503. štev.
V Ljubljani, sreda dne 21. maja 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat ▼ Ljubljani v upravništvu mesečno K l'20f z dostavljanjem na dom K 1*50; e pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K'1*70. — 7 ozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	«
c:	Telefon	številka	118.	:n
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev.
:s	Uredništvo in upravništvo:	g
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ‘n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju ^o■
*•• pust. Za odgovor je priložiti ur nik o. : s::	Telefon številka '18.	-r
Mevže za vladno potrebo.
20. maja 1913.
Vsacega resničnega politika, ki čuti z ljudstvom, bi moralo obnašanje avstrijske vlade pripraviti do te-Ka, da zavzame proti politiki zadnjega časa odločno stališče. Vsa ona dolgotrajna vojna hujskarija, ki se je širila po čifutskih in krščansko-so-cialnih listih je izhajala, kakor so pokazale interpelacije v parlamentu iz tiskovnega urada zunanjega ministrstva, za kar je vlada odgovorna. Za mejami Avstrije se je uganjala politika, ki je državo, t. j. prebivalstvo stalo pol miljarde. Doma beda — za vse to je odgovorna vlada.
- Pa nc le to. Mesto, da bi taista vlada zastopnikom ljudstva sedaj, ko se so sešli po dolgem času zopet enkrat, razložila podobno svoje korake in ravnanje, si je še upala parlamentu zagroziti, da se o zunanji politiki ne sme razpravljati, češ. to ne spada pred ljudske zastopnike. Šest mesecev se ie govorilo, da je vsa zunanja politika le v varstvo interesov monarhije, t. j. interesov ljudstva, sedaj pa vlada izjavi, da to ne spada pred zaslopnike ljudstva.
Naposled so gospodje le sprevideli. da ne mere vse iti, kakor si oni žele. ker ljudstvo hoče tudi govoriti. Sklenili so zato. da se pripusti pogovor v parlamentu.
Danes se je sešel zopet parlament in grof Sturgkh je povedal to in ono, kar že ve vsakdo. Med drugim je dejal, da parlament ni kompetenten razpravljati v zunanji politiki ter je izražal upanje, da bodo balkanski narodi prijateljsko postopanje avstrijske države po zaslugi upoštevali. Grof Sturgkh je naposled pozval parlament, naj se izogne vsaki kritiki o delovanju avstrijske diplomacije, ker to bi škodovalo državnim interesom
Prvi. ki je 2a Stiirgkhom govoril. Je bil slovenski klerikalec dr. Korošec, ki Je povelje Stiirgkha prav v vsem vbogal, ne da hi bil tudi eno zinil o onem. kai čuti slovensko ljudstvo o dogodkih zadnjega časa.
Govoril ni o politiki monarhije napram Jugslovanskim državam temveč o dualizmu ter trdil, da je le dinastija in močna armada naša (slovenska in jugoslovanska) rešitev. Čokolada.
Slovenski klerikalci so prešli v dobi. ko razven utladočeških vladnih lakajev, zavzemajo vse slov. stranke opozocijo proti vladi, v tej dobi so prešli slovenski klerikalci v vladni tabor in s tem pokazali, da se strinjajo z vsemi prochazkovinami avstrijske vlade.
Ali zahteva to korist slovenskega naroda?
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
In kdo bo potem potiskal obrekovanja v zlobna grla nazaj, kdo bo hladil porogljive smehljaje na predrznih ustnicah, ako ne mož, ki ga bo pooblaščalo v to ime soproga in ki bo podpiral to ime z dobrim in ostrim mečem?«
Kralj se je zamislil in ni odgovoril več minut.
»Pray imaš,« je rekel nazadnje.
La Satenjrfi se je kar stresel od veselja.
»Kaj lahko sporočim svojemu prijatelju?« je vprašal.
»Povej mu, da je kralj zadovoljen, da ima takšnega prijatelja, in da dobi njegova vdanost sijajno plačilo. A zdaj mi reci po pravici: tvojemu prijatelju ni ime D’Eseč, kaj ne, da ne?«
»Res je, sir; to ni D’Es6.«
»In tudi ne Sansak, si dejal?«
»Tudi ne, sir.«
»Potem se imenuje tvoj prijatelj La Šantenjrč?«
»Da, sir.«
Plemič se je globoko naklonil.
Kralj ga je potipal prijateljsko po rami:
»Reci mu, da sem zadovoljen z njim, ali slišiš? In da dobi naslov
Maribor.
(Shod župnikov Narodne stranke za Slov. Štajer.)
V nedeljo dne 18. t. m. je bil v Nar. domu v Mariboru shod zaupnikov Nar. stranke, ki se ga je udeležilo precejšnje število zaupnikov. Posebno dobro znamenje se nam je dozdevalo, da je prišlo na ta shod mnogo mož iz najrazličnejših krajev Slov. Štajerja, zlasti pa iz Podravja. Prvi govornik je bil deželni poslanec dr. Kukovec iz Celja, ki je izvajal k prvi točki dnevnega reda
— »Poročilo o političnem položaju«
— približno sledeče:
Vsa širša javnost je pazno zasledovala dogodke zadnjih mesecev. Tudi Slovenci so z izredno intenzivnostjo sledili dogodkom na Balkanu, ki so imeli kot posledico oja-čenje Slovanov, zlasti Jugoslovanov. Srbi in Bolgari so izišli iz tega boja ojačeni ne le na zemeljskem prirastku, marveč tudi v moralnem in ekonomičnem oziru. Vse to pa tudi za Jugoslovane v monarhiji ni ostalo brez posledic in upliva in je bilo v stanu dvigniti narodno zavest, kar ie pač tem naravneje, čim smo si razni narodi v monarhiji krvno najbližje sorodni z onimi Balkana. Saj nas ločijo le državne meje. Pesimizem, ki je vladal preje, se je zbok teh dejstev razpršil. To razpoloženje med Jugoslovani monarhije, pa seveda ne najde posnemanja v višjih in, recimo, tudi naivišjih državnih, vladnih krogih, ki delajo v ravno nasprotnem oziru. Vse, kar kaže simpatije za to, kar je doseglo balkan-r i? ,or(>2je’. najde najhujši odpor v teh krogih in začeli so s splošnim zatiranjem teh čuvstev. Razna preganjanja zadnjega časa to dovolj jasno izpričujejo. In vendar nam Srbi v kraljestvu ne ponujajo nikakega predrugačenja, torej, vse, kar je v nas za nje, so le spoštovanja do njih činov. Dočim pa se to pri nas zatira in pušča nemškim dunajskim revolverjem. da dan na dan ščujejo proti Balkanu, se išče zveze in »prijateljstva« pri — Italijanih. To prijateljstvo bi nam pa bilo ravno sedaj skoro postalo pogubno, kajti v tem ko se je hotela Avstrija vsesti v severno Albanijo, si je hotela Italija prisvojiti Valono. Srbom se je na nezaslišan način vzelo pot do Adrije in kakšnega trgovskega pristanišča ob tej obali, Italiji pa se je hotelo z Valono kar na prezentirki dati ključ v roke, ki bi nam bil v danem tre-notku zaklenil lastna vrata in nas zaprl v lastnem domovju. Kar se je pojavilo zadnje čase nesporazum-Jjenj med Srbijo in Bolgarijo, je temu
uVo u naro<*n' egoizem, ki zahteva ob Srbov, da ostane njih ozemlje močno in razširjeno. — V notranjem političnem položaju je opaziti veliko razdrapanost. Spor v Galiciji med Poljaki in Malorusi, se je
zelo poostril. Na Češkem so se spravna pogajanja med Čehi in Nem- j ci razbila in Čehi hočejo še nadalje vztrajati v svojem boju. Lahko nas v kratkem presenetijo važne izpre-membe v centralni vladi, namreč, da se bo vladalo brez Čehov — s pomočjo uradnikov Nemcev — ki so bili edini faktor, ki je tudi za nas prišel na tem mestu v poštey. V drugi državni polovici je položaj istota-ko nenaraven. Mažari prejkoslej zatirajo Hrvate in vsak njihov napredek. Ze dalj kot leto dni vlada tamkaj brezvladje — komisarijat, ki ga tudi združeno klerikalno vmešavanje ni bilo zmožno preprečiti, čemur je vzrok slabotno in sramotno stališče, ki so ie le ti zavzeli v Opatiji. Sai se niso niti sramovali izdati najprimitivnejših narodnih stvari. Znano je namreč danes, da so ravno slovensko-hrvaški klerikalci bili za uvedbo nemškega Jezika v Bosni in drugodi* Vsa vladna oblika je po balkanskih dogodkih neizpremenje-na. Da, pritisk je še hujši kot je bil preje. — Kakor hitro pa bi prišlo do izključenja Slovanov v ministrstvu. bi se vse izkazalo kot še hujše, kajti slovenski klerikalci, ki nekako »reprezentirajo« Slovence, niso niti voljni, niti v stanu, zastopati v resnici narodne interese, kar je čisto naravno.^ saj potrebujejo klerikalci za vzdrževanje naredb s katerimi drži pri sebi svoje pristaše vedno m vedno — vladnega denarja. — Ena neklerikalna izjema, pa je skoraj biez moči. Vrhu vsega tega pa se še govori na merodajnih krogih, da ni izključeno, da se državni zbor razpusti. — V Štajerskem deželnem zboru vladajo od slovenske strani tudi klerikalci — v Škodo dežele. To škodljivost tajiti. je nesmiselno, saj se od dne do dne kopičijo pritožbe ra»n*k °^r- zastopstev, ki zahtevajo odločno prenehanje obstrukcije. Tako je odbornik — nemški klerikalec
— Mosija iz Ljutomera, brez prizadevanja drugih, odločno protestiral že pred meseci proti obstrukciji. Isto se je storilo v Celju, koder je bila resolucija proti obstrukciji soglasno sprejeta — tudi od strani klerikalcev Nič drugače ni bilo v Ormožu, koder je ves obč. zastop soglasno sprejel resolucijo obč. svet. g. Zadravca. ki obsoja najostreje to ob-strukcijsko taktiko. To resolucijo, oziroma klerikalno obsodbo, so še celo najodločneje zagovarjali tudi ostali klerika/ci, da, celo sam poslanec Mešk' ! Klerikalcem je tudi danes, kot /ugače vedno, za vse preje, kot za narodno stvar. Kadar se jim bo zopet kaj ponudilo, bodo istotako vrgli puško v koruzo, kot smo to bili pri njih doslej vajeni videti. In ker poznamo to njih taktiko, tudi nimamo povoda, vplivati na ljudsko voljo, ki se vedno bolj in boli klerikalni politiki — odtujuje. Čudni matematiki so tudi naši klerikalci s svojo trditvijo, da se s to njihovo obstrukcijo mnogo deželnega dnarja prihrani. Čim bo izpremenje-no politično obličje, bo šel ves ta denar iz blaganj, in takrat bode se pokazalo, da ga je še manj, kot pre-ie. Rekli pa smo že, čim se jim bo kaj ponudilo, bodo prekinili obstrukcijo, kajti naši zastopniki V. S. L. S. ravno radi odvisnosti od vladinega korita, ne morejo izvajat narodnega programa in se to storiti tudi boje. Da ie to res. pričajo dejstva, da se ne upajo od vlade ‘zahtevati spoštovanja narodnim interesom, če se jih ljudstvo vendarle drži, se zgodi to radi tega, ker veruje njih popularnim frazam, katerih imajo vedno in za vsako novo strankarsko stvar ogromno na razpolago. Naša dolžnost bodi. to ljudstvu razjasniti in končno bo tudi ono izprevidelo. Dobro bi tudi bilo, posvetiti ideji za združitev vseh naprednih strank — slovenskih, hrvaških in srbskih —
Davkoplačevalec
nosi težko breme, ki so mu ga drug? naložili.
(K zborovanju v parlamentu.)
več pozornosti. Če se je klerikalcem to posrečilo, ko je pri njih vendar prva in zadnja točka konfesijonali-zem — bi se to moralo posrečiti nami tem lažje ko nas ta coklja nikjer ne veže. V nadaljnjem je povedal gospod govornik tudi, kako malomarni in brezbrižni so klerikalci glede volitev v okr. zastop celjski ter kon-statiral, da kažejo razne obč. volitve lepe prirastke za Nar. stranko. Po nekaterih nasvetih v tem oziru, ie gospod govornik zaključil syoja izvajanja.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
npaBnnnnnnnnnnniiniinniiii
a
Za birmo tl:"
ESUTTKR
D Lastna pro-
a tokolirana
|ri tovarna ur :: v Švici ::
Lastna pro-
tokolirana
Si
Mestni trg št. 25 in sv. Petra cesta 8 g t=
najcenejše In najboljše ure, verižice itd.
D
g
ur
v Švici
M
DDDDDODDDD
vojvode Fontenbloškega. preden mine mesec dni...«
Hoteč prikriti radost, ki se je zasvetila v njegovih očeh, se je naklonil La Šatenjrč iznova in se skrivil do tal, dočim je dejal kralj z zaničljivim usmevom sam pri sebi:
»Poberi, kar si priberačil!«
Svetlega obraza je odšel La Ša-tenjrč od kralja.
V	predsobi je srečal gardnega kapitana Mongomerija, ki ga je prijel pod pazduho, rekoč mu:
»Zdi se mi, dragi prijatelj, da se imava pomeniti o jako važnih in zelo nujnih rečeh.«
Mongomeri se je odlikoval med drugimi vrlinami po znanosti, v kateri je bil dosegel najvišjo popolnost: znanosti prisluškovanja pri vratih.
Slišal je bil ves razgovor med kraljem in La Šatenjrejem.
»Kaj pa je?« je p^ašal ta.
»Pravijo, da se ženite z vojvodinjo Fontenbloško,« je odgovoril kapitan nesramno.
La Šatenjrč je pogledal Mongomerija v oči.
»Vraga!« je rekel, »informirani ste tako dobro, da vam moram kar čestitati.«
»Poslušajte — vsak stori, kar more; moj interes je, vedeti, kaj st godi na dvoru; in zato si pač prizadevam, kolikor vem in znam.«
»Da, ampak odločba zaradi moje poroke z vojvodinjo Fontenbloško le padla šele pravkar — gotova pa stvar še vedno ni.«
»Kar se tiče Prye točke, vam hočem povedati odkrito, da sem poslušal.«
»Ohe, gospod De Mongomeri! Zdi se mi, da opravljate prav grde posle!«
Kapitan je skomizgnil z ramami.
»Dragi moj,« ie rekel mrzlo, fjaz opravljam posle, ki mi ugajajo, in če bi se mi zdajle zljubilo, oprijeti se vaše besede, bi se morda kmalu naveličali svoje ošaonosti. Toda ne skregajva se; moja odkritost vam mora pričati, da potrebujeva drug drugega. Ostaniva torej dobra prijatelja, in Pred vsem pojdiva se pogovarjat dalje v stran, zakaj tu je dovolj nepovabljenih ušes, tudi če mojih ne štejeva.«
In res se je izprehajal že nekaj trenotkov popredsobi plemič gospe Diane Poatješke, Gi De Sabot De 2arnak. in videlo se mu je, da ga zelo zanima razgovor med La Šatenj-rčjem in Mongoinerijem.
La šatenjrč je pomislil, da ie gardni kapitan v veliki milosti pri kralju. Ni se torej branil, ko mu je segel Mongomeri pod pazduho; in tako sta šla prijateljsko na častno dvorišče.
»Govorite,« ie rekel spodaj Mongomeriju.
»Dejali ste, dragi prijatelj, da še ni prav gotovo, ali bo kaj iz vaše poroke z vojvodinjo Fontenbloško. In prav imate, če mislite res tako.«
»Aha!... Ali veste kaj?... Nemara je kaka zapreka?«
»Prav resna še po vrhu!«
»Ali bi nemara kralj...«
»Njegovo veličanstvo ni imelo zahrbtnih misli, ko vam je dalo pravkar svojo obljubo; in prepričan sem, da je namenjeno držati besedo.«
»Morda mlada vojvodinja sama?«
»Vi veste sami bolje od mene, da se vam ženska srca ne morejo ustavljati, in prepričan sem, da tudi ta ne bo tvorila izjeme... Ne, ne, zapreka ni v gradu... Ali se spominjate nekega rokovnjača... Manfreda po imenu?«
»Manfreda!« je vzkliknil La Ša-tenjrč in prebledel od gneva. Saj ste vendar rekli kralju, da je ta človek odšel iz Fontenbloja!«
»To je resnica... toda, ali mislite, da se bo ta človek tako izlahka odrekel ženski, ki jo ljubi?... Zdi se da je že dovolj pokazal svojo držnost in svoj pogum, da morate videti v njem opasnega nasprotnika.«
»Vse to je prokleto res!«
»No, vidite — kai sem vam hotel povedati?... Reči sem hotel, da se Manfred po mojem prepričanju kmalu vrne v Fontenblo.«
»Če bi človek le vedel, kje ima svoje ležišče!«
»Kar se tiče tega, vam pa lahko postrežem. Ali poznate gostilno pri Velikem cesarju Karlu?«
»V ulici Fago?«
»Tam, da. Vidite, dragi moi, pojdite k Velikemu cesarju Karlu; izkušajte poizvedovati, a spretno,
opazujte, in prislužkujte, ne da bi vaJ kdo videl... in upam, da boste vedeli kmalu kaj podrobnejšega o svo-jem prijatelju.«
»Vraga, Mongomeri. vi ste m? pravi prijatelj; kar žal mi Je, da sem vas prej...«
»Ne govoriva o tem,« ga je prekinil Mongomeri.
»Tega človeka sovražim tako, da vam ne morem povedati; ponižal me je že dvakrat, in če se mi res posreči, da mu potisnem meč med rebra, vam bom hvaležen do smrti..,«
»S tem se upam še okoristiti, dragi moj... Saj sem vam rekel: midva potrebujeva drug drugega. Bili ste trije v kraljevi neposredni bližini; zdaj ostaneta samo še vi in D’Es6. Sansak je izg:nil... Ako bi se mogel pomekniti jaz na njegovo mesto...«
»Razumem vas...«
»Kaj pa je treba v to svrlio? Spretno besedo o pravem času.. «
»Zanesite se name.«
»Kakor se tudi vi lahko zanašate na moje prijateljstvo.«
Stisnila sta si roke in se razšla.
Kakšen nagib je vodil Mongomerija, ko je poslal La Šatenjrdja k Velikemu cesarju Ki’r1u? Upal je, da se pretepljivi La Šatenjrč spopade s Tribuletom.
(Dalje.)
Štajersko.
Trbovlje. Na binkoštno nedeljo napadeni trboveljski Sokol Medvej-šek, katerega so pobili na tla zagorski socijalisti, ie že toliko okreval, da ie šel že dvakrat v Zagorje k Orožnikom, kateii imajo celo lopovsko zadevo v rokah in zasledujejo zločince. Radovedni smo, kaka tolovajska družba se zbira nad zagorskim kolodvorom v tisti železniški baraki poleg apnenic. Od tam so namreč pridrveli ti socijalistični haj-lovci. oboroženi s krampi in železnimi palicami. To se je zgodilo v čisto slovenskih Zagorjih. Zagorjani zapomnite si dobro to zalego.
V	Mariboru so pretečeno nedeljo tamošnji nemčurji pokazali na naravnost ostentativen način, kakšnega kova da je njih patriotizem. Na Sofi-jinern trgu so priredili v korist »Siidmarke« ljudsko tombolo, ter postavili ob voglih trga zastave. Do-čim se je širila v močnem vetru popolnoma nova frankfurtarica čisto spredaj, so postavili črno-žolto avstrijsko zastavo, staro, umazano in čisto zaflikano, popolnoma v ozadje
— za košat, visok kostanj. Dočim je morala bosti v oči frankfurtarica vsakemu pasantu, avstrijske-cesar-ske zastave ni nihče opazil, razun, če se je zaletel z nosom v njen drog, na katerega ie bila pripeta. Čemu to pišemo? Ker živimo v dnevih, v katerih se neki pl. g. na vse kriplje peha. da bi dobil še en zlat »pertlc«, pri čemur pa prav posebno šikanira nas Slovence, ne vidi pa niti očivid-nih vsenemških agitacij. O. pl. pač stanuje v neposredni bližini onega trga — v novem eraričnem poslopju,
— a se ob takih prilikah najbrže zarije v svoje odeje in potegne pred okna zaveso, samo. da ne vidi vse-nemške propagande, ki jo uganjajo njegovi vsenemški in nemškonacio-nalni bratci pred njegovim nosom. In tak mož naj bo najvišji reprezentant državne-politične oblasti v Mariboru! Poživljamo naše poslance, brez razlike političnega mišljenja, da poskrbe gospodu to, kar smo že enkrat predlagali: cilinder!
St. Pavel pri Celju. Pred par dnevi so prijeli v Št. Pavlu hlapca Findeisna. V Celiu je hotel za 22 K bakrenega denarja zamenjati za srebrni denar. Ta nameravana zamenjava pa se je zdela raznim ljudem zelo sumljiva in orožništvo je sklenilo, preiskati njegove stvari. Pri tem preiskavanju se je našlo za 90 K denarja v bankovcih. Ker se Findeisen ne more skazati. kje je denar dobil, a je v Št. Pavlu zmanjkalo iz cerkvene puščice denarja, sumijo, da je oni istoveten z onim tatom, ki je že dalj časa praznil po teh krajih cerkvene puščice. Oddali so ga c. kr. okrož. sodišču v Celju.
Celje, (Porotno zasedanje.) t)ru-go porotno zasedanje v Celju se prične dne 26. t. m. Prva bo obravnava proti Fran Piršu, dninarju iz Kamnika na Kranjskem radi ponovne tatvine: 27. t. m. bo obravnava proti Ani Skornik. samski posestniški hčeri, radi detomora; 28. bo obravnava proti Franu Dobrini, posestniku in Ceciliji Blakšič radi zavratnega umora (zadnji detomor v celjski okolici, o katerem smo že poročali); 29. in 30. pa bodo obravnave proti Mihi Bohoslaviču, knjigoveškemu pomočniku iz Zarčeč in Valentinu Krstami, pekovskemu pomočniku iz Trsta radi pregreška proti javnim naredbam in odločbam.
Maribor. Pravi govornik po božji milosti je tukajšnji protestantov-ski pastor Mahnert. Najhujša zavist to lastnost mu mora priznati in pustiti. Poslušati tega moža v njegovih oduševljenih izvajanjih, je res pravcati užitek, pravcata naslada. Beseda mu teče stavek za stavkom, kot mogočen veletok, ki s svojo težo in maso materije, zaduši in potlači vse. kar se mu zoperstavlja. 17. t. m. je imel ta izboren govornik zopet svoj večer na »Sildmarkini« slavnosti in
— uporabil ga je nad vse dobro. Njegov slavnostni govor je bil prepleten polno onih blestečih fraz, ki posamezne ne povedo nič, a v katerih celoti se vendarle skriva ogromno jedro. Govornik se je seveda spomnil tudi zmag nemškega orožja pred 100 leti in vedel kmalu zasukati vso sitvar v — slavospev veliki nemški ideji. Zgodilo se je to javno, pred sto in sto zbranih ljudi in nobena oblast se ni spomnila, da tudi za nemške pastorje velja — § 305! Slava možu!
Iz Gradca nam poročajo k odpo-tovanju deželnega namestnika Cla-ryja na Dunaj, da je povod temu od-potovanju dvojen; Prvič stanje deželnega odbora radi obstrukcije slovenskih klerikalcev, drugič radi divjih ekscesov, ki so jih priredili nemški buršaki ob 50letnici slavlja »Čarobne«. K prvemu se nam tudi še Javlja, da je baje slovenski klerikalni klub, v katerem nevarneje kot kedaj popreie, poka, dal Claryju vedeti, da se bliža konec obstrukcije — pod za Nemce zelo ugodnimi šansami. — Registriramo to dodatno vest.
V Slov. Bistrici je zapazil krčmar Ivan Novak, ko je slučajno stopil v eno sob svoje hiše, nekega neznanca, ki je ob njegovem vstopu naglo pobegnil. Je to zloznani Bar-tolomei Korošec iz Gornjih Laz. zaradi tatvine in drugega že večkrat predkaznovan. Novak je sicer poklical dva svoja hlapca, ki sta pa Korošca, ko sta ga do dobra naklestila, pustila zbežati. Korošec je Novaku ukradel 350 K denarja in težko, debelo, srebrno verižico. Oblečen je bil Korošec v črno, salbnsko suknjo. Postave ie srednje velike, suh, ima črne. angleško . pristrižene brke in ščipalnik. Pri spopadu je dobil težko rano na glavi.
V	Mariboru gostujejo igralci ljubljanskega deželnega gledališča. Prva igra, ki so jo uprizorili, je bila burka »Sladkosti zakonskega življenja.« Igra je bila izborno podana in žela vseobče priznanje. Igralci, dame kakor tudi gospodje, so bili v svojih ulogah izborni. Zlasti naj omenimo drugo in tretje dejanje, koder so želi za vrla proizvajanja posameznih scen, celo vrsto aplavzov pri odprti pozornici. Ljudi ni bilo ravno mnogo, vsekakor pa mnogo več kot smo domačini pričakovali. Da bi se jih še tudi v torek toliko nabralo! Saj bi se s tem pokazalo milim našim gostom, da nas je vsaj nekaj, ki cenimo domačine!
Za planinsko društvo, oziroma podravsko podružnico, se že pridno pobira.- Upati je. da se bo nabralo precej svitlih kronic. Pobiralo se bo do sobote dne 24. t. m., katerega dne zvečer bo v Nar. domu združil vse prijatelje slovenskega Pohorja veliki vrtni koncert Glasbenega društva! Darujte! Darujte mnogo!
Celje. Celjska narodna godba priredi na četrtek dne 22. maja 1913 v gostilniških prostorih koncert. V slučaju ugodnega vremena se vrši koncert na vrtu.
Dnevni pregled.
Da ne bo zamorec črn, zato je več dunajskih žurrtalistov in zunanjih dopisnikov izjavilo, da nobena onih vesti iz dobe balkanske vojne, ki se je pozneje izkazala za zlagano, ni prišla iz tiskovnega urada zunanjega ministrstva. Pravijo tudi, da objavljajo to izjavo brez sporazuma s tiskovnim uradom. S tem hočejo povedati, da Kania, vodia tiskovnega urada in zato poslanik in minister ni lagal in hujskal, temveč, da so lagali in hujskali žurnalisti. ki so izjavo podali. Ljudje božji: ali je že kdo kar tja v en dan priznal, da laže, če se mu vsled tega priznanja ni obljubilo dobička? Izjavo so podpisali seveda: albanska korespondenca. Jugoslovanska korespondenca, Reichspošta, Volksblatt — listi, ki niso prinašali celo balkansko vojno drugega, kot »čisto resnico« — ki je bila čez par dni vselej ovržena.
Razkritja o klerikalni stranki zavzemajo vedno več dimenzije. »Slovenec« je izbral prav slabo taktiko. da je' šel g. Kamilo Theimer označiti za umobolno. Na takšno frazo, danes nihče ničesar več ne da. »Slovenec« bi moral pisati oziroma ovreči trditev Kamile Theimer ki pravi, da je dr. Šušteršič prosjačil za deželno glavarstvo, katero mesto Je hotel pokloniti kot prezent svoji soprogi. Ker je bil pa za to mesto njegov nevaren nasprotnik g. Povše, državnozborski poslanec, je hotel njegovo imenovanje dr. Šušteršič preprečiti s tem, da je po nemških klerikalnih listih širil vesti, da je g. Povše že star in da ni za takšen posel. »Slovenec« bi moral ovreči trditev Kamile Theimer, ki pripoveduje, da je dr. Šušteršič nato pripovedoval, da ga je ministrski predsednik s povzdignjenimi rokami prosil, da naj sprejme mesto, česar pa ni mogel odkloniti. To naj bi ovrgel »Slovenec«. Toda ne more, ker vse to ie resnica in zato molči o vsem tem in raje pripoveduje stvari, ki z vsem tem nimajo ničesar opraviti. Vse kar navaja Kamila Theimer je resnično in ona si upa to pred sodnijo dokazati, ker vse to ve iz ust klerikalnih voditeljev samih, posebno od dr. Kreka, ki ne ljubi ko-ritarjev. Dr. Krek je nagovarjal g. Kamilo Theimer. naj se poroči s Povšetom in tako ustvari politično protiutež proti dr. Šušteršiču, kar bi ji bilo mogoče radi njenih visokih zvez in zmožnosti na gospodinjskem polju, katere so klerikalci pred kratkim časom zelo globoko spoštovali.
—	O vsem tem kaj več povedati, to bi bila »Slovenčeva« dolžnost. Saj, če ste tako močni, kot pravite: ne bojte se priznati, da delate, kadar ste med seboj, tudi kozlarije. ki jih naposled označujete za interese ljudstva in jim dajete blagoslov z besedami: Z Bogom za ljudstvo. Nikar se ne bojte priznati, sedaj ko ste močni, da je. tisti vaš bog: osebna korist.
Ali more verska klerikalna stranka biti proti vladi. O tem piše katoliški župnik dr. Cenkič v »Hr-vatstvu« in pravi, da stranka prava ne more biti verska stranka, ker ne more biti opozicionalna. Cenkič piše: Pomislite si katoliškega škofa, ki je prisegel na ustavo Njegovemu Veličanstvu, apostolskemu kralju Franu Josipu, ki naj bi sedaj v saboru glasoval za prelom med Hrvat-sko in Ogrsko! Pomislite si škofa, ki naj bi poživljal vernike v svojem pastirskem pismu, da naj glasujejo za radikalno državnopravno stranko, da ne smejo priznati nagodbe! Tega ne doživite! Nikakor ni mogoče, da bi bila stranka prava opozicionalna, ako bi stala na katoliški podlagi. Katoliškemu veroizpoyedanju pa zopet ni mogoče, da bi dajalo smer politiki v pozemskih stvareh. Katoliška podlaga v politiki in opozicionalstvo politične stranke sta inkompatibilna.
V	resnici ie bilo poizkusov v raznih deželah, da se politične opozicional-ne stranke postavijo na katoliško podlago, toda vsi ti poizkusi so padli v vodo. Naloga cerkve je, da je socialni kvas. ne pa politični zakonodajalec! Razne krščansko-socialne stranke niso politične, temveč kulturne stranke; ako so politične, tedaj niso opozicionalne, temveč vladne! Tako piše katoliški župnik! Zato naj slovenski narod ne čaka. da bodo njegovi klerikalni poslanci kdaj protivladni. Naši poslanci so hoteli zapeljati tudi pravaše. Za stranko prava bo rešitev, če se reši slov. klerikalcev.
Združevanje slovansko. Neki Slovenec, ki je bil pred kratkim v Berolinu, nam piše odondot: »Tisti voditelji posameznih slovanskih plemen, ki se upirajo . (čim tesnejši) združitvi Slovanov na temelju knjižnih jezikov in ene slovanske kulture. so grObokopi lastnemu plemenu, podpiratelji tujčevega gospodstva in škodljivci obče človeške kulture.«
Eden za sto enakih. Res čudno je dandanes na svetu, zlasti pa na Slovenskem. Povsod, kamor se ubogi Slovenec obrne in išče zavetišča, je odgnan z navadnimi sredstvi, češ za te nimamo mesta, ker nisi Nemec. Tako se je pripetilo tudi meni. Iskal sem namreč primernega mesta za svoje študije pri nekem državnem uradu. To mesto mi je bilo obljubljeno, a ko je bilo mesto čas za zasesti, podarili so ga pristnemu Nemcu, češ: oni je zmožnejši kot ti, kljub temu, da nima toliko študij kakor jaz. Tako mi je bila odbita že sedma prošnja, s katerimi sem prosjačil krov? državnih uradov za kako službo, katero po pravici zaslužim, ker čakam že skoraj leto dni brez službe, kljub temu, da sem maturiral na realki z odličnim uspehom. Nadalje pripomniti mi je tudi, da kot avstrijski državljan, sem moral zadostiti vojaštvu in skozi leto dni se pokoriti in vporabljati svoje duševne in telesne moči le v prid blažene Avstrije
—	in sedaj ne zaslužim toliko, da bi se mi podarilo tudi kako mesto v državni službi. Izkoriščali so pri vojakih naše moči, in sedaj sem kot izžeta citrona na planem, in naj skrbim, kakor morem, da bi se pošteno preživel. Hvala lepa za vse naklonjenosti, vsaj vidim in prepričan sem iz lastne skušnje, da Slovenca potrebuje država le za vojsko, kadar se je treba bojevati, ko pa želi državno službo, takrat je seveda Slovenec v ozadju in le čaka na milost Nemcev, kaj bodo ti ukrenili. Taka enakopravnost je sedai v Avstriji, v državi, v kateri je naseljeno cela vrsta narodov. Omenjam še toliko, da je bila ravnokar navedena moja prošnja na državne urade, poslednja — in da sploh ne sprejmem mesta, če bi se mi tudi ponujalo od strani države, saj je med Slovani dovolj prostora, kjer bo mogel delati tlačeni Slovenec. Toliko za sedaj, v drugič pa kaj več.	.
Dejania govore! Nemški prevod spomenice o položaju kranjskega učiteljstva je že gotov in se bo začel te dni tiskati.
Kdor želi spomenico o položaju kranjskega učiteljstva, naj jo naroči kar naravnost v »Učiteljski Tiskarni« ter priloži znamko za 10 vin. za poštnino.
Najbolje Je, če se naroči v večjih krajih na deželi spomenica kranjskega učiteljstva po več izvodov skupno. Za vsak izvod naj se pošlje
10	vinarjev za upravne stroške.
Ljudsko tiskarno namerava ustanoviti socialno - demokratična stranka. Ustanovitev 1® tiskarne podpirajo klerikalci: P.a ne zaradi socialnih demokratov, ampak zato, ker mislijo, da bo vsled tega trpela škodo Učiteljska tiskarna.
Iz Ježice. Pred občinskimi volitvami na Ježici je župnik S. Zupan izbiral samo čiste može v občinski odbor. Marsikdo je župnikova sovraštva na Ježici že prej spoznal ter svetoval njemu, da bi bilo bolje za njega povečati skrb za cerkev in pouk v šoli. A župnik ima slonovo kožo čez glavo, a se je in se še boH
za njegovo globoko bisago ter je grizel in še grize najkislejša jabolka — škodoval je z njegovim dejanjem ne Ie samo Ježici, temveč tudi celi S. L. S. stranki. Dokazov dovolj na razpolago. Tako se je pretekli torek zagovarjal I. občinski svetovalec in posestnik V, Strah, izvoljen na komando župnikovo, pred okrajnim sodiščem v Ljubljani zaradi tatvine. To bo pa ženskega jokanja po farii ko odide v zapor; in ko pride domov, bo imel najbrže še čistejši glas pri cerkvenem petju. Po kazni pojde pa I. občinski svetovalec malo v pen-zijon in bo kdo drug upravljal njegovo službo.
Iz Postojne. K notici dne 14. t. m. pod naslovom »Postojnska jama in občinstvo« smo dobili od merodajne strani pojasnilo, iz katerega se vidi. da je stvar nekoliko drugačna, nego se na zunal presoja. Vse izpre-membe je izvršilo poljedelsko ministrstvo na Dunaju in g. glavar Pels-hofer ni pri tem nič prizadet, nasprotno kot član jamske komisije skupno z županstvom deluje tako, da bi bilo mestu in jami v korist. Vstopnino 3 krone je diktiralo ministrstvo proti volji jamske komisije in županstva. Na Dunaju so šli preko nasvetov in protestov, ki sta jih dajala jamska komisija in mestno županstvo. Toliko v pojasnilo, ker nečemo nikomur delati krivice.
Izgubila se ie prilikom izleta Gorenjske sokolske župe ter Sokolske župe Ljubljana I. v Medvodah na veseličnem prostoru pri g, Kolencu pelerina zelenkaste barve. Pošteni najditelj naj jo blagovoli poslati »Sokolu« v Radovljici, oziroma istega obvestiti, kje se nahaja.
Preprečena avtomobilska nesreča. Na binkoštni pondeljek okrog enajstih po noči so položili doslei neznani storilci na Trati pri Škofji Loki sedem metrov dolg hlod na deželno cesto in so tako preprečili vozni promet. Isti čas je pridirjal od postaje Škofja Loka avtomobilski omnibus, v katerem je sedelo sedem oseb. V oddaljenosti kakih dvajset metrov je zapazil šofer k sreči oni hlod in posrečilo se mu ie še avtomobil pravočasno ustaviti. S tem je bila preprečena velika nesreča.
Smrtna nesreča. V Čirčičah pri Kranju se je pripetila preteklo nedeljo ponoči smrtna nesreča. Hlapec posestnika vulgo »Pri Česnju« je opazil okrog polnoči, da je postala kobila njegovega gospodarja nenavadno nemirna. Zato je hlapec šel k nji, da bi pogledal, kaj ji le. Kobila pa ga ie pri tem tako sunila s kopitom v prsa. da ie ubosrt hlapec vsled
zadobljenih notranji hpoškodb včeraj umrl. Ponesrečeni hlapec je bil star šestdeset let.
Smrten padec. Preteklo nedeljo zvečer je hotel 371etni dninar Ivan Vogelnik, ki je služboval pri gostil-ničarjujn posestniku Ivanu Gašperlinu v Šentjurju pri Kranju iti na pod svojega gospodarja spat. Mož ga je imel nekoliko v glavi in se je na podovem hodniku oprl na neka vrata, ki so se nenadoma odprla. Vogelnik je padel z višine treh metrov na dvorišče in je bil na mestu mrtev.
Težko ga poškodoval. Kajžarja Ivana Gregurko iz Blatne Brezovice pri Vrhniki je te dni neki posestnikov sin pri njegovi hiši začel med prepirom pretepati in je Gregurki zlomil pri tem dvoje reber. Gregurka je zadobil tudi več lahkih telesnih poškodb.
Sleparski trgovski pomočnik. Dne 15. t. m. je prišel h kajžarici Mariji Škrbincevi iz Podutika neki trgovski pomočnik, ki je bil odpuščen iz službe v Ljubljani in je skušal pod zvijačno pretvezo na račun svoje prejšnje firme, ki ga je odpustila iz službe, izvabiti večjo vsoto denarja od Škrbinčeve. Ta pa je že zvedela, da je fant odpuščen iz službe in ker se ji je zdela cela stvar sumljiva, je fanta naznanila orožnikom. Trgovski pomočnik pa ni čakal moža pravice in je pobegnil. Še svoje kolo je pustil pri Škrbinčevki, tako se mu je mudilo.
Težka nesreča. Desetletna posestnikova hči Ivana Modic iz Vrb-ljen je padla dne 13. t. m. doma v neko apneno jamo in je zadobila pri tem smrtno nevarne opekline. Otroka so takoj odpeljali v Elizabetno otroško bolnišnico v Ljubljano.
Dlnamltna eksplozija. Delavca Antona Kavanjo iz Bohinjske Bistrice so odpeljali te dni težko poškodovanega v deželno bolnišnico v Celovec. Kavanja je vsled neke di-namitne eksplozije zadobil na obeh očeh težke poškodbe.
Vlom. V noči na 15. t. m. je vlomil neznan storilec v zaklenjeno skladišče usnja, ki je last strojarja Franca Babnika iz Sela pri Pancah
in je ukradel tam enajst telečjih kož in dva kosa usnja za podplate. Pet telečjih kož se je drugi dan našlo ne daleč od Babnikove hiše.
Pa še en vlom. Dne 15. t. m. sta skušala dva neznana moža vlomiti
V	kašči dveh posestnikov na Velikem Lipoglavu. V obeh slučajih pa so ju domači ljudje prepodili. Tatova sta vzela samo sekiro, s katero ie bilo vlomljeno v skladišče usnja pri Babniku, kar smo že v gorenji notici omenili. To sekiro sta po tatvini tudi pustila pri Babniku. Pustila sta tudi neko rjavo suknjo, v kateri se je nahajalo več medicinskih steklenic
Svojega gospodarja okradla. Pred kratkim je bila ukradena posestniku in mesarju Francu Žnidaršiču iz Postojne sveža kravja koža. Kakor se je pozneje dognalo, sta Žnidaršiču omenjeno kožo ukradla dva njegova pomočnika, ki sta potem kožo prodala in denar zapravila.
Ljubljana.
— Deželna vlada proti mestni občini. V zadevi izrabe vodne sile na Ljubljanici je deželna vlada odločila proti mestni občini 'ljubljanski v prilog deželnemu odboru. Razsodba se glasi: Mestna občina ljubljanska je zaprosila vodopravno dovoljenje za projekt vodosilne naprave za pridobitev električnega toka pri zajezeni zatvornici ob Ljubljanici, ki jo napravi komisija za osuševanje ljubljanskega Barja. Kranjski deželni odbor, v sporazumu z upravo državnih železnic, je zaprosil vodopravnega dovoljenja za enak projekt za vko-ristitev vodne sile reke Ljubljanice pri isti zajezni zatvornici za pridobitev električnega toka. V zmislu § 71. lit. b kranjskega vodopravnega zakona z dne 15. maja 1872 dež. zak. št. 16 deželna vlada kot po § 54 odst. 2. navedenega zakona pristojno vodopravno oblastvo izreka na podstavi dne 17. in 20. marca izvršene komisionalne razprave, da pristojl skupnemu projektu kranjskega deželnega odbora in c. kr. uprave državnih železnic z ozirom na njegovo pretežno važnost za narodno gospodarstvo prednost pred projektom mestne občine ljubljanske In da mora kranjski deželni odbor združeno s c. kr. upravo državnih železnic podrobne projekte, ki naj tvorijo postavo za nadaljnje privolilno postopanje vložiti v enem letu po pravomočno-sti te razsodbe. — Zoper to razsodbo je dopuščena pritožba na c. kr. poljedelsko ministrstvo, ki jo je pismeno ali ustno v 14 dneh po tem razglasu vložiti pri c. kr. deželni vladi.
— Razstava vajeniških del y Ljubljani se je končala z izletom odlikovancev v Zagreb in sicer dne 18. in 19. t. m. Izleta se je vdeležilo 70 vajencev in vajenk, ki so se jim pridružili tudi nekateri mojstri. Izmed učiteljstva so spiemljali izletnike učiteljici Mehle in Meško in nadučitelj Dimnik. Na kolodvoru v Zagrebu je pozdravil izletnike ondotnl podpredsednik obrtne in trgovske zbornice. Zahvalil se je na pozdrave v vznešenih besedah voditelj izleta g. E. Francheti. Prvi dan so si ogledali izletniki mesto, zvečer so bili vj gledališču in po gledališču je bil pa! izletnikom na čast v restavracijskem vrtu »Kola« komers, ki se ga je udeležilo 1000 zagrebškega občinstva* Pri komersu je svirala godba in vrstile so se navdušene napitnice. Drugi dan so si ogledali izletniki Narodni muzej, Galerijo slik, botanični vrt, vseučiliško knjižnico, trgov« sko-obrtni muzej, obrtno šolo, muzej za umetno obrt in prirodoslovni muzej. Med izletniki je vladalo veliko navdušenje. Disciplina med vajenci je bila naravnost uzorna.
— Razmere pri c. kr. Javni straži v Ljubljani! Kakor se je poročalo, so res prave turške razmere pri javni straži! Stražnikom, ki ima-j jo že itak prenaporno delo. se jim nalaga t. z. Strammhelt v službL Roke ne sme imeti v žepu, še manje pa na hrbtu in naj stoji 4 ure kakor; sveča. Bog ga obvaruj, da sprego-j vori eno besedo več kakor Je Prea-pis. Rapport je že na sledu. Se hujše pa ie za njega, ako ga en časti vreden gospod od 4 nadstropja šti 16., 1. stopnice, levo, vidi s svojim binokelnom, kateri mu poveča stražarja lOOkrat. Svetovali bi temu go-| spodu, da se naj bolje briga za svoje stvari in stražnike naj pusti na miru, drugače se pride lahko z drugo! barvo proti njemu na dan. oliko zal danes njemu, ako zna slovenščinoj Drugo pa je, da hodi en inšpektor! na kontrolo in kakor se vidi pri dru-( gih inšpektorjih, ta nima bikelhaubel na glavi ampak kapo. Toraj naj velja: določba za vse ali nič. No mogoče
Od sobote do ponedelja predstave od 1,—B:, 3.-5., 5.-7., 7.—®-, 9.—11.; v nedeljo ob pol 11. dopoldne. Cene pri tem sporedu nekoliko zvišane. Vi soboto otvoritev vrta. Igralo se bo pri dnevni luči od 5. ure naprej..
(luo
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v
restavracijo ,Tivoli';
lam je izvrstna češka kuhinja, dobiti je tudi vedno sveže pivo in razna pristna ::	vina	po	zmernih cenah. ::
je vedno brezplačno va razpolago za :: veselice, shode, predavanja itd.
Velika dvorana Hotelske sobe
Vsako jutro že ob 6. uri sveže kuhana kava.
po jako nizki c e 111 vedno na raz-::	polago.	::
/Čl
pa tega gospod ne ve. ker je prišel iz Dunaja. V neki restavraciji se je v soboto heilalo in plesalo po 11. uri zvečer in vpilo, da je bilo groza. '1 o pa ne vidi c. kr. policija. Malenkostnih prestopkov se pa grozno drži. iToraj tem potom kličemo gospodu grofu Kunigelnu, naj napravi tem turškim razmeram enkrat konec.
—	Očividec.
— Junaštvo. Kake junake vsebuje slavna c. kr. ljubljanska policija, nam jasno svedoči sledeči slučaj, ki se je odigral na Sv. Petra cesti pred nedavnim časom. Mal kužek obevska mimogredočo gospodično, ki svoje začudenje nad tem nepričakovanim pozdravom izrazi na ženski lasten način. Ne daleč od pozori-šča pa je stal naš junak z bridko sa-bljico ob boku in s samokresom za pasom. Videč, da je bila gospodična napadena, in misleč, da jo mora braniti pred nasilnežem, potegne sabljo iz nožnice ter začne mahati po psičku, ki pa se vsem udarcem umakne. Konečno se mala živalica obrne proti sražniku ter bevska in pleše okoli prestrašenega junaka, ki neutrudljivo otepa okoli sebe in se komaj brani pred nasilnežem. Ne vem, koliko časa bi še trajal ta prizor v zabavo gledajočega občinstva, da ni pšiček po znanem nemškem pregovoru »der Gescheitere gibt nach« odjenjal in stekel proti domu.
— Razmere na tukajšnji pod-• kovski šoli so se. od kar ni g. E.
Schlegel več vodja iste, temeljito poslabšale. Nastavila je sl. c. ki., kmetijska družba nekega Štremfelja, kateremu je pouk dodeljenih mu učencev deveta briga, tembolj	pa
uporablja čas v privatne zadeve in Skrbi za lasten žep. Sicer mi proti temu ne bi imeli nič, da si hoče napraviti S. nov vir dohodkov, vendar to, kar namerava, je pa že več kot preveč. Namesto, da bi učil svoje učence kovanja konj in zdravljenje kopitnih bolezni, pa hoče upeljati zopet obrt popravljanja in kovanja yozov v podkovsko šolo, torej iz rahljati učence v druge svrhe,	za
kakoršne je pa zavod določen.	Ni
čuda, da imamo po deželi (žalibog precej) kovaških mojstrov, ki	ne
znajo konj kovati, tem manj še zdraviti, in to vsled tega, ker so se tistih šest mesecev, ki jih mora vsak v šoli prebiti, izrabljali v druge name ne. Če pa že hoče g. Štremfelj, v slučaju da dela primanjkuje, postranski zaslužek, naj se raje ukvarja z napravo konjskih podkov (Lau-schen), kar faktično tudi k podko-Vanju spada in mu bodo šli v tem slučaju gg. kov. mojstri rade volje na roko, da bode imel dela več kot preveč. In za tak posel mu bodo tudi učenci lahko hvaležni, ker se bodo nekaj naučili. — Slavno c. kr. 'deželno vlado in pa c. kr. kmetijsko 'družbo pa prosimo, da te nedostatke takoj odstrani, zadnji pa še posebej svetujemo, da naj nastavi v podkov-ski šoli veščega in strokovno nao-braženega moža, vsaj jih je dosti na razpolago in bi zavod tudi večji ugled užival. V zadnjem času že itak vsak gleda, da, če le mogoče, napravi izpit pri vojakih, kjer se vsaj °ekaj nauči. — Prizadeti.
—	Včeraj je bil lep večer v Ki-no-Metropolu v deželnem gledališču. Divili smo se krasoti Eidsvolda na Norveškem, jezili smo se na »nepravega policista« in se veselili, ko je prišel v roke pravici. Ko so se igrala »Presenečenja mornarja«, smo se prav od srca nasmejali. Jako intresantna je bila drama »Pra vica žene«, v kateri nastopita slavna, svetpvnoznana kinoigralca Wa!demar Psylander in Ebba Thomson. Drama je našla med gle dalci veliko zanimanje, ker ie tudi vsega zanimanja vredna. Ja. ko pa je prišel na vrsto Dupin, ki seli klavir, bi skoro vsi popokali od smeha. Resi krasen večer, kakršnega je nudil in kakršnega nudi vsak dan Kino-Me-fropol. Kdor se hoče vsestransko zabavati, naj obišče Kino-Metropol.
.	" Kino-Metropol v deželnem
Ssedališču. Danes in jutri popolno ""‘a nov spored: Eidsvold. (Naravni Pcsnetek.) Nepravi policist. (Drama.) Presenečenja mornarja. (Komično.) Poskušnja. (Veseloigra.) Pravica žene. (Velika drama.) V glavnih vlogah te veleinteresantne dra-pie nastopita svetovnoznana kinoigralca Waldemar Psyl^nder in Eb-|?a Thomson. — Dupin seli klavir. (Komično.) Začetek ob pol 7. in pol “ zvečer. Mladini vstop ni dovoljen,
Vodstvu Metropola se je posre-Čilo zasigurati si nekaj najboljših
filmov za bližnjo bodočnost. Opozarjamo že danes na 1000 m dolg film »Vražja ženska«, ki se bo predvajal samo dva dni, v četrtek in petek v deželnem gledališču. Predstave se vrše v četrtek ob pol 4., pol 5., pol 6. pop. in pol 7. in pol 9. zvečer.
— Predavanje dr. Oražna. Včeraj zvečer je predaval dr. Oražen pri Zlatorogu o svojem bivanju med Srbi in o potovanju po novoosvoboje-nih srbskih krajih. Ob 9. zvečer so bili vsi prostori polni, mnogo ljudi je moralo oditi, ker niso dobili več mesta. Dr. Oražen je popisoval razmere v bolnicah, slučaje z bolniki, popisal je junaško srbsko dušo, trpljenje in udanost ranjencev, bivanje v Nišu in pot skozi Ristovac v Skoplje, čez Kosovo polje v Prištino in Mitrovico. Zanimivo predavanje je trajalo poldrugo uro, pa bi bili šp vsi radi poslušali, toliko krasnega smo slišali. Poslušalci so po predavanju z navdušenim ploskanjem izkazali predavateliu svojo hvaležnost za krasne besede. Po predavanju je g. ravn. Ivan Hribar pozval prisotne, da pristopajo k »Slovanskemu klubu«. Ker je »Slov. klub« dobil od Bolgarije in Srbije povabilo, da dobe brezplačno vožnjo po Srbiji In Bolgariji vsi oni. ki si skupno ogledajo novoosvobojene kraje.
—	»Slov. klub« priredi še letos skupen izlet. Preds. g. Pustoslemšek se je v imenu poslušalcev zahvalil g. dr. Oražnu. Bil je lep jugoslovanski večer.
— Nogometna tekma. Olede jutrišnje tekme, ki se radi svojega značaja vrši samo ob ugodnem vremenu in za katero vlada med prijatelji nogometnega športa veliko zanimanje, nam je sporočiti, da hoče klub »Ilirija« onim gledalcem, ki običajno gledajo zastonj čez plahte ali iz ceste, napraviti še nadaljno uslugo. Hoče jih namreč tudi zastonj fotografirati. Fotografu je raz-ven tega naročeno, da si izbere za značaje posameznih teh gledalcev tipične obraze in si preskrbi tudi njih naslove, da jim jih more potem, ko bodo te fotografije glede njih vspelosti razstavljene, za trajni spomin doposlatl na račun »Ilirije«.
— Nogometna tekma. Kakor smo že poročali, se vrši v četrtek na praznik ob 5. url popoldne na igrišču poleg Lattermannovega drevoreda takozvana klasifikacijska tekma, med prvim in drugim moštvom »Ilirije«. Obe moštvi ste namreč skoraj enako zmagali o binko-štih »Jugoslavijo«. Ta tekma naj torej odloči, katero moštvo je močnejše, oziroma kteri igralci so boljši in v kakšni sestavi bi se dalo doseči še boljše moštvo. Ker vsi tekmovalci vedo. kaj pomenja za nje ta tekma, je gotovo, da se bo vsak posameznik potrudil do skrajnosti in da bo že iz tega razloga igra prav živahna in gotovo tudi velezanimiva. Govoriti že vnaprej o tem. kdo bo zmagal, se ravno iz tega razloga ne more, četudi marsikdo že na tihem pripisuje zmago prvemu moštvu. To je namreč sestavljeno iz starejših igralcev, ki imajo že precej tekmovalnih izkušenj. Drugo moštvo pa je sestavljeno iz mlajših moči, ki se odlikujejo po svoji odločnosti, vstrajnosti in požrtvovalnosti, do-čim jim manjka še tekmovalnih izkušenj. Za to tekmo so določene sledeče vstopnine: Sedeži po 1 K, stojišča po 40 v in to z ozirom na grdo ljubljansko razvado, da gleda večina gledalcev tekme zastonj, s čimer se je pri binkoštnih tekmah pripomoglo k temu, da so končale z znatnim financijelnim primanjkljajem. Vstopnice se nosijo vidno. Občinstvo naj se pokori odredbam rediteljev.	,
— Prireditev «Sokola I.«, ki bi se imela vršiti danes, se radi neugodnega vremena preloži na nedoločen čas.
— Varaždinski gimnazijski abl-turijenti, ki so bili o Binkoštih v Ljubljani, na Bledu in v Postoini, so si sedaj vsi naročili knjige »Matic.g Slovenske«. To je pravo slovensko, pravo hrvatsko, torej jugoslovansko delo.
— Pobegniti je hotela. Hrvat Gjuro Calko se je zmenil z omoženo Terezijo Litrič. Litričeva je soprogu ukradla 140 kron — in odšla sta proti Ljubljani. V Ljubljani pa so ju na brzojavno poročilo prijeli in kakor tudi nerada bo šla Litričeva v zakonski dom nazaj.
— Aretirani Izseljenci. Na kolodvoru so bili aretovani Makso Ču-brida, Gjuro Gajič, Janko čubrida,
Nikola Mandekič, Mile Pavlič in Jure Krampotač, ki so se hoteli izseliti v Ameriko. Ker pa še niso zadostili vojaški dolžnosti, jih je stražnik are-toval. Vrniti se bodo morali z neprostovoljnim spremstvom domov na Hrvaško. Vse aretacije je izvršil nadstražnik Večerin.
— Kap ie zadela v pondeljek na magistratu neko neznano, približno 70 let staro ženo. Jecljala je le nera-zumjive besede in ni mogla povedati svojega imena. Zdravnik je odredil, da se je z rešilnim vozom prepeljala v deželno bolnišnico.
— Umrli so v Ljubljani: Sofija Čižek, hči vrtiljakarja, 13 mesecev.
—	Frančiška Urbančič, žena opekarskega delavca, 44 let.
— Samomor. V pondeljek ob 7. uri je videl neki pečar, ko je šel na delo na Vič skozi Mestni log, v vodi na Pasjem brodu utopljenca. Preiskava je dognala, da je utopljenec Janez Rožič, rojen leta 1851. v Tuštanju, pristojen v Ljubljano, stanujoč na Cesti na loko. Na bregu je ležal utopljencev klobuk in suknjič, ki ju je odložil, preden je skočil v vodo. Rožiča so pogrešali že v nedeljo. Zadnja leta je prosjačil, včasih je žagal tudi drva in delal, kolikor so mu pripuščale pač njegove moči; Prej je bil kovač. Na stara leta ni mogel opravljati več napornega kovaškega dela. Njegov 5>in se je lansko leto utopil prav na tem kraju.
— Prošnja do blagih src. Uboga. že več let bolna mati 3 malih nepreskrbljenih otrok prosi blaga srca, da se usmilijo ubogih trpinov in pošljejo kak dar pomoči potrebni družini. Marija Marinčič. V Ljubljani, Zvonarska ulica št. 9. na vrtu pritličje.
— V mestni klavnici se ie od 4.
maja do 11. maja 1913 zaklalo: 68 volov. 7 bikov. 7 krav. 175 prašičev, 196 telet, 33 koštrunov, 140 ko-zličev. Vpeljanega mesa je bilo 239 kg. Zaklane živine se le vpeljalo 106 telet. 53 kozličev.
— Kinematograf »Ideal«. Občuduje se novi spored, posebno pa sijajna drama »Izključeni« v 4 delih. Nepopisen smeh vzbujata komika »Moric prt telefonu« in Max IJnder v filmu »T.iubezenska ženitev«. V nonoldanskem sporedu senzacijska drama »Krinka lenote«. V oetek specialni večer z dramo »V breznu smrti«. V soboto »Quo vadiš?*
Trst.
Čemu pa ie pravzaprav c. kr. obrtno nadzorstvo. Po obrtnem redu bi moralo c. kr. nadzorstvo kontrolirati razna podjetja in paziti, da se ne kršijo obrtni zakoni. A c. kr. obrtnemu nadzorstvu je to preneumno: enostavno nič ne nadzira. Tako postopa seveda zato, ker ve, da ima proste roke in da zato lahko lenari. Nad obrtnim nadzorstvom stoječa višia obrtna oblast je namreč tudi prelena, da bi pogledala, kako gospodje obrtni nadzorniki izpolnjujejo svoje dolžnosti. Ni dolgo temu. ko je pisal »Dan«, da obrtni nadzornik morda nikdar še ni videl plavžev od znotraj, kajti drugače bi glede nezadostnih varnostnih odredb v plavžih vendar ne stalo tako slabo. Da obrtni nadzornik plavžev od znotraj res še ni videl, priča dejstvo. da je bila vložena pred par meseci na obrtno oblast glede pomanjkljivih varnostnih naprav v plavžih ovadba, v kateri se ie poudarjalo v splošnem, da te naprave nikakor ne odgovarjajo predpisom obrtnega reda. Na to ovadbo je dala obrtna oblast vlagateljem odgovor, da nai jej natančno sporočijo, kje. v katerem oddelku, pri katerem stroju, da so naprave pomanjkljive in je s tem potrdila, da obrtni nadzornik še ni bil v plavžih, kajti če bi bil, bi ne bilo treba tega vprašanja. Naravnost sramotno pa je, da zahteva obrtna oblast omenjene podrobnosti od vlagateljev, namesto, da bi nemudoma poslala na lice mesta obrtnega nadzornika, da se o stvari natančno informira. Obrtni red pravi, da mora obrtno nadzorstvo samo od sebe nadzorovati podjetja. Gori omenjeni slučaj pa dokazuje, da oblasti niti takrat, kadar se jih na nezakonitosti opozori, ne napravijo potrebnih korakov. To je škandal, v nebo vpijoč škandal. Če se je obrtno oblast že neštetokrat opozorilo na nezakonitosti v plavžih in ona niti do danes še ni poslala na kraj mesta obrtnega nadzornika, je to vendar vredno ngjostrejše graje, človek se mora
nehote vprašati, čemu so potem oblasti? Mislimo, da od tistih ljudi, ki sedijo v vladnih poslopjih in so plačani od ljudstva, lahko zahtevamo, da izvršujejo to, kar predpisujejo zakoni, če pa niti tega ne smemo zahtevati, pa naj gre vse skupaj rakom žvižgat. Proč z gnilobo, ki vlada na c. kr. obrtni oblasti v Trstu! Poslanci naj tozadevno pritisnejo na Dunaju.
Ustanovni shod podružnice N. D. O. v Vižovljah. Narodna delavska organizacija sklicuje za četrtek, 22. maja ob 2. popoldne ustanovni občni zbor podružnice N. D. O. v Vižovljah, v prostorih gostilne pri »Gabrovcu«. Ideja, ki jo širi N. D. O., se torej tudi v Vižovljah razvija. Kakor vse kaže, bo podružnica N. D. O. v Vižovljah precej močna, kajti zanimanje za N. D. O. je v Vižovljah veliko.
Ženo le streljal Iz IjubGSunino-sti. V nedeljo ponoči okoli 11. ure se je sprl Alojz Pavone, posestnik star 48 let s svojo ženo Rožo. staro 40 let. Sprla sta se v svojem stanovanju v ulici Fabio Severo št. 75. V prepiru se je Alojz Pavone tako segrel, da je poiskal samokres in nameril z njim na svojo ženo. Ta pa je piestrašena zbežala iz sobe na vežo in od tu na ulico. Njen mož pa je tekel za njo na ulico. Ko jo je-dohitel, je sprožil nanjo tri strele. Zena se je zgrudila na tla, mož pa je izginil tak, kakršen je bil, brez jopiča in brez klobuka. Bežal je v bližnji gozd, kjer je izginil. — Mimoidoči ljudje, ki so videli prizor, so brž poklicali telefonično zdravnika z rešilne postaje in so prenesli ženo na njeno stanovanje. Poklican zdravnik ie na-tačno preiskal Rožo. vendar ni našel na telesu nobene rane: nobena krogla je ni zadela. Samo v omedlevico ie padla iz strahu pred streli. Policija Je skrbno zasledovala ljubosumnega moža do treh zjutraj, vendar se ji ni posrečilo najti ga. Proti dnevu je prisopihal ves razburjen na policijo, kjer je izpovedal, da se je prišel javit, ker ie ustrelil svojo ženo (tako je namreč mislil). Povedal je tudi. da je bežal v gozdič, kjer si je mislil vzeti žiyljenje, a se je pozneje premislil. — Ne bi bilo zamera, da je Alojzij Pavoni ljubosumen, ko bi bil mlad fant, a sedaj, ko ima že pol stoletja na hrbtu bi se že lahko otresel ljubosumnosti, posebno zato, ker nima vzroka biti ljubosumen. No, e že res. da je njegova ženica Roža, a pomisliti je treba, da je že precej ovenela, saj je stara že 42 let. Po kesanja polni izpovedi ostrega Ijubo-sumneža, so ga prepeljali v zapore.
— Zdaj bo šele ljubosumen!
Skrivnosten omot najden v »Gozdiču«. V petek sta se igrala dva dečka (brata) v »Gozdiču« (Boschet-to). Nedaleč od sebe sta zagledala precejšen omot, v katerega sta začela v zabavo metati kamenje. Pozneje pa sta ga razvila, in v njem sta našla 12 kosov blesteče kovine. Izbrala sta najmanji kos in ga spravila, in omot sta skrila v neki grm. Doma sta pripovedovala staršem, kaj sta našla v »Gozdiču«. Pokazala sta kos kovine, ki sta ga prinesla s seboj. Ker je spoznal dečkov oče. da je to dragocenost, je peljal oba dečka na policijo, kjer sta dečka obnovila svoje pripovedovanje. Dva policijska komisarja sta odšla z dečkoma v gozdič in sta vzela oni omot, ki sta ga spravila dečka. Na policiji so dognali, da so ti predmeti kosi razne cerkvene oprave. Kosi so iz bele kovine, ki je deloma posrebr-njena. deloma pozlačena. Vsi kosi so bili stolčeni, tako da ni mogoče spoznati njihove prvotne oblike. Predmeti so bili najbrže pokradeni v kaki cerkvi, a jih je tat pozneje zavrgel, ker se mu niso zdeli mnogo vredni.
— Policija poizveduje.
Aretiran ie bil N. Brevic na zahtevo natakarja Alberta Vettora. Brevic je izpil v neki krčmi v ulici Arcata dva vrčka pive. Ko le bilo treba plačati, je zapazil Brevic. da nima denarja pri sebi. Natakar ga is dal zato aretirati. Brevic pride pred sodnijo, kjer se bč> moral zagovarjati zaradi oškodovanja 42. stotink. — Brevic je siromak; stanoval, oziroma prenočeval je v ljudskem prenočišču. — Malo prestrogi so pa vendarle!
Tepena od moža. V nedeljo je prišla na zdravniško postajo Ana Bratoš. stara 21 let. Imela je več ran na obrazu in na hrbtu. Ker so bile rane že stare in ognojene, jo je zdravnik okaral, ker ni prišla prej na zdravniško postajo. — Bratoš je
tedaj izpovedala, da jo je pretepel njen mož, a je ni več dni pustil iz hiše, da bi oblasti ne izvedele o njegovem grdem postopanju. — Moža so takoj aretirali na njegovem stanovanju v ulici Media št. 8.
Učenci slovenskih šol tržaške okolice priredijo kakor smo izvedeli, v soboto izlet v Postojno, kjer sl ogledajo jamo.
I6letna deklica Ema Asquini, modistinja, stanujoča v Rojanu (Ver-nielis) št. 439, se je zastrupila v Go-stiču nad Rojanom. Poklican zdravnik je konštatiral smrt mladega dekleta. — Najbrže je vzrok tega njenega koraka nesrečna ljubezen. Drugod se začnejo dekleta te starosti komaj razvijati, tu pa se že zastrupljajo; včasih pa samo iz kaprice.
Velik požar v Ribniški dolini.
Včeraj dne 19. maja ob tri četrt na 2. je začelo goreti v vasi Breg,' oddaljeni deset minut od Ribnice. Kdo je zažgal, kje je ogenj izbruhnil,1 se še dosedaj ne ve, kajti naenkrat je stalo v ognju 9 objektov, 4 hiše iri 5 gospodarskih poslopij. Ljudje so bi-j
li	na polju in^vsled tega ognja nikdo zapazil ni. Štirim gospodarjem je' pogorelo vse, rešiti so mogli le živi-; no. Pogorelo je Jožetu Andoljšku! št. 9, Mariji Cvar št. 12, poleg hiše1 in gospodarskega poslopja tudi še 3 krave in 90 K v denarju, Janezu An«! doljšku št. 26 in Mihi Šilcu št. 8: Mariji Čampa št. 11. je pogorel samo skedenj. Edino dobro je bilo, da je vlekla sapa od juga in ne od severa. drugače bi bila v veliki nevarnosti cela vas, broječa nad 60 5te< vilk. Vse hiše in gospodarska poslopja so bila krita z slamo, in zato je bilo takoj vse v plamenu. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Ribnice, Sodražice. Lušja, Dolenje vasi in iz Dan. Od corečih objektov se ni dalo skoraj nič rešiti, glavna naloga je bila omejiti ogenj, kar se je po parurnem napornem in nevarnem delu tudi posrečilo. Proti večeru ja bil ogenj za silo udušen, tlelo pa Je še celo noč, ker so ljudje imeli obild sena, ki ga je bilo težko pogasiti.
Bil je žalosten pogled na zbegane ljudi, ki jim je ogenj vzel vse, Zavarovano je bilo vse skupaj za okoli 11.000 K pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, škode pa je najmanj petkrat toliko. Pri reševalnem delu se je ponesrečil neki gasilec od ribniške požarne brambe. Zdrobil si je roko. Hude opekline je zadobila neka šivilja, ki je vlekla šivalni stroj iz goreče hiše, pa ji je pri tem pade/ goreč tram na roke. Pogorišče samo nudi žalosten pogled. Pogorelo j?' vse do tal, le tupatam štrli kak kos očrnelega zidu kvišku. Ubogi posestniki. le kako si bodo opomogK od te strašne nesreče!
Finančni paznik kot „ve!eizdajaiec“ — špe-cijaliteta avstr, justice.
Iz Novega mesta.
Res je tako: vera peša in na vse strani poka zaupanje ljudstva V pravico. In da je tudi pravica v današnjih tako pogostoma »pobeljenih' dneh« na svoji poti širom Avstrije že zelo opešala, to nam kaže zope( slučaj finančnega paznika Češnika Kočevarji, ti besni sovražniki vsega, kar diši po Slovenskem, so mladega moža napravili za »veleizdajalca« in mu samega po Bismarckovih podobah hrepenečega kočevskega patri-iotizma požrli karijero, ki jo je mladi mož komaj dosegel in nastopil.
Balkanska vojna je razburjala vse ljudske sloje. Kočevci so v zahvalo za to. da so jim Turki svoj čas požigali koče, morili njih očete in matere, zdaj ob pokončavanju tega »ljubega sovražnika krščanstva« postali njih prijatelji, Kočevarji kot avstrijski patrijotje z Bismarckovimi podobami so javno manifestirali in simpatizirali s propadlim azijat-skim narodom. Pri teh svojih simpatijah pa so prežali na Slovence, katerim je sorodna kri velevala se veseliti zmag svojih bratov nad Turki.
Kot avstrijski patrijotje z Bismarckovimi slikami so smeli Slovence nekaznovano provocirati, zanje ni noben državni prednik, recimo
»novomeške špecijalitete« iznašel § 305 kaz. zak., ki bi jih opozoril, da sramotenju kakor; Srbi so sami roparji. morilci, tatovi itd. tudi v Kočevju, kjer žive tudi Slovenci, ne sme biti dovoljeno.
V takem miljeju kočevskega pa-trijotizma se je porodila kočevska veleizdajniška afera.
I.
Nekoč oktobra je na kočevski pošti čakalo več uradnih slug, in drugih ljudi. Med njimi ie bil tudi Jože Česnik, finančni paznik, doma iz Planine pri Rakeku. Razgovor se je vrtil okrog balkanske vojne. Češ-nik je dejal, da če bi bil on s Srbi, bi vse Turke potolkel. To je slišala med drugimi tudi žena orožniškega častnika. In žena. ki ne razume slovenski, se je v svojem patrijotičnem srcu tako razvnela, da je iz nedolžnih Češnikovih besed slišala, da je Češ-nik rekel: Ako pride med Avstrijo in Srbijo do vojne in bi moral jaz k vojakom, bom šel kar k Srbom, kajti mi Slovenci in Srbi Smo si bratje. — Tako daleč gre patrijotična fantazija trde Nemke, ki razume za silo par slovenskih navadnih besed- In žena je v svojem ogorčenju to, vele-^ izdajo iz pošte prinesla domov svojemu možu, ki je pravzaprav iz nerazumljenih odlomkov sestavil preje označeni stavek. Pa mož, da si je c. kr. orožniški častnik, ni imel povoda to »veleizdajo« uradoma javiti, kakor bi bila to njegova dolžnost, če bi bil namreč siguren, da je Česnik res tako govoril. Ali nadporočnik Hadviger tega ravno ni bil siguren in »veleizdaja« je za enkrat obmolčala.
II.
Sledila pa ji je druga naklada, morda mesec pozneje, v kuhinji gostilničarke Natalije Honigmann. Češ-nik je bil tu stalen gost. Prihajal je zgodaj zjutraj v kuhinjo zajutrkovat. Ker je gostilničarka, še mlada žena, noznala, da simpatizira s slovanskimi zmagami, ga je »vlekla«. Nekoč mu je rekla, zakaj se on tako zanima za to vojno, saj če pride do resnega bo moral tudi on k vojakom. Nato nai bi ji bil Češnik odgovoril: »Le naj nas doli dajo, ml bomo že naše bele rute na bajonet dali In rekli: tu nas imate.« To sta sama govorila. Pri drugi priliki pa je bila navzoča mlada služkinja Jožefa Pelko. Tedaj sta se zopet vlekla zgradi te vojne. Na neko opazko je on dejal: »Če pridejo Srb! v Kočevje, bodo Kočevcem nosove In ušesa porezali«. — Ona: »Kaj mislite, da bodo z Vami napravili izjemo?« — On: »Tako daleč ne bi pustili priti ker bi mi preje naše gvere na tla postavili, pa bi šli na ono stran«.
Če si zadnja dva razgovora pobližje pogledamo, mora vsak opaziti, da posebno zadnji izrek nima nobene dosledne zveze. Tudi si je treba predočiti. da sta tu stala v razgovoru mlada gostilničarka in mladi, zelo temperamenten gost.
III.
Kakih 14 ali še več dni pozneje je ta gostilničarka ta razgovor raznesla iz kuhinje v gostilniške prostore. Povod temu je težko uganiti. Ali je imela češnikove besede tako za smešne, da je proti navadi gostilničarjev, ki navadno zaupnih razgovorov s svojimi stalnimi gosti ne izdajajo, šla in Češnikove fantazije razobesila na veliki zvon, ali pa je bil med tem časom že storjen pritisk nanjo, da je zaupni razgovor namenoma zanesla v javnost. Dejanje po § 305. k. z. namreč zahteva javnost. Vse visi po zadnji možnosti. Kajti od tega dne, ko je gostilničarka Češnikove besede — gotovo ne tako, kot jih je on iztekel, razobesila na veliki zvon, se je vse, kar je Češnik sploh govoril o vojni, tudi oni dogodek na pošti začetkom oktobra, kolportiralo dalje po mestu, ogorčenje v kočevskih patrijotih je rast-lo, dokler ni doseglo lističa »Got-tscheer Boten« in njegovega jedna-ko vrednega bratca »Grazer Tag-blatta«. Na ta način so kočevski pa-trijotje delali »štimungo« v »merodajnih« krogih. In res, sredi decembra, torej še le čez 2, oziroma glede slučaja v Honigmamiovi kuhinji, čez 1 mesec se je za to »veleizdajo« zanimal že kočevski preiskovalni sodnik. In tedaj s? je zgodil slučaj: Tiste osebe, ki Češnikovih besed niso smatrale vredne, in državi tako nevarne. da bi jih bile takoj ovadile, so zdaj natanko vedele, kako je Češnik izustil svoje besede v posameznih treh slučajih. Seveda je bilo to zanje lahko, vsaj so jih čitale v pristno patrijotičnih listih.
Češnik je bil obsojen na 3 tedne strogega zapora. Konec obravnave priobčimo jutri.
Najnovejša tele- j tonska m brzojavna porecita.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 20. maja. Po dr. Korošcu je začel govoriti dr. Gross, ki je izrazil svoje veselje nad tem, da se prične v najkrajšem času z odpuščanjem rezervistov. Nato pa obžaluje, da je bila naša diplomacija o moči Turčije in njenem položaju preslabo informirana in pravi; Sedaj se bomo potrudili, da bomo živeli z južnimi sosedi v prijateljskem razmerju! (Češki radikalci: »Prepozno; sedaj nas nič več ne rabijo ne Srbi in ne Črnogorci.«) Govornik:	»Hočemo
živeti ž njimi v miru, toda ne za vsako ceno«. (Torej že drugi vladni govornik. Vlada je srečno zbirala!) Kot tretji se priglasi k besedi češki soc. demokrat dr. Soukup, ki protestira čez konfiskacijsko prakso na Češkem (ki jo ona na Slovenskem prekaša). Nato preide na kritiko naše albanske politike, ki jo označi za nesrečno:	»Vzeli smo Nikoli Ska-
der. s tem smo pa pripravili Veliko Srbijo. Italijo smo povabili v Valo-no in s tem pripravili bodočo vojno z Italijo. S svojo politiko smo naščuvali miljon bajonetov na Balkanu proti sebi in s tem zaprli vrata evropskemu miru. Zato se ne more družega, kot merodajnim krogom zaklicati. Proč roko od Albanij!«
Dr. Krama? (češki liberalec) daje nauke vladi in pravi, da se z avstrijsko vnanjo politiko redi strah vseh Nemcev: panslavizem. (Glasoval seveda bo z vlado, kot celi njegov klub.)
Prihodnja seja jutri (v sredo.)
KUNSCHAK. MORILEC SCHUH-MAIERJA OBSOJEN NA SMRT NA VEŠALIH.
Dunaj, 20. maja. Kunschak, morilec Schuhmaierja je bil z vsemi 11 glasovi spoznan za krivega in obsojen na smrt na vešalih.
MIROVNA POGAJANJ 4.
London, 20. maja. Reuter poroča: Mirovni delegati so imeli danes popoludne posvetovanje radi stališča pri podpisu preliminarnega miru. Sklepi so zaupni.
London. 20. maja. Reuter poroča: dr. Danev ie včeraj z Eduardom Greyem čisto prostodušno konferi-ral glede mirovnih pogajanj in izjavil, da se bodo v par dneh našli vsi predlogi, ki so za obe stranki sprejemljivi. V nasprotnem slučaju je pa naloga Evrope, da napravi korake, ki imajo podpis miru olajšati.
VEST O ODSTOPU KRALJA PETRA.
Dunaj, 20. maja. W. Allg. Ztg. poroča, da je vest o odstopu kralja Petra prerana — to se poroča iz Geneve. Kralj Peter, četudi ne more radi revmatizma zasesti konja, rešuje vendar vedno vse državne zadeve. Mogoče je pa govoriti o sovla-danju prestolonaslednika, kar pa je odvisno od neke ženitve, o kateri se ne more govoriti.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem ]e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ari zvečer.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, LJub-Ijana-Gllnce 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižla cena.	______________
Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar, kamnosek.
„Dan“
„Dan“
„Dan“
„Dan“
Kupujte „l)an“,
« je edini slovenski yyMJo.il neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo »rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
n
Dan“
n
n
Dan“
Dan“
Dan“
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
Spretnega krojaškega
pomočnika
delovodjo
samo za boljša in salonska dela s prav dobro plačo in trajnim mestom sprejme takoj krojaški mojster
Fran Kraigher, Gosposka ulica 5.
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Domski modni salon
za angleška in francoska dela se priporoča. .*.
0J Plošče preje K 4 —, )l/ sedaj samo K 1*95. >C/) Velikanska zaloga O gramofonov! Zahtevajte cenike.
05 ► £
25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
■■	»»"l
.O
0
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Stenski
delavni red
za stavbenike
v smislu zakona z dne 22. junija 1902, drž. zak. štev. 155, je založila
»Učiteljska tiskarna" v Ljubljani
in ga prodaja po K 1*— komad.
Radi prevelike zaloge blaga dajem
20 °!o popusta
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Izgotovljene obleke
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manulakturni in konfekcijski trgovini
„Pri Škofu" v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
0
Ugledna, najbolje vpeljana
zavarovalnica
za življenje
sprejme reprezentacije zmožnega gospoda z dobrimi referencami pod ugodnimi pogoji v zunanjo službo. Ugodna stalna služba s penzijo, ker se mu ob zadovoljivem službovanju poveri glavno vodstvo agenture. Gospodje s kavcijo imajo prednost, ker se jim poveri eventuelno tudi inkaso. Ponudbe pod: „Filiale Graz, F 396“ na
Anonč. ekspedicijo Kienreich, Gradec,
■	Sackstrasse	4—6. -------- ■
Z
X
Krasni moderni kostumi, obleke, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrst. bluze, otročje oblekce, bele oblekce za birmance v največji izberi in dobrega okusa priporoča
Modna trgovina P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina* f
LinbHanska kreditna banka v Ljubljani
*	S^lrita*’jeva	ultoa	štev.	S,	(lastna hisa)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
m