Snltanove sanje. Sultanu se je sanjal«. nekoč, da so mu izpa-* dli vsi zobje. Takoj pcn kliče modrijana, naj mu razloži sanje. »Oh, gospod in vl_» dar!« reče vedežffva^ lec, »tvoje sanje ml t«M žijo srce, kajti vedf^ Bog ti je odločil mno* go bridkosti in žalostiV Izpadli zoJ)je pomenij* namreč v sanjah zgu< bo vseh sorodnikoY« Pomi-i ti bodo torej1 vsi sorodniki!« Grozno se razjezl sultan in veli modrijarf nu odšteti sto udarce'*! s trstiko. Takoj pa si da poklicati drugega' učenjaknu, naj mu tudf t_ razloži sanje. »Slava Ti!« vzklilčn« drugi, »Bog ti je odl<včil veliko sreč, tebi l_l tvojim dežslam. Kajtf vsa ljudstva naj hva-? lijo .tvarnika, ker tt je v sanjah naznanH da boš v blagor svoJlS ljudstov preživel yM svoje sorodnike!« Dobrovoljno se n&* smeje sultan in vell u< čenjaicu našteti sto c«m kinov. Vsl navzoči go« spodje "dvorjanlkl p_ se začudeni spogledajd ter šep-če]o drug dr_« gemu v uho: »Saj ni drugi prat za prav nič drugeg* povedal, kakor prvlf« NajmodrejSi pa se fr glasi in Jihi pouči: »Sevedat DandaaiWI se lahko pove vse firef zamere, a rd se brigall za to, kaj se pove, an_< pak pazltl je na iO, kako se pove.« 6_S 6_i »Dati je bolje, Eol vzeti!« je vzkliknil n* kdo, ko je dobil DTfcT gorko zaušnicoj