski šivalec« 10 kandidatov iz celjske okolice. Kandidati naj imajo po možnosti končano osnovno šolo. Vse informacije dobijo v kadrovski službi TOPER, TOZD ELEGANT. Kandidati naj pošljejo pismene vloge na naslov: TOPER CELJE — TOiZD ELEGANT, Teharska 4, kadrovska služba najkasneje v roku 10 dni od objave. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 32 — 11. avgust 19?)* v laškem slovensko šahovsko prvenstvo za clane TELOVADBA ZA M02GANE LAŠKO ŽE DRUGIČ GOSTITELJ — TIM POKROVITELJ PRVENSTVA Marljivi šahovski delavci v Laškem so že drugič v zad- njih dvajsetih Mih organi- zatorji republiškega šahovske- ga prvenstva Slovenije. Le- tos gostijo kar 44 šahistov. Svečana otvoritev je bila v petek, ko je ob 16. uni god- ba na pihala Laškega poz- dravila vse goste in tekmoval- ce. Po zaigrani državni himni je panedsednik SK Laško dr, Jože Benedek pozdravili vse sodelujoče v lepo pripravlje- ni dvorani doma »Dušana Po- ženeila«. Predsednik SZS Ljuban Jak- še pa se je zahvalil domači- nom za lepo pripravljeno pr- venstvo in orisal pot in teža- ve šahovske zveze, ki nima pravega mesta v slovenskem prostoru. Ob koncu otvoritve pa je vse sodelujoče pozdravil še predstavnik pokrovitelja TIM Laško Vladimir Blatnik. Na prvenstvu sodeluje kar deset predstavTiikov celjske šahovske regije. Nekateri so vskočili šele v zadnjem tre- nutku, ko nekateri tekmoval- ci niso prišli v Laško. Tako igrajo na prvenstvu z našega območja naslednj-i igralci: Franc Pešec, Robert Cegler, Jano Bervar, Edvard Planine in Tomaž Mikac iz Celja, Franc Brinovec in Jože Zor- ko iz Žalca, Drago Kri.stan iz Velenja ter Janez Nedeljko- vič in Karli Turk iz Laškega. Po prvih treh kolih so imeli največ uspeha Pešec, Ceglar, Planine, Nedeljkovič, Kristan in Bervar. Toda do konca pr- venstva, 20. avgusta, je še se- dem kol in o samem uspehu bomo lahko poročali šele čez nekaj kol. Vsekakor pa je že sam start zelo obetajoč in lahko pričakujemo, da se bo- sta vsaj dva tekmovalca iz Celjske regije uvrstila med najboljšo deseterko. J. KUZMA Kot je dejal predsednik slovenske šahovske zve^e, šah nima pravega mesta v športu, ker ni telesni ampak miselni šx>ort. Morda mu bo v Laškem kaj v pomoč, da se prvenstvo odigrava v bivši telovadnici. Naš gornji posnetek je z otvoritvene svečanosti pred domom »Dušana Poženela« (Foto: J. KRAŠOVEC) rokomet lanska EKIPA Z NOVIMI IGRALCI BOLJŠA 3. septembra se bo začelo novo državno prvenstvo v rokometu. Celjani so po ne- kaj letih premora lani po- novno nastopili v I. zvezni ligi in osvojili odlično 7. me- sto, kar je doslej najboljša uvrstitev neke slovenske eki- pe med najboljšimi jugoslo- vanskimi ekipami. Zdaj so celjski rokometaši sredi pri- prav za novo sezono, ki bo izredno težavna in naporna. Prav gotovo je rokomet za- jel vse Celje in bližnjo okoli- co, zato je tuüi razuinijivo, da se v poletnih- mesecih, ko športnih dogodkov ni, največ govori vseeno prav o njem. Dokaz za to je tudi naša oddaja »v živo«, ki smo jo v soboto pripravili na radiu Celje in ker so s strani kluba sodelovali Sta- ne Bizjak, Franc Ramskug- ler in Franček Pungerčič. Med 45 minut trajajočo od- dajo smo dobili deset te- lefonskih pozivov v katerih so ljubitelji rokometa spra- ševali različne stvari, gost- je pa so direktno odgovar- jali. V oddaji smo sicer izve- deli veliko, vendar je tudi še veliko nedorečenega osta- lo. Ker pa nismo lovci na senzacije raje počakajmo in up>ajmo, da bomo kmalu vi- deli, kaj se bo iz vsega iz- cimilo. Za zdaj je jasno to, da ni več trener prve ekipe To- ne Goršič, ki bo v nasled- nji sezoni delal z mladinci, pionirje pa bo vodil Mile Cepin. Prejšnji mladinski trener Niko Markovič je od- šel v Slovenj Gradec, prvo ekipo pa je prevzel Slobo- dan Miškovič, ki je z igral- ci tudi že bil na nekajdnev- nih pripravah na Pungartu. Igralski kader bo ostal več ali manj isti, kot lani. Po- leg dosedanjih članov prve ekipe so v priprave vključili tudi nekaj najbolj nadarje- nih mladinceл', ki so letos osvojili naslov državnega pr- vaka. Prišel je Tomič iz Kri- vaje v Zavidovičih. Vratar. Prišel je tudi Možic iz Sev- nice. Vratar. Vskočil bo tu- di Kranjc iz griške Minerve. Vratar. Tu sta še Marguč in Zupane vratarja. O čem drugem je zaenkrat še vedno težko govoriti, kaj- ti zdaj je tako, čez nekaj ur že drugače. Zanesljivo je, da v novi sezoni ne bo več Mi- he Bojoviča, ki odhaja v Beograd, igral pa bo za biv- šega člana I. zvezne lige Di- namo iz Pančeva. Vodja teh- nične komisije Franc Rams- kugler pravi: »Imeh bodo 16 do 18 igralcev, ki se bodo borili za prvo moštvo. Re- zerviranih mest ne bo, igrali bodo tisti, ki bodo v formi in ki bodo tudi po drugih normah takšni, da si to za- služijo.« Delo so v klubu zastavili dobro in kar je najvažnejše, tudi v prihodnje bo slonelo na lastnem igralskem kad- ru, ki ga je dovolj, samo treba ga je poiskati in pripe- ljati v klub. V naslednjih dneh bo tudi več prijatelj- skih tekem, kjer bo novi tre- ner skupaj z vodstvom klu- ba poskušal najti najboljšo postavo, ki bo v naslednji sezoni branila naše barve. Zaenkrat ni bojazni, da bi bilo kaj narobe. Veliko »me- stnih rekla — kazala« pa gre lahko mirne vesti v pozabo, v arhiv za čvekarije. Ostane naj samo resno delo, vse os- talo pa bomo videli tretjo soboto v septembru, ko bo- do v tretjem kolu I. zvezne lige Celjani pr\ač nastopili doma proti niškemu želez- ničarju (v prvem in drugem kolu gostujejo proti Crve- ni zvezdi in Medveščaku). TONE VRABL košarka üobre priprave v GLAVNEM Z DOMAČIMI IGRALCI o celjskih kosakarjih, članih II. XKI., bolj malo pišemo v tej mrlvi športni sezoni. Vendar velja podčrtati, da se pod vodstvom trenerja Zmaga Sagaüina že od 25. julija vestno pri- pravljajo na novo tekmovalno sezono, da bodo kar najbolje pripravljeni na prvenstvene nastope pod koši. V tem pripravljalnem obdobju so vadili na odprtem igrišču ob plavalnem bazenu, kar 16 igralcev jc zadnji teden preživelo na skupnih komUcijskih pripravah na (iolteh, vmes večkrat vadijo na atletskem štadionu, kjer imajo na voljo rekvizite za vaje moči, sedaj pa so se ponovno zbrali v Celju, kjer se bodo preselili z vadbo v dvorano tehniške šole na teren, kjer bodo tudi na-slopali na prvenstvenih tekmah. Večjih spren^emb v vr.siah moštva Celja ne bo. Na odsluže- n.ie kadrovskega roka sta odšla Kralj in Krjavec. Tu jia sta dve novi oiirepitvi, ki bosta mnogo pomenili za 2KK Ck>lje. V pomanjkanju visokih centrov bosta Tone Sagadin in Pavle 1'olanec, biv.ši član Bresta in večkratni državni reprezentant, v mnogočem napolnila sedanjo vrzel Celjanov pod koši. Prav ob tej pridobitvi lahko računamo tudi na večjo učinkovitost celotnega moštva. Sicer pa bo trener Z.>l/Ui() SAi.ADIN imel na voljo nasled- nje igralce za nastope v H. ZKL branilci — PIPAN, KUL.UD, R.\>ISKL4,LIÎK, šTEr.^NEC, TKOBIS, ROZ.WAN, BENCAN, na vrata pa Irka se nekaj mladincev; krilni igralci — GOLC, PON- GRAC, SABOLiiKI in TOVORNIK; centri — POLANEC, TONE SAOADIN, KUniCR, MEDVED. SUBOTIO in .MIJAC. Nadaljevala se bo klubska politika šolanja domačih mladih Igralcev, ki bodo ob svoji zrelosti dobili priložnost nastopa tudi v izbranem članskem moštvu. Pot za nastop v ligaškem moštvu ho vsem sposobnim na široko odprta. Celjani že vrsto let gradijo razvoj in ra,st košarke na osnovah portoroških skle- pov. Letos lahko pričakujemo še u.spcšnejše delo s pionirskimi in mladinskimi selekcijami, kanior bodo vključevali tudi ženske ekipe. Takšna širina dela bo terjala tudi večje število strokov- nega trenerskega kadra. V SSD v celjski občini je zanimanje za igro pod koši tako na osnovnih in srednjih šolah izredno veliko. Izkoristili bo treba to ugodno klimo in se z organiza- cijskim in strokovnim delom potruditi, da Ijo razvoj in rast tega športa, ki se uvršča v I. republiško prioriteto, vselej na visoki ravni Zagnanost .sedanjih košarkaških delavcev v celjski ordini bo vsekakor pripomogla k uresničevanju teh smotrov. K. .UIG Kratko^ a zanimivo MnL\ BOJEVIC je 8. av- gusta 1977 dvignil delovno knjižico v celjski Kovinoteh- ni, kjer je bil v zadnjih le- tih zaposlen. Vse kaže, da je njegova odločitev dokončna in da zapušča Celje. V pri- hodnji sezoni bodo tako celj- ski rokometaši nastopili brez njega. Tudi tako bo šlo! DUŠAN PREZELJ in SATN- KO LISEC sta nastopila v državni reprezentanci na ma- lem finalu za atletski pokal Evrope na švedskem, kjer je Jugoslavija med osmimi eki- pami osvojila solidno šesto mesto. Prezelj je bU med os- mimi tekmovalci šesti v sko- ku v višino (208 cm). Lisec pa peti v teku na 5000 m (13:45,24). Oba sta tako izpol- nila zaupanje kapetana repre- zentance Daneta Korice in bo- sta nastopila tiidi na bližnjih balkanskih igrah, ki bodo to- krat v Ankari v Turčiji. Čes- titamo! ROK KOPIT.IR bo nasto- pil čez štirinajst dni na ev- ropskem mladinskem atlet- skem prvenstvu v Donjecku v Sovjei.ski zvezi. Naš selek- tor ga je izbral za dve disci- plini, njegovo specialnost 400 metrov ovire (morebiten pro- dor celo do kolajne) in šta- feto 4x100 m. L«p razvoj per- spektivnega atleta! MITJA (XÎVIRK, eden iz plejade obetavnih mladih Kladivarjevih atletov, tudi po- leti ne miruje. Tokrat se je za nekaj dni ustavil v naši redakciji, kjer opravlja nekaj takšnega, kot prakso. Seveda se zelo rad zaplete v pogovor o športu, ki je njegov prvi hobi. Povejmo še to, da je Mitja eden naših najboljših tekmovalcev v hojd. Sicer pa izJiaja iz športne družine — oče je zdaj predsednik atle^ skih sodnikov, mama рка ј^ bila dolgo vrsto let tudi cxj, lična kegljavka. Jabolko pade daleč od drevesa! JOŽE TREBUŠAK—SIPI, je dve leti uspešno vodil celj, ske hokejiste na ledu v IVie, stnem parku, je s 1. avgm tom letos naše mesto zapu^ tU. Pogodbe ni podaljšal јц tako so celjski hokejisti рђ, novno ostali brez trenerja ta korekoč pred začetkom sezo, ne, ki se bo začela že čez do, ber mesec in pol. Delo n» kratke trase! MARJAN (30LEŠ je zadnji vikend preživel sredi Ljubo®, ga ob Savinji, kjer je soomožni nogometn igrišči ter nadzidali sedanj klubski prostor, da bodo do bili nove prostore za razšil jeno dejavnost. Priprave ^ potekale v treh fazah in t' dokaj dobro. Trener StaKi< je povedal, da mora im^t 25 enakovrednih igralcev, ^ lahko vsak čas vskočijo ^ prvo postavo, kajti tekmov^ nje bo dolgo in izredno porno. V naslednjih meseci' bo šaleška dolina živela ^ nogomet in svoje nidarj® Srečno! . LOJZE OJSTEFJSßP jtt. 32 — 11. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 šentjur ÏPÎsti i NOVE OBUKE ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV ; Strojne skupnosti so ponekod zažd- ; ^le, ponekod pa še ne, ali pa života- pjo, res pa je, da povsod imanje ni po- gojev, tu in tam pa jim tudi ne zaupa- jo. Zdi-uževanje dela in sredstev, skup- na delitev dobička in skupna vlaganja JO še vedno tabu. Vendar: nezauplji- vost do novih oblik, pogojenih z zako- nom o združenem delu, čedalje bolj plahni in kmetje se postopoma le od- lo¿'ajo za združevanja. Hlevske skupnosti so razmeixima no- va oblika združevanja. Temeljijo pred- vsem na združevanju največ dveh do treh kmetijskih proizvajalcev (ki pa nied sabo niso v sorodstvu!), ki zdru- žujejo svoja sredstva za enotne gospo- darske objekte, stroje in podobno. Do- biček si dele po vloženem deležu'in opravljenem delu. Takšno zdi-uževanje je koristno in utemeljeno zlasti zara- di tega, ker marsikateri kmet ne bi zmogel moderniziranega kmetovanja gam, v dvoje ali troje pa je kmetova- nje že racionalnejše. Odpravljen je to- rej očitek nekaterih, da se lahko mo- dernizirajo le tisti, ki imajo na raz- polago večje površine obdelovalne ze- mlje in tako tudi možnosti za najetje posojil. Hlevska skupnost je, kot smo deja- la v uvodu, razmeroma nova oblika zidruže\'anja dela in sredstev, saj so hile doslej ustanovljene le v Dobovi ob hrvatski meji, 2alcu (Ponikva) in v Ribnici na Dolenjskem, tdk pred usta- novitvijo pa je skupnost v Srževici pri Ponikvi. V njej bosta po novem kme- Vivala Franc Keglič in Jože Glavač, ki bosta postavila nov hlev s 60 stojišči za krave molznice. Načrt za hlev jima ie dela celjski živinorejsko veterinar- je zavod, najverjetneje pa je, da bos- ta izkoristila tudi možnost najetja po- sojila. O uspešnosti njiime hlevske skupnos- t bi bilo_ prerano govoriti, gotovo pa W o tem'kazalo razmišljati še marsi- komu drugemu, ki sicer nima možnos- ti modernizacije. O združevanju na tak- način bi lahko razmišljah tucü vi- nogradnitó z manj.šimi obdelovalnimi površinami. Mir^ENKO STR.A.SEK Stasa ^GorenšeU Dvodelne obleke Dvodelna obleka je med najbolj praktičnimi kosi garderobe. V vsaki sezoni je akltiahm in modna, poleg tega pa jo lahko tudi пајгагШпефе kombiniramo in sestavljamo, če je se- šita iz primarnega blaga. Torej v bar- vi^ ki se ujema z mnogimi drugimi odtenki, brez vzorca in preprostem kroju. Posebno lepo boste nosile dvodelno obleko, sestavljeno iz vedno priljub- ljenega ravnega krila s kakšno zalika- no gubo in daljše tunike s pasom. Takšna daljša tunika^ ki pokriva boke in se preveže s pasom, je primerna za vse postave. Bolj intke si bodo lah. ko privoščile zelo ohlapno in široko, takšno, ki bo izdajal letnico letošnje sezone, malo manj vitke pa naj izbe- rejo manj široko, a vseeno ne oprije- to tuniko. Takšno tuniko boste poleg pripada- iočega krila oblekle še k kakšnemu àrugemu krilu ali hlačam. STAŠA GORENŠEK alpinistični kotiček Za nami je oogata oera niijtežjih ponovitev v Cen- tralnih Alpah, pred nami pa odprava v italijanske Dolo- mite. Tu Celjani nismo no- vinci, saj je član našega od- seka kot prvi Slovenec po vojni plezal v Dolomitih še- sto stopnjo. Odprave v ta eldorado navpičnih sten in težkih sestopov so se vrstile skoraj vsako leto. Najuspeš- nejši za Celjane sta bili predlan.ska in lanska, ko be- ležimo ponovitve najvišjih stopenj predvsem v gorski skupini Treh Cin. Letos po- tujejo naveze v skupino Sel- la, Palo in Marmolato, ki je skupaj s Civetto najbolj čislana in strah vzbujajoča stena Dolomitov. Mlajši ple- zalci, ki še nabirajo medna- j rodne izkušnje, bodo plezali predvsem v Pali, kjer so ste- ne krajše in skala odlična, naveza Knez Franček in Zu- pan Jože pa načrtuje vzpo- ne v južni steni Marmolate. Preteklo soboto in nedeljo je večina člaiiov od.seka ple- zala v stenah nad Logarsko dolino, le naveza Zupan in Bornšek je plezala Dibonovo smer v Jalovcu, Gabrov.šek Marko in Gusti Plesnik pa sta ponovila Dibonov ra/. Ve- like Cine v Dolomitih. V soboto, 6. 8. sta Geršak Karel in Meh Meta plezala Zapadno Ojstrico in levo smer v Dedcu. ICnez Franček je v navezi z Jugovarjem (ŠAO) ponovil Modec-Režko- vo smer v štajerski Rinki, sestopil pod Planjavo in v solo vzponu ponovil Gradi- šnikovo smer v severni ste- ni, nato pa prav tako sam prečil celotno severno oste- nje Planjave in Babe (Imina prečka). Tri smeri mu niso bile dovolj, sestopil je na bivak pod Ojstrico in še iste- ga dne sam preplezal Ogri- novo smer v severni steni. Lorber Rudi, Ciril Debeljak, (^ršak Karel in Meh Meta so ponovili SZ raz Ojstrice, Črepinšek Janez in Srebot Ivan pa Ilerietovu. Krasovec Gusti in Planko Oto pa sta ponovila Vzhodno v Mali Edinki. še zakasneli podatki: 2. ju- lija je Zuntar Tone (AO Ce- lje) v navezi s Palirjem po- novil smer Via Miriam v Cinque Torri in južni steber Pordoispitze, obe smeri V. stopnje. 31. julija sta crepinše Ja- nez in Srebot Ivan ponovila Direktno smer v južni ste- ni Mrzle gore. TÎr Kot smo že poročali, so neznanci vdrli v bivak ter ga poškodovali. V nedeljo po plezalnih vzponih so člani sami popravili kar se da in pri tem upamo, da se nezna- ni vandali ne potikajo po naših hribih v večjem števi- lu. CIC Na sliki: Vzhodna stena Charmoza, smer Welzenbach, ki sta jo letos ponovila Knez in Zupan. Višina smeri 9C0 m. naklonina do 70". slovenske konjice v konjiški občini delajo štiri planinska društva, ki Lmajo skupaj nekaj nad ti- soč članov. Ob redni dejav- nosti so se ietos pri^idevni člani planinskih društev Vi- tanje, Loče in Slovenske Ko- njice lotili še dveh novih ak- tivnosti. Že junija so pričeli z občinsko ligo v orientaciji, v kateri sodeluje dvajset ekip, ob koncu prejšnjega meseca pa so si omislili pr- vi tabor mladih planinncev na Klemenškovi planini pod Ojstrico. Na taboru, ki ga je vzor- no vodil Slavko Gošnik, na- čelnik mladinskega odseka planinskega društva Vitanje, je sodelovalo 37 mladincev in pionirjev. Opravili so več tur na bližnje vrhove Kam- niških in Savinjskih Alp, prosti čas pa so izkoristili za vzgojne in družabne de- javnosti. FRANČEK MALI S^T NA DELU Po več kot dveh te+í Moški lUAiictjiJi t/arv in odtisov, cena je le 100 dinarjev Sponke za iase iz u.snja. Cena je 60,60 tlin. Različne harA'e in motivi — unikati Na sliki je usnjena ttenarnica, ki pa lahko služi tudi kot priročna torbica za mlajše. Tudi ta je uni- kat in cena samo 80 din In še lesene zapestnice v rjavi bar- vi. Stanejo 121,20 din. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 32 — 11. avgust 19?)* jtt. 32 — 11. avgust 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 po ljudski republiki mongoliji ш LETOS 6000 TURISTOV PRIJAZNOST, VLJUDNOST IN POTRPEŽLJIVOST Mongolija je ena izmed ti- sbih dežel, ki jo naši ljudje, roko na srce, bolj malo poz- najo. O tem sem se lahko neštetokrat prepričal. Nekaj je bilo celo takih, ki so mis- lili, da je to del Sovjetske avezie. Sicer pa je tudi res, da tej deželi namenjamo iz- rediio malo pozornosti tudi v naših učbenikih. In prav potovanja v dežele, ki so bolj skrite, manj odprte svetu, so vedno najbolj zanimiva. V osmih nadaljevanjih bom skušal posredovati vtise o poti po tej deželi, kasneje kdaj pa bo beseda tekla tu- di o Sibiriji, ki je prav ta- ko izredno zanimiva. Pot v Mongolijo me je namreč vo- dila skozi to sovjetsko po- krajino. Izredno zaiiimiv bo verjet- no podatek, da smo bili med prvimi Jugoslovani, ki so kot turisti obiskali Mongolijo. Tridestit nas je bilo iz vseh jugoslovanskih republik. Pred nami je bilo nekaj turistov in političnih delegacij, to pa je tudi vse. V glavno mesto Ulan ■ Bator smo potovali z vlakom, ki starta v južnem sibirskem mestu Irkutsk in nato nadaljuje pot čez Ulan Bator, skozi vso Mongolijo in preko južne meje naprej v Kitajsko in Peking. Izred- no presenečeni smo bili, ko nas je na železniški postaji v mongolskem glavnem mestu pričakal jugoslovanski amba- sador Drago Novak. Kasneje nas je povabil tudi na spre- jem v našo ambasado, žal pa nismo imeli ča.'>a, da bi mu željo izpolnili, saj je bil pro- gram izredno natrpan. Prav bi bilo, če bi ta zapis pričel z opisom glavnega me- sta, vendar mu bomo v nas- lednjem nadaljevanju name- nili več pozornosti. Za zače- tek lahko zapišem Ic to, da me je izi-edno presenetilo, saj grp v bist\T.i za novo mesto, PIŠE JANEZ VEDENIK z modernimi zgradbami, iz- redno lepimi palačami, širo- kimi ulicami in bulevarji ter čudovitimi parki. Posebna od- lika pa je neverjetna čistoča, kakršne pri nas pravzaprav sploh nismo vajeni. Vse dni je bila z nami sim- patična vodičkinja Tuja, ki kot večina šolanih Mongol- cev izredno dobro obvlada ruščino, tako da tudi s spo- razumevanjem ni biio nobe- nih težav. Kot večina Mon- golk je tudi ona -imcila po- tiolnoma črne in kratke lase, temnorjave oči in malce kri- ve noge. To zadnje je bilo pri njej sicer malo тад,ј opaziti. Verjetno zaradi nači- na oblačenja. Nosila je mini krilo. Na prvi pogled so Mon- golei v obraz takšni kot Ja- ponci, barva njihove kože pa vleče bolj na črno kot ru- meno. No, in prvi podatek, ki nam ga je Tuja povedala je bilo tisto, kar me je prav- zaprav že na samem začet- ku najbolj presenetilo. Pove- dala nam je namreč, da ima Mongolija že kar precej iz- kušenj s turizmom m da le to postaja vedno bolj po- membna gospodarska panoga. Cez nekaj dni sem Tujo ven- darle povprašal, koliko turi- stov letno obišče Mongolijo. Izvedel sem, da bodo letos dosegli rekord. 6000 tujcev bo prišlo! Prav ste prebrali-šest tisoč. Ob tem sem se nehote spomnil, da včasih zabeležijo samo v Šentilju sto tisoč pre hodov na dan. Seveda je ka- kršnakoli primerjava z nami absurdna. Kljub tem.u, da »se gremo« visoko razvito tu- ristično deželo, bi se lahko od Mongolcev precej naliči- li. Predv.sem vljudnosti in ustr-cžljivosti ter izredne pri- jaznosti. In prav to je ena izmed značilnosti simpatičnih Mongolcev. NADALJEVANJE PRIHODNJIČ NEVARNA DIRKA OKOLI ZEMLJE Ç OBRAMBA ANTI-SATELITOV velîkî TEHNIČNI PROBLEMI — zavoha Največje presenečenje v aieri zaslepitve satelitov pa je to, da je realna predpostavka velike in ja- sno izražene prednosti So- vjetov pred Američani, ko je beseda o lasarskem oro- žju velikih energij. Kot kaže, slednji še niso ust- varili takšnega orožja za kakršnokoli uporabo. Jas- no je samo to, da oboji nadaljujejo delo na tem področju oboroževanja. Znana je predvsem izjava direktorja DAPRA-e, Geor- ga Heilmeierja, da »je do- sežen velik napredek pri proizvodnji laserjev velike energije, instaliranih na nekem objektu ali na ko- pnu.« Tehnični problemi, ki jih bo potrebno rešiti, so ogromni. Tako glede la- serjev in naprav za loka- cijo, tako na optiko veli- kih razsežnosti in moči. V naslednjih dveh letih bodo vlaganja v dva ameriška programa — Vesoljski ob- rambni sistem in Satelit- ski sistem obstanka — štirikrat večja. Od letoš- njih 61 milijonov dolarjev jih bodo prihodnje leto povečali na 126 in 1. 1919 na 265 milijonov. Ameriške oborožene sile trenutno eksperimentirajo z določenim številom apa- ratur za opremo dveh ^voj- nih satelitov — »LES 8 in 9«, ki so jih lansii'ali mar- ca lani. To so sateliti spe- cialno opremljeni za ob- rambo pred anti-sateliti. Med drugim uporabljajo tudi radio-izotopske gene- ratorje namesto klasične- ga sončnega generatorja s foto celicami, ki so zelo občutljive na žarčenje vi- sokih energij. Ti sateliti uporabljajo kot preizkusne tudi apa- rature za opozarjanje na ' možni napad. To je »detektor trče- nja«, ki posreduje signal, če se nek predmet dotak- ne satelita (s to napravo je opremljena že večina ameriških satelitov). Po- znamo »radar za bližino«, ki zaznamuje približeva- nje objekta oddaljenega kilometer. Tu je »detek- tor laserskih žarkov«, ki opozarja, da je satelit ožarčen z laserjem in omogoča ukaz pokrivanja kamer in optičnih senzor- jev ter tako prepreči nji- hovo uničenje. (prihodnjič dalje) MiSLi Kadar maček miši lovi, ni t^-eba mačke zraven. Neumnost se sili v ospred- je, da bi jo videli, modrost ostaja zadaj, da vidi. Uspeh ne spremeni člove- ka. razkrinka ga pa večkrat. Marsikdo lažje živi s praz- no glavç, kot s praznim že- lodcem. KRATKE Nekje v nekem odmak- njenem kraju igrajo še nek star film, v katerem igra dekle, ki zna reči ne! Tisto, kar dandanes filmski ustvarjalci prepu- ščajo fantaziji gledalcev, je filmska zgodba. * Uspeh v bistvu ni 7iič drugega kot premostitev strahu pred neuspehom. Značaj človeka je mogo- če spoznati po tem, kako se obnaša do ljudi, ki zanj ne morejo ničesar korist- nega storiti. Delo nas varuje pred tremi nadlogami: pred dol- gočasjem, nadležnost jo in pomanjkanjem. Bodočnost mora zanima- ti vsakega človeka, kajti v njej bo treba preživeti preostanek življenja. Skušnjavam se človek lažje upre, če si dopovedu- je, da bo gotovo še kdaj kakšna priložnost. Filozof je človek, ki vidi smisel svojega življenja v tem, da bi spoznal njegov smisel. KcJor ima domišljijo, mu tucii lapu- hov list diši! GOVEDOHEJOi Z OOSO m TELESOfVI Afriško pleme Masai je bi- lo in ostalo čisto pastirsko ljudstvo, ki ima najbogatejše črede v Afriki. Govedarstvo je temelj vseh njihovih mi- selnih in akcijskih poti. Go- vedo je simbol v njihovi veri, običajih, poročnih in zakon- skih navadah. Celo v pozdrav je vtkan, saj se pozdravljajo takole: »Upam, da je vaše govedo zdravo!« KAKO DRAG JE ZAKONSKI STAN Nekoč so otroci vprašali starše za svet. Najde se tudi danes tu in tam kateri, ki se obrne za nasvet rodite- lju. Tako je hčerka, ki je že dlje časa bila zaročena, vpra- šala očeta, koliko stane skle- nitev zakonske zveze. Oče je dokazal svojo mo- drost, ko je odvrnil: »Ne vem, še kar plačujem!« V Žalcu si tale možakar, ki ga je »zdelala« avgust ska vročina, prav gotovo ne bi mogel privoščiti ta nega počitka kar sredi mesta, kjer je promet za nevzdržen in zahteva iz dneva v dan več žrtev. Hi bi mu spanca zagotovo ne dovolil. Priznati pa si i ramo vsi skupaj, da se je možakar kar zna.^el. Ce udobno ali ne pa ne vemo, ker ga nismo hoteli diti. Po globokem spancu sodeč, pa je kar prijet Foto: JANEZ VEDEN: NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjic Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: T! V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Mi^í Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Senič-ar, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zá» ka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, T me Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja oa ČGP »Dol.>x, Ljubljana j Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inozemst^ je cena dvojna. Tekoči račun 50102-601-20012 ČGP »Delo<( Ljubljana — Telefon 22-369, 23-105, oolasi m naročnina 22-80'