Naročnina	^^	^M^.	mm—mm A MRHHnhk	^tfP^fe. Ček. račun: Ljub-
SLOVENEC
»Ivo 40 Din — ne-del|«ka izdaja celoletno Din, ta ino/.ematvo 120 Din
10.za Iiiseralei Sarajevo štv. 7505 Zagreb štv M».0ll, Praga-Dunaj 24.7 V
Uredništvo » "^MP^	^^^^	W	^	M
Kop.tarjevi «1.6/1)1	^^^	|eva b. telefon
Telefoni uredništva: dnevna alažba 209» — nočna »94. »94 ta 205«	-	Izhaja vaak dan ajutraj. razen ponedeljka ia dneva po prazniku
Stališče, ki nanj čaka vsa Evropa
Mala zveza in rimski sporazum
Treba bo več zelo zameglenih pojmov razbistriti, p redno bodo vse podonavske države mogle dali svoj podpis pod „iialijansko-lrancoska priporočila" o trajni ureditvi miru v Podonavju
Nov duh
Rekli smo že, da so bile v izjavi Jevtičeve vlade od katoliškega prebivalstva Jugoslavije s prav posebnim zadovoljstvom sprejete besede, s katerimi je predsednik vlade izrazil iskreno željo in voljo po najbolj prijateljskem sodelovanju med cerkvijo in državo. Te besede so imele tem večji učinek, ker jih je g. Jevtič naslonil na motivacijo, da je okrepitev našega narodnega in državnega organizma v največji meri odvisna od moralne vzgoje vsakega posameznika ter duševne prosvetlitve in notranjega preporoda ljudstva, ki more gotovo biti v prvi vrsti delo cerkve ,ako naj sega do dna naše narodne duše.
To mesto v vladnem programu pomenja brez dvoma predor nove miselnosti skozi debelo plast starega liberalizma, ki je označeval duha in metode prejšnjih režimov. Verska brezbrižnost enega dela naše države, povzročena po okolnostih, za katere krivda ne zadene ne posameznikov ne ljudstva, ampak zgolj zunanje činitelje njegove zgodovinske usode, se je po zedinjenju pomešala s pravim veri v mnogih bistvenih pogledih načeloma nasprotnim zapadnim svoboclomiselstvom, kar je imelo škodljive učinke zlasti na polju narodne prosvete, kjer ta zastareli duh še danes kvari ozračje. Ta mešanica dobrohotne malomarnosti, ki se za verska vprašanja ne zanima in verskim vrednotam ne pripisuje velike važnosti, na eni in bojevitega antiklerikalizma, ki bi te vrednote hotel nadomestiti z drugimi, neverskimi, na drugi strani je na odločivnih mestih ustvarila razpoloženje, ki predvsem katoliški cerkvi ni bilo prijazno. Tukaj so bili na delu tudi razni zgodovinski prerazsodki, katere je izvestna politika	tnala spretno iz-
rabiti v svoje namene, tako da se je tudi s te strani ohranjevala in časih tudi skušala večati napetost med civilno in cerkveno oblastjo, med najvišjo zerasko in najvišjo duhovno avtoriteto.
Ko se je na duhovnem in političnem obzorju Evrope kazalec pomaknil že daleč naprej in je liberalna doba po dveh velikih revolucijah za vedno zatonula, je tudi pravkar minuli režim pri nas poizkusil ustvariti boljše odnosa je s katoliško cerkvijo, pa ni uspel, ker pač vrhovno vodstvo cerkve ni imelo zadostnega zaupanja v sistem, ki je iskal konkorda-ta, ni pa ustvaril niti zadosti resno niti zadosti nedvoumno in odkrito, predpogojev, ki so za tak sporazum nujno potrebni, lake globoko-segajoče zadeve zahtevajo tako korenitega preobrata predvsem v idejah, kakršnega prejšnji režimi niso bili zmožni, ker so na konkordatu videli samo njegovo morebitno politično vrednost in svoje politične interese, ki bi jih mogel tak sporazum po njihovem mnenju prinesti — dočim more sporazum s cerkvijo vsemu občestvu resnično koristiti, le in imeti trajno vrednost ter obstoj samo, ako izhaja, kar se tiče državnega vodstva, v prvi vrsti iz nravstvenih razlogov, iz čustva, da je potrebna državni celoti nravstvena usmerjenost na podlagi vere in njene tradicije v narodu, ki je tudi pri nas največja moralna sila. Politični interesi in politična oportuniteta pride šele na drugem mestu, kakor pride šele na drugem mestu ogromna korist, ki jo more imeti vsaka kulturna država — celo nekrščanska — od prijateljskega odnošaja do vodstva katoliške cerkve na polju mednarodne državne politike. Ker minuli sistem ni gledal tega vprašanja z njegovega edino pravega vidika resnično religiozne in nravstvene potrebe, ki jo novi čas nujno terja, pri nas nič manj ko drugod v današnji zmedi pojmov in iskanja boljšega — so se morala vsa tipanja v smer sporazuma s cerkvijo izjaloviti, da ne govorimo o mnogih drugih vzrokih in okoliščinah, glede katerih vsak dober državljan Jugoslavije želi, da bi bile enkrat za vselej in v celoti premagane.
V izjavi sedanje vlade pa vidimo po pravici svitanje novih spoznanj in tendenc, ki jih je brez zavestne vednosti in hotenja odgovornih mest že precej let pripravljal duh časa, dokler se niso v novem režimu z vso silo sama dvignila v zavest in voljo državnikov. Saj imamo, čeprav še v začetkih, pri nas izven kroga državnega vodstva, celo v taborili, ki niso pod direktnim vplivom katoliške ideologije, v mladih pokolenjih seveda, struje, ki so spoznale, da je nravstvena obnova Jugoslavije, od najvišjih do najnižjih, kategoričen zahtevek resnično nacijonalnega programa. Elementarna sila je torej, kar je v Jevtičevi izjavi prebilo še ostalo skorjo liberalizma, svobodnjaštva, moralne anarhije na kulturnem polju, tako du se tudi mi začenjamo s trdnim korakom vračati k zdravim virom naše narodne omike v krščanski veri in njeni trdni nravstveni podlagi. Ne smemo ostati edina država, kjer bi klic po koreniti duhovni reformi, po moralnem preporodu naroda, po preosnovi v duhu narodnega nravstvenega izročila ostal zaman in kjer bi orlločivni in Odgovorni vodje ne imeli smisla za to najvažnejšo zahtevo zgodovinskega trenutka.
To so najsplošnejši vidiki, s katerih danes pozdravljamo besede predsednika vlade, tičoče se katoliške cerkve — vidiki, ki sledijo iz verske in nravstvene usmerjenosti sodobnega človeka, ki so mu religiozne vrednote zopet postale osrednje vrednote življenja, naj gre za osebo ali zn družbo, državo. Kar pa se tiče onih oeobitih vprašanj, ki obstojajo med cerkvijo In državo na posameznih poljih njunega
tuvi ega udejstvovanja, bo gotovo prilika, <la
omo še večkrat o njih izpregovorili, ko I ki vlada g. Jevtiča uresničevala, kar je slovesno zagotovila in za čemer brez dvoma odkrito in učinkovito stremi.
Hitlerjevci v Avstriji
Dunaj, 10. jan. AA. Z vseli krajev poročajo. da so nacionalni socialisti začeli živahne,ie delovati. Oblasti so odkrile mnogo zalog orožja in streliva in ukrenile vse potrebno, da jih ne bi kaj presenetilo. Aretirale so več sto nao i o n al n o soc i al i s lični! i a s: i ta to r j e v. Vlada je dala ojačiti policijo in pomnožiti irarnizije, zlasti na avstrijsko-bavarski meji.
Rim, 10. jan.
čisto samemu slučaju se moram zahvaliti, da sem od naši državi prijaznega diplomata dobil v roke točno besedilo tistega dela »italijansko-fran-coskih priporočil«, ki govori o pogodbi o »ne-vmešavanju«, ki naj jo podpišejo Avstrija, njene sosede, Francija, Poljska in Romunija. Morda ste besedilo že od druge strani dobili in ga objavili. V tem primeru boste samo pogledali, če se obe besedili vjemata. Besedilo pa je sledeče:
Besedilo priporočil o Podonavju
»Obe vladi izjavita, da sta sporazumni v tem, da priporočita državam, ki so na tem najbolj in-teresirane, da sklenejo sporazum o n o v m e -šavanju v medsebojne notranje zadeve (accord do non — ingerence dans les affa-ires intčrieures respeetives) in da se medsebojno obvežejo, da ne bodo povzročile niti podpirale kakoršnokoli akcijo, ki bi imela cilj, da skuša okrniti s silo integriteto državnega ozemlja ali je naperjena proti političnemu ali socialnemu režimu katerekoli držav — podpisnic (1'engagement reciproque de ne susciter ni favo-riser aucune aetion qui ait pour but d'attenter par la force a 1'integritč territoriale et au regime politique ou social de l'un des pays contrac-tants).«
»Sporazum, za katerega gre, naj bi bil najprej sklenjen med Italijo, Nemčijo, Madjarsko, Češkoslovaško, Jugoslavijo in Avstrijo, to so pravi med sosedami Avstrije in Avstrijo samo. Toda sporazum mora biti odprt za pristop Francije, Poljske in Romunije, da so bo na ta način razširil na vse sosedne in nasledstvene države, poleg Avstrije in Francije (aux etats voisins et successeurs en plns de l'Autriche et de la France)«.
Nikdo ne bo tajil, da je besedilo, kot ga zgoraj objavljam, najbolj usodne važnosti za vse bodoče dogodke in je treba vsled tega pretehtati domala vsak izraz, predno bo mogoče pstaviti podpis pod njega.
Tri točke
Kot sem vam včeraj poročal, so italijanski listi na podlagi uradnih vesti raznesli po Rimu in po svetu, da je Mala zveza francosko- italijanska priporočila že sprejela. To se zdi preuranjeno, ker gornje besedilo vsebuje postavke in izraze, ki zahtevajo temeljitih pojasnitov, kljub temu, da je res, da je treba ilalijansko-francoski sporazum glede Podonavja pozdraviti kot razveseljiv preobrat k boljšemu. Predvsem so v navedenem besedilu tri točke, o katerih mora vladati popolna jasnost:
t. Kaj je n e.v m c š a v a n j e.
2.	Kako je onemogočeno revizionistič-
n o rovarenje in
3.	Zakaj so se naenkrat mesto držav Male z v cz e, ki obstoja kot politična enota, naenkrat po 15 letih zopet pojavile »nasledstvene držav e«?
Kaj je „nevmešavanje"
Potrebno je določiti najprvo in jasno pravno vsebino besede »n e v m e š a v a n j e«. Ali spada vzdrževanje kulturnih stikov med narodnimi državami in njihovimi narodnimi manjšinami, raztresenimi drugod, že pod pojem »vmešavanja«, proti kateremu lahko dotična država protestira in zahteva na podlagi pogodbe prekinitev tega dela? Ali pomeni pisanje v časopisih in knjigah o razmerah, ki vladajo med narodnimi manjšinami, že »vmešavanje«, ki ga dotična država na podlagi pogodbe zahteva, da se zatre kot pogodbi nasprotno? Ali je obstoj rodoljubnih, kulturnih društev, ki so si, kot na primer v Nemčiji »Osrednji urad za podpiranje Nemcev v inozemstvu«, stavila za nalogo, da z dovoljenimi sredstvi podpirajo kulturno dihanje nemških narodnih manjšin, lahko predmet protesta kakšne države, ki smatra takšno kulturno delovanje kot po pogodbi nedopustno »vmešavanje« v notranje zadeve? Tu je cela vrsta življenjsko bitnih vprašanj, ki jih je treba pojasniti, da ne postane člen o »nevnieša-vanju« samovoljna giljotina, s katero se bo presekala vsaka kultu rno-človečanska vez med maternim rodom in drobci, ki so razpršeni po drugih zemljah.
Kje je zid proti revizionizmu 7
Navedeno besedilo sporazuma je spretno obšlo vprašanje r e v i z i o n i z m a, in to ni dobro. Tudi v tej točki je treba torej večje jasnosti v sporazumu, ki ga Italija in Francija skupno priporočata Avstriji in njenim sosedam. Kaj se pravi »povzročati ali podpirati« akcije? Mogoče je še eno stališče: mirno gledati in p u s t i t i, d a se akcija razvije. Ali ni ravno Madjarska v Ženevi prišla s tem izgovorom, da ni »povzročala«, da ni »podpirala« protijugoslo-vanskih teroristov na svojem ozemlju, marveč, da jim je dala samo pasivno pravico pribežališča. In vendar, kaj vse se je dogajalo na Janka Pustil Protirevizijsko stališče bodo države Male zveze torej izrazilo z drugimi, bolj jasnimi in določenimi besedami. V pogodbo mora poleg »povzročanja« in »podpiranja« priti tudi izraz »n o trpeti« (ne tolčrer). Zgoraj navedeno besedilo je prišlo madjarskemu revizionizmu še dalje nasproti, ko postavlja meje tej obveznosti, rekoč, da se samo ne sme podpirati ali povzročati akcija, ki bi hotela s s i I o spremeniti ozemlje ali politične ali socialne režime. Torej jc dovoljena vsa revizionistična propaganda, samo da se skrije pod oportunistični in ceneni izgovor, da dela za mirno spremembo sedanjega položaja! Predno bodo sosede Avstrije to rimsko priporočilo podpi-
sale, bo treba revizionizem i večjo jasnostjo izključiti kot sredstvo zunanje politike.
Odkod naenkrat mesto Male zveze „nasledstvene države" ?
Končno je čudno, da se je naenkrat pojavil zopet izraz »nasledstvene države«. Kdo so te države, ki jih opečatijo v Rimu za neke vrsto dediče, ki so se obogateli oh smrti nekega velikega pokojnika? Na zunaj izgleda to malenkostno, a je značilno za duh, v katerem so to besedilo skovali po dolgih, hudih diskusijah. Nasledstvo-nih držav mednarodnopravno ni, ampak v Podonavju so neodvisne, svobodne, narodne države, poleg njih pa jc še kot politična tvorba prvega reda Mala zveza, kot izraz politične voljo 50 milijonov ljudi. Če bomo torej vstopili po dolgem preudarku v objem rimskih priporočil, bomo to storili ne kot skupina raztresenih »nasledstvenih držav«, ki ne vedo, kaj hočejo, ampak kot Mala zveza, ki ima svoj določen cilj in sredstva, da ga doseže.
To sem mislil še dodati dozdanjint svojim poročilom o rimskem sestanku, ki ga bomo mogli pravilno ocenjevati še le čez nekaj časa, ko bomo videli, v kakšnem duhu se bo udejstvovala volja velesil, ki se je po navidezni smrti pakta četvo-rice zopet pojavila s takšno silo.
Konferenca Male zveze v Ljubljani
r-............"t
Beneš
Jevtič
Titulescu
— Belgrad, 10. jan. V petek se sestanejo v Ljubljani h konferenci zunanji ministri Male zveze, jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister g. tir. B. Jevtič, češkoslovaški zunanji minister g. dr. Ed. Beneš in romunski zunanji minister g. Nikola Titulescu. Razpravljali bodo o vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo mednarodne politike in posebej držav Male zveze. (To vest je prinesel predvčerajšnji »Slovenec« kot prvi list v Jugoslaiviji. Op. uredništva.)
Pisan dnevni red zasedanja ZiV
Ženeva, 10. jan. TG. Češkoslovaški in ro-munski zunanji minister prideta v Ženevo v nedeljo, 13. jan. zvečer. Jugoslavijo bo zastopal stalni delegat pri Zvezi narodov Konstantin Fotič.
Ženeva, 10. dec. c. Jutri se otvori izredno zasedanje Zveze narodov, ki mu predseduje turški zunanji minister dr. Tevfik Ruždi bej.
Sir John Simon bo po izrecnem naročilu svoje vlade takoj začel pogajanja z Lavalom in ostalimi zastopniki velesil, da se čimprej začne z novim elanoin delati za uspeh razoro-žitvene konference. Jasno je, da Lnval v imenu Francije ne bo delal nobenih težav, posebno še sedaj ne po uspelih pogajanjih v Rimu. Glavno težavo še zmeraj tvori stališče Nemčije. Zato je angleška vlada danes pooblastila svojega veleposlanika v Berlinu, naj gre v zunanje ministrstvo in v imenu Anglije povabi Nemčijo, da pošlje svojega delegata v komisijo, ki bo v imenu Zveze narodov proglasila in izvedla izid
Ozadje rimskega p akta
Versajski mir raztrgan
Francija priznala vsa dosedanja nemška oboroževanja
Pariz, 10. jan. AA. Današnji »Echo de Pariš« prinaša izjxxl peresa svojega diplomatskega urednika Pertinaxa članek o rimskih sporazumih meti Lavalotn in Mussolinijem in pravi med drugrm:
Glavno točko francosko-italijanskega sporazuma javnosti prikrivajo Ta točka je namreč, da so Flandin, Laval in str |ohn Simon na svojem sestanku 22. decembra I. I. sklenili, da bo francoska vlada umaknila svojo noto. ki sta jo 17. aprila lanskega leta podpisala Doumergue in Barthou o nem: ški razorožitvi. Tako so francoski tninistri pristali na to, da pod določenimi pogoji legalizirajo nemško oboroževanje. 2e samo zaradi tega je na novo
oživela nemška teza o razorožitvi, ki jo je obrazložila britanska spomenica o tem vprašanju 19. januarja 1934. Ta teza sestoji, kakor je znano, v tem, da jc bolje dovoliti, da se Nemčija pod določenimi pogoji zakonito oboroži, kakor pa da bi se skrivaj oboroževala.
Dalje pravi Perlinax. da posebni odbor za narodno obrambo, ki je pod predsedstvom Herriota in Tardieuja svoječasno sestavil načrt g. Douiner-gua in noto g. Barthouja od 17. aprila, ni vedel, da se je 22. decembra Francija pod pritiskom sira Johna Simona odpovedala zahtevam te note.
plebiscita v Posaarju. Angleški veleposlanik je. dobil tudi pooblastilo, da izjavi v Berlinu, da bo Anglija skušala rešiti razorožitveni problem na način, ki bi zadovoljeval Nemčijo, brž ko bi Nemčija s svojim sodelovanjem v ženevi pomagala končno rešiti vprašanje Posaarja. V Berlinu pa so ta korak angleške vlade sprejeli zelo hladno in so angleškemu veleposlaniku odgovorili, da so obveščeni iz. ženeve, da misli Svet Zveze narodov topot samo sprejeti na znanje izid glasovanja, nato pa odložiti odločitev na prihodnje zasedanje Sveta Zveze narodov narodov. Zato je razumljivo, da Nemčija ne more poslati svojega sodelavca v saar-sko komisijo v Ženevo.
Schuschnigg v Pariz
Prav taiko izven pravega dela Sveta Zveze narodov bodo tudi zelo važni sestanki med avstrijskim zunanjim ministrom Berger-Wa!dc-neggom in francoskim zunanjim ministrom Lavalom. Na teh sestankih bo podrobno dogovorjeno o obisku kanclerja Schuchnigga v Parizu.
Abesinija naj čaka
Kar se tiče sipora med Italijo in Abcsinijo, izgleda, da bo Svet Zveza narodov pritožbo Abesinije moral odložili na prihodnje zasedanje Sveta Zveze narodov. Abesinijn se namreč sklicuje na čl. 2 pakta Zveze narodov, toda v smislu tega člena bi morala Abesinijn navesti, kakšno proceduro hoče. Ker pn Abesinijn tega ni storila, ne bo mogoče vzeti v pretres nbesin-ske pritožbe. Pač pa bo Svet Zveze narodov obravnaval spor, ki je nastal med Irakom in Perzijo.
Madjarska preiskava
Veliko zanimanje vlada tudi za odgovor madjarske vlade, ki ga je Madjarska dolžna dati Svetu Zveze narodov v smislu sklepov zadnjega izrednega zasedanja Sveta Zveze narodov meseca decembra 1914. Zelo napelo se pričakuje, kakšno stališče bo zavzela Mala /veza do"odgovoru madjarske viade, ki ga je danes prinesel njen delegat Eckhardt iz Budimpešte.
Ruski slrah pred paktom štirih
Paril, 10. januarja. AA. Po poročilih iz Moskve komentirajo tamkajšnji listi francosko-itali-janski sporazum brez navdušenja. Zdi se, da se moskovski politični krogi boje, tla ne vstane od mrtvih znani pakt štirih, nasproti kateremu je Sovjetska Rusija svojcčasno zavzela »»prijateljsko stališče.
V zvezi s tem poroča moskovski dopisnik lista »Echo de Pariš« med drugim: Tu imajo —
upravičeno ali neopravičeno — vtis, da ho8e postati Mussnlini pod vplivom Londona posredovalec med Berlinom in Parizom v svrho sporazuma o oboroževanju Nemčije, kar bi Nemčiji omogočilo vrnitev v Ženevo.
Isti dopisnik poroča, da moskovski listi po-natiskujejo in odobravajo Pertinaxove komentarje o nevarnosti za Francijo, če bi le-ta šla predaleč v smeri profi vstajenju pakta štirih.
Vodila in naloge katoliške akcije
Znamenita poslanica hrvatskega metropoliia svojim vernikom
se plebiscit v Posaar u
Saarbrticken, 10. jan AA. Glavni plebiscitni odbor je sklenil objaviti rezultat plebiscita v ponedeljek, 14. t. m. zvečer. Izid bo v radiu razglasil predsednik glavnega plebiscitnega odbora g. Rhode v nemščini in francoščini. Najprej bo sporočil izide po posameznih glasovalnih enotah v temle redu: a) število glasov za Nemčijo, b) število glasov za Francijo, c) število glasov za status quo, a) število neveljavnih glasov Nato bo g. Rhode sporočil celotni rezultat in izrečno poudaril, da je ta rezultat neuraden, da ne bo prejudiciral objavi sveta DN o izidu plebiscita.
Pariz, 10. jan. b. Agencija Radio poroča iz Metza, da so francoske oblasti za prihodnjo nedeljo izvršile obsežne ukrepe na saarski meji, kamor so poslale svoje premakljive čete (Garde mobile). Francija namreč računa, da bo v primeru, če izpadejo volitve v korist Nemčija navalila v Francijo emigracija iz saarskega pedrečja v masah. Obmejnim carinskim stražam je izdano povelje, da od-premijo begunce takoj naprej v notranjost Francije, ker smejo v mozeljskem departementu biti sa-
mo francoski državljani. Francoskc obmejne oblasti so storil? tudi vse ukrepe, da nudijo 40.000 beguncem zavetje v domovini. Urejene so tudi vojaške sanitetne postaje.
Washinglon, 10. jan. b. Predsednik vseljenske-ga odbora Eckstein je izjavil časnikarjem, da bo predlagal, da se vsem onim Nemcem, ki so si že pridobili ameriško državljanstvo, pa so kljub temu odix>tovali v Nemčijo, da se udeležijo saarskega plebiscita, odvzame ameriško državljanstvo, ker se ne more dopustiti, da bi ti Nemci sedeli na dveh stolčkih. Gre za 5000 Nemcev, ki so odpotovali iz Amerike v Posaarje.
10. jan. c. Danes je prišlo v Saar-
»Služtmni vjesnik nadbiskupije zagrebačk«" je
objavil poslanico duhovščini lin vernikom zagrebške nadškofije o načelih in sestavu katoliške akcije, ki sta jo podpisala hrvatski metruipolit d.r. Bauer in nadškof koadjutor dr. Stepihac, V tej jioslanici je podano jedro katoliške akcije, zato tudi mi posnemamo iz nje bistvene dele
Poslanica omenja, kako veliko skrb pokaže sv. oče ob vsaki priliki za katoliško akcijo. Omenja tudi, da je ves katoliški episkopat kraljevine Jugoslavije s skupno poslanico že leta 1023 pozval vse duhovnike »aetioni, ut aiiunt chatholicae, quam Sumrnus Pontifex Pius XI. partom pastoralis mi-, nisterii appellat, operam sedulani, sub propri.i Or-! dinari.i d.irectione, ineumbant«. Tudi leta 1025 je | vnovič jugoslovanski episkopat pozval duhovščino in vernike, naj poslušajo Kristusovega namestnika ; na zemlji, ko jih poziva, naj se organizirajo v katoliški akciji.
Saarbriicken,	__
briickenu do incidenta med pristaši iiemške fronte in pristaši statusa quo. Pristaši nemške fronte so na kolodvoru sprejemali 60 Posaarcev, ki so prišli glasovat iz Južne Amerike. Ker pristaši statusa quo niso marali po hitlerjevsko pozdravljati gostov iz Amerike, so jih člani nemške fronte napadli in pretepli. Šele policija je preprečila nadaljnje pretepanje.
Za bodočnost naroda
»Prostora za nemški narodi«, to je klic hit-lerjevske Nemčije. Ves svet ga pozna in vsakdo tudi ve, da je v njem obsežena klica za nad-oblast gernianstva nad drugimi narodi. Kajti zemlje, ki jo poseda nemški narod kot svojo lastnino, itak nihče Nemcem ne odreka. Ako jo hočejo še več, ni tega mogoče drugače razlagati, kakor dn si žele pokrajin, ki jih danes posedajo drugi narodi in so njihova last.
Toda v popolnem nasprotju s temi imperialističnimi težnjami nemške nacionalistične politike stoji skoraj v tragičnem razmerju statistika o gibanju nemškega prebivalstva. Število rojstev v Nemčiji je v preteklem letu padlo na 14,7 na tisoč prebivalcev. Treba pa bi bilo, da se narod ohrani pri istem številu, kot je danes, vsaj 17,4 rojstev na 1000 prebivalcev. Ako bo to stanje trajalo ali se pa celo poslabšalo — in verjetno je, da se bo poslabšalo, ker vsi činitelji, ki so vplivali na tako silno znižanje rojstev, še naprej obstojajo, potem bo nacionalistični Nemčiji odvzeta skrb, kam z nemškim prebivalstvom. Postale bodo celo meje sedanje Nemčije preširoke in ne bo treba misliti na osvajanje novih dežel. Treba pa je imeti pred očmi, da je padec nemškega prebivalstva šele zadnja leta zavzel tako katastrofalne dimenzije. Vedeti moramo, da je med 1875 in 1882, torej v dobrih 6 letih naraslo prebivalstvo Nemčije za 4 milijone. Prirastek je tudi Se pozneje bil prav znaten. Bili smo navajeni, da so Nemci vedno zviška gledali na Francoze kot izumirajoč narod pri njihovih 18 ali 19 rojstvih na 1000 prebivalcev. Toda Francozi so pri svoji številki, ki je gotovo zelo skromna, ostali, med tem ko »o Nemci mimo nje zdrknili mnogo globlje. Normalno ima nemška družina danes 1.3 otroka. Torej so se od sistema dveh otrok, ki ga je posebno nemški marksizem propagiral, že kar čisto tesno približali sistemu enega otroka, odkoder je le korak še do družine brez otrok.
Vprašanje narodnega naraščaja in s tem v zvezi narodne bodočnosti, dela zato nemškim od-' ločujočim političnim krogom vedno več skrbi. Pa ne le v Nemčiji, tudi drugod se pojavlja ta skrb: v Italiji, na Poljskem in celo v Rusiji, kjer pred desetletji tega problema še poznali niso. Ni mogoče presoditi, v koliko je merodajno pri tem čisto gospodarsko vprašanje. Iz zgodovine nam je znano, da je prvo zadrego radi propadanja prebivalstva skusil stari Rini pred 2000 leti in da je cesar Avgust hotel pomagati tudi z zakoni družinam s številnimi otroci. Toda propadajočega Rima tudi to ni moglo rešiti. Kakili 50 let opazujemo podobno zakonsko varstvo, ki naj pospešuje družine z več otroci po vseh modernih državah. Ali je propadanje družinske morale posledica naraščajočega razkristjan.jen.ja Evrope? Kajti zdravo družinsko življenje gotovo ni samo problem
gospodarstva, ampak v mnogo večji meri še vprašanje nravstvenega stanja narodov.
Eno je gotovo: Družine z več otroci ostanejo^ slejkoprej najodličnejše vežbališče in vzgoje-vališče za vse one čednosti in kreposti, ki so v družabnem življenju predpogoj znosnega sožitja. Družina je državica v malem, ki kakor znano vzgaja najboljše državljane. Plemensko je narod | izgubljen, ako njegova rast ne kali v številčno močnih družinah. Zdrava družina je najučinkovitejša bramba proti izumiranju naroda in njegovemu propadu v tekmi z drugimi narodi.
Res pa je in nihče, ki o teh stvareh govori in piše, ne sme tega prezreti, da so številčni otroci v družini velika, heroična žrtev za roditelje. Tudi če bi država še z mnogo izdatnejšimi sredstvi prihitela družinam na pomoč, kakor dela sedaj gotovo v premalo izdatni meri, — tudi v tem slučaju bi še vedno vzgoja in oskrba otrok nalagala roditeljem glavno breme in skrb. Je pa bistvena socialna dolžnost družbe in države, da z materieinimi sredstvi olajša staršem oskrbo številčno močne družine.
Katoličani gledamo tm problem družine tudi z verskega stališča. Kajti skoraj brez izjeme se lahko reče, da so družine s številnimi otroci tudi verne družine. Religija in otročji blagoslov sta nezdružljivo zvezana med seboj. Tovrstna francoska statistika, ki vse podrobnosti natanko obsega in ki je tudi za druge narode poučna, kaže, da izhajajo duhovniki in redovniki redno iz družin, ki imajo vsaj pet ali šest otrok. Torej "iz družin, kjer je bil duh požrtvovalnosti in odpovedi v hiši domač in ki je na otroke vplival, da so se v poznejšem življenju nesebično posvetili poklicem, ki služijo izključno dobrobiti skupnosti. Družine z mnogimi otroci so najmočnejša bramba proli materialističnemu duhu asocialnosti, ki vedno bolj prihaja na površje v moderni družbi. Zdrave družine 90 edini čist vrelec tudi zdravega socialnega življenja. Ako ta usahne, je družba in država preje ali pozneje obsojena neizbežno na pogin. Tega pa si danes menda nihče ne more želeti. Kajti v tekmi na svetovni pozornici bodo obstali le narodi, katerih življenski reservoarji so najmočnejši.
Pri tem pa nikar ne mislimo, da se to tiče le drugih. Gre tudi za nas, tiče se tudi našega naroda in naše domovino v najizdatnejši meril Ni ga večjega škodljivca naroda in zdravje države, kakor tisti, ki gospodarsko, kulturno ali pa nravstveno in versko podkopuje moralo krščanske družine. Kajti vsi ti delajo na propad naroda in države, ker izpodkopavajo temelje naše narodne bodočnosti. To so resnični »protidržavni elementi« in bi bilo proti njim treba osredotočiti na.jodloč-nejšo borbol
Iz notranje politike
Marksisti proti krščanski strokovni zvezi. > Socialna pravda«, glasilo krščanskih strokovnih organizacij, poroča pod naslovom »Komoraši proti zakonskim pravicam« zanimivo poročilo, kako je novosadska delavska zbornica zavrnila vpis krščanske delavske strokovne organizacije. »Radnički strukovni savez«, ki ima sedež v Zagrebu, je registriral v seznamu delavskih strokovnih organizacij v smislu predpisa § 37 točke 3 zakona o zaščiti delavcev na področju delavskih zbornic v Zagrebu in Splitu. V zadnjem času se je njegovo delovanje pričelo širiti tudi na področju novosadske delavske zbornice. Zajo je v smislu zakona prosila ta strokovna zveza registracijo tudi pri novosadski delavski zbornici. Njena prošnja je bila zavrnjena z motivacijo, da zveza organizira krščanske delavce in nameščence. Po mnenju zbornice je takšna organizacija protivna zakonskim predpisom. Zbornica, ki pospešuje versko in plemensko strpnost, ne more registrirati strokovne organizacije krščanskih delavcev. »Socialna pravda« pripominja, da gospodarijo v novosadski zbornici marksisti. Oni ne morejo trpeti, da bi tudi delavska strokovna zveza organizirala delavstvo. Zveza se je pritožila proti sklepu novosadske zbornice na ministra za socialno politiko.
Splitski odmevi zngrebške spomenice. V Splitu je bila skupščina »Združenja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov«. Na njej je bilo ugotovljeno, da je bila tudi ta sekcija podpisana nn znanem protestu 67 splitskih društev proti zagrebški spomenici. Predsednik sekcije inž. Nonweil-ler je izjavil, da ni dal on podpisa za sekcijo. Bil je samo pozvan na sestanek, na katerem je bilo treba podpisati izjavo. Ko je videl, za kaj gre, jo izjavil, da Združenje jugoslovanskih Inženjerjev □i politična organizacija in je nato zapustil dvorano. Pozneje je zvedel, da je bila sekcija podpisana na protestni izjavi, čeprav je ni nikdo izmed odbornikov podpisal.
Dunajska vremenska napoved: Počasna razjasnitev. Temperatura bo še padia. Na višinah porast temperature.
Gibanje JNS
Belgrad, 10. jan. m. Danes dojx>ldne ob 11. se je pod predseduištvom Nikole Uzumoviča vršila seja vodstva JNS, na kateri se je razpravljalo o pripravah za dopolnilne volitve senatorjev, ki so razpisane na 3. februarja letos. Od članov predsed-ništva te stranke so se udeležili seje vodstva JNS poleg predsednika Nikole Uzunoviča šc sledeči člani: dr. Milan Srskič, Boža Maksimovič, dr. Voja Marinkovič, dr. Kosta Kumanudi, dr. Albert Kra-mer, dr. Ilija šumenkovič, Juraj Demetrovič, Karlo Kovačevič, Ilija Mihajlovič in Kosta Timotijevič. S strani vlade so prisostvovali seji sledeči ministri: pravosodni minister dr. Kojič, minister za telesno vzgojo dr. Auer in minister za gozdove Svetozar Popovič. Navzoč je bil tudi predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič. Na konferenci so določili tudi datume za banovinske konference te stranke, na katero se bodo postavili kandidati za dopolnilne sc-natorske volitve. Konference se bodo vršile Itidi v Ljubljani, dne 14. jan., kjer bo govoril dr. Krainer.
Dr. Drago Marušič - senator?
Belgrad, 10. jan. m. Danes so poslanci v n. rodni skupščini zatrjevali, da bo nosilec kandidat ne liste za dopolnilne senutorske volitve v Slove niji minister za socialno politiko in nnrodno zdrav je dr. Drago Marušič.
Kazasov pri knezu - nameslntk*s
Belgrad. 10. jan. m. Danes opoldne je sprejel Nj. Via knez namestnik Pavel novega bolgarskega poslanika na našem dvoru Dimo Kazasov a tf>i sprejel od njega poverilne listine. Pred dvorom je bila postavljena častna četa kraljeve garde z zastavo in godbo, ki je ob prihodu novega bolgarskega poslanika zaigrala bolgarsko narodno himno »Šumi Marica". Po prisrčnem pozdravu je novi bolgarski poslanik takoj izročil knezu namestniku Pavlu svoja poverllna pisma, nato pa ga je knez namestnik povabil v svoj kabinet ter osfai 7. njim in predsednikom vlade Bogoljubom Jevličeoi čez dvajset minut v razgovoru.
Duhovnik in laik
Katoličani zagrebške nadškofije, ki čutijo v sebi željo, da sodelujejo s Cerkvijo pri uveljavljanju in obrambi katoliških načel v zasebnem, družinskem in javnem življenju, bodo te svoje težnje osredotočili in koordinirali v KA. Katoliška akcija je sodelovanje laikov v hierarhičnem apo-stolatu Cerkve. Tudi laiki so pozvani, da postanejo Kristusovi Cerkvi apostoli, toda to pod vodstvom lastnega škofa in dušnega pastirja. Katoliška akcija n,i nič drugega, kakor skrb za ne-umrjooe duše, del pastirske svečenikove službe. V tem vzajemnem delu za Kristusa ni prostora za laicizam, ki bi se hotel izogniti zakonitega nadzorstva in upravljanja s strani škofa in dušnega pastirja, da hi sam neodvisno vodil akcijo, ki hi lahko na ta način zašla na kriva pota in se oddaljila od svojega pravega smotra. Na drusri strani bodo duhovniki gledali na to, da ne vsiljujejo me-j tod in organizacijskih oblik, ki niso za laika pr.i-! merne. Duhovniki bodo v članih katoliške akcije videli in spoštovali svoje pomočnike. Duhovniki bodo laikom pustili upravo in odgovornost društev, toda oni bodo pami jamčili za verno in vztrajno spoštovanje vodil in smernic, ki jih odrejuje cerkvena hierarhija (Pij XI. kolumbijskemu epi-skopntu 11. 2. 1934). Jamstvo za uspeh katoliške akcije je v tem, da ne duhovniki ne laiki ne sta-i vijo v njej sebi za smoter kakršnekoli posvetne dobrine, ampak, da jim vedno lebdi pred očmi samo reševanje duš.
K A nasproti javnemu življeniu
Katoliška akcija stremi za tem, da se vpeljejo v zasebno življenje družin in življenje vse družbene skupnosti katoliška načela. Katoliška načela se morajo uveljaviti v socialnem, leposlovnem, umetniškem i,n javnem življenju vsega naroda; toda KA mora imeti pred seboj samo povsem verske koristi. Ako bi katoliška vera ne iinela znatnega vpliva na socialne, umetniške, leposlovne in javne zadeve, bi ne bila živa. ampak neplodna in mrtva. Toda, ako bi se katoliška Cerkev stopila s kakršnokoli socialno, umetniško ali politično stru-jo svojega časa. ali pa bi stopila v njeno službo, bi nehala biti to, kar jc po svoji bitnosti. izsrubilla , bi svojo lastno vrednost im e tem tudi pravico na i obstoj, Katoliška akcija je verska, txorej rečna vrednota, ker nas veže z večnostjo in nam kaže pot v večnost; zato ne more služiti začasnim smotrom. Vera lahko vpliva in mora vplivati na socialne. umetniške in politične struje Svojega rasa, | toda ne sine se z njimi istovetiti ali jim služiti! ■ Od katoliške akcije, kakor tudi od njenih vodite-j ljev in članov, bo torej daleč vsnk namen, da bi ; katoliška akcija in njen« ustanove rabilo vero za kake druge začasne namene.
Svoboda katoličanov
v prosvetnih zadpvah
Katoliška akcija ne bo vnesla razdelitve in razlike med vernike, nasprotno, ona hoče, da ze-diini vse v Kristusu pod vrhovnim vodstvom sve-| tega očeta, pod upravljanjem lastnega škofa, na-j slanjajoč se na lastnega dušnega pastirja pri re-: Sevanju duš. Bdini v tem, kar se nanaša na vero. | edini cerkveni disciplini, pokorni odredbam cerkvenega poglavarstva, ostanejo člani KA, v kolikor i so člani KA in sploh katoličani, svobodni v vseh vprašanjih povsem |w»vetne narave, ki v marsičem ml visijo od slučajnih razmer časa in kraja. S to svobodo nas jo Kristus osvobodil. Katliška akcija nože in ne more omejevati te svobode z ustvarjanjem kakega edinstvenega tipa katoliškega človeka. ki bi bil vezan z leposlovnim, gospodarskim ali političnim pojmovanjem, ali vsiljevanjem kake ekskluzivne miselnosti med katoličani. V praksi bi to pomenilo zanikanje katoliške akcije, ker bi se na ta način onemogočila sloga v tem, v čimer je je potrebna in bi se s silo nstvariala tam. kjer jo i ni treba in kjer je morda psihološko nemogoča.
I
KA združuje vse katoličane
Glede vprašanj posvetne narave, glede katerih Cerkev daje in pušča svojim vernikom svoiiodo. bo torej katoliška akcija na svojem področju spoštovala iti negovala to svobodo. To so vprašanja: goepodareko-socialna, leposlovna, umetniška, stran-karsko-politična, v kolikor Cerkev po svojem poslanstvu ni segla v ta vprašanja. Posegla bo v te zadeve, ko bodo v igri večne vrednoto v zvezi z vprašanjem vere. V vsem tem, kar se nanaša na vero in razodetje, »o katoličani vezani s cerkvenimi odredbami in 6 svojo zavesi jo. Toda v vsem tem, kar ni v zvezi z vero in razodetjem, ampak je povsem posvetne narave, imajo katoličani, v kolikor so člani KA, popolno svobodo opredelitve in mišljenja. Med katoličani se vsekakor lahko tvorijo skupine mož istih nazirov ter lahko branijo svoje mišljenje. Toda v KA in v njenih ustanovah ui mesta za razprave, v kolikor se nanašajo na povsem posvetne stvari, ker vse to deli katoličane <vl katoličanov. Nasprotno. KA zedinja vse katoličane v tem. kar je vsem skupno in sveto in kar morajo vsi katoličan i braniti, širiti in utrjevati v zasebnem. I nižinskem in socialnem življenju.
Vad političnimi združenji
Vikdar se :orej KA v nobenem primeru ni treba vezali s kakršnokoli politično stranko, ali kakršno k al i slranlciirwlko-«poilit.i?no strujo. V. tem primeru bi KA služila sirnifkursko-političnlni sinodom ali bi samo poslala politična stranka. Taki bi KA Izkljuirtla iz svoje sredine vse one dobre vernike, ki so drugačnega političnega mišljenja in bi zapustila tisto področje, na katerem edinem more uspevati, to je vero In skrb za neumrljive du*e. Katoliška akni.ja je torej v vsakem pogledu i uopoluouia neodvisna od vsake politične stranke. 1
K A v krajevnih razmerah
Poslanica povdarja, da bodi tudi v naši KA notranji duh isti, kakor ga je sv. oče vdahnil v rimsko KA. Toda njene zunanje oblike so lahko drugačne in se menjajo po različnosti časovnih in krajevnih razmer. Sv. oče želi, naj sc KA raivija primemo razmeram in naj se prilagodi ljudem in (ikolnostim, ki jih ustvarja individualno in socialno življenja naroda. Po besedah tajnika sv. očeta kardinala Paccellija, ki so bile izrečene nemškim katoličanom v Magdeburgu leta 1928, KA ne pozna zunanjih oblik, ki bi bile splošno predpisane. Ona ustvarja sebi oblike po posebnih cerkvenih razmerah poedi.nih narodov in dežel, a je pri tam vedno uvrščena v hierarhični organizem katoliške Cerkve. V bistvu se torej naša KA oslanja na rimsko KA, toda potrebno jo, da se v čisto organizacijskih zadevah prilagodi našim domačim razmeram. KA je organsko povezana s cerkvenimi poglavarji. podrejena je škofu, ki jo upravlja po. posebnem delegatu. Razumljivo je, da iima duhovnik kot Škotov namestnik tudi brez posebne deleeaeije pravico voditi ustanove KA v svojem področju, v kolikor ni Skof drugače odrediL
Organizacija katoliške akcije
KA je zveza organiziranih katoliških sfl za obrambo, uveljavijenje in širjenje katoliških načel v zasebnem, družinskem in socialnem življenju. V KA ne stopijo torej poedinei, ampak organizirane katoliške sile in to ne posamezna društva, ampak organizacije, ki so povezane v svoji osrednji zvezi. Te zveze 90 po mejah škofij razčlenjene v škofijska okrožja, ki v sporazumu s škofom in s svojo zvezo skrbe, da vsa podrejena društva delajo ▼ smislu dan.ih smernic. Vse te osnove osrednje zveze so združene v osrednjem odboru (svetu) KA. Škofijska okrožja so združena v škofijskem svetu K A in vsa društva v župnijskem svetu K A.
Poslanica daje tudi podrobna poiasnila, kako nai se praktično izvede organizacija KA glede na sedanii obstoj katoliških društev na Hrvatskem. Katoliški možje stopilo v Hrvatski katoliški senio-rat »Domagoj«, v »Zajednico križarskih starješi-na« in v ostala društva katoliških mož v zagrebški nadškofi?); katoliške žene v hrvatsko starešinstvo »Domagojka« in v »Zajednico križarskih starjeSi-ca« in ostala društva katoliških žena. KatoliSki mladeniči stopijo v »Križarsko bratstvo za kmet-sko,^ delavsko in dijaško mladino«, v mladinska društva »Domvapok in katoliško di!a«ko ligo »Doli raco i < in v »Mlade junake«. Katoliška dekleta stopijo v »Križarsko seatrimstvo za kmetice, delavke lin učenke«, v dekliška društva »Domagoj« in v katoliško »Ligo za dijakinje Domagofj«.
Ob zaključku pravi poslanica, da pride m dnevni red vprašanje o osrednjem sveta Katoliško akcije za vso državo ter vsa druga, ki »o s tem v zvezi, ko Ik> dokončno n rojeno vprašanj* katoliške akcije v vseh škofijah Jugoslavije.
Rektor dr. Ramovš - odstopil
Ljubljana, 10. jan.
Ob zaključku lista izvemo, da je rektor ljubljanskega vseučilišča g. dr. Frane Ramovš svojo namero v resnici izvršil in danes podal ostavko na svoje mesto iz zdravstvenih razlogov. Volitve novega rektorja bodo v ponedeljek, 14. L m. popoldne. (Glej poročilo ua 3. strani.)
Rudnik Trepča odpušča delavce
Belgrad. 10. januarja, m. Iz Kosovske Mitro-vice poročajo, da je v znanih rudnikih Trepča Mineš, ki jih imajo v eksploataaiji Angleži, zavladalo veliko razburjenje, ker je vodstvo rudnika odpustilo okoli 300 delavcev v svojem rudniku pod Kopaonikom. Vodstvo rudnika je dobilo ta nalog za odpust delavcev od svoje centrale iz Londona. Delnvcem Je bilo danes tudi v resnici odpovedano 7. motivacijo, da se bo rudnik za nekaj Pasa zaprl. Odpust tolikega števila delavcev pri podjetju, ki je vsa leta sem delalo s polno kapaciteto, je po zadnji strašni rudniški nesreči v Trepči, pri kateri je izgubil življenje tudi slovenski ruditr Alojz Struna iz Rndakoviča, Se bolj razburil vse delavstvo. ki ima m tako slab zaslužek, sedaj |e pa ostalo še brez tega in se sredi zime zhašilo na cesti.
Drobne vesti
Belgrad, 10. januarja, nu Danes dopoldne je
novi predsednik belgrajske obči«ie Vlada Ibč z navtini občinskim odborom prevzel od dosedanjega predsednika tukajšnje mestne občine Mlhajla Petroviča vse posle v be.lgrajski občini. V novem občinskem odboru belgrajske občine sta tudi dva katolika iz Zemuna Nikola Seisert in Lav Sišič, ki ju je zajvrisegel župnik župnije Krista Kralja dr. lVtliČ.
Belgrad. 10. januarja, m. Na klasično gimnazijo v Ljubljani je premeščen na lastno prošnjo Branko Oolubovič, profesor realne gimnazije v Pančevu.
Berlin, 10. jan. c. Današnja »Fran k f ur te Zoitttng« prinaša dpma.nt.l_ vlade o tom, da bi Laval nameraval obiskati Berlin.