Stev. 146 TRST, sobota 28. mqja 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN tsil eb aadeijab la prazaiklk ob 5-, ab psntđslJkMi «k •. zjutraj. Feasmlčse it«T. se prodajajo po 3 riv6. (6 stol) v sanogik tchakarnah ▼ Tnts is okolici, Gorici. Kruga, St. Petra, Postojni, Sežani, Nakrožiiu, Sv. Lme^i, Tolminu, .Ajdovščini, Dornberg-B itd. Zastarala štev. pa 6 nr6. (10 stat.). 'QLAS1 SE RAČUNAJO NA MILIMSTRK T tirokosti 1 hcJone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 9 at. mm. c^mrtaiee, zahvale, poslanice, oglasi deoarnii zavodov po SO st. mm Za oglas« ▼ tekata Usta do 5 vrat 20 K, vaška ".adp.ijna vrsta K 2. Mak oglasi po A stol. beseda, naj- CPINOST NAROČNINA ZNAŠA **nj pa 40 atot. Oglas« sprejema Iaaaratni oddelek uprave ,3dinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Bdinost*". - > »i = Plačljivo In utožljivo * Trstu. Gliiito politi*fi«gi „IdinMt" xa Primorsko. V šim—i js m*il sa celo leto a« K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; na ne- roČke kras doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■•rtiaiu aa a«&«ljaka IzSanjo „KDIVOSTI" ataaa: so m!« late JCren S-ao, sa pol lata Krea a-a«. Ta! dopisi nag se pošiljajo na uredništva lista. Nefranke- vana piaaaa ss ss sprejemala ia rokopisi sa ■• vraftaja Naročnine, oglase in reklamacije je podirati na uprave lista. UREDNIŠTVO: sUoa Glorgio GaUtti 18 (Naradal daa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODI* A. LastmSk konserag liata „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Sdinoet" vpisana sadruga s enasjenisa poroštvom t Trstu, uliae ■ ii. = Giergie Galatti štev. 1«. === PaSbte-hraallnKul račun It, »41652. TELEFO« K 11-57. BKZOJflUNE UESTI. Državni zbor. DUNAJ 27. Zbornica je danes nadaljevala prvo čitanje zakonskega načrta glede ustanovitve zbora dosluženih vojakov do volitve generalnih govornikov. Interpelacija radi aretacij v Trstu. DUNAJ 27. Glasom neke parlamenta-rične korespondence so danes posl. Pittoni, Oliva in Scabar uložili na skupno vlado interpelacijo radi aretacij izvršenih v zadnjem času v Trstu. Interpelantje prosijo pojasnila, kako stališče da zavzemajo k tem odredbam tržaške oblastnije. Proračunski odsek. DUNAJ 27. Proračunski odsek je vspre-|el proračun ministerstva za železnice. Pri-kodnja seja jutri. OGRSKA. BUDIMPEŠTA 27. Predpoludne se je vršil ministerski svet, ki se je bavil le s tekočimi stvarmi. Hrvatski ban v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 27. Ban dr. Tomašič je sinoči s sekcijskim načelnikom Amrušem dospel semkaj ter je imel danes pred mi-nisterskim svetom kratek razgovor z mini-sterskim predsednikom grofom Khuen-Heder-vary-jem. — Jutri vsprejme cesar bana v avdijenci. Nova hrvatska Škota zaprisežena. BUDIMPEŠTA 27. Danes predpoludne je cesar zaprisegel novoimenovana škofa Krapca m Vučića. Nesreča z avtomobilom. INOMOST 27. V vasi Lans se je si-■oči prepetila velika nesreča z avtomobilom. Avtomobil, ki ga je vodil tovarnar sukna Bauer, je v ovinku zavozil v neko kmečko hišo, vsled česar je bil ubit lastnik hiše Thum, ki je sedel pred hišo. Osebe, ki so bile v avtomobilu, tovarnar in svetnik trgovske zbornice Bauer, ravnatelj Lowenthal in Bsuer jun. so bili ranjeni, oba zadnja težke. Nesreča se je pripetila, ker je zavor-■ics odpovedala. Ustaja v Nikaragui. LONDON 27. „Mornig Postu poroča iz Waihingtona : Poveljnik flote Združenih držav ob obalih Nikarague je prejel nalog, na ščit: v Bluefieldu vse ameriške ladije ter lastnino in interese Amerikancev, v porrebi Ra; izkrca pomorščake. Krečansko vprašanje. CARIGRAD 27. Po informacijah iz vJidnih krogov so zaščitve vlasti ugodno vsprejele zadnjo turško noto glede Krete. Francoska podvodna ladija ponesrečila. 25 oseb utonilo. CALAIS 26. Neka paketna ladija je za-iela ob francosko podvodno ladijo „Pluviose", ki se je pogreznila. — Pri tem je utonilo 25 ljudi. PARIZ 27. Ministerstvo vojne mornarice je prejelo 26. t. m. od 3. 25 datirano brzojavko: Paketni parnik „Pas de Calais", ki je odplul iz Calaisa ob 1.45 popoludne, je dve milji severno-zapadno od pristanišča trčil v podvodno ladijo „Pluviose", ki se je pogreznila 17 m. globoko. Zdi se, da so reservoarji nafte počili. Brzojavka od 10. ure zvečer poroča, da se je opustilo vse rešilne poskuse. Glasom uradnega poročila so bili na potonuli ladiji 3 častniki in 22 vojakov. CALAIS 27. Semkaj je dospel minister vojne mornarice z državnim podtajnikom Cheronom. Takoj se je podal z remokerjem na mesto nesreče ter je dal navodila za na-daljna rešilna dela. Ker ni bila danes zjutraj podmorska struja tako silna in morje razburkano, so potapljači zopet poskušali splezati v globočino. — Zgraditelj podmorske ladije „Pluviose", inženir Laubeuf, izjavlja v listih, da se je vedno izražal proti temu, da se v pristanišču, kakoršno je ono v Calaisu, gradi podmorske ladije, ker so vsled tamošnjega prometa poštnih parnikov vaje zelo nevarne. Ponovno je izrazil tozadevne bojazni, vendar se istih, žal, ni upoštevalo. PARIZ 27. Ministerski svet je vzel na znanje iz Calaisa došlo brzojavko ministra mornarice, v kateri isti poroča o dogodivŠi se nesreči podmorske ladije „Pluviose" in da ni nikake nade, da bi se rešilo 3 častnike in 22 mož posadke, ki so se nahajali na ladiji. Kolera v Rusiji. PETROGRAD 27. Mesta Kiev in jeka-terinaslov sta proglašeni kot ugroženi po koleri. Finska. HELSINGFORS 27. Deželni zbor je vsprejel besedilo prošnje, sestavljene od komisije za temeljne zakone, v svrho, da se prekličejo odredbe zadnjih let, ki gredo za tem, da se odpravijo oziroma spremene temeljni zakoni; prav tako tudi prošnjo, da se služba pilotov podredi ministerstvu mornarice. Dansko ministerstvo odstopilo. KODANJ 27. Kralj se je danes predpoludne vrnil iz Londona in je kmalu potem vsprejel ministerskega predsednika Zahle-ja, ki je podal demisijo kabineta. — Kral je demisijo vsprejel in naprosil ministerskega predsednika, naj začasno dalje vodi posle. Strankarski boji na Irskem. LONDON 27. V New-Marketu, v grofiji Cork je prišlo včeraj tekom celega dneva do spopadov med obema irskima strankama. Pri tem je bilo več hiš domo-liranih. Policija je bila brez vsake moči in je konečno ustrelila, pri čemur je bila ena oseba ubita. Odkritje spomenika svobode v Palermu. PALERMO 27. V prisotnosti kralja in v navzočnosti 100.000 ljudi broječega sprevoda članov raznih društev in zavodov ter velike množice ljudstva je bil danes med velikim navdušenjem odkrit spomenik svobode v spomin na aneksijo kraljevstva obeh Sicilij potom kraljevine Italije leta 1860. RIM 27. V zbornici se je spomnil posl Colaiani na uhod Garibaldinov v Palermo pred danes 50 leti. Pozdravil je med odobravanjem zbornice vse one, ki so nastopili na bojišču za edinost domovine. — Tudi vojni minister se je pridružil imenom vlade izvajenjem predgovornika. Mohilev 27. Vojno sodišče je obsodilo na smrt devet jetnikov, ki so bili 2 marca napadli vojaško spremstvo nekega vlaka. PODLISTEK. Jurkica Agićeva. Povest. Hrvatski spisal Ks. Šandor-Gjalski. • Prevel Fr. Orel. — Vsejedno je to izvrsten „expediens", — se je izjavil „jurist" Smiljanič. — V istini! — je rekla Jurkica, kakor •bičajno, ko se je odločila k čemu. — Torej bom toliko svobodna. Medtem javite doma gospej sestričini, da jej poljubljam roko. Glavarevič je samega veselja poskočil v vis ter takoj poprosil za prvo četvorko. Tudi Jurkica se je razveselila. Neukrotljiva radost se je je polastila, kaj bo na zabavi, na kateri se bo plesalo. Skoraj po-skakovaje in tiho pevaje neko pesmico pohitela je črez dvorišče ter vstopila v hišo. Lisička, ki je, skrita za zastorom pri •knu, prisluškovala že od početka vsemu razgovoru, jo je pričakovala sedaj na hodniku. — Prosim vas, kje ste bili tako dolgo? — Oh, da znate 1 — je začela Jurkica v šaljivem tonu in objestno. — Kako divne Inomost 27. Na skrajnem koncu zi-erske doline so našli truplo jurista Hermana Hromatke z Dunaja ki se je lani na neki turi ponesrečil in ki so ga od tedaj pogrešali. Cambridge 27. Včeraj je bil Roosevelt promoviran na tukajšnjem vseučilišču doktorjem prava honoris causa. Najnovejša „veleizdajniška afera" v Trstu. (Dopis.) I. Pod gornjim naslovom je prinesla te dni „Edinost" entrefilet, na kateri hočem nekoliko reagirati zato, ker hoče dotični dopisnik nekako opravičevati aretirance. Ne tajim tudi jaz, da ne bi oni sestavek vseboval marsikatere grenke resnice glede grehov našega vladnega zistema. Vendar pa se ne morem strinjati z glavno tendenco one notice in namen mi je, da bi tudi jaz nekoliko prispel k boljemu umevanju naših razmer in našega položaja. Pisec bi hotel nekako opravičevati aretirance z njihovo mladostjo. Tu ga moram opozoriti, da tudi Oberdank je bil še mladenič. Ukljub svoji mladosti pa je zagrešil poskus zločina, ki ga je spravil na vislice. V afero bomb v „ginastici" so bili zapleteni skoro sami mladeniči. Vsaj meni pa se ne zdi, da bi bila bomba nenevarna igrača, tudi če je v rokah mladeniča. Tudi sedanji aretiranci so mladeniči! Pred seboj imam listo teh aretirancev. Eden med njimi je advokaturski kandidat, dr. juris, torej — nikako dete več. Drugi je magi-stratni uradnik. Tretji je znani Lupetina, uradnik v mestni bolnišnici. Baje je med njimi še drugih oseb, ki so dovršile srednje-ali celo visokošolske nauke. O teh se tudi ne more reči, da so še nerazsodni otroci. Da pa so aretiranci po večini le mladi ljudje — to je naravno. A vprašam jaz: kaki so navadno ljudje, ki uprizarjajo divjaške napade na nas Slovence? Niso-li to sami mladi ljudje ?! Mari pa nas radi tega vse tiste demonstracije in orgije italijanskega fanatizma manje ogorčajo?! Kdo pa je tako najiven, da ne bi bil uverjen, da se za tistimi mladimi skrivajo — drugi ? ! ! Mladi so le $ca, ki sprovaja dalje iskro volje in namenov odgovornih političnih faktorjev. „Piccc#o" in „Indipendente" kvitirata hvaležno] te usluge od strani mladine in jo vspocjbujata globokimi pokloni — la nostra baldći* gftvfcntu — k nadaljnim.... otro-čafuisrT - - f Ne mislite pa, da govorim tu kakor kak patentiran avstrijski patrijot, ako zovem na boj proti italijanski irredenti in opozarjam na neutajljivo dejstvo, da z nastopanjem proti njim, ki so jim stremljenja naperjena proti avstrijski državni integreteti, branimo tudi celokupnost svoje slovenske zemlje! Stvar je vendar na dlani, da se ideal italijanske irredente da uresničiti le na škodo slovenske posesti. Slovensko-hrvatske krajine so, prastari dom našega rodu, ki bi jih irredenta hotela priklopiti k sosednjemu kraljevstvu. Avktor one notice v „Edinosti" opravičuje nekako Italijane, češ, da avstrijska vlada grdo postopa žnjimi. Nočem se prerekati radi tega nazora piščevega, ko gledamo vsi na svoje oči, kako se Italija- nom — slabo godi v naši Avstriji! 1 Jedno vprašanje pa bi stavil. Meni-li res kdo, da )i se slovenskim krajinam, ako bi prišle pod Italijo, v narodnem pogledu tako... slabo godilo, kakor se godi Italijanom v Avstriji ? I! Poreče mi kdo: „E, kako pa postopa avstrijska vlada z nami Slovenci? Mari nas ne zapostavlja, ne zanemarja, ne žali v vseh pogledih?!" Vse res Vendar ostaja velika, za stališče, na katero naj se postavljamo nasproti stremljenjem italijanske irredente, naravnost odločujoča razlika med položajem, v katerem se nahajamo mi v Avstriji, in onem, v katorem bi se nahajali, če bi prišli pod italijansko oblast! Tu res ne ležimo na rožicah; faktorji, ki vodijo državo, ne poznajo proti nam načela pravičnosti — da niti ne govorimo o kaki dobrohotnosti ali celo ljubezni —; krivice, ki se nam gode, so po svoji veličini in po svojem številu tolike, da nam ne more nikdo zamerjati, ako je iz-med nas izginil brez sledi tisti nekdanji ognjeno-idejalni avstrijski patrijotizem kar bodi odkrito povedano na — vse adrese. Ali mi vendar ne smemo v svojem ogorčenju zamenjavati hiše z njimi, ki gospodarijo v njej. Kakor Slovenci, ki si hočemo ohraniti svojo narodnost, moramo pač želeti, da pride drugačno gospodarstvo v ta naš dom, ne smemo pa želeti, da bi ta dom izginil! Prežalostna nam je minolost in sedanjost v tem našem domu. Ali imamo v njem dva zaklada, radi katerih ne smemo zapuščati tega svojega doma, ker nam ohranjata vero živo, da nam bo bodočnost mi-leja v tem domu. Ta dva zaklada sta: uzakonjeni, četudi do sedaj praktično neizvrše-vani, v državnih osnovnih zakonih uveljavljeni princip jednakopravnosti, in pa število Slovanov v tej državi. Od teh poslednjih je zavisno, kedaj jim pride ta mileja bodočnost. Ko dozore toliko politiški, da prodre v vse njih vrste spoznanje, da pred vsem treba svojo številno moč postaviti v jednoten, organiziran, do vseh podrobnosti izračunan boj za praktično iz-vedenje tega, kar nam teoretično zagotavljajo osnovni zakoni te države — v tem hipu je prišla ura naše boljše bodočnosti. V Avstriji imamo vsaj nado v boljšo narodno bodočnost. Po uresničenju idejalov italijanske irredente pa bi stali na grobu vseh svojih nad v nacijonalnem pogledu. Menim, da je to dovolj praktičen in — odkrito bodi povedano — zdravo-sebičen razlog. Vse naše politično delo in stremljenje naj bo naperjeno proti Avstriji, kakoršna je bila do sedaj — ne pa proti Avstriji kakor taki!__ Italijansko vseučiliščno vprašanje. Italijanski listi nudijo nekaj časa sem veleinteresantno čtivo. Interesantno ker menja v njih vreme kakor v najbolj muhastem aprilu. Nekoliko časa so se čutili visoko gori na konju, ki nosi zmagovatelja triumfatorja. Kar naenkrat so telebnili doli iz vseh nebes na trda tla. Prišle so namreč v svet jako sumljive vesti iz nemškega in vladnega tabora, ki so napravljale utis, da so rečeni faktorji pošiljali Italijane — v april. Pod tem utisom je tudi v italijanskem kavalirje sem imela! Oh, — in kakor otroci, ki se hvalijo s čim, je pokimala nekoliko-krat z glavo. — Ta—a—ko ? Vrlo lepo, — je odvrnila Lisička. Vsa je pobledela in tresla se je. — Slišala sem že o vašem sprehodu po trgu. Ljudje so prihajali iz cerkve in skoro nikdo ni govoril o drugem, nego o tem. Stala sem ravno pred hišo — in najmanje deset njih me je vprašalo, da-li znam za to šetnjo. Mislila sem, da se uderem v zemljo sramote in-- Vsled razburjenosti ali jeze ni zmogla Lisička takoj primernega izraza. Od njenega pripovedovanja je v tem bilo resnično samo to, da so se nekateri, domov idoči, razgo-vaijali o Jurkici ter omenjali šetnje se Smi-ljaničem; a bila sta to jedini Nalješkovič in še neka gospa, neka Amalija Frajman, mati treh za poroko zrelih deklet; le ti dve osebi sta pred Lisičko obsojali, da se samo dekle izprehaja pred trgom se Smiljaničem. Jurkica, v svesti si, da ni ravnala nepremišljeno, kamo-li zlobno, je zmignila z rameni ter se izprehajala naprej. Ni najmanje se ni srdila. — Pomislite, resno! — a vi se še celo šalite. Odkritosrčno vam pravim. Jaz sem odkritosrčna, zato mi pa toliko njih zamerja, — ker ljudje ne ljubijo iskrenosti. Odkrito vam moram povedati, da mi ni drago, da dovoljujete, da vas kedo spremlja po ulici. Vi ste na stanovanju pri meni in jaz sem pred svetom odgovorna, kako še ponašate. — Prosim vas, gospa! — jej je pretrgala Jurkica besedo in se je, sedaj resnično razžaljena in jezna, umaknila v svojo sobo. Lisička se je vsa grizla jeze. Da je Jurkica povabljena k Maleševičevim, naj-ugledneji in najbogateji družini v Pazarincih, kamor zahaja celo sama graščakinja, — ah, — to je bil strašen udarec njenemu ponosu, a še strašneji in večji je postajal in silna nevoščljivost jo je navdala. — Njo — torej vabijo l — A kaj je ona? — šele od včeraj tukaj, — a jaz že toliko let, — pa kaj vidijo na njej posebnega! E, dakako, — najbrže jo drže za krasotico, a tako majhna, kakor je — otročja, — še Milkovičeva mi bolj ugaja, a ta je uprav grda. — Ali da, da, — Glavarevič je dospel, — a oji bržkone — in Lisička si je pretrgala svoj monolog pred grozoto misli, ki joj je narekovala jeza. A spomnila se je Glavareviča, pohitela v triumfu v Jurkičino sobo ter jej začela pripovedovati, kako je izplačala tega gizdalina, ki se je v svoji brezobraznosti predrzni! priti pod njeno streho, a tam pred tremi leti, na neki za- bavi, ni bil niti toliko uljnden, da bi bil plesal ž njo. Jurkica ni hotela odgovoriti ničesar, kar pa vendar ni motilo Lisičke, da ne bi tudi dalje psovala tako Glavareviča kakor Maleševičko, ne omenivši pri tem niti z jedno besedico, da zna za povabilo. In Bog si ga vedi, kako dolgo še bi bila Lisička besedičila, da ni dospela Milkovičeva, a ž njo Garašev, Kohn, Levi in Lenart. Malo potem pa Še Lisič z Nalješko-vičem. Prišli so na slivovko in božične kolače. Se silo je Lisička pritegnila tudi Jurkico seboj. Hitro se je zopet razplel živahen razgovor. Nalješkovič je začel z novico, da jutri prirede pri Maleševičevih velik ples, — a povabljena je samo „aristokracija", — ha, ha, ha! — A mene ni povabil, — mene, ki sem mu tako šel na roko v njegovih pravdah, prepisoval mu listine celih desetih pol. Pa kako me je poplačal! Malenkostno! — Malenkostno ! A sedaj me niti ne vabi. Pač pa vabi Haramijo! A jaz imam hčere, — moja Mica igra glasovir, govori francozki, — pa da ni vredna družbe pri Maleševičevih? Moja Mica! Ni jej para ! Ali pokažem, — pokažem jim že jaz ! — a same jeze ni mogel Nalješkovič povedati — kako ? (Pride še.) j J. »EDINOST« št. 140. V Trstu, dne 28. maja 1910 taboru navstal pravcati bremenski prevrat Poprej vriskajoče nebo je hkratu viselo čemerno nad njimi. Na mesto zmagosvetnosti je stopila konsternacija, ki je trajala nekoliko dni. Pa glej: zopet presenečenje! Predvčerajšnji „Piccolo" je veselo beležil same ugodne vesti, ki so pripovedovale, da vse skupaj ni nič res, da bi se bili Nemci v zadnje čase odločili proti Trstu kakor sedežu italijanskega vseučilišča. Tudi da ni res, da bi bili krščanski socijalci stavili Italijanom pogoj, da se morajo sporazumeti s Slovenci. „Piccolo" je bil torej zopet vele-zado voljen. ^ Ali to zadovoljstvo je trajalo komaj — 24 ur. Včerajšnji „Piccolo" je zopet poln skrbi in vse roke ima polne posla, da pobija pomisleke, ki se oglašajo v nemškem in vladnem taboru proti Trstu. Beležiti mora namreč, kako neki admiral objavlja v „Armee-Zeitung" (ravno to je kaj sumljivo znamenje) članek, naperjen proti Trstu, sklicevaje se na Avstriji sovražno razpoloženje in vojne priprave v Italiji. In kralj kakor vrhni načelnik vojne sile ne more — tako povdarja admiral — drugače, nego da sočustvuje se svojo vojsko in mornarico. Drugo grenko kapljico v kupo italijanskih nad je vlil klerikalni „Vaterland", ki je kakor znano, glasilo sicer ne mnogoštevilnih, ali mogočnih in zelo visokih krogov. Tretja grenka kapljica je padla iz poljskega „Kola". „Fremdenblatt" poroča namreč, da bodo Poljaki v vsakem slučaju glasovali za vladno predlogo, ki določa Dunaj kakor sedež italijanski pravni fakulteti.... In vlada vstraja — kakor sporoča „N. Fr. Presse" — na svojem stališču, da italijansko vseučilišče ne sme priti v Trst! Da v tem dejstvu je ključ za razumevanje stadija v katerem se nahaja italijansko vprašanje, ko igrajo Italijani figuro, ki meji že na smešnost. Da, da: das ist der Fluch der bosen That, to so posledice, ker so bili Italijani pravi politični otroci, ki se puščajo pošiljati v april.... Nespametneži, ki so povsod okolo iskali ovire, ki jih morajo premaga vati, a nikdar niso prišli na to, da glavni vzrok, da ta njihov postulat ne more priti do ugodne rešitve, je — v njih samih ! ! Pa še se bodo puščali — bojimo se — pošiljati v april od svojih — zaveznikov. Ista „N. Fr. Pr.tt, ki je v tesnih zvezah z isto vlado, ki nasprotuje Trstu kakor sedežu italijanskega vseučilišča — ista „N. Fr. Presse", se silno zavzema zi — Trst. Oni, ki ne umeje te igre bodo g >ovo zopet Italijani : Bienerth je v hudih s.js .ah, njegova večina visi nekje v zraku vsaki hip bi mogel nastati kak parlamentarni dogodek, da bi Bienerthu zmanjkalo tal pod nogami. „N. Fr. Presse" pa hoče Bienertha rešiti. V takem položaju potrebuje vlada krvavo italijanskih glav. Zato je naloga „Neue Fr. Presse", da ohranja dobre nade Italijanov. In mi bi stavili, da bodo Italijani tudi v tem politiškem aprilu dalje tlako delali.. Slepci so, ki ne morejo pogoditi prave poti. Po voiityah v bosanski deželni zbor. Sarajevo dne .26 maja. Volitve v prvi bosanski deželni zbor so dovršene, Ker se je volilo po veroizpove-danjih, seveda volitve niso bile tako burne, kakor bi bile, ko bi bila morala voliti vsa veroizpovedanja skupaj. Zbog te razdelitve je torej bila volilnemu boju že v naprej odvzeta ona ojstrina, ki bi jo bil sicer gotovo zavzel. V tem oziru je treba torej priznati, da je zelo pametna razdelitev, na podlagi katere voli vsako veroizpovedanje za-se. Srbi so nastopili kakor enotna falanga ter so pokazali svojo uzorno organizacijo in disciplino. 95 odstotkov vpisanih srbskih volilcev je oddalo svoje glasove ! To govori dovolj razločen jezik! Seveda je bilo to možno le, ker pravoslavna duhovščina hodi roko v roko s posvetno inteligenco. Kakor je srbski element v Bosni v obče najbolj agilen, toliko v gosp. kolikor v polil, oziru, je gotovo, da bodo tudi v dež. zboru imeli Srbi odločilno besedo in potegnejo nase vodstvo zbrnice. Mohamedanci so stopili v volilno borbo razcepljeni v muslimansko narodno organizacijo in muslimansko napredno stranko. Prva se opira na Srbe, druga se smatra za zastopnico inteligence. Zmagala je prva na vsej črti. Napredna stranka je propadla celo v razredu inteligence. Tudi na moha-medanski strani je oddalo do 90 odstot. volilcev svoje glasove. Pravo razsulo pa so pokazali katoliki (Hrvatje). Zbog neznosne gospodstvoželjno-sti nadškofa d*. Stadlerja, so se Hrvatje razdelili v dve stranki, ki sta zastopani: v „Hrvatski narodni Zajednici" z dr. Mandi-čem na čelu na eni, ter „Hrvatski Katoliški Udrugi" z nadškofom dr. Stadlerjem na čelu, na drugi strani. Borba je bila strastna; na mnogih krajih je prišlo do pretepov med pristaši ene in druge stranke. Kakor pri vas na Slovegskem, so tudi v Bosni vsi oni, ki ne parirajo slepo nadškofu dr. Stadlerju, brezverci, sovražniki cerkve itd. A pri tem je najbolj značilno, da io med temi brezverci in nasprotniki cerkve tudi za ka-oliško stvar v Bosni velezaslužni frančiškani najhujši nasprotniki nadškofa dr. Stadlerja, in katerim gre sploh edina zahvala za to, da se je v Bosni sploh Še ohranilo katoličanstvo. Tu se najlepši vidi, do kam more privesti, ako se vero zlorablja v politiškein strankarske namene! No, v Bosni in Hercegovini niso dr. Stadleiju pomogla niti taka sredstva. Od 16 katoliških mandatov jih je dobila „Hrvatska Narodna Zajednica" 11, a „Hrvatska Katoliška Udruga" 5. Med temi petimi je en član hrvatske delavske zveze, ki ga je H. K. U., morala postaviti, ker bi sicer ne bila prodrla z nobenim drugim kandidatom, a dva sta bila izvoljena le, ker sta bila postavljena kakor kandidata tudi od strani katoliških uradnikov. Na podlagi programa dr. Stadlerja sta bila torej za pravo izvoljena le dva poslanca ! More se torej reči, da je dr Stadler doživel popolen poraz. Vendar, kdor bi mislil, da se je tu odigrala borba med dr. Stadlerjem na eni ter dr. Mandićem na«drugi strani, ter da je narod z glasovnico v roki obsodil politiko prvega in odobril ono drugega, ta bi se motil. V resnici je katoliško ljudstvo v Bosni in Hercegovini politiški popolnoma apatično in na volitvah ie Šlo za pravo le za boj med škofom Stadleijem na eni in med frančiškani na drugi strani. Zmagali so slednji, ker oskrbujejo večji del dušebrižništva na deželi in imajo zato na ljudstvo veči upliv, nego posvetna duhovščina. Zato se nahaja dr. Stadler sedaj v Rimu, kjer bi hotel izposlovati od svete stolice, da se uzame frančiškanom dušebriž-ništvo v njegovi dijocezi! To je pravi značaj vsega tega boja, v katerem pa je škof Stadler se svojim postopanjem potrdil glas, ki se širi o njem — glas nesposobneža. Ogromna večina novega deželnega zbora bo odločno opozicijonalna. Ker so pa Srbi znani kakor pametni politiki, je gotovo, da ne bodo tirali stvari do skrajnosti, pač^a je opravičena nada, da bo deželni zbor plodonosno deloval. Vsekako pa so hudi boji neizogibni, ko pride v deželnem zboru na razpravo vprašanje kmetov. O tem kaj več prihodnjič. Dnevne novice. Bojazni radi cesarjevega potovanja. Nekateri listi med temi „Neues Wiener Journal", izražajo bojazen, da bi dolgo potovanje v Bosno cesarja, ki se nahaja že v visoki starosti, zelo zmučilo, kar bi mu utegnilo škodovati. Konference za češko-nemški sporazum so zopet odgodjene vsled potovanja ministerskega predsednika v Bosno, kamor bo spremljal cesarja. Zato „ se bodo nadaljevale v začetku junija. Češki realisti so sklenili da-se udeleže konferenc in so v to svrho delegirali prof. Masaryka. Abdul Hamid bo izpuščen na svobodo ? „Kroatische Korrespondenz" poroča iz Carigrada: Mladoturški odbor je napravil korake pri sultanu Mohamedu V. da se sporazumno določi usoda bivšega sultana Ab-dul-Hamida. Pogajanja so £>aJe že v toliko napredovala, da so bivšemu siUt&nti Obljubili svobodo. Abdul Hamid se je žžf^-S, da vse svoje premoženje odstopi seda^emu sultanu, za kar bo osvobojen. Bivati bo moral na Francoskem. Pripravlja se tudi tozadeven zakon, ki bo predložen parlamentu. Zatvoritev srbskih Šol na Turškem. Iz Soluna poročajo, da je dala turška vlada zapreti vse srbske šole v Plevlju, kei se učitelji niso hoteli pokoriti predpisom novega šolskega zakona. Domače vesti. K aferi Buttignoni-Mecchia. Prejeli smo: Slučajno mi je prišla v roke „Edinost" od 30. okt. 1907. v kateri je mej drugim tudi rečeno (v neki polemiki s „Slovencem") sledeče:--In mej temi (namreč dopisniki) je bilo tudi takih, o katerih misli „Slovenec", da so z obema nogama v njegovem taboru. To je fakt. In če že hoče „Slovenec" vedeti, mu lahko povemo še nekaj interesantnega, kar vemo na podlagi povsem zanesljivih virov. To pa je v resnici, da se večina duhovnikov uprav boji, da bi se Ric-manjci kar taho udali ? ! In to ne velja samo za slovenske in hrvatske, ampak tudi za italijanske duhovnike. Javno seveda se to ne govori, ker ni treba praviti, kaj bi dotičnika doletelo pod sedanjim nemškim režimom". To je torej ekscerpt iz dotičnega članka, radi katerega je bila „Edinost" postavljena na indeks. Tu se šele vidi ves terorizem, ki vlada pod Mecjhijevim režimom na škofijskem ordinarijati:. Mej njimi, ki so proglašali „Edinost" za brezverski in protikatoliški list, je danes mnogo takih, ki sedai odobravajo nastop Buttignonija. Mesto da se je takrat, ko se je tako krivično nastopilo proti „Edinosti" radi nje neustrašenega nastopa, prijelo ta prosluli režim, kakor se ga sedaj, bi bila ricmanjska afera že stokrat pozabljena. Dne 31. oktobra 1907. je škof Nagi razposlal okrožnice duhovnikom svoje škofije, v kateri je prepovedal „Edinost* in priporočal „Katoliško tiskovno društvo", vse takorekoč v eni sapi. — Ako bi hoteli ob sedanji aferi soditi tako, kakor so sodili oni naš list, potem bi morali imenovati tudi kanonika Buttignonija kot brezverca, a Mecchia — angelja v človeški podobi. Je pač resničen izrek angleškega učenjaka : Duhovščina je za človeštvo največji blagor, toda je lahko tudi v največje zlo za vse človeštvo. Da je temu tako, nam kažejo razmere v tržaško-koperski škofiji. Narodnjak. C. kr. enakopravnost. V Trstu ima sedež c. kr. pomorska vlada, pod katere območje spada Primorje z Istro in Dalmacijo. Ta urad se je pred kratkim preselil v ul. Della cassa di risparmio v Carcciottijevo palačo. Napravili so lepo tablo z grbom, a napis je nemško-Iaški! Kakor se vidi, pazijo državna oblastna na to, da ogromna večina prebivalstva teh zemlja ne nahaja niti toliko milosti, da bi se na c. kr. uradu napisalo par besed v jeziku, ki ga govore in pišejo Jugoslovani! Pregovor, da riba smrdi pri glavi, je tu povsem na svojim mestu! Menda bi bil že čas, da se to c. kr. gospodo podreza nekoliko bolj energično in da se jim pove, da nismo mi Slovani tu le za to, da plačujemo ! Ni pomagalo ! Ob zadnjem zasedanju porote v Trstu smo povedali, da se porotna zasedanja naznanjajo le v laškem jeziku, kar da ne odgovarja pravici in zakonom. Pod tržaško poroto spada mnogo več Slovanov nego Italijanov in bi bilo menda umestno, da bi se sestanek porote objavljal v obeh deželnih jezikih. Te dni smo se pa morali prepričati, da naše r. kr. deželno sodišče ostaja pri starem grehu. Kakor do sedaj, tako je tudi prihodnji sestanek porote objavljen le v laškem jeziku ! Živela c. kr. enakopravnost! Državni pogodbeni uradniki in nova službena pragmatika. V sredo ob 8.30 zvečer se je vršil napovedani shod deželnega društva državnih pogodbenih uradnikov. Predsednik, g. Franz burno pozdravljen je prečital došle brzojavke, ki so jih poslale razne skupine tovarišev iz Primorja, Dalmacije in glavnih mest države. Poročal je potem, da se državni pogodbeni uradniki vse države bojujejo za pravično stvar, da se namreč njih financijelno stanje zboljša. Pričakovali so z gotovostjo, da jim nova službena pragmatika, prinese zaželjeni cilj, ali to se ni zgodilo. — V omenjenem vladnem načrtu službene pragmatike se državnih pogodbenih uradnikov sploh ne omenja. Ti uradniki izvršujejo faktično povsem uradniške posle in so odgovorni za svoje poslovanje, a za to sramotno plačani. Ako se jih ne uvrsti v službeno prag-matiko, jih ne bo nikdo smatral uradniki, in ne bodo imeli torej niti moralnega zadoščenja. Sklicali so ta shod, da protestirajo proti zapostavljanju in vsprejmejo resolucijo, ki jo je poslati na poslansko zbornico. Tajnik, g. Furlani, je prečital resolucijo, ki jo predlaga predsedništvo, v kateri se energično protestira proti izpustitvi pogodbenih uradnikov iz načrta službene pragmatike. Sklicujoč se na že predložene in nikoli uslišane zahteve o regulaciji plač teh kategorij, se zahteva v prvi vrsti, da se pogodbenim uradnikom pripozna značaj uradnikov četrte kategorije, da se jih po dvanajstletnem službovanju uvrsti v XI. plačilni razred in da vlada razun službene pragmatike vpo-števa tudi financijelno stanje ter vsled vedno večje draginje ustvari položaj, ki bo vreden njihovega dela, da bodo mogli živeti kakor ljudje in meščani. Po dolgotrajni debati, ki se je vnela med zborovalci, so soglasno vsprejeli resolucijo predsedništva z malimi pripombami. Potem, ko se je predsednik zahvalil društvu drž. slug za prepustitev dvorane, je zaključil shod. Societd operaia — razpuščena. — Včerajšnji „Osservatore Triestino" je objavil odlok namestništva, s katerim se razpu-šča tukajšnje italijansko liberalno delavsko podporno društvo „Societa operaia triestina" Vzrok razpustitvi je baje govor, ki ga je imel predsednik društva, odvetnik dr. Co-sulich v Milanu povodom nedavnega izleta iz Trsta. Po mestu se je sinoči razširjala vest, da je bil dr. Cosulich aretiran. C. in kr. vojna mornarica. — Vojna Radija „Panter" je dne 26. t. m. priplula v Šangaj. — Vojna ladija „Cesarica Elizabeta" pa 25. t. m. v Takamatsu, kjer ostane tri dni. Na ladijah vse zdravo. Slavnost povodom obletnice kronanja ruskega carja. Povodom obletnice kronanja ruskega carja Nikolaja je bila vče-nes v zastavah ruska topničarka „Črnomo-rec", zasidrana v pristanišču. — Na Iadiji je bila predpoldne slovesna služba božja, katere se je udeležil tudi ruski konzul gosp. Smirnov. Ruska topničarka in c. kr. stacij- j ska ladija „Aspern" sta oddala pozdravne strele. K včerajšnjem poročilu o procesiji sv. Rešnjega Telesa je še dostaviti, da sta se procesije kakor druga leta, udeležila tudi bratovščina sv. Cirila in Metoda s pevskim zborom in zastavo Jter slovenska Marijina družba z zastavo. Društvo jugoslovanskih železničar-skih uradnikov ustsnovi v nedeljo 29. majnika svojo tretjo podružnico na Jeseni-! cah. Ustanovni občni zbor se bo vršil ob ; pol šesti uri popoludne v prostorih „pri ; Sokolu" na Jesenicah; zvečer bo istotam ; družabni večer. Tovariše iskreno prosimo, da se v polnem številu odzovejo našemu vabilu. Na družabni večer pa prisrčno va-j bimo tudi prijatelje in znance ter njih dru-! žine. Osrednji odbor. Trž. podružnica S. P. D. priredi jutri 1 v nedeljo celodnevni izlet na Volnik (Žekanc). Sestanek na Opčinah pred cerkvijo ob 8.45 i zjutraj. Primeren odhod iz Trsta z drž. železnico zjutraj ob 7.30 ali pa z Openskem tramvajem ob 8.08. Obed za udeležnike, ki se sestanejo d» določene ure na Opčinah, bo preskrbljen r j Miličevi gostilni v Repniču. — Povrat po-; ljuben. Z občnega zbora ženske podružnice CMD. (Iz poročila tajnice, g.ce Olge Dekle-vove:) V februarju je naša hrvatsko-sloven-ska mladina priredila običajen ples v korist hrvatsko-slovenski družbi. In tako je zopet naša podružnica pomagala pri reditvi tega plesa skupno z vrlimi hrvatskimi rodoljub-kami, na čelu jim gospa Orlova. — Ker je opustila naša podružnica svoj elitni ples, je prejela tudi od mladine odškodnino 300 kron. Dne II. julija 1909. je priredila naša podružnica v prid šolske družbe sv. C. ia M. vrtno veselico pri Sv. Ivanu z godbo, petjem in srečolovom. Veselica je imenitna vspela. Dne 6. novembra 1909, je priredila naša podružnica v korist naše šolske družbe umetniški koncert v gledališčni dvorani „Narodnega doma" v Trstu, s prijaznim sodelovanjem g.e Mire Costaperaria. Da je koncert tako imenitno vspel, na tem gre največ zasluge g. Costaperaria, za kar jej bodi še enkrat najsrčnejša zahvala ! Dne 19. decembra 1909. se je vršila v „Narodnem domu" v Trstu „Božičnica" vseh otroških vrtcev iz Trsta in okolice. — Letošnje nabiranje za božičnico je vsa prejšnja leta nadkrililo tako, da smemo biti pač zadovoljne. Naša podružnica je preskrbela ubožnim učenkam in učencem naših družbenih šol 203 pare čevljev, a tudi v okolico, r sr. Ivan je razdelila mej revne učenke in učence 30 parov čevljev. Dalje se je razdelilo neštevilo oblek, ki so jih izgotovile naše rodoljubne tržaške gospe. Posebno se moramo zahvaliti g.e Zinki Rybar, g. A. Orel, g. M. Pretner, g. O. Mandić, g. Margreiter in g. Milki, gospe R. Gregorinovi, g. Bartelj, g. L. Knaus, g. D. Mankoč, g. G. Abram, g. Krsnik, g. L. Prunk, g. O. Furlan, gospe in gospicam Abram. Poročilo našteva več narodnih slavno-sti, na katerih je podružnica sodelovala. Od teh omenjamo : Dne 21. novembra 1909. je naša zaslužna predsednica gospa Karla Ponikvar slavila 25-letnico svojega narodnega delovanja. Slavnostna predstava je bila sicer r korist Dramatičnega društva, ali tudi naša podružnica je pri tem počeščenju prejela svoj obolus. Na to slavnost sta prišla tudi iz Ljubljane družbin prvomestnik g. Sene-kovič in tajnik g. Berce, dalje več ljubljanskih in litijskih dam, kar znači, da vsi ti vedo ceniti delavnost in požrtvovalnost naše g. preesednice. V avgustu se je naša podružnica vpisala v obrambeni sklad in sicer z 2 kamenoma. Prvi kamen na ime ženske podružnice v Trstu, drugi pa tržaških Slovenk. — Da je prvi kamen že plačan, gre zasluga g.e predsednici, svetoivanskim gospicam in g.ci Plaper. Podružnica je izgubila več poverjenic r okolici in tudi udinj, to je na Opčinah in v Bazovici. Radi tega pa nam ni žalovati, ker vzrok je razveseljiv. V obeh krajih sta namreč nastali podružnici in s tem nova vira prispevkov za našo šolsko družbo. Želimo novima podružnicama mnogo vspeha. Osobito nam je tu pohvalno omeniti vrlih poverjenic : gospe Ferjančič, g.ce Gilde Luxa na Prošeku, in gospe Olge Sosič na Opči-neh, ki so nam tako vstrajno in vrlo nabirale novih udinj, in prispevkov za Božičnico. Naša podružnica živi že 24. leto in je ena izmed prvih med podružnicami; zato se z vso vnemo pripravlja za proslavo 25-let-nice družbinega obstanka. Drage sestre! — Letos ob tem jubileju pokažimo, da smo res prave in zavedne hčerke svojega naroda ! Letos napnimo vse svoje moči. da si pridobimo čim več udinj, da se darovi pomnože, ter da se čim bolj obogati naš paviljon, ki ga postavimo na slavnost 3. julija v Ljubljani. Vse, kar se čuti Slovenko, Slovenca, naj se temu slavlju pridruži, da pokažemo s tem glavni družbi svojo globoko hvaležnost, ko nam ona trosi toliko tisočakov na leto za naše slovenske šole r Trstu ! Vrnimo jej vsaj nekaj, kajti, da ni družba postavila tu svojih šol, ne bi bili danes tu faktor, ki ga morajo upoštevati vsi in morajo priznavati tudi naši sovražniki, da Slovenci smo tu doma. Na delo torej drage Slovenke! — Ne držati križem rok, vsaka po svoji moči! V Trstu, 28 maja 191<*. ,„EDINOST" št. 146. 6tran Hf Pomagajmo naši ljubi šolski družbi! — I Podružnica CMD v Rocolu. K obram-Osobito pa letos ob njenem 25. letnem ju- .benem skladu s 5 K je pristopil g. Matej biieju Sankovič, trgovec z ogljem v ulici Sette Bog živi našo šolsko družbo sv. Cir. j Fontane, z željo, da ga tudi drugi trgovci v in Met. in vse njene prijatelje, prijateljice ; tem okraju posnemajo. — Denar hrani bla-in dobrotnike ! ! gajnik. Od Sv. Ivana smo prejeli: V notici. Akademično fer. društvo „Balkan" od minolega četrtka o pogrebu pokojnega vabi svoje člane, da pridejo danes zvečer Kjudra je čitati med drugim pripombo, da so Lonjerci peli slovenski, „drugi" pa v „neznanem jeziku". Ker pa omenja dopisnik sam, da so poleg lonjerske „Zastave" peli sv. ivanski cerkveni pevci, morejo biti le ti poslednji tisti „drugi". — V obrambo svoje narodne zavednosti in resnici na ljubo izjavljamo, da je možno dvojno: ali da dopisnik pogreba niti videl ni, ali pa je vedoma pisal neresnico, kajti tudi cerkveni pevci so peli na pogrebu le slovensko. S HaIleyevo repatico so imeli nš Krasu večjo srečo, kakor pri nas v Trstu. Iz Šmarij pri Sežani se nam namreč poroča, da so jo videli tam dne 25. t. m., torej minulo sredo, med 9 30 in 10* 10 uro zvečer il gostilne Štolfa. Potem sta kar naenkrat zginila glava in rep med Opčino in Repen-tabrom v višini 36 stopinj od zahoda Zvezdo je videlo več domačinov. Tržaška mala kronika. Poneverjenje v tukajšnjem društvu. Pri izvršeni reviziji blagajne društva „Fra-tellanza Artigiana", se strani predsedstva društva, je bil odkrit pomanjkljaj več tisoč kron. Blagajnik Artur Beck, pozvan na odgovor, se je najprej opravičeval s tem, da je neko jutro našel v ključavnici blagajne ponarejen ključ, na kar je konstatiral, da je manjkalo 5000 K. Potem je sumničil društvenega slugo, končno pa je pred odborom priznal, da je sam poneveril denar. Odbor mu je ponudil rešilno pot, naj pone-verjeni denar vrne pod gotovo garancijo v obrokih. Beck je pristal na to potem je pa poslal odboru pismo, polno žalitev. Tedaj pa so podali ovadbo proti njemu in Beck je bil predvčerajšnjem aretiran. Beck je star 41 let in stanuje v ulici Boschetto št. 26. Nasilen regnikolo. Cosimo Callia, star 27 let, iz Rucella pri Tarcento na Italijanskem, podajač, je predsinočnjem razsajal v neki gostilni v ul. Carlo Ghega. Ko ga je redar aretiral, je tega opsoval, suval in nazadnje udaril s pestjo. Spravili so ga v luknjo. Nepoboljšljiv. Predsinočnjem je bil aretiran znani gost zaporov, Ivan Steska, 45-letni tesar iz Trsta, ker je beračil po cesti in pri tem jasno povedal, da potrebuje denar za pijačo. Bil je dosedaj že 46-krat kaznovan. Spoznano truplo. Ona ženska, ki so jo našli mrtvo pri postaji državne železnice, je bila Marija Gasperini, stara 54 let, iz Trevisa, stanujoča v ul. Solitario št. 16. Gre za samomor vsled nevrastenije. Nezgoda Trgovski sensal Dominik Berti, star 50 let, je včeraj zjutraj tako nesrečno padel, da si je zlomil obe kosti na levi nogi. Sprejeli so ga v bolnišnico. Koledar in vreme. — Danes: Avguštin škof. — Jutri: 2. pobink. nedelja. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 22° Cels. — Vreme včeraj: lepo, zvečer oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Društvene vesti. Pevsko društvo „Trst". — Danes ob navadni uri zvečer pevska vaja. Pevsko društvo „Adrijau v Barkovljah priredi jutri v nedeljo pevsko zabavo z moškim in mešanim zborom na vrtu gostilne : „Pri rumeni hiši" v Barkovljah. Začetek ob 6. in pol uri pop. Prijatelji petja dobrodošli! Dramatično društvo v Trstu. Odbor izvoljen na občnem zboru, 19. t. m. se je v svoji prvi seji, 22. t. m. konstituiral takole : Ivan Zoreč predsednik in intendant, Fran Ponikvar, podpredsednik, Jože Dolinar, tajnik, Emil Adamič, blagajnik, Anton Muha, upravitelj dvorane. Veselica skupine svobodne luke v Rojanu. Kakor že naznanjeno, se bo vršila jutri v nedeljo, 29. t. m. na vrtu gostilne „Konsumnega društva" v Rojanu veselica narodnega delavstva, organiziranega pri N. D. O. Med drugimi točkami bo tudi zabavna igra „Dva gospoda in eden sluga". Po veselici bo ples v veliki dvorani. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina 40 st. „Trgovsko izobraževalno društvo", javlja da se vrši jutri zaključek plesne sezone s elitnim plesnim venčkom. Začetek ob 7.30 uri zvečer. Med plesom posluje šaljiva pošta. „Veselični odsek". Šentjakobska mladina ima v ponedeljek dne 30. t. m. ob 8.30 uri zvečer zaključno sejo. — Prosi se polnoštevilne vdeležbe. Št. jakobška Čitalnica je sklenila iz raznih razlogov preložiti za jutri v nedeljo določeno predstavo na nedoločen čas. Beseda o slovar jkem obrednem jezil, u pri katol. : Jugoslovanih (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu) Čisti dobiček te knjižice.je namenjen zgradbi novega poslopja slov. šole pri sv. Jakobu v Trstu. - Cena 30 v. Dobiva se v tiskarni „Edinost" v Trstu in v slov. trg. papirja J. Gorenjec, ul. Valdirivo 40. ob 8. uri in četrt v slučaju lepega vremena v vežo „Nar. doma", odkoder pojdejo skupno na pomorski observatorij opazovat Halley-evo repatico. DAROVL — Za podružnico družbe sv. C. in M. na Greti darovali so gg. Hojak in Mavrič, da se ne vdeležijo razstave v Kopru vsak po 1 krono in Miha je dal pa ves drobiž 14 stot. ____*_ Vesti iz Goriško. V spomin. Kakor ste poročali, je mi-noli teden umrl v Sežani po vsem zgornjem Krasu dobro poznani krčmar in godec, g. Alojzij Rože. Rojen v Tomaju iz dobroznane Rožetove družine, se je pred nedolgim časom preselil v Sežano, kjer ga je ugrabila neizprosna smrt. Pokojni je bil naroden mož in zelo veselega značaja. V njega družbi je človek pozabljal na reve in težave in je moral biti vesel. Harmonika in pa dobro pevsko grlo, kakor tudi prirojeni humor so pokojnega Lojzeta spremljali vedno. Naš Lojze ni bil ne liberalec in ne klerikalec, pač pa le Slovenec — in zato ga je spoštovalo vse. Značilno je, da sta mu oba tomajska duhovnika ob pogrebu izustila krasne govore v slovo. Posebno lepo je kvalificiral pokoj-uika g. dekan Sila, rekši med drugim : Ni mi znano, je-li pok. Lojze rad in mnogo molil, znano pa mi je, da je bil blaga duša, ki je, ako je le mogel, storil dobro svojemu bližnjemu; in ker ima Vsevečni v nebesih trume angeljev pevcev, bo gotovo tudi naš blagi pokojnik vsprejet med nje — saj je bil rojen in je umrl pevec. — Mnogoštevilne pogrebce je ganil nastop gospoda dekana. Pokojnik naj počiva v miru ! Ciril-Metodova podružnica v Šmarjeh vabi na II. letni občni zbor, ki bo jutri, v nedeljo 29. t. m. po popoludanski službi božji v stari šoli s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev predsednika in odbornikov. 5. Volitev zastopnika za glavno skupščino. 6. 2 preglednika računov. 8. Razni predlogi in nasveti. Iz Kazelj. V veseli družbi pri večer- j nem balinanju so nabrali kraški fantje v j gostilni Dovgan dne 22. V. za družbo sv. Cirila in Metoda znesek 2 K 20 st. Denar se hrani. x Iz Svetega pri Komnu. Umrla je nagloma občespoštovana mati voditelja tuk. ljudske šole, gospa Alojzija I p a v e c, roj. Toroš. Želja blage pokojnice je bila vedno, da se jo naj pokoplje v rojstni vasi, vsled česar je minolo sredo popoludne prepeljano truplo v Medano v Brdih. Poprej se je vršil pogreb v Svetem ob veliki udeležbi občinstva iz vasi kakor tudi iz raznih drugih krajev, kjer je naš voditelj prejšnja leta služboval. Veličastni pogreb in velika udeležba sta bila priča, kako priljubljena je bila blaga pokojnica. N. p. v m.! Ženska podružnica sv. Cir. in Met. v Pevmi priredi svojo prvo veselico v nedeljo, dne 29. t. m. v prostorih g, Maraža pri Soškem mostu z uprizoritvijo malo-mestne šaloigre v treh dejanjih: „Cigani". Med igro svira vojaška godba c. kr. 47. pešpolka. Po igri svobodna zabava in ples. Iz Skopega smo dobili anonimno pismo, v katerem trdi anonimen pisec, da je obiskal v bolnišnici g. J. Živica, o katerem smo poročali v številki od minule sobote, da se je ustrelil z revolverjem v glavo in da mu je ta rekel, da se ni mislil ustreliti, ampak da se mu je le po nesreči sprožil revolver. G. Živic da je bil vojak, računski podčastnik, zna torej dobro streljati, ko bi se bil hotel ustreliti, bi znal gotovo dobro meriti. Ker se torej ni mislil ustreliti, odpade seveda samoobsebi opazka, da je izvršil g. Živic poskušan samomor radi družinskih neprilik. Dopisnik popravlja tudi neke stvari, katerih mi nismo nikdar trdili in ki nas tudi ne zanimajo. Vesti iz Istre. Slovensko učiteljsko društvo v Istri bo imelo svoj redni občni zbor v četrtek 2. junija t. L ob 10. uri zjutraj v Ricmanjih. Razen običajnih predmetov po §. 23. pravil Podpisana priporoča mvojo dobro zri ari o go*tilnc „Pri stari breskvi" l£* rJere fiter. 17, kjer toči najboljši KRAŠKI TERAN, istrsko črno in vipavsko belo vino Domača kuhinja. Postreže ob vaaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba ločna. — Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča udana Josipina Filer goatilnioarka. Umetni: tetografKni 1 pri sv. Jako- « bu - TRST. @ atelje nUoa Blvo Štev. 42 (pritličja) §3 flBB IsTTftnje vsako fotografično delo, kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plo*£a za vsakovrstne spomenike itd. itd. itd. Posebnost: Poveč&uje vsakatere fotografije. Radi udobnosti F. N. naročnikov sprejema naročbe in jih iavriuje na doma, eventttelno tudi zunaj mesta. »ZDSAVffil' AIPiATOBLi Dr. Viktor Mei Trst, ulico San Glovnnnl 1,1. nmfe po 9. do I. in od 3. do 6. osip Crnigoj H priporoča slav. občinstvo svojo „ pekarno in sladčičarno i ^lica F&rriera 37 vogal nI. CootiJ Jtaloffa tu- lm inos.m. rin, Aplrlta, lUr.eiJav ii rasprodaja aa debelo in drobno Jakob Pearhauc, Trsi Via deli« Acqua 6, nasproti Caffe Cantrala Velik izbor francoskega šampanjca, penečih. 4*-certnifc. italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaas Bor^onder, renskih -vin, Mosella »n Chianti. Ram, konjak, razna tkanja ter posebni pristni tropinovM »iiroTac in brinjev«c. Izdelki I. vrste, došli iz da-fcičnii kraj67. Vsaka naročba se takoj izvrši. Raa-eoiilja 8. po povzetju. — Ceniki na zahtevo la frank«. — Razprodaja od pol litra naprti. Majcen Miloš mizar - Trst - nlica Leo štev. 2 prlpere6a alavnena občinstvu svojo mizamico, ladeluJevaaJkovrstno, tudi NAJFINEJŠE POHIŠTVO 3 o Ivan Godina msmmmmn stavbni klepar mmmmmm TRST - ulica Scuaaa atev. 3 - TRST Izrršnje vsakovrstna ▼ to stroko spadajoča dela :: kakor n. pr. stavbna, pomorska ln obrtna. :: Poprave iz bandona. cinka, medena, bakra itd. jem se izvršujejo točno In solidno. KOPELJI IN SESALKE PO NAROČILU. • Prodaja kuhinjskih ln kmetijskih potrebščin 1.1, d. 3B§P vse to po n&jziižjih oenah. Podpisani naznanjam slavu, občinstva, da sem otvoril znano gostilno ,Pri Dalentinu", Crst Barriera veochia štev. 34. Tcčil bom pristna vina. — Dobra domača kuhinja cenj. gostom vedno na razpolago Za obilen obisk s« toplo priporoča A. DEKLEVA. Ulica Giosue Carducci štev. 9 ■ Najnoveji prihod VA.Gr® pp** posode Iz lepega in pravega karlsbadskega porcelana. KROŽlfIKl, SKODELICE, SKLEDE ZA SALATO IX DRUGO po doslej v Trstu še ne obstoječih cenah. Nobena gospodinja naj ne pozabi pokriti svoje potrebe trgovini J|> QeWing> TrSt Postrežba točna. Ulica Giosue Carducci 9. Svoji k svojim! Odlikovana krojačnica Cene zmerne! August Štuku* Trst, Via delle Poste št. 12, I. nad. (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) : Mule usokourstne obleke: najnovejše mode (od 50 Kron naprej) in vsakovrstne uniforme. Naročbe se izvršijo točno. Delo solidno S ran IT EDINOST" št. 146. V Trstu, 28. maja^l91G bo na dnevnem redu tudi referat g. J. B e r t o k a iz Škofij in definitivno urejenje znanih zakonskih načrtov. Za obed se blagovoli vsakdo prijaviti tovarišu Kr. Bogatcu v Ricmanjih. Posebnih vabil za zborovanje se ne pošlje, ampak vabi tem potom vse cenj. tovariŠice in tovariše, Člane in nečlane k polnoštevilni udeležbi — odbor. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Narodna glazba" s sedežem v Trinajstičih (pol. ok. Volosko). Književnost in umetnost Slovstvo. Koncem tega meseca izide že napovedani VI. zvezek Pravnikove zbirke avstrijskih zakonov, ki ga je uredil dr. E. Volčič v Novem mestu. Ta zvezek obsega predpise o zapuščinah in njih davščinah, o notarstvu in o položbah (depozitih), ima 710 strani in velja v platno vezan 7 K. Ob enem izidejo posebni odtisi iz te knjige „Pristojbine o zapuščinah", cena K 120 in „Sodni depoziti", cena K 180. — Vse te knjige je dobiti po knjigarnah in pri dr. Volčiču. Gospodarstvo. Proti uvozu ponarejenih vin. Zastopniki avstrijskih vinorodnih okrajev so zadnji čas pogosto dobivali pritožbe glede velikanskega uvoza ponarejenih vin, ki zelo neugodno uplivajo na cene našega domačega vina. Zastopniki se nameravajo obrniti do vlade s prošnjo, da stori vse potrebno, da se prepoved glede dodatka alkohola in sladkorja poostri. Monopol na vžigalice bo po poročilu budimpeštanskih listov sigurno uveden, in sicer ne le na Avstrijskem, temveč tudi na Ogrskem. Tozadevni dogovori so malone že popolnoma dovršeni. Obdavčenje železa. Poslanec Stein-wender je vložil predlog, da se obdavči železo. Železni kartel vleče ogromne dobičke na škodo splošnosti. Cisitga dobička ima nad 51 milijonov kron. To i:aj država obdavči s 30 posto, kar bi ji dalo 15 milijonov. Davek naj se tako upelje, da bo zadel zgolj tiste, ki imajo dobiček, torej neposredno kartelovce. Kako naj se vrtnice obreže? — Ko hočaš vrtnico obrezati, poglej jo najpoprej, kako raste, to je ali šibko, ali močno poganja. Ako vrtnica močno poganja, ali se celo vspenja, skrajšaj mladike prav malo, ker drugače odrežeš oni del mladike, ki bi cvetel. Ce poganja vrtnica šibko, skrajšaj mladike močno, ker taka vrtnica nastavlja cvet na dolnjem delu mladike. Ko obrezuješ, skrbi obenem za to, da bo imela vrtnica pravilno krono. Ako je katera mladika, ki sicer potrebna, da obdrži vrtnica pravilno krono, pa raste preveč navpično ali v krono, in tako tudi rada ne cvete, pustijo, a pri-veži jo navzdol. Če jo tako privežeš, poganjala bo potem šibko, in obenem tudi cvetela. Razne vesti. Ako ti teče kri iz nosa, si deni mrzle obkladke na čelo in tilnik in sedi povsem mirno. Četudi odteče nekaj krvi, to ■ič ne škodi. Nikari ne srkaj vode v nos, ker s tem le odstraniš strjenine. Kri se namreč :r. Za obilen obiak se al. občinstvu priporoča J. LEBAN. V krojsčnici Amalija pod- HAfMftf Trs^, uica Farneto štv. 40 gUS IU& odlikevani z diplomo na razstavi malih obrti, izvriujejo se obleke za gospe in sicer po zadajih uzorcih in parižkem kroju. Paletots, Blouses in plesne obleke. Ceae zmerne. Sprejmejo se gospšee v poduk proti mali odškodnini. Ve ik izbor Izdelanega perila, ovrat-•ikov, zapestnic, sraj'c, aogavlc in rokavic! Žepne rute tucat od K i'— dalje. Rokavice iz kože od K 2*30 dalje Dežniki od K 2 50 — dalje. — Vse to se dobiva v novi prodajalni Enrico Z9rquenich Trst Paiso S. Glovtr.nl 2 (Nasproti Hovtw obokom). '4 0 oiliK. prodaje), obuvalu „Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosue Carducci 21 prej Torrente), dobi ae poleg raznih finih Čevljev z« gospode in gospe sledeče obuvalo po najzmernejSib cenah in sicer : (Moški čevlji Iz usnja Boxcalf (za poverati) Kron 9.60 „ „ Boxcalf (z elastiko) „ 9.60 „ „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— „ „ „ Boxcalf zap. Triumph „ 10.— Kavno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Vsaki par je iz najfinejšega uanja DELO SOLLD NO. Mncnaiieaaflcnanus „Restavrant Finding' ulica Cologna štev. 11 Vsako nedeljo in petek : plesna zabava: Svira orkester. v aucuaeuavaunuac