Št. 128. V Ljubljani, sobota dne 9. julija 1910. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/»6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, mesečno K 1-50. Za inozemstvo celoletno K 28—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Rusija proti Nemcem. Rusija je čudna dežela. Slovanska Rusija, ki jo vlada nemška moč in preveva nemški duh. Velikokrat so dohajala iz Rusije prek ali okrog Karpatov žalostne novice, ki so vsakokrat nemilo dirnile v avstrijsko slovansko srce, katero si niti misliti ni moglo, da ne bi bil Slovan na Ruskem ravno tako svoboden in sam svoj gospod, kakor je na Avstrijskem uklenjen suženj. Sprijaznili smo se že bili z dejstvom, da je na Ruskem dana vsakemu gibanju prosta pot, le ne slovanskemu, Poljaki so nam bili zlasti žalosten vzgled, kako uspešno in kruto lahko ovira po nemških birokratih in caricah pokvarjena slovanska vlada svoje lastne slovanske podanike, ki tvorijo vendar znaten del starodavnega av-tohtonnega prebivalstva. Dannadan smo čitali o krivicah, pri-zadanih Poljakom tako v verskih kakor v narodnih ozirih od lastnih bratov Rusov, ki bi bili morali in mogli najbolj gojiti dobro slovansko razmerje. Mesto pa, da bi ti gledali, kako bi po možnosti okrepili poljski živelj moralno in gmotno ter ga usposobili za boj iz Nemčije prodirajočemu germanizmu, so tlačili na vse možne načine že itak radi nesrečne separatistovske politike oslabele Poljake ter odpirali Nemcem vrata na stežaj. Vse se je lahko svobodno razvijalo v sveti Rusiji, le za Poljake ni bilo pravice, za one nesrečne Poljake, ki pač niso sami silili pod ruski jarem. Nameravanemu poslednjemu deljenju, ki ga je Rusija želela izvršiti pred dvema leti na Poljski, hoteč ji odtrgati nekaj starodavnih krajin in jih priklopiti sebi v svrho popolne rusifikacije, je sledilo grozovito nasilstvo, uprizorjeno na prej samostojni Finski. Ona danes ne obstoja več kot taka. Docela logično je, da je sedaj začela željna Rusija stezati roke tudi po zavedljivi svobodi ruskih Nemcev, a zelo se je diviti, da je vlada prej vsem elementom odgrizla glavni živec, dokler je došla do — Nemcev. Rusija se je šele sedaj pričela zavedati, da germanstvo ne more biti slovanstvu prijazno, kamo li da bi moglo in hotelo delati v njegov prospeh. Sedaj je Rusija spoznala svojo veliko nalogo in jo je že začela izvrševati. Pričela pa je pri oviranju nemštva v zapadnih pokrajinah, ki so vse prepojene z Nemci. V prvi vrsti stoji Stolypinova zakonska predloga proti nasel-nikom iz Nemčije in ta nam nudi priložnost, da govorimo tudi z ozirom na Rusijo o izjemnem stanju napram kakemu narodu. Stolypin, na katerem smo sedaj videli za obče slovanstvo do sedaj malo simpatičnih potez, prepoveduje Nemcem naselitev v 21 zapadnih okrožjih, ki so že davno ruska zemlja in se obrača zelo resno proti njim kot ruskim državljanom. Ne gre se pa tu za one Nemce, katerih očetje so posedali na Ruskem svojo last, ampak le za one, ki prihajajo preko ruskonemške meje, da uidejo svoji bedi in si opomoiejo na škodo ruskega naroda, pri tem pa delajo proti svoji novi domovini, šireč idejo velenem-ške države. Kakor je obsodbe vredna ostudna gonja in izjemno stanje napram pruskim, tako moramo ta korak samo sebe med tujci ohranjujoče ruske države le hvaliti, ker on ni naperjen proti državljanom, ampak proti škodljivim tujcem. Obenem z vlado se je tudi narodna ruska javnost začela potom časnikov ba-viti z Nemci. »Novoje Vremja", »Russkoje Znam ja, „Svjet“ in drugi listi se obširno bavijo z Nemci in jih po vsej pravici slikajo kot sovražnike slovanske države. Publicist Menšikov je celo zahteval odstranitev Nemcev iz baltskih pokrajin, ki se smatrajo bolj za Nemce, kakor pa pripadnike ruske vladavine. — Mi ne moremo odobravati s slovenskega stališča nasilja, ker sami vemo, kaj trpimo, ali veseliti se moramo, da Rusija ne kani več hoditi samovoljno v svojo pogubo. In če tudi bi delala slovanska Rusija Nemcem samo krvavo krivico, ta ne bi bila nikoli taka, da bi presegala one brojne, ki jih zagrešujejo razne vlade nad nami drugimi Slovani. Pozno je Rusija uvidela, kdo je naperil svoje tajno delovanje proti nji. To niso ne Poljaki, ne Finci, ne splošno katerekoli narodnosti katoličani, ampak Nemci in — s temi se naj resno pomeni. Splošni pregled. Nova večina v državnem zboru. V Avstriji so razmere sedaj precej zamotane. Poljaki in zopet Poljaki; ti delajo v enem in onem oziru težave. Poljski klub stoji še vedno na stališču iz leta 1906. in zahteva svoje vodne ceste, dočim ne more Bienerthova vlada na to nikakor pristati. Sedaj je dvoje možno, oziroma nemožno. Če hočejo Poljaki svojo nakano res izvesti, potem gre vsa Bienerthova večina in vlada v drobce, če pa vlada tega ne mara storiti, pa mora zlezti pod poljski jarem in začeti graditi za Poljake kanale, a denar naj dobi od koderkoli. In če bode vlada šla Poljakom toli na roko, jej bodo morali vsaj Vse-nemci obrniti hrbet, ker oni se vendar ne bodo mogli izneveriti svojim nespravljivim načelom in dovoliti, da bi drugorodni narodi — in bili to tudi prijatelji Poljaki — dobiti kako dobroto. Najbolj verjetno je seveda, da se bode vlada konečno postavila odločno proti Poljakom in v tem slučaju bodemo doživeli še v Avstriji ne videno igro, da začenjajo Poljaki po desetletjih z opozicijo. — Če se želi torej baron Bienerth v jeseni zopet bojevati, si mora za časa najti novo večino, v kateri bode ali Poljake ali Nemce z nekim drugim nado- mestil. Te dni gre Bienerth v Ischl, da javi cesarju o svojih križih in težavah. Te dni se bode tudi moral odločiti, da-li gre ali pa ostane. In če misli ostati, naj gleda, da si to omogoči. K adresl ogrskega parlamenta. Listi živahno komentujejo adreso, ki se bo sedaj obravnavala v skupnem parlamentu. Ker se tekst adrese skoro sklada s tekstom prestolnega govora, zato veljajo za adreso isti ugovori in se v resnici tudi pojavljajo v listih. Iz adrese same je razvidno, koliko se ?me verjeti oni obljubljam bratski naklonjenosti. Niti s pravim imenom — kraljestvo Dalmacija-Slavonija-Hrvatska — kakor se imenujejo naše dežele v nagodbi, ne imenuje adresa naše zemlje, ampak ji pravi »Horvat-Szlavon orszagokat"; „hr-vatsko-slavonska dežela". Tako se potvarja državnopravna terminologija, in če podpiše to naša delegacija, ali ne podpišemo s tem svoje obsodbe? Dalje hočejo Madjari rešiti sporne točke »po principih prava in pravičnosti in ob enem varovanju naših (t. j. ogrskih) zakonov". S temi »našimi zakoni" se razume seveda tudi železniška pragmatika. In ker se končno z adresnimi besedami, da se hoče reševati hrvatske zadeve, ob varovanju interesov ogrske države", ki so gotovo dijametralno nasprotni našemu procvitu, zato moramo odgovoriti z Lao-koontom »Timeo Danaos et dona ferentes". Radi Krete. Vesti, ki prihajajo iz Krete, vznemiru-jejo vso evropsko javnost. Kretska stranka, ki se kaže napram moslimskim poslancem zelo nespravljivo, dobiva dan za dnevom več moči in če se bode razpoloženje tako razvijalo, se je bati pri otvoritvi ljudske zbornice resnih nemirov. Za včeraj so bile velevlasti odredile, da morajo takoj stopiti čete z evropskih ladij na kretska tla, če bi znali Krečani zopet odložiti početek zborovanj. Položaj med Grčijo in Turčijo je vsekakor zelo opasen. Bojkot, katerega je turška vlada napram Grkom prepovedala, še traja v svoji prvotni obliki le deloma, ali vendar se vrši na drug način, da, še včasih vstrajneje in intenzivneje. Vidi se že skoro vnaprej, da pereča zadeva ne bode dobro končala, tembolj, ker vlada trma na turški in na grški strani in ker še hujska na vrh ta ali ona velevlast, ki se na videz kaže prijateljico mira. Dnevne vesti. Prijateljem »Jutra". Neki intriganti so raztrosili po Ljubljani in okolici zlobne govorice, da bode »Jutro" radi nekih nam neznanih razprtij in neprilik prenehalo izhajati in da bode mesto njega izhajal drug dnevnik. Izjavljamo na tem mestu, da so to grde intrige izvestnih ljudi in pripomin- jamo, da mesto »Jutra" ne bode izhajal noben drug dnevnik, če pa bode začel kateri izhajati, ga bode izdajal kdo na svojo lastno pest in lastno ime. »Jutro" bode izhajalo gotovo dalje, kakor razni listi, ki se ustanavljajo, da bi »Jutro" uničili. Torej še enkrat: »Jutro" ostane, kar je bilo: vsem sovražnikom trn v peti. Priznanici mestnemu učiteljstvu. V svoji zadnji redni seji dne 25. julija t. 1. je c. kr. mestni šolski svet ljubljanski izrekel priznanico mestnemu nadučitelju Jakobu Dimniku za spretno vodstvo I. mestne deške ljudske šole in pa s. Kajetani Grajzarjevi, učiteljici v vnanji dekliški uršulinski šoli za prav dobre učne uspehe v tekočem šolskem letu. Gospodarstvo ljubljanskega škofa. Danes se je odpeljala v Gornji Grad na posestvo ljubljanskega škofa posebna komisija, da spravi v red popolnoma zavoženo gospodarstvo, ako bo to sploh še mogoče. Najnovejše lopovstvo kranjske špar-kase v Ljubljani. Kako veliko ljubezen goji kranjska šparkasa do nas Slovencev, vidimo zopet iz njenega najnovejšega lopovstva. Ni še dolgo tega, odkar je ta največja sovražnica slovenskega naroda, obrtno strokovno šolo čisto navadno vrgla na cesto, sedaj namerava zopet odpovedati vporabo poslopja v Vegovih ulicah, kjer je nastanjen^ c. kr. višja realka. Seveda ji ni nikakor všeč, da to šolo obiskuje dve tretjini slovenskih dijakov, katerih ogromna večina se nikakor noče ponemškutariti. Za plačilo jih hoče kranjska šparkasa, za katero tako pridno agitirajo naši klerikalci po vseh svojih časopisih, čisto navadno vreči na cesto, da bodo nemški realski pobiči potem veliko lažje vganjali vsenemško propagando in sicer pod zaščito vsemogočnega dr. Binderja in znanega slovanožrca Schrautzerja. Kazinska veranda. Občinstvo se neštetokrat pritožuje radi hodnika, ki je zaprt potom kazinske verande. Ker je prehod radi verande jako ozek je vsled živahnega prometa po Šelenburgovi ulici in Kongresnem trgu vedno nevarnost, da se prigodi kaka nesreča. Največkrat pa še zapira po vrhu prehod čreda oficirjev tako, da človek ne ve kam bi se pred vozom ali automobilom ognil. Opozarjamo slavno mestno policijo naj stori potrebne korake, da se odpravi s trotoarja nadležna veranda. Bolje je, da mestna policija takoj stori svojo dolžnost in ne čaka, da se pripeti morebiti kaka nesreča. Vseslovanski kongres v Sofiji. Vseslovanskemu časnikarskemu in zdravniškemu kogresu sledi sedaj vseslovanski kongres. V bolgarski prestolnici vlada nenavadno živahno gibanje. Ljudstvo je zelo navdušeno. Mesto je okrašeno z različnimi slovanskimi zastavami, okna so odičena z bujnimi cvetkami. Ko so došli gostje in ude-ležniki kongresa v Caribrod, jih je tam spre- LISTEK. M1CHEL ZŽVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [30] Počilo je nekaj arkebuz.*) Toda niti ena kroglja ni zadela viteza; v vratolomnem vihranju skakaje s konjem, mkomur prijemljiv si je delal pot proti trgu pred gradom^ ki zdaj že ni bil več daleč ... In vendar, med tem trgom in vitezom je deseterna vrsta podivjancev tvorila živo in neprekoračljivo steno. Ragastens je vzlic temu prodiral naprej... Nenadoma pa je zagledal človeka, ki se je plazil proti njegovemu konju. Ta človek je držal v roki širok nož. Hotel je prerezati Kapitanu kite na nogah 1 . . . Ragastens je začutil, da je izgubljen. V tem hipu, ko mu je moglo samo še brezumno junaštvo vdahniti rešilno misel, so se temu vitezu postoterile moči. Točno v trenotku, ko je človek z nožem planil proti Kapitanu, se je sklonil naglo kakor blisk, zagrabil napadalca za pas, dvignil ga, vrgel si ga preko sedla in se zapodil dalje . . . Ta človek je bil Garconio! Toda Ragastens ga ni spoznal. Ni ga pogledal . . . Gnal se je naravnost proti živi steni, ki je ob tem pogledu podvojila svoje besno psovanje ter se mu pomaknila naproti ... Takrat je Ragastens izpustil Kapitanove vajeti ter z *) Puška na lunto. obema rokama zagrabil človeka, ki je rjul in se otepal. Z iztegnjenimi rokami ga je dvignil nad glavo, postavil se v stremenih pokoncu kakor sveča in v strašnem lučaju, v naporu, od katerega so mu pokali živci in mišice, za hip zavihtel meniha, nato pa ga vrgel kakor metalni stroj, z nečuveno silo v svoje napadalce 1 . . . Obenem je zopet prijel za vajeti ter oddrevil s Kapitanom kakor burja. Konj, ves blazen od groze, je napel svoje kite, pognal se v neverjeten skok preko večih vrst ljudi in priletel onostran žive stene nepoškodovan na tla. Menih je bil treščil na tri ali štiri najbližje napadalce ter jih podrl s svojim padcem. Nekaj minut je ostal brez zavesti; nato se je trudoma pobral. „To je satan sam!" je zamrmral, dočim je tolpa, nema od osuplosti, gledala, kako jim uhaja Ragastens, ki se je zdaj podil proti velikim vatom gradu. IX. Maga. Kakor večina velikih mest, je imel tudi Rim svoj posebni oddelek z imenom ghetto. To je bila mreža temnih uličic, sredi katerih se je med razkopanim tlakom nabirala voda odtokov ter se mešala s trhlinami in nesnago. Po tlaku je mrgolela čudoviščna družba polnage dečadi, stark, ki so čepele na pragovih vrat, in mačk in psov . . . Vsi jeziki znanega sveta so odmevali po tem čudnem kafarnavmu, kakor da so se tukaj sestali narodi po raz-rušenju babilonskega stolpa. Sleherna vrata so vodila v kakšno prodajalno. In sleherna prodajalna je bila bazar, kjer so se prodajale najrazličnejše, najnepodobnejše reči. Ta del mesta, čigar prebivalcem je bilo komaj da dovoljeno, pokazati se drugod — in še to samo o gotovih urah —- ta ghetto, ki so se ga kristijani ogibali z grozo in studom, je bil namenjen nevernikom, tistim, ki niso častili pravega Boga . . . Tu je bilo zatišje, kjer so živeli Egipčani, prodajalci čarovnij, ciganski vedeževalci, Židje, ki so kupčevali z dragim kamenjem in s tkaninami, in Mavri, ki so kovali orožje, oklepe in jeklene srajce. V ta žalostni oddelek Rima naj povedemo bralca, na večer tistega dne, ko se je papež tako čudno razgovarjal s Cezarjem, po svojem ne manj čudnem razgovoru z Rafaelom Sanzio — na večer dne, ko se je vršil pogreb Francesca Borgia ter sta Ragastens in Kapitan pokazala svoje junaštvo. Tisti večer torej, ko je ura udarila enajst, je prišel nekdo v eno izmed nesnažnih uličic, ki smo jih pravkar popisovali. Spremljala ga četvorica slug; eden je stopal naprej, s svetilko v roki, ostali trije pa so sledili zadaj, oboroženi s samokresi in bodali. Gospodar tega spremstva je prekoračil verigo, ki je zapirala uličico in ki jo je sluga s svetilko odpel. Nato je molče nadaljeval svojo pot na ghettu; le včasih je s kratko gesto naznačil svetilkonoscu pot, kamor je trebalo kreniti. Ponočni prišlec je naposled obstal pred nizko, razpadlo hišico, ki je bila vsa polna razpok in še bolj odurna in žalostna za pogled kakor sosednje. Namignil je svojemu spremstvu, da naj ga počaka na ulici; nato je brez obotavljanja stopil v vežo, zlezel počasi po strmih lesenih stopnicah, dospel do vrat in jih odprl . . . (Dalje.) jela neštevilna množica ljudij, vsprejemni komite in častna kompanija z godbo na čelu. V Sofiji je bil sprejem naravnost en-tuziastičen, ljudstvo se je kar drlo pred kolodvorom. Iz Varne je pripeljal posebni vlak ruske goste. Na kolodvoru so čakali goste različna društva in tudi druge korporacije z zastavimi in dve vojaški godbi. Goste je na kolodvoru pozdravil sofijski župan, nakar so odšli v mesto, kjer jim povsod prirejajo navdušene ovacije. — Včeraj dopoldne je bila v bolgarskem narodnem gledališču slavnostna otvoritev vseslovanskega kongresa. Godba je intonirala himno »Hej Slovani**, katero so gostje stoje poslušali. Na to je dr. Kramar otvoril sejo in predlagal bolgarskega vseučiliškega profesorja Bobčeva za predsednika, kateri potem predlaga dr. Kramara kot častnega predsednika. Oba predlaga sta bila sprejeta z velikanskim navdušenjem. Predsednik Bobčev je najprej pozdravil vse goste, potem pa govoril o kulturnem edinstvu vseh slovanskih narodov. Njegovemu govoru so sledili navdušeni „Hura“, Živio** in „Na zdar“ klici. Ko so bili izbrani še podpredsedniki in odborniki se je takoj odposlala na kralja Ferdinanda brzojavna čestitka. Nato so sledili pozdravi. Župan mesta Sofije pozdravi vse člane v imenu mestne občine, Gučkov, predsednik ruske dume v imenu ruske delegacije, dr. Groš v imenu praške občine in Košutič v imenu južnih Slovanov. Košutič je posebno povdarjal, da morajo ravno Jugoslovani najbolj paziti in se upirati prodiranju Germanov ter poživlja Srbe in Bolgare k solidarnosti. Ko so nato prišli gostje iz gledališča, jih je tam čakala velikanska množica ljudij in jih navdušeno pozdravila. — Ko se je popoldne seja zopet pričela, je bil izročen dr. Kramaru v imenu mestne občine Sofije venec. Dr. Kramar otvori sejo z govorom, da so vsi člani kongresa izredno srečni, ko gledajo plodove dela in truda Bolgarov. Izrazil je svoje obžalovanje, da na kongresu niso prisotni tudi Poljaki, ker bi njihove pritožbe gotovo našle pri vseh gostih simpatije. Zakaj princip Slovanov je: Kdor preganja Slovana, ni Slovan. Kongres se hoče predvsem pečati z gospodarskimi in kulturnimi vprašanji. Hrvat dr. Tresič-Pavičič izraža željo, da bi se med Srbi in Bolgari ravno tako izbrisalo vsako nesoglasje, kakor se je že izbrisalo med Hrvati in Srbi. V mestu pričakujejo z veliko navdušenostjo na uspehe nadaljnih sej. Zaplemba. Državno pravdništvo je zaplenilo včerajšno številko „Učiteljskega Tovariša** in sicer zaradi člankov »C. kr. vlada in inkvizicija na Kranjskem“ in „Strah barona Schwarza“. Naša c. kr. vlada, ki je v službi klerikalnih „Slomškarjev“ hoče za vsako ceno napredno učiteljstvo s silo terorizirati in mu na vsak način zabraniti, da ne spravi vseh klerikalno-vladnih nasilstev na dan. . . Agitatorji v Mostah. Med ommi brezsrčnimi ljudmi, ki agitirajo za šulfe-rajnsko šolo v Mostah, je tudi vpokojeni železničar Slovenec J. Mohar. On je sploh vse, kar kdo hoče. Včasih je klerikalec in hodi v klerikalne gostilne, pri tem se pa skriva pred naprednjaki, če pa vidi, da bi naprednost izplačala, je pa seveda naprednjak in zatajuje svoje klerikalce. Sedaj pa je zaslepljeni Mohar zašel tudi med nemškutarje in agitira z veliko vnemo za šulfe-rajnsko šolo v Mostah. Vedno hodi krog ljudi in povprašuje, kdo bi kaj dal svojo deco v nemško šolo. Obžalujemo zaslepljenega moža. Iz trgovskih krogov. Dne 4. maja 1.1. stopil je v veljavo zakon o opoldanskem eno in polurnem počitku. Nadejali smo se, da naj vsaj z drugo polovico tega leta pridobimo zakonito nam dani in nad vse potrebni opoldanski počitek, a tudi to upanje bilo je zamanj. Preteklo bode skoraj že 100 dni, govorilo in sklepalo se je o tem pri obeh trgovskih društvih, da celo gg. trgovci v ljubljanskem gremiju so o tem sklepali, a trgovski sotrudniki smo na istem, kot ne bi imeli zakona ne organizacije, kakor tudi gremija trgovcev, ki je sam uvidel to nad vse potrebno potrebo opoldanskega odmora. Radovedni smo na obletnico tega zakona v letu 1911. Novi Aljažev dom stoji. Srečno dovršena nova stavba se ponosno dviga v podnožju orjaških vrhov Julijskih Alp v podnožju Triglava in Škrlatice. Preboleli smo grozni udarec, ki nam ga je zadal usodni plaz, porušivši stari Aljažev dom, preboleti pa smo ga mogli le po vsestranski pripomoči najboljših sinov in činiteljev svojega naroda. Novi Aljažev dom torej niti ni več samo delo planinskega društva: to je slovenskega naroda delo. V zahvalo za vsestransko podporo, in da pokaže celemu narodu uspeh skupnega napora, priredi Slovensko planinsko društvo s’lovesno otvoritev Aljaževega doma in sicer ^ nedeljo, dne 17. julija.' Društvo torej iskreno vabi vse planince in prijatelje planinstva, posebno pa vse podpornike, ki so mu priskočili v največji sili, da se blagohotno udeleže te otvoritve. Klerikalni naskok na Istro. Pristašem rimskega mračnjaštva ni še dovolj, da so napravili razdor že po vseh slovenskih kra- jih, sedaj se nameravajo vreči s vso silo na Istro. Z različnimi lažmi in obrekovanji skušajo oblatiti napredne hrvatske liste, a pri tem podlem delovanju jih podpira z denarnimi sredstvi naša slavna vlada, ki je že tako čisto bankerotna. Na čelu vse te klerikalne gonje stoji klerikalni hrvatski listič „Pučki prijatelj“, — za katerim stoji znani klerikalni petelin škof Mahnič — ki je pred kratkim dobil od tržaškega namestništva tisoč kron podpore. Upamo, da se bodo tem klerikalnim razdiračem uprli vsi istrski Slovenci in Hrvati in jih nagna litja, kamor spadajo. Belokrajnske volitve. Z ozirom na naš zadnji uvodnik o belokrajnskem državnozborskem mandatu smo dobili že par pisem, ki nas v njih poživljajo merodajni faktorji, da naj podrezamo vodstvo narodno napredne stranke, ki naj začne že enkrat z delom v Beli Krajini! Po farovžih celega volilnega okraja se vrše že tajni konventikli klerikalnih glav, ki se pripravljajo z vsemi močmi na prihodnje volitve. A narodno-napredna stranka še ni storila ničesar, niti svojega kandidata še ni nominirala! Malomarnost naprednih elementov je zapravila Ježovnikov mandat na Štajerskem, in ali naj se sedaj brez boja prepusti klerikalcem belokrajnski mandat, ki je za njega največ upanja, da se ga iztrga klerikalcem! Ali so razmere v napredni stranki že res take, kot govore v Ljubljani, da „stari“ ne poznajo več boja proti klerikalcem in Nemcem, ampak da se samo bojujejo proti „mladim“. Po našem mnenju je pa sedaj naloga .mladinov“ in „starinov“, da se pobrigajo za belokrajnski mandat! Tukaj naj se ko-kalji in žrjavi; stari naj pokažejo, da imajo še moči za boj proti klerikalcem, mladi naj pa ali podpirajo akcijo starih, ali naj pa začno sami s pozitivnim delom! Apeliramo na izvrševalni odbor narodno napredne stranke, da naj stori svojo dolžnost in začne z delom, dokler ni prepozno! Za D. sv. C. M. je poslala našemu uredništvu gdč. Vida Podkrajškova svoto K 21-36, ki so jo nabrale kandidatke trg. tečaja na dekliškem liceju. Zadnji izkaz: K 38 95; skupaj K 60-31. Čisti dohodek ljubljanskega šentpe-terskega paviljona na Ciril-Metodovi ju-bilejski veselici pod Tivolijem izza dne 3. t. m., ki se je danes izročil glavnemu vodstvu, znaša K 1.359-01 (tisoč tristo devet in petdeset kron in 1 h); poleg tega je podružnica prodala tudi še vstopnic za 330 80 kron (tristo trideset kron in 80 h). Za ponesrečene Srbe so poslali: Terezija Debevec, bančnega blagajnika soproga, 2 K, Josip Jakopič, trgovec 5 K. Dramatična šola slovenskega gledališča se otvori danes v soboto, dne 9. t. m. zvečer ob 8. uri v mali gledališki dvorani. Oglasilo se je okoli 30 članov N. D. O. Za drugi milijon »Ustredne Matice školske** je bilo do 2. julija t. 1. nabranih že 86.086 kron. Slovenci kedaj bo naš obrambni sklad dopolnjen? Stanko Vrazovo slavlje. Vrazovo stoletnico je proslavila primerno tudi jugoslovanska mladina v Pragi. Na Vrazov rojstni dan, dne 30. junija t. 1. so priredila jugoslovanska akad. društva »Adrija**, »Hrvat**, »Ilija** in „Šuinadija“ skupen slavnosten večer v dvorani „Konvikta“, na katerem je bilo zbrano vse jugoslovansko dijaštvo pa tudi precej naših čeških prijateljev. O pomenu Stanka Vraza je obširno predaval vse-učiliški prof. dr. J. Machal. Po izbornem predavanju je zadonela po dvorani pesem „Slovenac i Hrvat11. Nato so še zapeli pevci nekoliko umetnih zborov in narodnih pesni jugoslovanskih, menjaje se s tamburaši, ki so svirali jugoslovanske ' melodije. Slavlje je bilo sicer skromno, a pomembno; saj ga je priredila jugoslovanska mladina združena v spoštovanju do skupnega narodnega buditelja. Prisrčni odnošaji med tukajšnjim jugoslovanskim dijaštvom so. se še utrdili na tem večeru, s katerim je pa jugoslovanska mladina tudi pokazala, da hoče korakati složna po potih velikega Ilira. Anarhisti v Budimpešti. Pred nekaj dnevi je prišel k budimpeštanskemu šefu policije nek Rus Brazinski in pripovedoval, da se shaja v stanovanju Rusa Beresnerja vsak večer več Rusov. Omenil je sledeče: Rusa Urfinkel in Weinberga, tovarniško delavko Trojanski in rodbino Beresnerja. Brazinski je bil mnenja, da so to ruski nihilisti, ker so v zvezi z onimi Rusi, ki so bila za časa bivanja španskega kralja v Budimpešti izgnani odtod. Slednji sedaj bivajo baje v Parizu in pošiljajo gori omenjenim razne anarhistične spise, brošure, letake i. dr. Brazinski je povedal, da je bil Urfinkel 20. do 26. junija v Zagrebu in tam baje pomagal pri atentatu na bosanskega deželnega šefa Vareša-nina. Na podlagi Brazinskijevih izpovedb je policija priredila pri Beresnerju hišno preiskavo in aretirala Weinberga in Trojansko, Urfinkel je ušel. Kakor se domneva, je Bresner v zvezi z ruskimi detektivi in jim služi v Budimpešti. Brazinski je priznal, da je znan z mnogimi ruskimi nihilisti in da Azewa tudi pozna. Budimpeštanska po- licija je sklenila, da vse navedene Ruse izžene z Ogrske. Internat za dečke. Ker imajo klerikalci svoje škofovske zavode v Št. Vidu, so te dni opustili svoje „Alojzijevišče“ ter je zdaj Ljubljana brez vsakega deškega internata za slovenske dijake. Kdor pozna razmere pri raznih klerikalnih gospodinjah, ve, da je za slovenske srednješolce v telesnem in odgojnem oziru zelo slabo poskrbljeno. Za slabo, zaduhlo stanovanje in za slabo hrano morajo starši, ki imajo svoje sinove v ljubljanskih šolah, jako drago plačevati in vrhu tega so dečki še pod nezadostnim nadzorstvom, ki se briga le za pobožnost. Zadnji čas je da začne misliti napredno meščanstvo tudi na dober internat za dečke, ker sicer se nam mladina vsa potercijali. Tak internat bi se gotovo tudi gmotno izplačal, ako bi bil v pravih rokah. Neki vadnični učitelj je pač že nameraval ustanoviti tak internat za boljše dečke, a ideje, žal, ni izvršil. Ali bi ne moglo več podjetnikov tega izvršiti? Mislimo na bodočnost! Kaznovana nemška arogantnost. Neki nemškutarski dolgin je ponoči, v naj-čudnejši situvaciji, mimogredočega Slovenca nahrulil z besedo „Lackel!“ Slovenec je nemo brcnil v temo, • in nemškutarski „Lackl“ je pobegnil. Heil und Sieg! Glas iz občinstva. Slavni mestni magistrat se prosi, da bi blagovolil Bleiwei-sovo cesto ob progi od Bavarskega dvora do Marije Terezije ceste nekoliko razsvetliti. Včasih je taka tema, da človek ne vidi niti ped pred seboj. Več izprehajalcev. Predsednik N. D. O. gosp. Rudolf Juvan se je stalno preselil v Opatijo, kjer je dobil boljšo službo, ki je v Ljubljani ni mogel najti. Značilno za brezbrižnost našega odbora, ki je izgubil z g. Juvanom agilno moč! G. Juvan je bil tudi najporabnejši član opernega zbora, njegova soproga pa najboljša igralka predstav N. D. O. ter prav dobra koristica gledališča. Odhod „ Ljubljanskega Zvona** v Belgrad. Včeraj ob 3. uri popoldne se je odpeljalo kakih 160 Slovencev, izmed teh 40 pevcev »Ljubljanskega Zvona** v Belgrad. Na kolodvoru se je zbralo mnogo občinstva, ki je čakalo odhoda vlaka. Poslavljanje je trajalo precej dolgo. Med gromovitimi „Živio“ in „Nazdar“ klici je od-drdral vlak proti zemlji naših bratov Srbov. Vodja Ogrov v uporu leta 1848 na smrtni postelji. Iz ogrskega upora znani general Artur Gorgei leži v svoji vili v Višehradu na smrtni postelji. Starček se je do zadnjega časa zanimal za volitev, posebno ogrsko. Ker je Gorgei že v 92 letu svoje starosti, je dvomljivo, da okreva. Eksporterjl galanterijskega in modnega blaga, ki imajo v Madridu kupčijske I zveze ali nameravajo s tem tržiščem v kupčijske zveze stopiti, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani zaupno naznanilo. j Pet aretovanj. Mestna policija je od četrtka zvečer do včeraj popoldne aretirala pet oseb. V Latermanovem drevoredu sta bila aretirana neka brezposelna dekla iz Cirknice in neki pleskarski pomočnik iz Nove Štifte na Štajerskem, oba zaradi po-tepuštva. Na Poljanski cesti je bila areto-vana neka deklica zaradi goljufije, neki dninar pa zaradi pijanosti in nadlegovanja mimoidočih oseb. Na Miklošičevi cesti je bil aretovan neki brezposelni natakar zaradi vlačugarstva. Huda klofuta. Včeraj popoldne je nastal med nekim delavcem in sinom nekega posestnika v Trnovskem predmestju do prepira, med katerim je dobil delavec I tako močno klofuto, da mu je v trenotku levo lice grozoviro oteklo in je moral takoj iskati zdravniške pomoči. Konj se je splašil včeraj popoldne na škofovem svetu, razbil voz in telesno lahko poškodoval izvoščka. Društvene vesti. Telovadno društvo »Sokol II. “ v Ljubljani priredi v Hribarjevem gaju v nedeljo dne 10. julija 1910. svojo II javno telovadbo, združeno z ljudsko veselico. Mlado telovadno društvo stopi letos drugič pred širšo slovensko javnost, da položi račun o svojem delu. Poznavajoč fin okus Ljubljančanov se je društvo še posebej potrudilo, da jim nudi v telovadnem oziru lep in zelo raznovrsten program. Pri telovadbi nastopi naraščaj proste vaje s palicami, orodno telovadbo in skupinami ravnotako pa članstvo s krasnimi celjskimi prostimi vajami, orodno telovadbo s skupinami. Vzorna vrsta obeh oddelkov nastopi posebej. Pri telovadbi, kakor pri veselici sodeluje sl. Slovenska Filharmonija. Ker se vrši veselica na senčnatem čarobnem otoku v Hribarjevem gaju, ki je vsem Ljubljančanom še od prejšnih veselic v najprijetnejšem spominu naj nikdo ne zamudi udeležiti se te prireditve in pripomoči marljivim Št. Ja-kobsko-Trnovskim telovadcem tudi do gmotnega uspeha. — Za to veselico je pripravilo tudi veliko plesišče, naše neumorne narodne dame pa bodo v okusno prirejenih paviljonih skrbele z jestvinami in izborno domačo kapljico za telesni blagor udeležencev. Začetek veselice je ob polu 4. uri, telovadbe pa ob 4. uri pop. Vstopnina 50 v. — Otroci v spremstvu starišev so vstopnine prosti. Prodajo vstopnic je prevzel br. Milko Krapeš, urar Jurčičev trg. Nazdar! Telovadno društvo »Sokol Vič** priredi v nedeljo 31. julija veliko vrtno veselico z javno telovadbo na novourejenem prostornem senčnatem vrtu g. Iv. Jelačina (prej Traun) na Glincah, ter se vsa slavna bratska društva na isto vljudno opozarjajo. II. izlet dolenjske sokolske župe se vrši v nedeljo dne 10. julija v Mokronogu. Vrši se javna telovadba s tekmo in velika ljudska veselica. Želeti bi bilo, da nas pri tej priliki posetijo tudi Ljubljančanje. Nazdar! Radovljiški »Sokol** priredi v nedeljo dne 10. julija veliko poletno veselico združeno z javno telovadbo. Ker je pričetek veselice šele ob 4. uri popoldne, se je lahko udeležijo tudi Ljubljančanje. Odhod vlaka iz Ljubljane ob pol 12. uri opoldne. Nazdar! Velika veselica, Povodom izleta »Gorenjske sokolske župe“ na Jesenicah se vrši v Milanovem logu dne 17. t. m. velika veselica z javno telovadbo. Predpriprave so v največjem tiru in obeta biti ta veselica nekaj izrednega. Veselični odsek je preskrbel vse potrebno, in narodne dame delajo neumorno, da napravijo veselico kolikor mogoče sijajno. Kdor uvažuje dejstvo, da so Jesenice obmejna postojanka, ki rabi vedno in vedno pomoči v narodnem oziru, ne bo izostal in bo gotovo posetil to prireditev. — Torej: Kdor čuti odkrito slovensko in komur je mar, da se naše narodne meje še bolj ne skrčijo, naj pokaže ta dan s svojo prisotnostjo simpatije do obmejnih bratov, osobito pa do jeseniškega »Sokola**, ki je gotovo najbolj potreben podpore. Na zdar! Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani naproša vvse gg. trgovce na Kranjskem, kakor tudi Štajerskem, Koroškem in Hr-vatskem, da blagovolijo v svojem lastnem interesu naznaniti vsako prosto mesto trg. sotrudnikov, katerekoli stroke ali oddelka. Posredovalnica, katera je bila z dne 1. junija v kar najširše urejena, bode zamogla na ta način še v tem večji meri obojestransko poslovati, ker so vsi v tem društvu organizirani trg. sotrudniki povsem trgovsko naobraženi. Gasilno društvo v Dobrepoljah. Dne 10. julija t. 1. bode blagoslovilo prostovoljno gasilno društvo v Dobrepoljah svojo novo brizgalno in gasilski dom, popoldan pa sledi velika ljudska veselica. — Spored: V soboto, dne 9. julija ob 9. uri zvečer serenada ; v nedeljo ob 5. uri zjutraj budnica ; ob 7. in 9. uri zjutraj sprejem gostov na kolodvoru; ob polu 10. uri slovesna maša in po maši defiliranje gasilcev, ob 1. uri banket; ob 4. uri ljudska veselica, sreč-kanje in prosta zabava. Pri sprejemu, banketu in veselici svira godba na pihala. Veselica se vrši na vrtu gospe Marije Brdavs v Dobrepolju. Vstopnina k veselici 40 vin., uniformirani vstopnine prosti. V slučaju neugodnega vremena se preloži na nedoločen čas. Vsa bratska društva naj se radi števila gotovo javijo. Banket 2 kroni, kosilo v gostilnah 60 vin. »Slovenske Filharmonije" oddelek koncertira danes od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela »južni kolodvor** (A. Seidl). Vstop prost. — Drugi oddelek koncertira pa, kakor običajno vsaki dan popoldne od 3. do pol 7. in od pol 8. do pol 11. zvečer v hotelu »Tivoli**. — V nedeljo se vršijo v Tivoli 3 koncerti, dopoldne ob 10. popoldne ob 3. in pol 8. zvečer. Vstop vsakokrat prost. ______i__ Razne vesti. Zadnji Cornellle. V malem kraju Bemay v Normandiji je umrl teh dni redaktor Eugene Corneille, ki je bil zadnji potomec slovitega dramatika Pierre Cor-neilleja. Nesreča pri avtomobilski dirki Car-skoje Selo—Moskva. Pri mednarodni avtomobilski dirki, ki so jo uprizorili na Ruskem teh dni, se je prekucnil prvi avtomobil, v katerem je bil pobočnik Svečin, po obronku navzdol in se zelo pokvaril. Svečin je lahko ranjen, šofer pa težko. Imuniteta privatnega premoženja v morskih vojskah je bila predmet šestega britskonarodnega kongresa, ki se je vršil teh dni v Leicestru. Predsednik Lord We-ardales je povdarjal, da bi mira nič ne za-siguralo bolj, kakor imuniteta privatnega premoženja v morskih vojskah. Pri haaškem posvetovanju leta 1907 se je devet vlasti zavzelo za to, ali Anglija se je protivila. Presenetljivo je, je trdil, da poveča Nemčija vedno bolj svojo floto. Si li hoče s tem samo trgovino varovati? Sklenilo se je tudi na shodu, da se mora zahtevati od civilizovanih držav, da ne bodo uporabljale v vojnah zračnih ladij. Ljubezen v tropah. Angleški in ame-rikanski listi pišejo o škandalih, ki bi za-mogli vzeti belemu plemenu med Zamorci in Arabci ves ugled. Govorijo namreč o ‘ samopotujočih mladih in starejših damah, ki gredo večjidel samo radi tega v Afriko, da izginejo znancem izpred oči in da lahko delajo, kar se jim poljubi. Dokazano je namreč, da se marsikaka sicer trpka Angležinja in Amerikanka vede v Afriki na-pram svojemu arabskemu voditelju tako, da ni nobenega dvoma več o njeni kakovosti. To je povsem verojetno, če človek pozna arabske kavalirje. Afrikanski izleti kakih amerikanskih dam sploh nimajo večinoma drugega namena, kakor da se iznebijo kontrole. »Črna roka“ v Ameriki. Grozodejstva »črne roke" se vedno bolj množijo, posebno v Ameriki. Iz New-Yorka se zopet poroča o novem slučaju. Pred nekaj dnevi je bil potom »črne roke" ukraden otrok znanega zdravnika Marino Scimeca. Zveza »črne roke" je zahtevala 40.000 mark odkupnine. Oče otroka je bil takoj pripravljen plačati zahtevano vsoto, ali newyorška policija mu je to zabranila. V nadi, da dobi v roke vsaj nekaj zločincev, je zastražila policija vse vhode in izhode v zdravnikovi •vili. Zdravnika je na vsak korak spremljalo nešteto detektivov, tako, da je bilo nemogoče priti zdravniku v dotiko s kakim članom »črne roke" in odšteti odkupnino. — Sedaj pa je dobil oče ukradenega otroka obvestilo, da je bil njegov otrok umorjen s pripombo, da takoj odšteje »črni roki" zahtevanih 40.000 mark, ker drugače mu umorijo sedemletnega sina. V slučaju, da bi bil tudi ta opomin brezuspešen, se umori tudi njega. Ko je žena zdravnika slišala to pretresljivo vest, je zblaznela. Poljaki na Dunaju. Na Dunaju jih je več nego v Bukovini. Imajo pet šol in veliko knjižnico z 22.000 zvezki, katero vzdržuje »Biblioteka polska". Njen predsednik je od 1. 1895. sedanji finančni minister Bi-linski. Biblioteka vzdržuje tudi čitalnici in ■eno šolo. Ostale šole ima v svojih rokah »Stowarzyszenie szkoly polskiej". Za ljudsko izobrazbo skrbi „Vnyversytet imienia Mickie-wicza“. Poljska organizacija na Dunaju trpi vsled slabih finančnih razmer in pa vsled tega, ker so pri tem udeleženi le višji krogi. Vsled tega šolska akcija ni enotna. Tako se tudi poljski soc. demokrati na Dunaju ne brigajo. Velikega pomena bi bilo, da se dunajski Poljaki na demokratični podlagi preorganizirajo ter stopijo v stik z drugimi Slovani. Če bi se vsi dunajski Slovani dobro organizirali — tedaj bi se res lahko govorilo o slovanski nevarnosti. * Profos Tuttmann, ki je bil obsojen v triletno ječo, ker je utihotapljal Hofrich-terjeva pisma iz ječe^bode najbrže 18. avgusta pomiloščen. Žena je že napravila prošnjo na cesarja. Nsdnovejša telefonska In brzojavna poročita. Debata o adresnem načrtu v ogrskem državnem zboru. Budimpešta, 8. julija. Včeraj se je pričela v ogrskem državnem zboru debata o adresnem načrtu. Do konca seje je govoril kot zastopnik Justhove stranke grof Batthyany, ki je odločno zahteval, da se izvede za ogrski državni zbor splošna, tajna in enaka volilna pravica in gospodarska samostojnost, to je predvsem samostojna ogrska banka, katera naj se otvori leta 1911. Danes se bo debata nadaljevala in sicer se je bodo udeležile narodnosti, Košutova stranka in agrarci. Splošno se sodi, da bo vlada že jutri lahko odgovorila »ia zahteve različnih strank. Vseslovanski kongres v Sofiji. Sofija, 8. julija. Predsednik bolgarskega sobranja je včeraj priredil na čast predsednika ruske dume Guckova in vseh slovanskih poslancev, ki so se udeležili kongresa, sijajen banket. Preiskava proti Hofrichterjevi ženi ustavljena. Dunaj, 8. julija. Včeraj popoldne je bila preiskava proti Hofrichterjevi soprogi, ki je bila obdolžena krivega pričevanja, ustavljena. Honvedski minister na Dunaju. Budimpešta, 8. julija. Ogrski honvedski minister se je včeraj cel dan mudil na Dunaju. Njegova prisotnost na Dunaju je v zvezi s pogajanji glede vojaških koncesij, katere zahtevajo Ogri zase. Sprememba v ruskem poslaništvu. Petrograd, 8. julija. Dosedanji ruski poslanik v Wachingtonu baron Kru-penski spremeni svoje mesto in odide na Dunaj, ruski poslanik na Dunaju pa odide na njegovo mesto. Kuga na Ruskem. Pariz, 8. julija. Iz Petrograda se poroča, da zavzema kuga po vsem južnem Ruskem velikanske dimenzije. Bati se je, da vsled velike vročine, ki vlada v vseh pokrajinah južne Rusije, ne nastane splošna epidemija. Dosedaj je obolelo na kugi že nad 10.000 oseb, od katerih se več kot polovica nahaja v smrtni nevarnosti. Mir na Kreti. K oln, 8. julija. Tukajšnim listom se poroča iz Kaneje, da je večina zbornice poslancu Venizelosu in velevlastim obljubila, da bodo mohamedanski zastopniki pripu-ščeni k narodni skupščini. Opozicija je izjavila, da bo pomagala vladi napraviti red in tako odvrnila vojno nevarnost. Aneksija Koreje. Pariz, 8. julija. Kakor poroča „New-York Herald" so včeraj Koreanci najodločneje protestirali proti nameravani aneksiji Koreje od strani Japonske in naznanili japonskemu mikadu, da se bodo eventuelni aneksiji odločno uprli. Obenem so pozvali bivšega koreanskega cesarja, naj v slučaju, ako bi sedanji vladar dopustil aneksijo, takoj zasede zopet koreanski prestol. Umor na Pruskem. BeroIi n, 8. julija. V vasi Schone-berg se je 21 letni posestnikov sin Am-brosius sprl s svojo ljubico 34 letno posestnico Nahmede in jo v teku prepira ustrelil. Nahrvvede je bila na mestu mrtva. Zločinec je nato usmrtil z dvema krogljama še samega sebe. Aviatični poleti v Reimsu. Reims, 8. julija. Pri tukajšnih avi-atičnih poletih se najbolj odlikuje francoski aviatik Latham. Vzdignil se je s svojim letalnim strojem v višino 1384 m in neštetim gledalcem čisto izginil izpred oči. Vsi so bili že v velikem strahu, ker so mislili, da se je ponesrečil, kar se po dvajsetih minutah zopet prikaže. Ljudstvo mu je priredilo navdušene ovacije. Latham je torej postavil nov svetovni rekord. Boksar Johnson. Newyork, 8. julija. Znani zamorski bokser Johnson, ki je premagal belokožca Jeffriesa, je hotel tukaj v ponedeljek prirediti javno predstavo. Toda, ker je velika nevarnost, da bi ga ogorčeni belokožci ne napadli in masakrirali, je vlada predstavo prepovedala. Železničarji na Francoskem groze s štrajkom. Pariz, 8. julija. Železničarji zelo marljivo agitirajo za vprizoritev generalnega štrajka. Proklamacija generalnega štrajka se izvrši najbrže že jutri tako, da stopi že v pondeljek v veljavo. Znamenje se izda na severni železnici. Vojno ministrstvo se nahaja v veliki zadregi in se z največjo nervoznostjo pripravlja na grozeči štrajk. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Alilan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah. — Zaključek malih oglasov ob 0. uri zvečer. Gostilna N. D. O. ulica Ktiradori št. 18. Trst se priporoča p. n. gostom in čitateljem .Jutra" kadar pridejo v Trst, da jo posetijo. Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj. 77/12—12 Glusovir in drutro pohištvo se radi odpotovanja ceno proda. Rožna dolina 216. 125/3—2 Novost. Rastlinski sok bolji in zdravejši kakor malinovec razpošilja 1 liter k K 1'60 Brandt, Šiška. 122/5—2 Hiša z prav dobro tdočo gostilno in prodajalno s špecerijskim blagom ob glavni cesti poleg Ljubljane, kjer se sedaj vrše regulacijska dela, se radi bolezni gospodarja takoj proda, oziroma da v najem. Več se poizve v Mostah št. 81. pri Ljubljani. 128/3-2 Proda se ovalna, raztezna miza iz trdega lesa za 12 oseb. Poizvedbe na inseratni biro ,Jutra". 117/3—2 Sprejme se osem gospodov na boljšo domačo hrano do 17. t. m. ali do 1. avgusta. Vprašanja na inseratni biro .Jutra". 119/5—3 Skoraj nove glinaste peči se zaradi preureditve stanovanj ceno prodajo. Vprašanja Spod. Šiška 243. 130/3-1 Pohištvo so proda na Rimski cesti št. 2. II. nad. vata 1. 129/3-1 ................ KORESPONDENCA. Lidija 11... k Vič. Zakaj molčiš? Mislim vedno nate, imam mnogo važnega sporočiti. Čakam v soboto ob 8. uri zvečer pred mojim stanovanjem. Tvoj Ž. 127/2-2 dobi takoj zanesljiva pridna oseba za prodajo in inkaso. Nekaj kavcije ali poroštva se želi. Ponudbe »Okrajni zastopnik" na inseratni biro »Jutra". Vinski sodi močni zdravi in ovinjeni od belega vina, ki drže 30 do 40 hi so naprodaj. Pismena poročila pod »Lepi sodi" Ljubljana poste restante. Samo 10 dni! Samo 10 dni! V Lattermannovcm drevoredu Poslovodja: L. Marti. Ravnatelj: Fr. Berg. Kapelnik: F. Mysak. Za 2000 ljudi Zavarovan proti vsakemu prostora. vremenu. Danes v soboto 9. julija ob 8 % zvečer velika gala predstava. Jutri v nedeljo 10. julija ob 3. url pop. za otroke in obiteljl Izbrana predstava. Zvečer ob 8 */* ponovna velika gala predstava s spremenjenim vsporedom. Ravnateljstvo. iz bele§a hrastovega OVJUC lesa, trpežni, močni •G c/) a O >c/3 b/) ^ n C3 T3 (/) O > a> T3 O C11C točna postrežba K 0 0 Kinematograf „Ideal“ Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliču. Nasproti glav. pošte. Spored od sobote 9. do torka 12. julija. 1. Zasačen. (Komično.) 2. Kairoan, tuneško sveto mesto. (Naravni posnetek.) 3. Beg pridnega. (Umetniški film v barvah.) 4. Sanje zvezdogleda. (Fantastično.) 5. Anina punčka. (Drama.) 6. Predrznosti mladega Tartarina. (Komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9. uri zvečer: 7. Prebivalci zraka. (Po naravi.) 8. Krivda starejše sestre. (Drama.) 9. Kip brez glave. Velik vrtni KOICER „Slov. filharmonije“ V B » S H. I. fFr. v hotelu pri Seydlu (hotel »Južni kolodvor") Začetek ol> 8. zvečer. Vstopnina, prosta. mmmmm Cene brez konkurence! Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev! FR. IGLIČ Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. S-ojaa.no a, naročila se iz--vršojejo liitro In točno. Prvo slovensko podjetje za napravo elekričnih. central. Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencinmotorji s surovim oljem. Vsakovrstne transmisije za mline, žage itd. Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro motorjev, dinamo- in parnih strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah. Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke za zid — patent Marzola. Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in proračune ne zahtevanje. D F ARIN strojno ključavničarstvo in • I /ilVlll podjetje za elektr. naprave Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št. 73. Slovenci, brate Srbe! spevke za ponesrečene Poletni predmeti, damske konfekcije, oblačil za gospode in dečke = ter slamnike in čepice---------- 7@°|o ceneje v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovič ti.v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 ■CTstaaa.o-vljein.a. IS■47. TJ" stano^ljena. IS -&T. iitva J. J. Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. Vajvrtja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. IPreproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. 52-2 TVajnižje cene. Najsolidnejše t>lsi*>o. 1 ................■:-= Proizvajanje spirituos kot prosta obrt, kakor tudi izdelovanje brezalkoholnih osvežujočih pijač, jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro „Spirituosen 83857“ na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj I./l. Cenj. gostom in potujočemu občinstvu priporočam staroznano dobro gostilno kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Cena V/. V ^, i ' ■■ 1 K- J '1 i*"' .* :l$iKfhiv : mm 52-5 najmzje. Hotel ,Lloydc sobe za prenočišča v najlepšem redu po zmerni cenL Omnibus k vsakemu vlaku. Senčnat lep vrt. V sredini mesta,. Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „Union“. Karol Počivaunik. V 0 Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana >!ararski dror- y