QtZSoM /'/AND ^VadfiCiS - -. NO. 120 °Cb L.W AMERICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) - SLOVGNIAN oervmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. HORNING NCWSPAPGR t-'ittsburgh, Mew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Spring«, all Ohio CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. OCTOBER 27, 1980 [RANCI ZOPET ODLOŽILI IZPUSTITEV TALCEV; PARLAMENT RAZPRAVLJA Nekdanji agenl CIA David H. Barnell res vohunil za SZ! WASHINGTON, D.C. — Porota zveznega sodišča v Baltimore Md., je obtožila bivšega uslužbenca ameriške Centralne obveščevalne službe Davida H. Barnetta, da je vohunil za Sovjetsko zvezo. Barnett, ki je deloval kot tajni agent, se je sestal s sovjetskimi obveščevalci v Džakarti, Indonezija, in na Dunaju, v Avstriji od oktobra 1976 do februarja 1977, in jim dal na razpolago razne tajne podatke. Kakor poročajo viri, ki vedo za potek preiskave, je Barnett vohunil za Sovjete več let, ZDA pa niso hotele, da bi prišlo do sodne obravnave. V taki obravnavi bi morale ZDA javno preveč povedati o delovanju CIA in o stvareh, s katerimi se je Barnett u-k var jak Zato so se ZDA sporazumele z Barnettom tako, da bo obtožen samo enega protizakonitega dejanja, vsa ostala pa bodo uradno “pozabljena”. V zameno bo pa Barnett priznal svojo krivdo, hkrati pa sodeloval s CIA v tem, da bo vse povedal o svojih stikih s sovjetskimi agenti.. Neuradni viri potrjujejo, da je Barnett prejel od Sovjetov vsega skitpaj okrog $100,000. dokaz nesposobnosti Carterjeve ekonomske politike. Ako bi on postal predsednik, je dejal Reagan, bi bila inflacijska stopnja znatno nižja in bi tudi ostala na nizki ravni. Jimmy Carter je priznal, da so nove številke o inflaciji neprijetne, trdil pa je, da brez njegove učinkovite,politike, bi bile še slabše. O Reaganu je pa rekel, da bi bila inflacija pod Reaganovim predsednikovanjem res katastrofalno visoka, posebno ako bi bili res uresniččni Reaganovi ekonomski programi. —-----o------ Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine! jezika - v Sloveniji TEHERAN, Iran. — Iranski parlament je res začel z na-pbvedano razpravo o pogojih za izpustitev zajetih ameriških talcev. Poslanci, ki so sicer razpravljali za zaprtimi vrati, so bili tako sprti med seboj glede pogojev, da je bila skorajšnja odločitev nemogoča. Drugo tajno zasedanje je bilo danes zjutraj, a je končalo brez napredka. Iranci napovedujejo tretjo zasedanje že za danes popoldne. Kot kaže, skrajneži v parlamentu vidijo v nadaljnjem zadržanju talcev svojo glavno točko in zato nasprotujejo, da bi se Amerikanci vrnili domov. Vse od začetka vojne z Irakom je razvidno, da napredujejo zmernejši voditelji, predvsem predsednik države Abolhasan Bani-Sadr. S tem so bili skrajneži potisnjeni v kot in vidijo torej v talcih nekak simbol svoje moči v političnem vodstvu države. Kljub temu, da je Carterjeva administracija zelo zadržana do položaja v Iranu, pričakujejo tako v Beli hiši kot v tajništvu za zunanje zadeve, da bodo talci res kmalu izpuščeni na svobodo. Ko bodo talci zapustili Iran. bodo pripotovali najprej v neko taborišče v Zahodni Nemčiji, kjer jih bodo pričakali zdravniki, psihologi in drugo osob- je. Talci bodo najprej temeljito pregledani in zaslišani, šele nato bodo prepeljani nazaj v ZDA. V zadnjih dneh so a-meriški in zahod nonemški policisti poostrili varnostne ukrepe v okolici tega taborišča. Svojci talcev v ZDA so seveda precej razburjeni. Brez izjeme so prepričani, da bodo kmalu res videli svoje drage, spominjajo se pa številnih prejšnjih razočaranj v tem smislu. Predsedniški kandidati go- vorijo o talcih zelo previdno. Ronald Reagan in John Anderson nočeta kaj reči, kar bi škodovalo izpustitvi talcev, prav tako je predsednik Carter v škripcih glede tega. Še vedno je splošno mnenje opazovalcev politične kampanje, da bi izpustitev talcev pred volitvami 4. novembra koristila predvsem Carterju. Na drugi strani pa je odprto vprašanje, kakšno ceno bodo zahtevali Iranci in ako bo predsednik pripravljen jo plačati. ----—o----- Orčija se vrnila v NATO vojaški pakt; prvič od leta 1974 WASHINGTON, D.C. — Grčija je zopet postala aktivna članica NATO vojaškega pakta. Grčija je zapustila NATO leta 1974 zaradi turške zasedbe večjega dela Cipra. Turčija je tudi članica NATO in takratna grška vlada je bila mnenja, da ZDA in druge NATO države niso dovolj storile, da ne bi prišlo do zasedbe Cipra ali da bi Turki odpoklicali svoje vojake domov. Carterjeva administracija je pozdravila vrnitev Grčije v NATO in poudarila pomembnost tega dogodka za varnost Zahoda v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Ameriški predstavniki predvidevajo, da bodo dosegli nov sporazum z Grčijo o ameriški in NATO rabi grških mornariških oporišč že v naslednjih dveh ali treh mesecih. Grška vlada se je odločila za vrnitev v NATO že lani, težave pri tem pa so povzročili Turki. Predpisi NATO pakta namreč zahtevajo enotno stališče vseh članic pakta za pomembnejše odločitve.. ------------o----- Sovjefi so nakupili svojo kvolo ameriških žitaric za letos Delavci na Poljskem razburjeni zaradi odlašanja vlade VARŠAVA, Polj. — Tričlansko varšavsko sodišče je registriralo novo, neodvisno linijsko organizacijo “Solidarnost”, a s pripombami, ki so bile nesprejemljive voditeljem te ustanove. Solidarnost vodi Lech Walesa, ki je bil osrednja oseba v obsežnih štrajkih v Gdansku pred meseci in ki je baje najpriljubljenejši in najmočnejši voditelj v državi. Sodišče je samovoljno spremenilo pravila Solidarnosti s tem, da je dodalo stavek, v katerem je rečeno, da organizacija sprejema in brani vodilno vlogo komunistične stranke v poljski družbi. Sodišče je tudi dodalo stavke, ki določajo, da Solidarnost ne sme postati politična stranka in da bo spoštovala zavezništvo med Poljsko in “socialističnim svetom”. Walesa in drugi voditelji Solidarnosti so bili ogorčeni, ko so zvedeli za početje varšavskega sodišča. “To ni, kar smo hoteli,” je dejal Walesa kakim 8000 pristašem, ki so bili zbrani pred poslopjem sodišča. “Nimajo pravice nam storiti to, kar nočemo, da nam store.” Med zbranimi so nekateri vzklikali ponovno: “Strajk, štrajk!” Walesa je pa rekel, do je štrajk v sedanjih, napetih razmerah le skrajno orožje- Dejstvo je, da ;i> voditelji Solidarnosti že sprejeli vse pripombe, ki jih je dodalo sodišče organizacijskim pravilom. Walesa in ostali so pa menili, da take pripombe nimajo mesta v pravilih Solidarnosti. Opazovalci vzhodno-evrop-skih političnih razmer pa poudarjajo predvsem pomembnost, ki jo sploh ima registriranje Solidarnosti. To je prvič v zgodovini vzhodnoevropskih komunističnih držav, da je kak režim priznal zakonitost kake delavske unije, ki je izven vladne kontrole. Starši morajo odšteli ogromno denarja za vsakega otroka new YORK, N.Y. — Zakonci, katerim se letos rodi otrok, morajo računati s tem, (lo bodo v prvih 18 letih otrokovega življenja odšteli okrog $254,000 zanj. Te podatke je zbrala revjia za starše Par-; ents Magazine. Nedavno je zvezna vlada objavila poročilo, v katerem Je bilo ugotovljeno, da morajo starši odšteti “le” $65,000 za vsakega svojega otroka. Razliko v tej zadevi je pripisati predvsem inflacijski s t o p n j i. Parents Magazine Predvideva, da bo inflacijska stopnja v naslednjih 18 letih v ZDA okrog 10 odstotkov letno. Revija tudi trdi, da je zvez-ha vlada podcenjevala neka-tere stroške, ki jih imajo starši. Vladni strokovnjaki so bili mnenja napr., da je mogoče hraniti najstnika le za $22 na teden. To je smešno, trdi Parents Magazine. Novi grobovi Frank Monrich V soboto, 25. oktobra, je v Richmond Hts. bolnici po dolgi bolezni umrl 88 let stari Frank Maurich s 18627 Chickasaw Ave., rojen v Hrušici, Slovenija, od koder je prišel v Cleveland leta 1922, mož Rose, roj. Gombač, oče Frances Tavenier in Lillian Za k, 5-krat sl ari oče, 3-krat prastari oče, veteran prve svetovne vojne, v kateri je služil v avstrijski vojski in bil dvakrat ranjen, zaposlen pri W. S. Tyler Co. skozi 42 let, vse do svoje upokojitve leta 1965. Bil je zadnji še živeči ustanovni član pevskega zbora Slovan v Clevelandu in zborov tajnik-blagajnik skozi 12 let. Bil j c ustanovni član Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., član SNPJ št. 158 ter ADZ št. 40. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo, 29. oktobra, ob 8.45 zjutraj, v cerkev Naše Gospe Pomočnice ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do .9. ter jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Mary Krall * V soboto, 25. oktobra, je v Richmond Hts. bolnišnici po dolgi bolezni umrla 71 let stara Mary Krall z 941 E. 239 St., rojena Miklaucic v Clevelandu, žena Rudolpha, mati Patricie Jernejčič, 1-krat stara mati, sestra Louise Pleme! (Rock Creek, O.), Ann, Josephine Siewiorek, Emily Hamm, Dorothy Doerger, Jacoba (Rock Creek, O'.) ter pok. Antona, Josepha, Franka, Michaela in Johna, članica KSKJ št. 162 in ADZ št. 4. Pred leti je pokojna bivala dalj časa na 1269 Norwood Rd. Pogrel; bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo, 29. oktobra, ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Kristine ob 9 15, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. (Dalje na 3. strani) L Zdomski Slovenci-turisti, ki obiskujejo domovino iz kakršnegakoli razloga že, upravičenega1 ali manj upravičenega, tudi nepotrebnega včasih ■; se; vračajo med nas navdušeni nad lepoto pokrajine; z občudovanjem nad tehničnim napredkom tako v mestih kakor na deželi, z gnusom nad moralnim propadanjem mladine in družinskega življenja, pa potolaženi z rastočim upanjem na versko obnovo, ki vidno klije v cerkvah. Toda spet z žalostjo nad stvarnostjo, da te sprejemajo in odstavljajo cariniki z neslovensko besedo in da ti nenehno od vsepovsod zveni v ušesa — glasneje ' in! vsiljive-je kot 'tvoja domača beseda srbski ali hrvaški jezik. In to že tako, da se že preveč sliši na ulicah in v javnih lokalih, trgovinah in potovalnih agencijah, da se vprašuješ, ali si prišel domov ali še vedno nisi Zadnje vesti *New York, N.Y. — Predstavniki unije godbenikov in vodstva Metropolitan Opera so dosegli sporazum o delovni pogodbi. .Ako bodo godbeniki potrdili pogodbo, bo Opera lahko končno začela s svojo sezono. ‘"Jeruzalem, Izr. — Peklenski stroj, ki so ga nastavili palestinski teroristi na neki cesti, je eksplodirala in ranila 15 izraelskih vojakov. Teroristi so nastavili dve drugi stroji. Ranjena je bila neka oseba. ‘'Cairo, Eg. — Predsednik Izraela Jitžak Navon je pripotoval \" Egipt na uradni obisk. To je prvič, da je izraelski predsedniK kdaj obiskal kako arabsko državo, ‘:‘Dezful, Iran •— Iračani so napadli to mesto z močnimi raketami sovjetskega izvora. Rakete so povzročile precejšnje razdejanje, ubitih pa je bilo več kot 100 oseb. 'Rio de Janeiro, Bra.—Umrl je 74 let stari bivši portugalski voditelj Marcello Caetano, ki je bil naslednik dolgoletnega portugalskega samodržca Antonia Salazarja. Caetano je bil strmoglavljen v vojaškem udaru in je pobegnil v Brazilijo, kjer je živel mirno in predaval mednarodno pravo na tukajšnji univerzi. ------------o----- Inflacijska stopnja v ZDA narastla na 12.7% na leto WASHINGTON, D.C. — Podatki, ki jih je objavila zvezna vlada, kažejo, da je inflacijska stopnja v septembru dosegla raven 12.7 odstotka na leto. V poletnih mčsecih je ta stopnja padala, pretekli mesec se je pa obrnila v nasprotno smer. Republikanski predsedniški kandidat Ronald Reagan je takoj po objavi najnovejših podatkov o inflaciji v ZDA, izjavil, da pomenijo nove številke pravo katastrofo za milijone Amerikancev nižjih in srednjih dohodkov ter za u-pokojence in druge osebe, ki imajo nizek življenjski standard. Hkrati so novi podatki doma. Pripovedoval mi je tak turist: čakali so me domači, kmečki ljudje in po prihodu v Ljubljano smo zavili, v restavracijo “boljše vrste”, da počaste kot “izgubljenega sina, ki se je vrnil k očetu”. Govorili smo seveda po naše, se pravi: po dolenjsko. Natakar se ni dosti menil za nas, “drugovrstne ljudi”, obletaval pa je na desno in levo mize in jim ponujal postrežbo v hrvaščini. Šele ko je natakar zvedel, da tu praznujejo tujca iz A-merike, je prišel k nam in blagovolil postreči, v hrvaščini seveda. In mi nismo protestirali, temveč smo se začeli prilagajati njegovemu jeziku, kakor smo ga pač nekateri znali z časa vojaščine. Govorili smo tako spačeno jugoslo-vanščino, da me je hčerka, ki je slovensko dobro govorila — uspeh doma in slovenskih šol v Argentini —■ vprašala, v kakšnersj jeziku govorimo. In šele tedaj se mi je za-blisnilo, da bi natakar moral govoriti, če že služi med nami, po naše, saj se tudi slednji slovenski človek, ki ga je služba zanesla na jug, nauči njihovega jezika, kakor koli že. Natakar pa ni pokazal niti volje, da bi se on približal naši govorici, le mi smo mu s težavo dopovedovali svoje želje z njegovo v — Ljubljani. In tako je bilo potem na vsakem koraku. Vedno sem naletel na primeie, kako se je Slovenec trudil in pačil, da je dopovedal delavcu iz juga, kaj hoče: ta pa niti za piko ni odstopil od svoje govorice. In kaj je posledica take naše u-služnosti? Slovenščina, ki ni slovenščina. In potem: desettisoči delavcev gredo na sezonsko delo v tujino; ko jih cd tam odslo-ve, se naseljujejo doma z jezikom, ki spet ni slovenščina. Nov plevel na naši jezikovni njivi, in to gre tako naprej naši jezikovni njivi. In to gre v nedogled: otrok takih staršev nima več smisla za čistost jezika. In k temu pridejo še šolski sistemi sami: vedno manj pouka slovenščine; tehnična izobrazba zmanjšuje pomembnost jezika. Slovenski šolniki zborujejo ih zborujejo, kako dvigniti slovensko “pismenost” v narodu in celo v inteligenci... Knjižna produkcija se dviga do zavidanja vrednih uspehov, toda ljudje ne bero več knjig, ne ražumejo več razprav pisanih, recimo, v kar-deljevskem slogu. Ne znajo več pisati ne brati in ne več govoriti. Radio, film, slikanice, časopisi itd., služijo raznarodovanju jezika, razvoju žurnalističnega “žargon a”, zmanjšuje tudi narodno zavest. Le ne slovenskega šovinizma! Kako naj bo tudi drugače v času proletarskega inter-nacionalizma, ko je delavska zavest visoko privzgojena nad narodno, katere srčika je in bo: ljubezen do slovenske govorice in nje uveljavljanje vsepovsod. Nje rast teži v sa-mosvojskest, ne pa v staplja-, nje v nov “višji” jezik širše-'ga proletarskega zajema. WASHINGTON, D.C. — Po podatkih, ki jih je objavilo ameriško tajništvo za kme-' tijstvo, so Sovjeti že nakupili tisto količino žitaric, do katere so upravičeni na podlagi veljavne pogodbe med obema dižavama. Pogodba je v zadnjem letu veljavnosti in pogajalci obeh strani še niso dosegli ali nove pogodbe ali podaljšanja sedanje. Po tej pogodbi so imeli Sovjeti pravico do nakupa 8 milijonov ton žitaric vsako leto. Ko je.predsednik Jimmy Carter prepovedal prodajo a-meriških žitaric Sovjetski zvezi, ni imel v mislih tistih 8 milijonov ton, ki jih predvi--deva pogodba, marveč količino, ki so jo hoteli Sovjeti nakupiti poleg teh že odobrenih nakupov. Ker je bila žetev v ZSSR v zadnjih dveh letih izredno slaba, je bilo sovjetsko vod-stvo mečno prikrajšano zaradi Carterjevega bojkota, trdi- ■jo v T^r1'i bič’. TV'‘:]'ot jo j u''el. Dejstvo je pa tudi; da Sovjeti niso zaradi tega v Iz Clevelanda in okolice Rev. Joseph Snoj bolan— Pretekli petek popoldne je nas poklical po telefonu rev. Ignacij Strancar, župnik fare sv. Don Bosco v E. Highland.. California (tel. št. 1-714-888-5932) in nas obvestil, da je rev. Joseph Snoj, župnik fare Presv. Srca v Etiwandi, California^ resno bolan. Pred dve-mi tedni ga je zadela srčna kap. Pretekli petek je rev. Snoj prestal operacijo na srcu in sicer v Loma Linda University bolnici. Rev. Strancar je priporočal rev. Snoja v molitev vsem svojim sobratom ter vsem bralcem teh vrstic. Tisti, ki želijo več informacij o stanju rev. Snoja, lahko pokličejo rev. Strancarja na zgoraj navedeno telefonsko številko. Naznanilo— Vsem članom Društva sv. Ane št. 4 ADZ se naznanja, da se bodo skupno slikali v nedeljo popoldne, 2. novembra, na prostorih ADZ v Leroy, Ohio. Tisti, ki se nameravajo udeležiti, naj obvestijo tajnico J. Suvak na tel. 382-5277 najkasneje do četrtka, 30. oktobra. Tiskovnemu skladu— Rev. Joseph Vogrin, Parkers Prairie, Minnesota je daroval $22. v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Dr. Anthony Perko, North-field. Ohio je nam daroval v pomoč listu $19. Ga. Mafija Sef, Norwood Rd. v Clevelandu je pa darovala $10 v naš tiskovni sklad. Vsem darovalcem naša iskrena hvala lepa. Belokranjci vabijo— Vstopnice za martinovanje, ki ga priredi Belokranjski klub v soboto, 8. novembra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju so že v predprodaji. Člani kluba jih imajo, ali pa kličite tel. 481-3308 ali 28.9-0843. Vstopnice— Vstopnice za kosilo, ki ga priredi v nedeljo, 9. novembra, Slomškov krožek v Clevelandu, v korist postopka za beatifikacijo škofa Slomška, imajo sledeči: Frank Urankar (Richmond Hts ), John Petrič (E. 185. cesti, v brivnici), Janez Prosen (Trafalgar Ave.), Julka Smole (E. 58 cesta), Marija Cugelj (Addison Rd.) m Janez Ovsenik (Cornelia Ave. in v Baragovem domu na St. Clair Ave.). najmanjši meri spremenili svojo dosedanjo politiko ali v Afganistanu ali kje drugje po svetu. Sovjeti so res nakupili precej žitaric v Argentini in drugih izvoznih državah, ta količina pa nikakor ne more nadomestiti tiste iz ZDA. Pred dnevi so ameriški in kitajski pogajalci dosegli sporazum o prodaji ameriških žitaric Kitajski, na podlagi katerega bodo Kitajci nakupili 6 milijonov ton vsako leto za naslednja štiri leta. VREME Spremenljivo oblačno danes z možnostjo dežja v popoldanskem in večernem času. Najvišja temperatura okoli 45 F. Pretežno oblačno jutri z možnostjo dežja in nekaj toplejše. Naj višja temperatura okoli 52 F. Za zaščito slovenskega \ Ameriška Domovina «117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izyen Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 ha leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: . ' . $28.00 per year; $14.00 for 0 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio 8# No7~120 Mon., OctTžTTTgTo-' Slovenski narodni praznik Za nas v svobodnem svetu, kakor tudi za narod v komunistično zasedeni domovini — o tem nič ne dvomimo — je resnični in pravi narodni praznik samo 29. oktober 1918, ko je slovenski narod z lastno voljo in močjo strl stoletne verige tujega vladanja in zaživel svobodno v svoji lastni domovini. Vse, kar se je po tem dnevu v slovenski novejši zgodovini dogodilo do današnjega dne, vse proslave in prazniki niso iz svobodne volje velike večine naroda, ampak iz diktata samovolje maloštevilnih, ki so s političnimi manevri, in če ni šlo drugače z nasiljem in krvjo, vsilili narodu svojo voljo. Dokler ne napoči dan še večjega praznika, kot je 29. oktober, ko bo slovenski narod, ves združen v Ze-^ dinjeni Sloveniji, oklical v svobodi lastno narodno dip žavo, bo ostal 29. oktober naš največji in vrhunski praznik naroda, praznik neomadeževane narodne tri-barvnice, praznik ponosa in veselega zaupanja v lastno moč ter srečno bodočnost. Gledan s tega zornega kota je 29. oktober vsako leto obnovitev prekipevajočega zmagoslavja narodnih množic po vsej slovenski zemlji, obujanje spomina na radostno veselje, pa tudi na grenke kaplje pelina, ki so veselje kalile. Vse to se je odigravalo pred 62 leti; med tem sta zrastla dva rodova, mnogokaj se je od tedaj zelo zelo spremenilo in je z namernim pozabljenjem zabrisalo oni slavnostni dan. Zato je potrebno in prav, obrisati prah raz dogodke onega časa in jih prikazati v prvotni, izvirni obliki. Ob 50-letnici 29. oktobra« 1918, katero smo Slovenci v svetu slovesno praznovali 1. 1968, torej pred 12 leti, je avtor tega sestavka napisal, v AD vrsto člankov in jih dal potem ponatisniti v brošuri z naslovom “Svoboda v polmraku”. Kar se tam ugotavlja pri opisovanju one dobe okrog leta 1918, ni bilo od nobene strani ovr-ženo, saj vse sloni v znatni meri na lastnem doživljanju onih časov. Mislim zatorej, da bo prav poslužiti se ne študije in povzeti vsebino desetega in zadnjega poglavja iz omenjene brošure. Seveda je treba pri časovnih razdaljah vedno dodati 12 let, ker je bila brošura napisana 1. 1968. Izvlečki se glasijo dobesedno takole: “Petdeset let začenja minevati, odkar so se sprožili zgodovinsko težki javni politični dogodki in odprli jez neustavljivemu veletoku osvobodilnega gibanja sredi prve svetovne vojne, ki je povzročilo ogromni prevrat dobro leto kasneje in slovenskemu narodu prineslo svobodo. Začelo se je z Majsko deklaracijo 1. 1917, se razvijalo, rastlo in zorelo v slovesni dklic svobodne Slovenije 29. oktobra 1918, nato pa se zapletalo in razpletalo v dolgotrajni borbi za vsebino in obliko pridobljene svobode. Boj ni končan, tem manj, ker je narod med tem spet zgubil svobodo, sicer zgubil na drugačen način, vendar ni svoboden. Pred 50 leti začeti boj bo dobojevan šele, ko si bo narod priboril popolno suvereno neodvisnost, v svobodi in demokraciji.” Doba 50 let nam nudi dovolj izbrušen in izčiščen zorni kot, da skozenj moremo gledati z mirno in stvarno jasnostjo na dogajanja pred pol stoletjem in delati objektivne sklepe. Pričujočo razpravo je pisal človek, ki ie bil pred 50 leti že polnoleten, torej v starosti, ko kot izobražen mladenič že lahko s svojo glavo razčlenjuje in ocenjuje tekoče dogodke ter si ustvari svojo sodbo, zlasti še, ker je kot vojak prepotoval Avstro-Ogrsko podolgem in počez in je z odprtimi očmi in ušesi našel potrjene premise za sklep, da v Avstro-ogrski monarhiji za slovenski narod na njegovem prostoru ni bodočnosti in ne življenja,” Majska deklaracija in proglasitev slovenske svobode dne 29. oktobra 1918 sta odprli vrata narodu v novo življenje. A o vseh onih dogodkih lahko nepravilno informiramo slovenske ljudi sedanje generacije, ki vrednotijo ukrepe in korake izpred 50 let tako, kot so jim s takimi ocenami in sklepi preloženi. Oni iz lastnih skušenj in doživetij nič ne vedo, kot vemo mi, ki smo direktno v njih živeli, se z njimi radovali, pa zaradi njih tudi trpeli. Preden ležemo v grob, naj bo nekaj napisanega mlademu, rodu doma in zlasti v izseljenstvu v informacijo in premislek.” Da, mlademu rodu doma in v zdomstvu! Rodu, ki mu bo usojeno, tako trdno upamo in smo prepričani, dočakati naslednji in morda zadnji preobrat, s katerim bo naš narod končno stopil v vrsto čisto samostoj- Beseda iz naroda Spomini na dogodke med drugo svetovno vojno STOCKTON, Kal. — Le resnica je lahko nepristranski sodnik. Ne mislim priti pred našo slovensko javnost osebno ah , v imenu koga drugega kot junak, vendar so takratni resnični dogodki neke vrste pisana slika zgodovine, katera se bo nekoč pisala v resnični luči in pokazala hrabro domobransko vojsko in njene prave cilje, kot so v resnici * bili. Bilo je jeseni leta 1944 v' obmejnem mestecu proti Italiji — Logatcu. Poveljnik dq- ‘ mobranske čete major V.F., kateri je bil nekoč aktivni o-ficir kraljeve jugoslovanske' vojske, je bil istočasno tudi komandant tega malega loga-, škega mesteca. Bil je navaden delavni dan, podoben ostalim v času nemške okupacije. Odšel sem na južino domov. Naša", družina je stanovala kOmaj par sto korakov od poslopja, kjer jel bila nastanjena naša četa. Sedel spin v naslonjaču in prebiral po-što. Hitri koraki so se približp- i1 vali po stopnicah navzgor. Nekdo je potrkal! Odprem. Pred niejioj, je stal vojak' iz moje čete. ; ‘ ; » , "Komandant hoče, da Se takoj zglase v njegovi pisarni,” je bilo njegovo poročilo. Po pozdravu je odšel. V dobrih 10 minutah sem bil pri komandantu. Bil je vidno vznemirjen in koračil po svoji, pisarni sem in tja. V počasnih besedah je skoraj izrecitiral: “Komandant SS odredov oklepnega vlaka je zahteval, da se zglasim takoj danes popoldne pri njem. Maks, pripravite tri vojake, vi in jaz — nas bo pet.” Tudi jaz sem po izmenjavi pozdrava odšel. Ustavil me je na pragu izhoda iz pisarne in dodal: “Pozabil sem — točno ob 2. uri.” Bilo je po vojaški naredili in okoli 2.30 smo prispeli pred oklopni vlak. Naš komandant in jaz sva imela poleg revolverjev tudi brzostrelki. Vojaki, navadne ' puške “mavzerce”. Razume se, da je bilo orožje polnjeno s pravo municijo. Nemška straža se je odmaknila pri vhodu v vagon. Majorju sem sledil sam, vojaki so ostali na prostem. Pozdrav- je bil vojaški, for- • malem Postavil sem se v levi kot in snel brzostrelko z ramena. Za pločevinasto mizo je sedel komandant vlaka po činu major in je pripadal SS nemškim oddelkom. Vkljub temu, da sta bila še dva prazna stola v njegovi pisarni, ni ponudil mesta. Nas komandant se je vsedel na-rob pisalne mize, kar ‘ je izzvalo prvi prepir in nesoglasje. Pripomniti moram, da je naš major govoril gladko nemški jezik. Pogovor se je spreminjal v prepir in govorjenje je postajalo glasnejše in doseglo svoj vrhunec, ko je Nemec zahteval, da se vse domobranske posadke, trenutno nahajajoče se okoli železniškega kolo-‘ dvora in po bunkarjih vzdolž ob logaškem . drevoredu, u-maknejp y globino notranjosti Logatca. (Ti bunkarji so imeli namen zapirati in bra-' niti vdor preko severne strani gozda v logaško okolico in tudi mesto samo kot tako, proti partizanskim napadom. Drugih pojasnil ni omenil. V komandantu V .F. je vzkipelo in bal sem se najhujšega. Končno je Nemec sarkastično in poveljevalno dodal: “Ta premih ise mora izvršiti v-nadaljnjih' 48 urah! V slučaju upora oziroma neupoštevanja te odredbe bomo iz o-, klopnega vlaka z dalekomet-nim topom razstrelili vse vaše vasi od Sv. Jošta, Rovt, Gornjega Logatca pa do Grča-revic!” Možu so se napele lične mišice v nebrzdani jezi in odšli, smo brez pozdrava. Ob peti uri popoldne istega dne so bili poklicani na “ra-port” vsi četni oficirji in podoficirji, sledila je potem krajevna splošna mobilizacija vseh za orožje sposobnih moških od 18. leta starosti navzgor. Komanda v Ljubljani je hotela pregovarjanje, a situacija tega ni dopuščala. Na pomoč je prispel tudi poveljnik udarnega bataljona iz Višnje gore Rupnik “Vule”. Vse domobranske edinice od Brezovice pa tja do Ilirske Bistrice so bile v strogi pripravljenosti. Naša vojaška moč je štela morda nekako okoli 11,000 dobro izvežbanih borcev, pod poveljstvom biv-' ših poklicnih in rezervnih o-ficirjev kraljeve armade. Nikakor pa ne morem trditi, da smo bili temu primerno oboroženi. Disciplina in morala je bila odlična, preskrba s toplo hrano je delala nekaj preglavic, ker so se nemške edinice in lahki oklepniki pričeli zbirati proti našim strateškim položajem. Ta pripravljenost je trajala nekako teden dni. Do spopada ni prišlo, prav tako ne do novih odredb s strani komandanta oklopnega nih narodov v lastni državi in se po lastni volji vključil v višje narodne enote v svobodni Združeni Evropi. Pa bo temu rodu tudi usojeno, politično voditi narod skozi preobrat in ga s previdnostjo in modrostjo privesti do končnega cilja!” Kar je bilo pred pol stoletjjem v narodni politiki napak, se ne sme ponoviti, kar pa je bilo prav, naj sveti kot zgled za ravnanje potomcev.” (Pripis: o teh problemih, kaj je bilo napak in kaj prav, ravno razpravlja v podrobnostih omenjena brošura v desetih poglavjih, slika tedanji položaj in okoliščine na'temelju lastnih neprizadetih osebnih skušenj in prihaja do smiselnih sklepov. Avtor ima na razpolago še nekaj izvodov.) “Kot zgled mlademu rodu naj v prvi vrsti sveti ognjena ljubezen narodnega vodstva pred 50 leti do svojega naroda in pa popolna zvestoba in predanost blagru naroda (op. ne pa kaki strankarski politični ideologiji!). Če bo bodoče narodno vodstvo v težkih trenutkih tako gorelo v ljubezni do naroda in se tako žrtvovalo za njegov blagor, potem se slovenskemu narodu bodočnosti ni treba bati.” L. P. vlaka, kateri je bil pravzaprav tudi nemški vojaški komandant za vse Notranjsko ozemlje,- Imam še več takih in sličnih dogodkov, katere mislim od časa do časa objavljati. Domobranci smo imeli težak položaj. Resnico naše borbe vedo le tisti, kateri so bili med drugo svetovno vojno doma v rodni domovini Sloveniji. Čeprav smo dva različna tabora, resnice ni mogoče prikriti ali preobrniti. Večje število naših slovenskih rojakov si je izbralo za svoje življenjske družice žene nemškega pokolenja. Prosim, da sprejmejo mojo o-pombo, da ti resnični dogodki niso pisani v sovraštvo proti nemškemu narodu, pač pa so resnične slike in zgodovina za časa druge svetovne vojne, pod Hitlerjevo vojaško nadvlado- in diktaturo. Maks Simončič “Trije ptički” WICKLIFFE, O. — Medtem ko se dnevi krajšajo in vreme naglo spreminja, ko smo prenehali s prireditvami pod toplim soncem v prosti naravi, se nam vrata v naše kulturne hrame spet na stečaj odpirajo. Vsa naša dejavnost se bo odslej naprej pa do pozne pomladi razvijala v naših slove nskih narodnih domovih. Dramatsko društvo Lilija pripravlja kot prvo prireditev v tej sezoni za slovensko javnost v Clevelandu veseloigro v dveh dejanjih “Trije ptički”. Uprizoritev se bo vršila v nedeljo, 16. novembra, ob pol štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na Holmes Avenue v Collin-\yoodu. Zabave in smeha bo dovolj za vse. V prijetni družbi veselih ljudi se boste razvedrili in pošteno nasmejali. Ne zamudite nedeljskega popoldneva in gotovo pridite. Ne bo vam žal. Po prireditvi bo prosta zabava s plesom ob zvokih orkestra Jasmin. Vstopnice za igro lahko dobite v predprodaji pri članih Lilije in na dan predstave pri vratih v dvorano. Na svidenje 16. novembra ob pol štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na Holmes! L. B. -------o------ Jadraitov koncert bo 8. novembra EUCLID, O. — Letos vstopa peyski zbor Jadran v sedmo desetletje svojega plodovitega obstoja. Jadran je res vesela in zvesta družina sestavljena iz srca vnetih Slovencev, ki si prizadevajo o-hranjevati našo slovensko kulturo tu v Združenih državah. Pevovodkinja Jadrana je gdč. Florence Unetich, ki je hkrati odlična pevka-solistka. Vsi člani prispevajo zboru po svojih močeh, moja dolžnost in veselje pa je, da vas vabim na naš letošnji jesenski koncert z večerjo, ki bo v soboto zvečer, 8.. novembra, v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Jadran domuje tu vse od nastanka Doma. Začeli bomo s serviranjem, okusne večerje in sicer ob 5, uri popoldne. Ob 7.30 zvečer pa bo koncert, ki bo trajal približno eno uro. Izbrali smo več lepih slovenskih pesmi, naši priznani solisti in solistke bodo tudi nastopili. Po koncertu pa bo dovolj časa za zabavo, plesalci pa se bodo lahko zavrteli ob zvokih E, Rodick orkestra. Teden slovanske kulture v New Yorku 9, do 16. novembra 1980 Program tedna, katerega se bodo udeležili tudi naši rojaki iz New Yorka in Connecticuta, je naslednji: FESTIVAL LJUDSKIH PLESOV Pod vodstvom Georga Tomova bodo nastopile številne plesne skupine in predstavile beloruske, bolgarske, hrvaške, macedonske, poljske, ruske, srbske, slovaške, slovenske in ukrajinske narodne plese. Na festivalu bo pel Zvon, ki ga vodi Armin Kurbus. New York Fashion Institute of Technology, 227 West 27th Str. ' ' ' Nedelja, 9. novembra, ob 2.30 popoldne. ; ‘ '* «. f - -■ (j FESTIVAL MLADINE Tomov Dance Študioj 19 Union Square West. Nedelja,’9. novembra, ob 7. zvečer. RAZSTAVA' SLOVANSKE KNJIGE New York Public Library, 42nd Street at F ifth Avenue. 10..,d6 15. novembra. RAZSTAVA LEPIH UMETNOSTI Razstavili bodo beloruski, macedonski, poljski, ruski, srbski, slovaški, slovenski in ukrajinski likovni umetniki, slikarji in kiparji. V slovenski skupini bodo razstavljena dela Franceta Goršeta; Bibi Lenček, Bare Remčeve, Marka Ivana Rupnike, Huga Velkerja, Jožeta Vodlana in Mira, Župančiča. Razstavo vodi Simon Kregar. Ukrainian Institute of America, 79th Street at Fifth Avenue-Otvoritev v ponedeljek, 10. novembra, ob 8. zvečer (vabilo). Razstava je odprta od torka do petka, od 11. do 14. novembr8’ od 5. do 8. zvečer, v soboto od 12. do 8. zvečer. SIMPOZIJ: SLAVIC ETHNIC HERITAGE IN MODERN AMERICA Simpozij vodi prof. Roman Legedza. Slovensko skupino bo predstavil dr. Leo Klauž, ki je vod1 Ligin Koroški tečaj pred dvemi leti. Ukrainian Institute of America, 79th Street at Fifth AventF' Petek, 14. novembra, ob 7.30 zvečer. SLOVANSKA LJUDSKA UMETNOST, SLOVANSKI FESTIVAL Festival vodi Raisa Stanklevic, beloruska rojakinja in članica Upravnega sveta Slovanskega kongresa. Sloveiisko skupino vodi Judita Prelog, program je pripravila Marija Burgar. Slovak Hall of St. Jofyn Nepomucene, 406 East 67th Street (at First Avenue) Sobota, 15. novembra, od 12. do 10. zvečer, nedelja, 16. novembra, od 12. do 6. zvečer. SVEČANA OTVORITEV KULTURNEGA TEDNA Ukrainian Institute of America, 79th Street at Fifth A ven116' Ponedeljek, 10. novembra, ob 8. zvečer (vabilo). , SLAVIC CULTURE WEEK, INC. SLAVIC HERITAGE COUNCIL OF AMERICA V organzaciji so beloruske, bolgarske, macedonske, srbske, slovaške, slovenske in ukrajinske etnične skup^ _ organizacije in ustanove. Ustanovo podpirajo tudi druge s^° Panske skupnosti. 1/f' Ustanova ima na. programu med drugim dzmenjavo Pr.p vateljev. Na prvem srečanju sta govorila Slovakom v Arnert ^ in jim predstavila Slovenijo pisatelj Mirko Javornik in Si111 Kregar, 5. oktobra tega leta v New Yorku. Glavni odbor vodi George Vujnovich (srbska skupn0^ podpredsednik je Simon Kregar, Raisa Stankievic, belorUs ^ rojakinja, je tajnica, blagajno pa upravlja Maria There‘^ Droutzkoy, ki je obenem vodilna članica ustanove Founded for Peace through Culture. ' ^ V pripravljalnem odboru za letošnji teden so sodelol'a^ dr. Silvester Lango, dr. Domenika Lango, dr. Zdravko Judita Prelog in Miro Župančič. Vsi naši pevski zbori potrebujejo vašo pomoč. Ako nimate dovolj časa, da postanete član kakega zbora, pridite na koncerte! Pevski zbori brez občinstva ne morejo dolgo obstajati. Na tem mestu in v imenu Jadrana čestitam in želim mnogo uspehov novemu zboru ‘Lipa’ v Genevi, Ohio. Saj vemo, da je vsak začetek težak. Vztrajajte naprej! Te besede veljajo seveda tudi za vse druge obstoječe pevske zbore v naši širni clevelandski okolici in v drugih naselbinah širom Amerike in Kanade. Mi pri Jadranu se zahvaljujemo vam, našim zvestim podpirateljem, za vašo udeležbo na naših prejšnjih prireditvah. Vas vabimo in pričakujemo tudi na našem naslednjem koncertu v soboto zvečer, 8. novembra. VstoP11!, ce lahko dobite pri čD11 zbora. Na svidenje! Čla* IZ NAŠIH VRST Euclid, O. — Upravi ^ riške Domovine! Srčna P((„ la za opozorilo, da nam P0 ,- če naročnina. Prilagam za celoletno naročnino, °s te' >>; je za tiskovni sklad. 2e^,;1 vam še mnogo uspeha ter.()' bi ta list dobivala vsaka s venskq družina. S spoš^0 njem, vaš naročnik Ludvik v/3' Morris, 111. — Spoštov ^ urednik! Tukaj pošilja^1 1 ; ročnino za eno leto, $2 s*a ^-dar listu. Vas lepo poz^r‘ ijam Edward Draksle OB PRAZNOVANJU 90. OBLETNICE USTANOVITVE DRUŠTVA SV. JOŽEFA ŠT. 2 KSKJ, JOLIET, ILL. Cleveland, Ohio — Za Ameriško Slovensko Katoliško Jedno-to — K.S.K.J. je vsekakor častno in pomembno, da so že štiri K.S.K.J. društva obhajala 90. obletnico ustanovitve. To so društvo sv. Štefana št. 1, ustanovljeno leta 1888, društvo sv. Jožefa št. 2, ustanovljeno leta 1890, društvo sv. Cirila in Metoda št. 4, ust. leta 1889 in društvo sv. Vida št. 25, ust. leta 1890. Ker je bila K.S.K.Jednota ustanovljena šele na zborovanju 1. in 2. aprila 1894, so ta društva in še nekaj drugih društev starejša kot Jednota. Pred ustanovitvijo K.S.K.Jednote so nekatera samostojna podporna društva delovala pod drugačnim imenom kot ga imajo sedaj, nekatera pa so pripadala Češko Katoliški Jednoti. K.S.K.Jednoto je ustanovilo osem do takrat samostojnih slovenskih podpornih društev. Pred ustanovitvijo K.S.K.Jednote sta v Jolietu že delovalr dve slovenski samostojni podporni društvi in sicer društvo sv. Jožefa (sedaj št. 2) in društvo sv. Jurija (sedaj št. 3, ust. 8. nov. 1891). Društvo sv. Jožefa št. 2, K.S.K.J., Joliet, 111., je bilo ustanovljeno 6. maja 1890 v Jolietu in je začelo poslovati s 25 člani. Glavni pobudnik za ustanovitev društva sv. Jožefa je bil Josip Štukelj, močno ga je pri tem podpiral Peter Jevčik (Jurajevčič). Na ustanovnem sestanku so bili izvoljeni sledeči prvi odborniki društva: Peter Jevčič, predsednik; John Zmaje, podpredsednik; ■ Josip Štukelj, tajnik; John Stopnik, zapisnikar; Martin Fir, nadzornik. Ker je društvo sv. Jožefa bilo prvo podporno društvo v Jolietu, je društvo imelo v začetku velike težave pridobiti novo članstvo. Šele ko je umrl prvi član društva John Plut in so njegovi dediči dobili izplačano zavarovalnino, so slovenski rojaki uvideli, da je društvo koristno, zato so začeli pristopati v večjem številu. Prvi novi član, ki je pristopil v društvo je bil John Grahek, poznejši večletni glavni blagajnik K.S.K.Jednote. Grahek je pristopil na seji 3. avgusta 1890. Društvo sv. Jožefa je bilo inkoporirano v državi Illinois 29. maja 1891. Pri zgodovinskih podatkih društva sv. Jožefa št. 2 KSKJ pač ne smemo prezreti izredno važne vloge ustanovnika Josipa Štuklja za ustanovitev K.S.K.Jednote, ki je bil za svoje zasluge ob ustanovitvi Jednote izvoljen za prvega glavnega predsednika. Josip Štukelj je bil rojen 17. maja 1865 v Petrovi vasi št. 8, fara Črnomelj na Dolenjskem, Slovenija. Kot 17-letni deček se je napotil v Ameriko in dospel v New York 27. aprila 1882. Najprej se je naselil pri svojem stricu v Nashville, Iowa, že naslednje leto pa se je preselil v Chicago, 111. Tam je obiskoval večerne tečaje za pouk angleškega jezika. 1. aprila 1890 se je preselil s svojo družino v Joliet, kjer je do leta 1895 imel svojo trgovino, potem pa je vstopil v službo k mestni policiji. Kot smo brali v tem poročilu, je Josip Štukelj dober mesec po svojem prihodu v Joliet že ustanovil društvo sv. Jožefa. Leta 1890 je ustanovil menda tudi prvo slovensko godbo v Ameriki. Štukelj je bil tudi med glavnimi ustanovniki prve slovenske fare v Jolietu. V spominih je leta 1915 Josip Štukej napisal zanimive podatke o pripravah za ustanovitev K.S.K.Jednote: “Čemu bi tudi mi, v Zedinjenih državah živeči Slovenci, ne poskusili sreče z ustanovitvijo lastne podporne Jednote. Nekega večgra se napotim v župnišče k našemu tedanjemu vrlemu župniku Rev. F. S. Šušteršiču in sva se dolgo časa pogovarjala glede ustanovitve Jednote. Rev. Šušteršič je bil takoj navdušen za stvar... 29. januarja 1892 je č.g. Šušteršič povabil v župnišče nekaj cerkvenih mož in župljanov. Med temi je bil tudi Josip Štukel,j tajnik društva sv. Jožefa in Mihael Vardjan, tajnik društva sv. Jurija v Jolietu. Pri tem sestanku je g. Šušteršič prvikrat sprožil misel o ustanovitvi K.S.K.Jednote.” V zapisniku društva sv. Jožefa št. 2 KSKJ od 5. marca 1893 je dobesedno zapisano: “Rev. F. S. Šušteršič predlaga za slovensko Jednoto, da bi se podpisali, kateri so zadovoljni. (Rev. Šušteršič še takrat ni bil član društva sv. Jožefa, prišel je na sejo, da članstvu priporoča, da bi se združili za ustanovitev Jednote).” Da je bilo članstvo zadovoljno oziroma za ustanovitev Jednote, je v istem zapisniku zapisano: “Za odbor za Jednoto so bili izvoljeni Josip Štukelj in Mihael Vardjan.” 2. aprila 1894 je bila ustanovljena Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota. Na seji dne 6. maja 1894 je društvo sv. Jožefa odobrilo določbe, sklenjene na ustanovni konvenciji K.S.K.Jednote in postalo s tem sklepom član K.S.K.Jednote. Do tistega časa (1894) je društvo sv. Jožefa spadalo k Češki Katoliški Jednoti, kamor je nekaj članov spadalo še po priključitvi h K.S.K.J. V tem članku sem zbral le nekaj podatkov o ustanovitvi društva sv. Jožefa št. 2 K.S.K.J. Zgodovina in delovanje tega društva je tesno povezano z ustanovitvijo in poznejšim delovanjem K.S.K.Jednote. V Jolietu so se tekom let vršili veliki Katoliški shodi in K.S.K.J. dnevi. Važne odločitve so bile tam sprejete, ki so vplivale na narodno-kulturno in versko življenje večine ameriških Slovencev. Izredno delo bo opravil, kdor bo zbral podatke o tem delovanju ameriških Slovencev. Ob-slavnostni 90. obletnici ustanovitve društva sv. Jožefa št. 2, K.S.K.J., Joliet, Illinois, naše prisrčne čestitke sedanjemu odboru in vsemu članstvu ter častno priznanje vsem, ki so društvo teh devet desetletij ohranjali. o Jože Melaher KRASNI DNEVI PRI MARIJI SNEŽNI Napolmli smo avtobus in podali smo se na božjo pot k Mariji Snežni. Že pred odhodom so nas blagoslovili preč. pater Kalist Langerholz, ki so že več let duhovni vodja Slomškovega Krožka v Chi* cagi. Želeli so nam “Srečno pot”. Bilo nas je 40. Kot romarji smo peli in molili tudi v avtobusu. Priporočali smo naše želje skupno in tudi vsak po svoje Mariji Snežni in svetniškemu škofu A. M. Slomšku, katerega smo tudi tokrat izbrali za našega voditelja. Vozili smo se skozi glavno mesto naše države, Springfield, 111. Videli smo hižo, kjer zborujejo in odločajo naši državni voditelji. Videli smo tudi hižo, kjer stanuje Governor Thomson s svojo družino in druge zanimivosti v tem mestu. Tam smo imeli tudi izvrstno kosilo. Ob pol treh popoldan smo že bili pri Mariji Snežni. Prisrčno so nas sprejeli ter izrazili dobrodošlico. Hitro smo uredili dan programa in za prenočišče. Predstavili so nam tudi našega vodnika. Venca. Ob tem neprestano gorijo sveče. družin. Po večerji smo gledali krasne premikajoče slike. V tem smo gledali bujno naravo in prirodo. Videli smo pusto zemljo, krasna drevesa, vsakovrstne rožce, ptičke, čebelice, zelene grme in drevesa v cvetju. Čudovite slike Marijine in vse, kar je zraslo okrog Marije Snežne. Vse je bilo podano z krasno razlago. Med tem se je večkrat ponovilo vprašanje zakaj ljudje sem prihajajo? To seje ustavilo tudi pri nas. Kaj nas je sem vleklo in zakaj? Kdo more odgovoriti na to z drugim kot “Božjm volja.” Ob osmih večer smo imeli sveto mašo v kapeli Kristusa Kralja. Bilo nas je preveč. Zato so še imeli sv. mašo v kapeli Marije Pomočnice ob istem času. Peš Smo hodili zelo malo. Povsod nas je peljal naš avtobus tudi do hotela. Na drugi dan smo nekateri opravili sv. spoved. Bili smo zopet pri sv. maši v isti kapeli. Tudi sedaj je bilo petje, molitve in sploh vse zelo lepo, ganljivo, da smo kar uživali ta zemeljski raj. Po sv. maši smo si še ogledali dom za ostarele, Radio postajo, seveda samo od zunaj. Bus nas je še peljal k postajam Križevega pota. To smo v slovenskem jeziku opravili pri deseti postaji. Takoj po kosilo ob eni popoldne smo pa že zopet bili na poti proti domu. Predno smo odšli so se še od nas poslovili na avtobusu č fr. Andrew Chalkey, ki so direktor romarjev. Blagoslovili so nas in se zahvalili. Mi smo jim pa izročili dar od vseh romarjev. Prisrčno se je poslovil od vseh tudi naš “Franček”, ki je bil vodja ture. Veseli in presrečni smo se vrnili. Vsi smo pa zdihovali, da je vse minilo prehitro. Tudi vreme je služilo, da lepše ne bi moglo. Bog nam je bil res dober. Zato Njemu naj bo večna hvala. Prisrčna hvala pa tudi od naše strani vsem, ki ste se tega romanja' udeležili. Bog naj nas vse blagoslovi tisočkrat in naš A. M. Slomšek naj prosi za nas. Bog Vas vse živi! Gizelia Hozian Od 3 - 4 smo imeli sveto uro v prekrasni kapeli “Blessed Saci'ament”. Med to sv^eto uro so nas pozdravili in podelili svoj blagoslov preč. Fr. Edwin J. Guild. Oni so prvi, ki so to mesto odkrili s pokojnim Fr. Paul Schutfe. Ta dva sta začela noveno k Ma- KOLEDAR društvenih prireditev riji Snežni leta 1941. I ri tem so bile navzoče tudi druge NOVEMBER skupine in posamezniki. Kapela je bila kar natlačena in vse je bilo lepo-sveto. Fr. Guild so nam mnogo lepega povedali ter razlagali razne stvari iz sv. pisma. Prosili so, naj se tega tudi mi oprimemo in to dnevno prebiramo. Zagotavljali so nas, da če to delamo, bo svet okrog nas toliko lepši. To je najboljša šola za vsakega. Prosili so še posebno naj pogosto obiskujemo ljudi, ki več ne grej o k sveti maši, ki postajajo brezbrižni za vsako božjo besedo. Maj te ljudi še bolj vzljubimo in s tem pomagamo, da se povrnejo v cerkev. Razlagali so, kako na čudovit n ati n Bog sodeluje v nas. Klicali so nas vse k delu za “Katoliški Evangelizem.” Zaključili so svoj govor: “Pojdite, ljubite in učite! Iz ljubezni do Boga in do bližnjega vse - tudi neverjetne stvari dosežete. Pojdite vsi na delo!” Zatem nas je naš vodnik vodil na “Turo”. Razlagal nam je pr: vsaki postaji zelo lepo. Videli smo glavno svetišče Marije Snežne, temu pravijo “Amphitheatre.” O-krog tega je 6 tisoč dve sto sedežev zunaj. Nad tem oltarjem se dviga 70 čevljev visok trikotni “M”. Nad tem je še krasen bronasti križ. Oltar in drugo je okrašeno z zlatim mozaicom. Vsaka pičica nekaj pomeni. V tej bližini je “Groto” z oltarjem, Marijino podobo in z Bernardiko. Obiskali smo zvonove zunaj. Teh je 4, vsi zelo znameniti in so v “Bazenu” kjer je poleti voda. Tej so v naši navzočnosti zaz-vodili tako glasno, da smo se skoraj ustrašili. Pred njimi veliki zid na tem pa podoba Angela ko se je prikazal Mariji. Okrog zvonov je pot, kateri pravijo “Pot Materine Molitve.” Vse je obdano s krasnimi vrtnicami. Te so tako lepe in velike, da jih še mnogi menda nismo videli. Videli smo tudi znamenita vrata iz bronza. Na teh je stari in novi testament. Pravijo, da s > to največja in najtežja vrata v celi Ameriki. Obiskali smo dolino Rožnega 8. — Praznovanje 30-letnice društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. zvečer. 8. — Belokranjski klub priredi svoja vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu ra St. Clairju. Igra orkester John Hutar “Just for You”.’ 9. — Slomškov krožek jfostre- že s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do 1.30 popoldne. 9. — Občni zbor Slovensko- ameriškega primorskega kluba v prostorih Tony’s Polka Village na E. 185 cesti. Začetek ob 3. uri popoldne. 14.-15.16. — Fara sv. Vida priredi svoj vsakoletni jesenski Festival z bazarjem, letos v prid prenovitve cerkve za zlati jubilej 1. 1982. 16. — Dramatsko društvo Lilija uprizori burko Trije ptički v Slovenskem domu na Holmes A ve. Začetek ob 3.30 popoldne. 29. —Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SDD na Waterloo Road. 23.—Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer. 30. — Pevski zbor “Dawn” Slovenske ženske zveze poda svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. uri popoldne. DECEMBER 7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAV2E-VANJE v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne. 13. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v Torontu, Kan., v dvorani pri cerkvi Brezmadežne na 739 Brown’s Line. 13. — Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi Miklavže van j e za mladinsko članstvo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Začetek ob 2.30 popoldne. 14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št. 169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. , 31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v . Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in sicer v spodnji dvorani. Igra Alpski sekstet. 31. — Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi silvestrovanje v glavni dvorani, 1981 FEBRUAR 22. — Slovenska šola pri Sv. Vidu ima kosilo v korist šole v farni dvorani. Servirajo od 11.30 do 1.30 popoldne. MAJ 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 16. — Pevski zbor Korotan priredi svoj pomladanski koncert in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Ciair Ave. Po koncertu igra Alpski sekstet. ------o—-— Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) Chailes Samae st. Umrl je Charles Samac st., mož Mary, oče Rosemarie Janick, Charlesa, Annette Cvitkovich, Barbare Petkovšek, Johna, Diane Acker in Davida, 20-krat stari oče, 7-krat prastari oče, brat pok. Williama in Stevena. Pogreb bo iz Grdi novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, v cerkev sv. Pavla na St. Ciair Ave. ob 9.30 dopoldne, nato na pokopališče sv. Križa. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Anita Hughes Preteklo soboto je v Euclid General bolnišnici po .dolgi bolezni umrla 76 let stara Anna Hughes s 471 E. 148 St., rojena Dush v Pa., od koder je prišla v CTe\ eland leta 1920, žena Williama, mati Jamesa (Tex.), Andrea Mar-kum in Donne Harp (oba v Syracuse, N.Y.), 5-krat stara mati, sestra Johna, Josepha, Mary Vesnesky in Helen Yager, člariica Oltarnega društva pri Sv. Jeromu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo, 29. oktobra, ob S.15 dopoldne, v cerkev sv. Jer orna ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. -----o------ Vesti iz Slovenije GORIČKO. — Pri Gradu na Goričkem, ki je bil nekdaj upravno središče tega območja v soboški občini, že dalj časa bijejo plat zvona. Eden najstarejših in največjih gradov na Slovenskem propada. Kmalu po vojni bi ga lahko z malo denarja zavarovali pred zamakanjem in razpadom. Sedaj pa so omagali tudi občani tega območja, ki so do sedaj po svojih močeh reševali grajsko poslopje pred propadom. Pomoči pa ni od nikoder. Z veliko zavistjo gledajo na obnovljene gradove na bližnjem Madžarskem in v Avstriji, kjer so vzorno obnovljeni gradovi postali množična shajališča domačih in tujih gostov. In urejen grad, ki ima reprezentančno gostišče in sobe za prenočevanje, se po večini lahko ‘sam vzdržuje. AJDOVŠČINA. — Sredi avgusta je. moral sanitarni inšpektor iz Ajdovščine zapreti obrat družbene prehrane Splošnega kovinskega podjetja, ker je 38 delavcev iskalo zdrvstveno pomoč zaradi zastrupitve s hrano. V tem obratu, ki so ga zgradili šele pred kratkim, pripravljajo o-broke za 250 zaposlenih v Splošnem kovinskem podjetju. BELTINCI. — Brodarsko društvo “Mura” je skupaj s pododborom planinskega društva Mutica iz Murske Sobote organiziral tradicionalni spust brodarjev in planincev po Muri. Udeležilo se ga je več kot 60 ljubiteljev vodnega športa. Sodelovali pa so člani društev iz Varaždina, Rašice, Ljubljane in Celja. Na vodo so se spustili pri mostu v Petanjcih, tekma pa se je končala v Murski Soboti. BLED. — Devetdeset lastnikov nasadov črnega ribeza je letos pridelalo 109 ton ribeza. S to bero črnega ribeza pa niso zadovoljni pri Kme-ijski zadrugi Bled, kajti v prejšnjih letih so ga pridelali tudi že po 220 ton. Zadovoljni so bili tudi z letinami, ko so ga nabrali od 140 do 180 ton. Dosedaj so ga najmanj pridelali pred leti, ki ga je bilo vsega skupaj le 80 ton. Vso bero letošnjega leta pa so oddali slovenski predelovalni industriji. CELJE. — Med letošnjimi n a g r a j enci Shankar j evega mednarodnega natečaja je tudi petletna Saška Kosi iz v z g o jnovarstvenega zavoda Zarja v Celju. Ta mlada cici-banka se je lansko leto odzvala vabilu tega mednarodnega tekmovanja in narisala risbo na temo — Bodimo prijatelji. S šolskimi kredami je u p o d o bila svetlopoltega in temnopoltega dečka, ki se držita za roko. Prijaiers Pharmacy St. Ciair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS. MALI OGLASI Additions, Remodeling, Dry-walls, Roofing and Kitchens. Call Andrew Kozjek 481-0584 (115-129) NAPRODAJ Lep bungalow s 3 spalnicami, dnevno sobo, jedilnico in kuhinjo. Razdeljen klet in lep, velik vrt. Kličite 486-1451 (117-127) Free Rent 3 room apartment (up) + garage for a middle-aged couple in exchange for care of my mother in downstairs apartment. St. Vitus Parish. Call after 6:30 p.m. 267-3859 or 831-4122 Live-in (lady). To take care of my mother. Salary. St. Vitus area. Call after 6:30 p.m. 267-3859 or 831-4122 (117-120) V Najem 5 sob. Nič otrok in živali. Čisto. Na novo barvVno. Kličite 431-0628. (118-121) Iščemo Eno Družinsko stanovanje V okolici Grove wood do E. 185 St. Nič otrok. Kličite 531-8600 (118-121) For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-0683 anytime. Estimates free. (*) FOR RENT, LAKEWOOD Good location. 2 bedroom suite. Beautiful natural wood. On bus line. No pets. Call 221-5033 (119-122) CHEF NEEDED (Kuharja potrebujemo) Must cook American and European style, as well as bake in both. RED CHIMNEY, 6501 Fleet Ave. Call 441-0053 ask for Linda or Joe r CfCHOCKI LEGAL CLINIC A TTORN E YS-AT-L A W 6428 St. Clair Avenue 641-3942 “Legal Services at Reasonable Rates” SAVE KANONIK J. J. OMAN: 25 let med clevelandskimi Slovenci Z naj večjo težavo sta ga izšolala, kako sta bila vesela, ko je vstopil v semenišče, kako ponosna sta bila nanj in srečna, ko smo ga kot novo-mašnika pripeljali pred oltar! Zdaj pa samo pogorišče, kup pepela! Kako resniepe so besede: “Pomni čloVek, da si prah in da se boš v prah povrnil!” Po smrti sina duhovnika je tudi Kužnikova mati izgubila polovico zanimanja za življenje. Neprestano je govorila o svojem Ludoviku, solze so ji zalivale oči in ni več vedela, kaj naj bi počela. Čez leto in pol je nagloma zbolela in po kratki bolezni tudi umrla in odšla za sinom k Bogu. In tako smo Slovenci v Clevelandu doživeli nepojmljiv poraz. Tri najmlajše in. naj-nadebudnejše duhovnike smo izgubili še ne po preteku dveh let. Hudo nam je bilo, globoka žalost je kakor težka mora ležala nad vso faro sv. Lovrenca. Toda ljubi Bog, ki nam je poslal težki križ pre-skušnje, nas je kmalu z novim upanjem potolažil. Fare sv. Lovrenca ni pustil osirotele, prav v teh letih se namreč zopet dva njena sinova pripravljata na d u h o v s k i stan. Prvi je Gabrijel Rus iz družine Gabrijela Rusa. Mladi gospod je pranečak znanega profesorja dr. Svetine iz Žirovnice na Gorenjskem, tipamo, da bo še to pomlad posvečen. Drugi bogoslovec Jožef Lekan, sin trdne slovenske Lukanove družine, po domače Mokarjev, bo pa posvečen leto pozneje. Sicer sta oba v redu maria-nistov in najbrž ne bosta delala med Slovenci — maria-nisti namreč posvečajo svoje moči le pouku in vzgoji višjih šol — vendar pa bosta duhovnika. Duhovništvo pa je že samo po sebi častno za župnijo in za domače ter izžareva obilo milosti na Vse farane. ...Razen, teh dveh bogoslovcev imamo po višjih šolah še nekaj naših študentov in mogoče je, da bo Bog še katerega izmed njih povabil v svoj vinograd. V prisrčno blag spomin ob S. obletnici smrti m: ANTON KOŠIR Dnevi njegovega življenja so se iztekli 28. oktobra 1977. Spavaj mirno v tihem grobu Bog ti večni daj pokoj, upamo, da v svetem raju združimo se spet s Teboj. Žalujoči: APOLONIJA — žena; JANEZ, PAVEL, JOŽE — sinovi MARIJANCA in CILKA — hčerki Cleveland, O., 27. okt. 1980. Že to, kar sem došlej o naših slovenskih duhovnikih zapisal, pove, da duhovniški poklici med ameriškimi Slovenci niso redki. Najzgovornejši dokaz moje trditve pa je najsi arejša slovenska fara v A-meriki, župnija sv. Štefana v Brockwayju v Minnesoti. Ta župnija bo na praznik sv. Rešnjega Telesa dne 8. junija 1939 praznovala že osmo slovesnost nove maše svojih sinov, ki še vsi, vsaj za silo razumejo slovensko. So pa tile: Rev. Janez I. Oman, Rev. Jožef Trobec, Rev. Viljem Tarman, Rev. Edvin Oman, Rev. Jožef Smrke, Rev. Franc Smrke. Zadnja dva sta brata in pripadata redu sv. Križa. V Jolietu pa so se povzpeli do duhovniške časti tile slovenski sinovi: Rev. Matija Butala, Rev. Matija Hiti in Rev. Jurij Kuzma. Vseh slovenskih duhovnikov je danes v Ameriki- okrog 112. Vendar ne delujejo vsi med Slovenci. Ljubi Bog jih je poslal med Angleže, Čehe, Indijance in Slovake. Tako pomaga tudi naš mali narod širiti kraljestvo božje skoraj po vsej Ameriki. ............... Starokrajski obiski Najbrž si v Sloveniji ne morete predstavljati, kako pomembni so za nas ameriške Slovence razni obiski iz starega kraja ki postajajo zlasti od leta 1926 čim pogostejši. Tega leta sta nas obiskala kar dva slovenska škofa, ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič in skopljanski dr. Ivan Frančišek Gnidovec. Škof dr. Gnidovec je obiskoval Slovence po vzhodnih državah od New Yorka do Michigana, škof dr. Jeglič pa je hotel še več videti, zato se je napotil na Zahod, kjer je prišel tja do Denverja in Puebia. Leta 1935 nas je posetil prevzv. škof dr. Gregorij Rožman, naslednik nadškofa dr. Jegliča. Škof dr. Rožman je v nekaj mesecih obiskal vse glavne naselbine od New Yorka do San Francisca. V svojih neštetih govorih je vzpodbujal rojake k do-slednji gojitvi mile materinščine in k praktičnemu krščanskemu življenju. Njegove očetovske besede so povsod naletele na dovzetna srca. Ljudje, ki morda že 40 ali še več let niso slišali božje besede, so z vidnim zadoščenjem sprejemali njegova jasna izvajanja. Tretji obisk sta v juliju in avgustu leta 1937 napravila profesor dr. Franc Trdan in ljudskošolski ravnatelj Julij Slapšak, oče Fathra Slapšaka, kaplana pri Sv. Lovrencu. O-biskala sta vse naše večje naselbine od New Yorka pa tja do Brockwayja, H i b b i n ga, Chisholma, Eveletha in Dulu-tha v Minnesoti. Rojaki so ju povsod z največjim veseljem sprejeli in z vidnim zanimanjem poslušali njuna pripovedovanja, govore in predavanja. Škoda le, da je bil njun obisk tako kratek, da nista mogla še med rojake na daljni Zahod. Izredno vazen je bil tudi četrti obisk meseca maja 1938, ko sta prišla med naše rojake ljubljanski župan dr. Juro Adlešič in njegova soproga Vera. Poglavitni namen njunega prihoda je bila slovesna otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta in prijateljski poset večjih slovenskih naselbin. Tudi ta dva visoka gosta sta s svojim obiskom znova poživila vezi med slovensko Ameriko in Jugoslavijo in na svojski način potrdila koristi; ki šo jih i svojimi obiski pripravili že prejšnji obiskovalci. Odtlej postajajo odno-šaji med nami in starim krajem čim iskrenejši in tesrtej-ši. Naša a meri š k a mladjna vzljublja s podvojeno ljubeznijo svojo narodnost in je ponosna nanjo,: ko vidi, kakšne odlične zastopnike ima slovenski narod. Naj bi te lepe vezi vezale vse Slovence tudi v 1 bodoče tako tesno, da bi Slovenci v Ameriki nikdar ne pozabili, da so potomci zdravega in čvrstega, izobraženega in glo-bokovemega slovenskega naroda! (Konec ) Katoliški odbor sodeluje pri Konferenci Bele hiše za družine Washington, D.C. — Katoliška udeležba pri delovanju Konference Bele hiše za varstvo ameriških družin je bila podrobno obrazložena v pismu, ki so ga vodstvu Konference poslali ameriški škofje. Pomožni škof J. Francis Stafford iz Baltimora je škofijski pooblaščenec Katoliškega odbora za zvezo z Konferenco Bele hiše, ki je bila ustanovljena leta 1977, da na vladni ravni proučujejo družinske probleme v ZDA. Škof Stafford se je zahvalil škofom, ki so sestavili poročilo, za razumevanje in sodelovanje pri tem važnem problemu. Bodočnost naše države sloni na trdnih družinskih skupnostih. Katoliška Cerkev je to desetletje 1980 - 1990 posvetila izredni skrbi za družinske probleme in bo po svojih močeh preko Katoliškega odbora sodelovala s Konferenco Bele hiše za varstvo družin. Škof Stafford bo osebno sodeloval na sestanku Konference Bele hiše za varstvo družin in bo o svojih opazovanjih poročal na sestanku škofov, ki bo v novembru. Kot smo že večkrat poudarjali, tudi Ameriška Bratska Zveza posveča preko svojih organizacij veliko skrbi za lepšo skupnost ameriških Hester of Officers of Lodges and Clubs CUE LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSKJ President Edward J. Furlich Vice President: Sally Jo Furlich Sec.-Treas. Josephine Trunk, 17609 Schenely — 481-5004 Recording Sec. Connie Schultz Auditors; Jackie. Hanks, Connie Schulz Women’s and Children’s Activities: — Jackie Hanks. Men’s Sports Activities — Bob Schulz Meetings are held the second Wednesday of the month at secretary’s home, 17609 Schenely Ave. at 7:00 p.m. All Slovenian doctors in greater Cleveland areas to examine prospective members. _STrvITUS CHRISTIAN MOTHER’S CLUB September 1979 to June 1980 Spiritual Director —: Rev. Joseph Boznar Principal — Sister Mary Cedlianne, S.N.D. President: Mrs. Janet Borso 1st Vice President — Mrs. Karen Shantery 2nd Vice President — Mrs. Charlotte Tariseka Recording Secretary — Mrs. Betty Svekric Corresponding Secretary — Mi-s. Patricia Talani Treasurer — Mrs. Roseanne Piorkowski Publicity Chairman — Mrs. Mary Jo Rom Meetings are held on the first Wednesday of every month excluding July and August. Dues are $3.00 and paid in September for each school year.. ST. VITUS POST 1655 CATHOLIC WAR VETERANS Officers: 1980-81 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Richard J. Mott 1st V.C.: Daniel Reiger 2nd V.C.: John Oster Sr. 3rd .C. — Ludwig Snyder Adjutant — Thomas Kirk Treasurer: Steven Piorkowski Judge Advocate: James Slapnik Jr. Weitare: John Kirk Jr. Historian: Vincent J. fia kovic Officer ■ of Day: jFTank Godic Jr. Medical: Martin Strauss 1 Year Trustee. Joseph S. Baškovič 2 Year Trustee: Frank ljubi 3 Year Trustee; James Logar Auxiliary Liaison: George Paprik Meetings are held every third Tuesday each month in our fine iciubroom, located at 6101 Glass Pimpose: To guard the rights land privileges of veterans, protect our freedom, defend our Faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist thO,se in naad, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities. LADIES AUXILIARY St. Vitus Post 1655 C.W.V. President: Rose Poprik 1 st Viee-Pres.: Toni Render 2nd Vice! Pres.: Marcde Mills 3rd Vice Pres.: Laura Shantery Secretary: Jo Nousak Treasurer: Mary Babic Historian: Irene Toth Welfare Officer: Jean McNeal Ritual Officer: Jo Gorencic 3rd yr. Trustee: Kathy Merrill 2nd yr. Trustee: Diane Potočnik 1st yr. Trustee: Theresa Nov-sak Social Sec.: Jo Mohorčič Chaplain: Fr. Joseph Boznar Meetings are held every second Wednesday of the month in the Post Cl ubroom, 6101 Glass Ave. AMERICAN SLOVENE CLUB President — Gene Drobnič Vice Pres. — Terry Hočevar Recording Sec. — Helen Levstik Corres. See. — Agnes Koporc Treasurer — Rose Grmsek 6512 Bonna Ave., Cleve., O. 44103 361-1893. Meetings held on the first Monday of each month, except July and August at Broadview Savings Club Room at 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio. ST. MARY HOLY NAME SOC. 15519 Holmes Ave. Cleveland, Ohio 44110 Spiritual Director — Rev. Victor N. Tome President — Emil Knez Vice-President — William Kozak Slovenian vice-president — Rudy Knez Secretary — John Lamovec Treasurer -r- Art Eberman, 531-7184; '6301 Sanford Ave., Cleveland, Ohio 44110 Sick and Vigil Chairman — Frank Sluga. Program Chairman — Louis Koenig Corresponding Secretary — Louis Jesek Marshall — Frank Zernic Social ApostolateEd Kocin Retreat Chairman — Joseph Sajovic ST. MARY’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVE. Roster — 1979-1980 Spiritual Dir. — Fr. Victor Tome Honorary Pres. — Sr. Donna McKula President — Marcia Olesko Vice-Pres. — Jennie Jesek Rec. Sec’y. — Joan DeNardo Treasurer — Josephine Kocin Corres. Sec. — Maryrose Uszko Spiritual Cbm. — Ann Nemec Auditor — Agnes Plymak Membership — Melina Densa School Affairs, Francis Zupon Sunshine — Donna Tome Cafeteria — Melina Densa and BiBa Musdna Refreshment — Katherine Hoffman Safety — Jane Smolik Hostess — Lida Ma/i THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION ST. CATHERINE’S LODGE 29 CLEVELAND, OHIO President — A1 Gribbons Vice-pres. — Rose Aubel Recording-sec.: Jane Gribbons Financial-sec.: John Pečnik treasurer: — J ;nnie Stetz Chief Auditor —Mary Butara Auditor — Frank Aube] Auditor — Emma Trentel Meetings are held every 2nd Wednesday of the month at S. N Home on St. Clair Ave., at 7:30 p.m. (Before the meeting premiums payable from 6:00 to 7:30 p.m.) Life insurance — AH plans available for the entire family from birth to age 60. Indemnity Benefits — Indemnity — sick and operation benefits available to all adult members. Ask secretary for membership application. Enroll your friends in an more than a Bank Savings Account. No tax involvements at any time. Draw reserve if needed and still insurance plan that offers von protect your policy “Value in full.” The Western Slavonic Association was founded in 1908 “Solid as the Rockies” — 147% solvent as per State Insurance Actuary. Highest annual dividends paid to members yearly. BARAGA COURT NO. 1317 Catholic Order of Foresters Spiritual Director- — Rev. Joseph P. Boznar Chief Ranger - - John J. Hočevar Vice Chief Ranger — Joseph V. Hočevar Past, Chiyf Ranger — Fred Sternisa . Recording Secretary — Alphonse; A. Germ Financial Secretary— Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Road — Tel. 88,1-1031 Treasurer --- Rudolph V. Germ Trustees ■— Joseph V. Hočevar, Albert Marolt, Charles1 F. Kikel Youth Director — Gregory P. Hribar Visitor of Sick — Joseph C. Saver Program Director — Albert R. Giambetro Senior Conductor — Joseph C, Saver Junior Conductor — Frank J. Kolenc Senior Sentinel — Elmer L. Perme Junior Sentinel — Edward M. Prijate! Field Representative — Frank J. Prijatel — Tel. 845-4440 Meetings held third Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium at 8:00 p.ru. ST. MARY’S COURT # 164» CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Victor Tome Chief Ranger, Henry Skarbez Recording Sec. Joseph Sterle Financial Secretary, John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer Louis Somrak Youth Director, Louis Jesek Trustees: Virginia Trepal, Frank Kocin Jr., Wm. Kozak. Past Chief Ranger: John Osredkar Conductors: Bastian Trampuš and Frank Mlinar Field Representative, Frank J. Prijatel, 845-4440 Meetings held every third Sunday in St. Mary’s Study Club Room. DAWN CHORAL GROUP Slovenian Women’s Union President and Librarian: Pauline ■ Krai) Vice-president, Jo Trunk Secretary-Treasurer Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St., Willowick, Ohio 44094, phone 943-1546 Reporter: Fran Nemanlch Auditors: Ann Troha and Ann Terček Director: Dorothy Vogelin Rehearsals every Monday evening at-7;30 p.m. in Recher Hall, Euclid,. Ohio. SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Rd. Cleveland, Ohio 44119 1979 - 1980 Executive Committee— Albiri Lipoid — President Rudolph Kozan — Vice Pres. Alma Lazar - Treasurer Jean Križman — Rec. Sec’y. Josephine Hirter ■— Corres. Sec. The Executive Committee will also act -as the House Rules Com. Auditing Committee—. Joe Gabrowshek Marie Shaver Ray Perme Dr. Rudolph Susel Walter Lampe Finance Committee— Ray Perme Albin Lipoid Frank Kosich Ronald Zele Alma Zazar Josephine Hirter James Richlak, Consultant Admissions — Screening Com.— Marie Shaver Josephine Hirter Pauline Burja House Committee— John Cech Joe Gabrowshek James Kozel Walter Lampe Personnel and Professional Practices Committee— Rudolph Kozan Ronald Zele Pauline Burja Alma Lazar Marje Shateir Nursing Home Consultant— Frederick Križman Statutory Agent and Parlimentarian— Paul J. Hribar Legal Counselor— Paul J. Hribar, L.P.A. Fund Raising Committee— Hon. Mike Telich Jean Križman Josephine Hirter James Kozel Albert Pestotnik Cecelia Wolf Membership Committee— Alma Lazar Josephine Hirter Dr. Rudolph Susel Vida Shiffrer Publicity Committee— Josephine Hirter Cecelia Wolf Rudolph Susel Auxiliary Liason Chairperson— Jean Križman Welfare Patients Coordinator— Cecelia VfoU Buildii.g and Planning Com,— Albin Lipoid Frank Kosich John Cech Fred Križman Mary Cerer will be an Ex-officio member of all Committees, and she is to receive notice of all Board of 'Trustees Meetings arid all Committee Meetings. First person named in each committee is chairman. The Slovene Home for the Aged is a non-profit organization accredited by the national Joint Commission' on Accreditation of Hospitals as a long term facility dedicated to the principles and standards of excellence for care and service rendered to patients and residents. Your, .donations make it possible for our aged and disabled to spend their remaining years in quiet dignity. For all information call: («rea code 216) 486-0268. EUCLID VETERANS CLUB 1980 OFFICERS President — Jerry Tartaglione Vice President — Jeff Morrisi Secretary — Lou Shenk ) Treasurer — Frank Balash Service Officer — Lou Svetlic Sgt.-at-Arms — Chuck Rapinz Judge Advocate— John Cerbin Historian — Joe Jagodnik Chaplain — Ray Campensa Trustees: Bob Baughman, Otto Rufo, Fred Nevar Jack Waschura, Frank Takača, Bill Dornbusch, Joe Delost, Jake Chesnic, Joe Godec Meetings 1st and 3rd Mondays of the Month at Euclid Vets Club ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB President: Frank Zorman, Sr. Vice-Pres.: John Truden, Sr. Financial Sec.: Eugene Kogovšek Recording Sec.: Edward Pečnik Entertainment Mgr.: Frank Zorman, Sr. Keeper of Arms: Elio Erzetič Auditors: Aloiz Pugel, Rudy Boltauzer, Ludvik Zorman. Trustees: John Truden, Frank Truden, Frank Cendol, Frank Beck League Manager: Joseph Cah PROGRESSIVE SLOVENIAN WOMEN CIRCLE #2 President: Cecilia Subel 1st Vice-pres.: Neva Patterson 2nd Vice-pres.: Roe Žnidaršič Secretary: Margaret Kaus Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec’y.: Mary Zakrajšek Auditors: Anna Filipič, Nettie Malnar, and Frances Tavzel Sunshine Chairman: Cecelia Subel Publicity: Mary Zakrajšek Refreshment Com: Frances Tavzel Meetings are the 3rd Wednesday of the month at 1 p.m., Slovenian National Hotne,. St. Clair. PLANINA SINGING SOCIETY ' President — Al Glavic Vice President — Frank Urbančič Financial Sec.—Emma Urbančič Corresp. Sec. — Olga Ponikvar Rehearsals — Weekly on Mondays at 8 p.m. SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD — 1979 President — Edward Kucia Vice-president: Vlasta Radisek Treasurer — Boris Kozel Rec. Sec'y.: Amalia M. Raab (Molly) 631-2992 Auditors: Doris Sadar, Ann Samičk, John Streck Membership Cliairman: Elizabeth Hostnik 261-4076 Program Chairman: Pauline Fisher Exhibition Chairman: Justine Skok Meetings: Third Tuesday of the month at 7:30 p.m. at Tony’s Polka Village, 971 E. 186 St. SLOVENSKI DOM NO. 6 A.M.L.A. President — Vivian Cecelic Vice-pres. — Caroline Lokar Secretary — Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119. Treasurer — Virginia Kolnik Recording Secretary — Anne Cecelic Pres, of Audit Com. — Jean Fabian 1st Auditor — Jennie Gainer 2nd Auditor — Amalia Legat Medical Examiner — Dr. Anthony F. Spech Meetings: 2nd Tuesday of the month at Fiecher Slovenian National Home, 7:30 pm. CIRCLE NO. 1 PROGRESSIVE SLOVENES OF AMERICA President — Cecelia Wolf Vice-Pres. — Sophie Matuch Hon. Vice-Pres. — Josie Glazar Secretary-Treas. — Alma Lazar Rec. Sec’y. — Wilma Tibjash Auditors: Mary Dolšak, Molly Raab and Julia Ipavec Sunshine Comm: Mary Durn, Theresa Gorjanc, Mary Furlan, Jennie Skrl, Marie Shaver and Alma Lazar Social and Educ. — Ida Cesnik, Josephine Tomsic, Mary Dolšak, Ann Kristoff, Ruth Jerala Cookbooks — Alma Lazar "" 531-5,627. Meetings — Every first Thursday M.P.2. CIRCLE 3 President — Paul Conzelmai*1* 1st V.P. — Marci Perkey 2nd V.P. — Judy Conzelmann Recording Sec. — Martha Meglieh Treasurer — Millie Bradač Auditors — Sophie Matuch, J® Tucceri, Edna Kleinhenz Circle Director - Judy Skopitz Asst. Circle Dir. — Kristina Blatnik Music Director — Tom Hegler Accompanist — Alice Cech Rehersais are held every Monday at 7:30 p.m. at the S.W.H. on Waterloo Rd., except for vacation period. SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Ave!, Euclid, O. Max Kobal, President George Carson, Vice Pres, Ray Bradač, Secretary William Frank, Treasurer Joe Petrie Jr., Recording Sec-John Hrovat, Chm., Auditing Committee William Jansa, Auditor John Bozich, Auditor Frank Taucher, Charm. House Committee Ed Koren, House Comm. William Strah, House Comm. Ed Leskovec, Membership Rudy Lokar, Membership Josephine Trunk, membership Ronald Šuster, Legal Advisor Joseph Trebeč, Hon. President Stanley Pockar, Hon. Sec. Mary Kobal, Hon. Rec. Sec. Joim Troha, Hon. House Com. Regular meeting every third Thursday of the month at 7 p.m- NEWBURGH - MAPLE HTS. SLOVENE PENSIONERS CLl'® Pres. — John Taucher, tel. 063-6957 Vice.-Pres. — Mary Zivny Secretary — Andrew Rezin Tele. 662-9064 Treasurer — Ann Odell Tele--587-6829 Rec. Sec’y. — Mary Shamron Auditors — Louis Champ3« John Pirc, Mary Gregorčič Monthly meetings are held °n the fourth Wednesday of each month at 1 p.m. SLOVENIAN-AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Officers for 1979 President — Edmund J. Turk Viee-Pres. — Fr. A. Edward Pevec Secretary — Ronald J. Šuster, 1027 E. 185 St., Cleveland, Č1-44119. Treasurer — James E. Logar Executive Committee — Joh'1 J. Aldem, Dr. Karl B. Bonutti, Hon. August Pryatel, Arme Opeka. Executive Director — Frederick E. Križman, 20771 Lake Shore Blvd.. Euclid, O. 4412’ (216) 531-7881. ___ SLOVENIAN WOMEN’S UNION BRANCH 5« President — Ann J. Terček Vice-President — DoTothyanP Winter Secretary-Treasurer — Irene b-Jagodnik, 6786 Metre Park Driv't Cleveland, Ohio 44143, Tele.: 442' 0647 Auditors — Marie Dolinar, Frances Marold Sentinel — Ann Kristoff Reporter — Vera Mateyka Meetings held every 3rd TueS' day of the month except July* '’ugust and December, 7:30 p.nj-at Euclid Public Library, 631 E-222nd St. Guests welcome. WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS 1980 OFFICER^ President — Walter C. LamP-Vice-Pres.: Louis Jartz Sec.-Treas.: Steve Shimits’ 19500 Euclid Ave., Euclid, 44117, Ph.: 531-2281 Rec.-Sec.: Helen Vukčevič Aud. Comm.: Celia Wolf, An11 Kristoff, Albert Comensehek. Planning Comm.: Alice Bozh, Ann Kristoff, Walter C. LamPe' Steve SHimits, Celia Wolf Slov. and English Publicity Celia Woif, Ann Kristoff Federation of Slov. Pensioru11 ’ Delegates: Walter Lampe, J°f Bajec, Louis Jartz, Steve Shimib” Frank Bittenc Head Cook: Mary Dolšak Meetings — Second Tuesdal * each month at LOO p.m. at SI Frank Kotula, Rosemary Chase Sgt.-at-Arms — Fran Vranica Sunshine Committee, Iv°n Willis, Cyril Grilc Meetings: 1st Sunday of re-month at Carpenter's Hall N 1st St., Pompano Beach, FI.