Iz naše organizacije, Društvene vesti. + Lčiteljsko društvo za Marlbor in bližnio okollco zboruje v sredo, dne 22. junija popoldne oib 17. 5.) uri v deški meščanski šoli. Na dnevnem redu je razun običajnih točk predavanji »Moderna pedagoška stremljenja« (Šumljak), razgovor o nerazdeljenem poldnevnem pouku t~r voHtev odiposlancev za skupščinro v Celju. Drugi dan, četrtek popoldne db 15. (3.) uri z vlakom izlet na Falo, nazaj do Ruš peš, potem zvečer z vlakam zopet v Maribor. + Učlteljjsko društvo za mariborskl šotski okraj zboruje v četrtek, dne 7. julija t. 1. v Maribaru v mali dvorani Narodnega dama točno Ob 10. uri s sledečim sporedam: 1. Društvene zadeve. 2. Poročilo o seji širšega sosveta. Tav. Mar. Oodec.) 3. Ivan C;inkar v osnovni šoli. (Tov. Albin Spreitz.) 4. Predlosu. K mnoigoštevihii udeleibi vaibi Albin Spreitz, t. č. predsednik. + Učiteljsko društvo za celjskl okraj zfojruie v četrtek, dne 23. junija t. 1. v mestni osnovni šoli v Celju s sbdečhn vzporedam: 1. Zapisuik. 2. Stanovske zadeve. 3. Zadnilč odloženo predavanje tov. Joška Bizjaka: »Matematičnl zeanljepis v jsnovni šoli.« 4. Slučaijnosti. — Ob 11. uri popelie g ravnatelj Beno Serajnik zborovalce v celjsko cinkarno, katero Ibo razikazoval mird. svetnik g. Baebler. Z ozirom na zanfmivasti tega dne ipričakuje poine vdeležbe — odbor. + Društvo učiteljev tn šolskih prijateliev za okraj llubHanske okolice ^boruje dne 22. 'jutrja 1921 db 3. uri popoludne v I. Tnestni deški Ijudski šoll na Ledini v Ljulbljani. Razgovarjali se bamo v dnevnem redu dkrajne učiteijslke koirference in 'bo o »Dopustnicah« poseibej še por>5al g. nadoičitelj V.- MiheLič — in pa o društvenih zadevaih. iNa - to zborovanje sem povalbil gospoda vodijo pjiveirieništva ¦zz uk in bagočastlje dr. Fr. Skaibemeta, da nam kaj pove, kako mislLjo danes vodilni 'krogi o proisvetnem delu iirčiteljstva — in vaMm vse člane našega društvai Dop&ludne ob 11. uri je odlborava seja v Uoit. tiskarni. — Janko Žlrovnik, t. č. predsednik. + Kainnlško učitelisko društvo aboruje v četrteik d^iie 23. junija 1921 ob 2. uri papoldne v šolskejn poslolpju v RadomJjah. Dnevni red: 1. Zapisniik zadnjega zborovania. 2. Referat tovariša Ivana Stenovca: Nared ba mfoiistrstva prosvete kraljevine SHS ON Br. 374, 19. I. 1920 Beograd in ini, II. del.  3. Podrotmi učni načrt za zemljepis in zko  dovhio. 4. Volitev delegatov za pokrajinski zbor UJU v Ceiju. 5. Slučajnosti. Olanstvo naj se zborovanja potaoštevilno udeleži! + Betokranjsko u&iteljsko droStvo zboruje 25. dne junija 1921 ob 12. uri v Metliki. Dnevni red: 1. Odobrenje zadnjega zaprsnika. 2. Kako postopaj učitelj pri Bgodovinskein in zeinljqpisneini pouku — poroča tovariš Franjo Lovšin. 3. Pddrobno prosvetno užiteljevo. delo med narodom — poročai tovarlš B. Račič. 4. Vzigoja veselega otraka — poroča tovariš Fran Taničiič. 5. 0 »DruStvu 'za otroSko varstvo m mladinsko slkrto« — poroča tovariš K. Barle. 6. 0 »lUčiteljskem zdravili&kcrm dotnu« — poroča tovariš K. Barle. 7. Volitev delegatov za zborovanje UJU poverieništvo Ljubljana. 8. DruStvenj blagajnik bo pobral podletno CJanariino, ipovcrjenlk Slaven|ske Solske Matic^ udnino za 1. 1921. NiB. Zaradi važnosti dnevnega reda je vabljeno tudi neorganizirano učiteljstvo. T<xvarfši(ice), ki želite ofoedovati (oibed ab 11. uri), jarvite svoio vdeležbo tovarišu Vilku Menardu. — Odbor. + Občnl ztoor ko^evskega učitelj. društva. Lep dan je bil 4. junij t. 1. za nais. Narava vsa v zeleniu in v cvetiu — na nebu žarko sodnce — v naših srcilh praznično raz,položenje — praanlk stanovske samozavesti. Pnijaznai Sadralžica ni vMela tako kinalu toliko učiteljstva v svoji sreldi. lz vseih delov okraja nas je bilo 51, ki smo teiga dne praznovali zopet lep dan tovarištva, ljubeeni iti navdušenja za šolo in stan. Ponosna sta lahkD zaveden tovarilš in vrla tovarišica, fci sta bila tega dne pri nas, sraim pa naj bo one, ki jim je lastna kornodftteta vrliaviii aksijom življenja v naiših že tako od kulturn*h centrov preoddaljenih krajih. Nabeden izgJvor nc dnži in drugič jih imenomia navedem, da fzpozna onganizaeija svoje mrtve >51aine in člatiice, ki ulživaio sadove našega tfuda a ne č-utijo p tfefoe priti k nam, dasi niso ravno oddaljeni(-e) od kraja z-borovanja. Vsa čast udeležencem in tudi oarm, ki so \z tehtnilh razlogov «pravi6ili svcjo odsotnost. Imenama nalvaiam g. Maurrinovo Miro in t>v. Wigele-ja mlajšega, ki sta se opravičila, opravjčene so tudi 3 ufiiteljice na bolezenskem dopustu. Zboravanje je posetil g. višji šol. nadzornik dvarni svetnik Oangl Engelbert, naš tovariš po dmhu in srcu, prvotooritelj za naš ugled in povzdigo šolstva. Uverjen naj bo, da cenimo njegov trud in da sano odihajali potmlajeni od ziborovania, na katerem nam je padal toliko lepih navodil za življenije v šoli in zunaj nje. Po prihodu vrlih Dobreipoljcev, katere smo pozdravili prvič v svoji sredi, je pričelo z.borovanje z nargovoram predsednika. V svDjem nagovoru pazdravlja tovariš predsednBc g. viš. šol. nadzornika kličoc mu po prisrčnih izrazih veselja radi njegavega prihoda med nas dabrodošlico v naši sredi. Nisimo vaieni, da bi nas npoštevali merodajni faktorji, jkraj je res nekaka deveta dežela, potaa preteklosti, a to pred durmi Ljubljatie, zato smo talilko bolj panosni, da je posijata tudi k nam solnce in nas počastil mož, ki stoji kljubu napaidom od izvestnih itrani kristailnočist — idealen — vzgojiteij in voditelj učiteljstva pred nami. A oniini, ki jtm je strarnka vse, ki jim z-akrtva obj&ktiven pojjled v sedanjost in bodočnost stranikarska strast, ai] pa le nadaljujejo svoje herostratsko delo ločitve v privilagirane in inanj vredne. Za nas so ddipravili, .za nas so mrtvi. Preko njih in brez njili k luči, k oilju povzdige šole nad vsakdatijo korupoijj in snilobo gre naša pot. Kvišku in ne navzdd! Ravnotako je pozdravil navzoče učiteljstvo iv to poselbno že omenjene vrle Doibreipoličane, k! so priišli medtem, ko je manjkal izmed bližnj.th marsiikdD. Veselelč se napredka društva niu želi rašče in napredka tudl za bližnjo ibodočnost. Sledil je tesmeljiti referat tovaTiiša Verbiča o nabavljalnih zadrugah in o pomenu teh za nas. Na drastičnih vzgledili nam je pokazail, kako nas izraibljajo razni elementi po deželi. Buren alplavz, ki je sledil izibornemu predavaniu, je bil dokaz, da je tavairiiš igovoril navrzočim iz srca v srce. Dal Bog skoro praiktilonfh vspehov z ustanovitvijo take zadruge tudi is. nas. Seveda brez idealizma in izadrmžnega smisla tudi to ne poide. Le to dvoje naim ianiči za uspeih. Iz predsedniiko.vega poročila jmenjann le najvažnejše: Omenja predvojne hibe, ki se nas drže. omenja razipaljeno strankarsko strast, ki zapet uničuje delo »dealistov širom lepe domovinc. A tudi mi smo tu prernTiogokTat ljudje z vsemi naipakami Sloveka i«pred vojne. Subjektivni v sodba'h, pavšalnih sumničeniih ne vnoremo še kvišku. A agranrna ie tudi tu krivda časopisja, ki se peča z naimi izklju'čno 5 strankarskeiga stališča. Mi ne rabimo zalgovornikov, ki barantajo za poštemost in rnerijo vse s strankarskega stališča, a za iblatilce iimamo .e prezir. NaŁe delo ne potreboije braimlbe. Le v razlkriinkanje najjpodlejših laži njporabliamo od časa do časa pero, ne pa>za hvalisafnje in Voy^  zdigovanje samih sebe. Tudi v seji širjega sosveta 17. inaja t. i. SQ padle tažke besede, apravJčijive le s staili^, politika, nikakor ne s stališča uoitelia vzgojf telja. LJitvanianje državotvornih ta državoratdi. rajočih strank in pristašev preipuSčaijimo mirortB  srcem demagogam, ki v Beagraidu kmpčujejo \  mišljenjern, s poštenjem, z znojam [n krvjj vseh  ki iim Juigoslavija ni puhla fraza. RazbuTjeolnJ  pa kličem: SeJaU ste veter, žanjete vlbar. iPljuvali st{ iblatil ste — a zadeli na odpor in če se Vam vraiča milo /a drago, recite Notstra culpa, nostr.) maximai culpa. Ljubezen in prizaneslji^Ost ne rodlta sovrajštva, prezir in hinav.š6ina pa rodit^ vrarii strup zavisti, maščevania in koncem trpiimj vsi, eden danes, drugi ¦jutri, Soli po pr, u ipada. - Tudi v našera o*kraju prekipeva strast, diktira ukrepe za šc/lo strankarstvo. Zaipotninijo pj naj si vsl, katerim veljajo te ibesede: Llčiteljstvo ne pusti, da bi bil kdo preganjan radi političniega kliki na&protnega prepričanja, t or.ganizaciio vseh, ki jim stan ni koritj v dosego oselbnih ugodnosti, prepr&či vsak kršitve zakonov. Krivoi nai bodo kaznovani objektivno pa ohstoječFh šolskih postavah — prikrivanja m odevania pragreh Ijnbljencev s plaščem pazaibljivosti ne tnpi več — rgorjača pa naj zleze v k:« tiidi pri neljubih osebah. Dailje amenja položaj v BeajiTadu m ooiieivja foorlbo za novi šolski zakon. Poroca 3 debati glede vzprejema meSčaTiskoišolsikega učiteljskega društva v UJU izražajoč nado, da bo zadeva urejena na delegacijskem ziborovanju v Celju v sipIdSiio zadiovolinost in v prostpeih UJiU. Piriporoča vse naše ustanove vaJbeč učiteljstvo na prlstop k tvornici uCJl, priporoča brezdbrestno posojilo učit. konviktu, rezervni sklad arsanizacije, zdraviliški dom itd. V poročilu o pokraiinskem občnam ziboru Jugoslovanske Matice priporoča pristap k nje; vsemu učiteljstvu. Soiglasno je s-prejet predlag, da b^di vsak uoitelj in učiteljica član te otj-ramibne organizacije. DruStvo pristopa Pa tudl kot ičlan k njej. Sledil je krasen govor x. nadzornika Gan-gla, ki nam je s pesniško navdalhnenostjo arisal, oCrtal naS podožaj. Izčrpno je bilo njegovo poročiin o delu za novi šolski zakon ta hvaležni stmo mu «a preleipe besede, ki nam bodo služile kot smernice našemu delovanju. Toleranca, navdušenosr, temeljita izobraziba, smotreno delo v šoli in zinaj nje. To je refren nj&goiviih prekrasnih izvajani Dal Bo«, da foi skoro dosesli ideal šole, ki nima nad seiboj današnjih podlih varulhov, ki poo krinko demdkr.itizma, ljudske kontrole, in H*s ve še česa skuišajo le svoja demagJšika naičeU a!bsoilutne nadvlatle. Moderao učiteljstvo še ljudstva ne boji, za svoje delo je odgovorao svoji vesti, narodu, -iomovini, državi. Ne boji se pa v poštenem delu za napredok niti Njega, ki zre z jasnih višin na vrvcž, v katerem ga tolikokrat po namarneim imenujejo moderni farizeji ia ipisimarii zroč na uboge eesrninarje-učitelje. Sledili sta poročili tajnice m blagajničanke, ^i sta bilii vzeti z odobravanjem na znanje. Omenjam i-z poročila tajnice, da šteje društvo 65 člaiiov — t. j. 10 več kot lani. Po blagajniškem iporočilu je dobila g. biagajniičarka in z njo ves odbor absolutorrj, po katerem so se \iršile odborove volitve in. volitve deleigatov za Ceije. Izvoljen je dosedanji odlbor pamnožen na podlagi novth pravil z dvema članoma in trijc namestniki. Odbor ie sestavljen zdaj tako-le: Predsednik: Anton Mernič, tajnHc Alfonz Završnik, blagajničarka Anica Sedejeva, pTedsednikov naimestnik Mirko Trost, pevovodja Viktor Kovatč, adfoornika TomšiC-ŠiSka Ana, VVigele Fsrdo; namestniki: Jakšetova, Jaiklič Joižko ¦'" Perko. V Celje gredo prostovoljno: Verbič Mihajlo, Fiaik Konrad, Trošt Jank^iT^in Zadnikova Nežfta — dva kot delegata, dva namestnika. Pri sluCajnosti!h je bilo reSeno marsikatero Mpraišanje, je fcila izTečena še marsikatera pametna beseda m po ponovni zaihvali nalvzočun za vdeleibo in pazljivost pri ziborovanju W° cJdšli k skupnemu kosilu. Par lepih ur smo preživeli skuipai IzrečeH''1 je bilo nekaj napitnic, izmed katerih omenian1 le lepo prisrčno Verbičevo zdravico g. Oainigl« i" njegoiv preleipi odgovor. Odhod se ie približal 'e prekmalu. Razšli smo se r. željo, da se snidemo iPrV'' soboto ofctobra v Dobrepoliaih. A tedaj naj n^ ne inanjka, kdor nima res važnih vzrokov, a te' daij pero v roke in opravičite odsotnost. + Gordegrajsko učitelisko društvo je naipravilo svoj majnišloi izlet v Šmartno ob Dreti dn' 18. maja. Glavna točka dnevnega reda ie biH hospitacija pri tovarišu Rihardu Papst v šmaT^' liem, ki nam ie pokazal, kako pououje prostoroc' no risaTije po naravi. Zatopasmose z.brali sikor'' vsi učitelj« in učiteljice tega okraja v š0'1 . Šmartnem. — Učenci so imeli pred seboj v P'1 rnerni daljavi razne naravne .predmete: krarmP1' ^nruzni storž, koren, ptiče, glive, metulje i*i. r:salno orodje: barvne klinčke, akvairelne *ar\'  svinčnike. Risali so urno, ddbrj in lepo ^0'^.. smo se kar čudili, kako dobro zadevajo ne le  Lke ampak tudi barve. Kair pa je treba Še P^  »ebej omeniti, to je bila snažnost izvedenlh r iz vsega pa smo videli, da ie tavafiš P^pst res ¦trtJkovniak v tem predmetu. — Ko so učenc! ^dšli, otvori predsednik tov. Pulko zborovan.e, ^ravi v taiko abilnem številu zibrane tovarii.se •3 frvari-ice, posebno še nove olane: zakoniki 'ar Milkota in Lucijo Rainer iz JLjiibnega, JoišKota Lekše iz Rečice šn kot goSta tov. Fel. Strea jZ [sfove Štifte in gospo Zemljičevo. Nato podeli besedo tov. Papstu, ki nam poda d_datno k svoji rjSaTski oični uri še glavne ptfteze o iztjtifanju snovi in metode o risanju. Predsednik _e mu prisi_no zahvali me le za prav dofoer referat, ampa-c še posebno za to, da je prevzel na se breme ^naišnjega dne in nam ipokazal ipot, kako ie rijjti zanirrtfvo in uspešno. Navzoči so pohvali glas„9 pritrjeva-i, — Društvena tajnica Mar. Rajniik je prečitala zapi»nik društv. aborovanja v mesecu februarju, k! se je odobril. Potem iprečiti ¦predsednik dopis okrajn&ga šol. nadzornlka gosp. M. Grmovšeka glede sestave učne snovii iz zemijepisja in zgodovine. Oasp. nadzornik želi, da se v.e učiteljstvo poprime sestavljanja te snavi, da se pri tem poglobi v tvarino; za lažje delo navaja tudi važnejše zgodovinske dofbe in vtire za poiik. Ker je Melikova knjigai izšia celotna za zgodovino še le v zadrtjem času in ravno tak> za zemljepisje, zato se bo treba urno paprijeti študija teTi knjig, da se še pravdčasrio izvnSi zidača. — Tovariš Kelc poSilja pismen pozdrav; društveniki mu živahno odzdravijo in nato se zbcrovanje zaiključi. + Učitetjsko društvo za pol. okrai Uutomer jc zboravato dne 12. nuia pri Sv. Juriju :>b Sč. ab ipaTOljni udeležbi. Predsednik tov. Mavr.ic pozdravi zborovalce, .prudvsem došle goste; tov. Horvatiču in Janišovcu čestlta na imen.ovanju, adn. na uspelem izpitu. Sledi predavanje našega neuimorno kulturno delujočega tov. Cvetka iz Vučje vasi o terni: »0 potreibi in pomenu nadaljne izobrazibe učiteljstva«. Iz prav temeljitega dela posnemamo tele jnisli: 1. 'Uičitelj, izpopdnjuj se naprestaino znanstveno in piraiktičnio 'V splošn&m znanju, posebno pa na •opariš-u duševne in telesne vzgoje in pouka! 2. Idep pr.svete in vsega naradnega napredka zanesi in utrdi v širokih plasteh narod-a, koj.m bodi buditelj in voditelj! 3. Teži za tem, da spaznaiš ves svoj delokro.? vedno _olj in bolj: naravo, naičtn mašljenjd, šege, navaide in dbičaje! 4. Prisnčno neguj tovariško vzajemnost. . 5. Pri domačih konferencaJi skušaj spoznati vst; šolsko dedo, pritegni mlajše tovariše k sodeJovanju! 6. Knjige, časapisi, revije, otbčevanje z inteItgenti naj ti širijo obzorje in o_\rarujejo okoštenelosti! 7. Dobri metcxli po^svečuj naivečjo pažnjo. Hospitacije pri tovariših so zato izbomo sredstv-a 8. Rastoče zatiimanie za vzajemno slovansko litoraturo, umetnost, zgodovino in etnografijo naj ti pamajga 'završiti duševno ujedinjjenje in prevcdbo v prav domoro_Lni značai! 9. Uvažuj velik temeljni pomen glasbe, posebno nafrodnega petja za kulturni napredek naroda! 10. S potovanji si iprilaščeno znanje izpopolni, rEkširi in poglobi! 11. Vestna prfprava na pouk Ti bodi prava pocreba! 12. Skušaj ražbrati in doumeti pojave atroškc duše! 13. Razunmo uporabljaj čas dela in odmora! Pretlavainie je izprožfR^ in podnetlo zanimivo d.bato. Kon&tatlrala se je še važnost naslednih točk za izobraabo učitelja: 1. Uči.elj se aktivno udejstvuj na gospodarskom palju. (Ivanjšiič.) 2. Učitelj bodi tudi v političnem delavatiju vsckakor Ziiiaaj, strogo izkljuičujo- vsaiko politiko iz -šalskega dela. (Mavrič.) 3. Skušaj doumeti razipoloženje duševnosti vsekatkor zna.aj, stroigo iziključujoč vsako palitrko ttko iz šol&kega dela. (Mavrič.) 4. Posebno naj bo dobremu, res narodnemu »čiteliii vedno pri srcu gojitev narodne glasbe kajti ona iblaži in dviga narod. V tetn smislu začlituo pri nas samih in posečajmo vestneje pevske vaje na§ega društva! (ZacherJ.) Na izborno uspelem predavanju zahvali predsednik tov. Cvetka ob splošnem odoibravanju. RazgovoriLi s,mo se za tem o pmoislavi 50'eUice naiš&ga društva v iLoutomeru, ki se ima vng.it! 7. julija t. 1. in sklenili sJedeče: _ 1. Note za koncert se po&ljejo vseim šalskini vodstvom v prepis; 2. L.ubiianskeinu učitelj. pevskemu zboru se Mpocroiča z azirom na naš koocert doba začetkotn juiijaj 3. ,pol ure po pr.ihodu vlaka, prisostvuje društvo sponiinskemu cerkvenemti opraviJu.; 4. Zboroivanje: a) ipredsedn.ik pozdravi do51ece, b) sla>vnostni govor (g. ravnatelj Rotoič), c' zakljuična beseda predsednika. 5. Po zborovaniu se vrJi pevska vaja. 6. Za teim banket. 7. Ob 15. uri koncert. Za kancert določi tOv- pevavodja Zacherl vzjpored. 8- Po prjporočilu g. nadzomika Koropca se a"iio na slavnost samo ko.mipeteTit.ne otolasti. . predisedjnlk ponovno pazivlja k pristopu * c>t. Zdraviliiškemu domu« in k pri^rpevan.u fostovolfeega org. davka. Seje širšega sasveta UJLJ, pov. Ljutoljana se udeleži predsednik, kojega se naipro.i, da se porazgovori s strok. tajnikaiTi glede koncentirania ljublj. učit. pevskega zibora OospOd naidzomik Koropec ppda Smernacc za sestavljanje podrabnega učnega naičrta za do¦moznanstvo, zemljepis in zgodovino: 1. Uvažuje naj se kultumi razvoj naroda. 2. Oziraj se na gospodarske in etraoigrafične s.kiiiPiine. Prii>or,oča, naij izdela načrt vsalka šala; Iz vsaga zbr.a_nega materijala napravita dva člana (Ivanišič, Cvetka) normalni načrt za ves okraj. Tov. Ivamjšič poda prav nazorno še neka! paiztasiov iz gosipodarske kemije in opozarja, da se ima ves naravoslovni pouk ozirati na pojave v gaspodarskeni obeležju na padlagi delovnega, samatvannega principa. Radi zakasnelosti, ]e moral prerano koničati. Prijavil pa je za prihci_Mje zborovanje teino: »Prirodoslovni pouk v ljudsiki šoli«. Predsednik mu čestita na dabro zamišilje-hiJmi Lzvajanii. Sklene se, da se vrši prthodnje zborovaiiie dne 16. iunija. Kraj določi po raz-meraili odibor. Ko se 'reSi dopis strokov. taimika, zaključi zredsednik zbor.vanje, bodreč nas k vestnemu -vzajemnemiu delovamju v prid šotetva in nas saaiiili. — Kozjansko učiteljsko društvo ie ziborovalo dnc 19. maja t. 1. na Prevorju. Tovariš predsedniik pozdravi zborovalce, posebno pa došle gaste, med njmi tudi .predsednika -inareko-rogaškcga učiteljsikega društva tovariša Kurbusa. Prvokrat ie zboravalo naiše drpštvo v tem kraju, kjer deluje z vso vnemo na prosvetnem p_iju starešina učiteljstva kozjanskega akraja tov. Šctinc. On nam je tudi na tern z.borovainiu podal »Nekaj migljajev v prilog priučenj-u srbolirvaščine.« Na podlagii srtoo-hrvaišlkih knjig nam je dal navodila k lahkemu priučenju srbolirvaščine. Z zanimainjem so sledili z:borov,aici tudi razpravi o podrobnem koncentričnem učnem načrtu za višjo stopnjo trirazrednic, kii ga je skrbno sestavil tov. predsednik. Načrt je oibs&gal 13 tednov. Prosirao tov. predsednika, da nam pri eneunu prihadhiiih ziborovanj abrazloiži še nadaljiiiie tediie. Nato je tov. Ivanuš poročal o zfborovanj.i širšega sosveta v Ljubljani, na katerem je zastopal predsedniku Skleuilo se je poslati znesek 340 K »Učit. konviktu« v Ljubljani. Ko ie bil dnevni red izčrpan, je zaključil tov. predsednilk nad 3 urc trajaj-če zborovanje ter se zahvalil zborovakem za udeležbo in jih vabil, da sc cudi prihodniega zborovanja, ki se vršii meseca ¦julija v Pod.re_i, udeleže v dbilnem številu. Tajnik. + Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo 24. maja t. 1. na Vranskejn ob lepi udeležbi. Po običajnem uvoda stno rešlli nekatere droštvene zadeve. Nato je tov. predsednik j.odal točmo porcčilo o seii širšega sosveta UJU Ljufbljaina. Sklenili smo, da se odzovcmu vabilu Saleškega učit. društva in da zborujomo ž njiim n i Paki meseca juliia. Olavni točki stai bjlj predavanji. Tov. Rozenstein ie govorfl o čcbelaTStvu, tako, kot zina le tisti, ki pozna in ljubi svoje panje. Obrazložil je moralni in etiški vpliv, kojega so deležni učenci-čebelarji — in gTnotni dobiček umiieiga čebelarja. Jzraženo mu je bilo priznanje. Čast tov. predsedniku, da je naše 4rugtvo kot kulturno oživelo spomin stoletnice smrti velikega Napoleona! Tovariš Jaioša je iimel kraiien govor. Med zgodovitiske podatke je vipletel spoitnine, ki živc med liiidstvom, o skrivnostnih daživljajvh Fran.oz_v v Crnem grabmi. — Opisal je vpliv in razvoj franeoske kulture v zafvojevanih zemijaih. — Vznešeiia beseda je proslavlla vstajenje Ilirije, v kateri je takrat oiživela narodna inisel, bila sipoštovana domača govorica! — V šole je bila pot prosta, in narodna zavest ie prožela ljudsike mase. Takratni naš stanovski tovariš pa ni bil vreden velike dobe! Ni pcjmil svoje naloge knt «čitelj proste.ga naroda, ker vse preveč je ruiboval! — Ilirija je bila 'zasužtijena, — Ilirec zopet suiženj, — z verc v svobodo! — Sto let. — Ustala je Jugoslavija! Prisezi, narodni učitelj, da .hiigoslovam ne bo nikdar več roboval! Tajnica.