Stev. 7 V Ljubljani, v ponedeljek, 11* januarja 1943-XX1 Leto VIII. Izključos DOoblaUeob« U oglaševanj« Italllaonkeca lo tujega | Uredoltt«« t0 opiim KoptUrieva Ib Ljub liana | JonceatMonarla eselustv« por la pubblfclU 4) provlntenza Itallana Izvora Ontone PubbliciU Itallana & A- Milano | Rertaztone Amrnlotatrazlnoei Kopitarjeva & Lu Diana g ed oster«. Uniona RubblJeiU Itallana & A. Milano Poštnina plačana v gotovi«! Spedizione in abbonamcnto postale Prezzo > Cena Ur 0.50 Bollettino no. 960 Incursioni aeree contro i porti nordafricani II Quartfcre Generale delle Forze Armnte comnnica: Le cohdizioni atmosferiche nnovamente peg-giorate hanno ostacolato l’attivita operativa sui fronti dcIFAfrica settentrionale. Sono stati affieacemente bombardati dalla nostra aviazione 1’aerodromo di Maison Biunche ed i porti di Boueie e di Algeri; in quest’ ulti-mo divampavano incendi di vaste proporzionL Ammnssamenti di trnppe e di antomezzi venivano pure attacmti con bnon risultato n_el-la regione tunisina da aeret germanici che in-cendivano e distrnagevano nnmerosi veicoli. Due apparecchi iiemici risnltano abbattuti da nostri corciatori. Non ha fatto ritorno dalle operazioni di gucrra della giornata un nostro velivolo. Vojno poročilo st. 960 Letalski napadi na severnoafriška pristanišča Italijansko uradno vojno poročilo št. 960 pravi: Ker se je vreme poslabšalo, je to oviralo operativne nastope na bojiščih v severni Afriki. Naše letalstvo je uspešno bombardiralo letališče Maison Blanche ter pristanišči Bougie in Alžir. V tej lukj so divjali obsežni požari. Nemška letala so v tunizijski pokrajini tudi z dobrim uspehom napadala zbirališča čel in avtomobilskih vozil. Zažgala in uničila So številna vozila. Kaže, da so naši lovci zbili 2 nasprotnikovi letali. Eno naše letalo se ni vrnilo z vojnih nastopov tega dne. Nov udarec angleškemu brodoviu 13 petrolejskih ladij s skupno 124.000 ton potopljenih, tri druge torpedirane — Sovjetski napadi na vseh bojiščih odbiti — V Libiji uspešno delovanje nemških in italijanskih letal Ilitlerjev glavni stan, 11. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno vojno poročilo: Delovanje skupine nemških podmornic proti skupini nasprotnih ladij, ki je plula od Trinidada proti Gibraltarju, je rodilo velik uspeh. Skupina ladij je bila silno zastražena. Sestavljale so jo izključno samo velike petrolejske ladje, ki naj bi prepeljale gorivo v Severno Afriko. V hudih bojih je bilo 13 ladij š skupno 124.000 ton potopljenih, tri druge pa torpedirane Skupina ladij je bila docela uničena. Izguba pomeni hud udarec angleški in ameriški strategiji v Severni Afriki. Hitlerjev glavni stan, 11 januarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Med Kavkazom in Donom, pri Stalingradu in na področju Dona trajajo hudi boji dalje. Trdovratno napadajoče sovjetske čete so bile povsod odbite. Nemške čete, ki so na raznih mestih prešle v protinapad, so prizadele nasprotniku hude kr- vave izgube in uničile mnogo vojnih potrebščin. Neka sovjetska skupina sil, ki je bila obkoljena, je bila popolnoma uničena. Razdejanih je bilo 12 oklepnikov Bojna letala in letala za bližnje polete so z uspehom posegala v obrambne borbe ter razpršila sovjetsko konjenico in motorizirane oddelke ter razbila izhodiščne postojanke Nemški napadalni oddelki so severnozahodno od Slivncga zavzeli v znatni širini sovjetsko črto. Pri tem je bilo razdejanih večje število bojnih postojank in so bile popolnoma uničene tudi njihove posadke. Oporišče Veliko Luki so drži vztrajno proti silnim sovjetskim napadom Z brezobzirno uporabo ljudi in velikih vojnih sredstev nadaljujejo sovjetske čete jugovzhodno od limonskega jezera svoje napade Po uničenju 21 oklepnikov je nasprotnik obležal pod uničujočim obrambnim ognjem. Bombardiranje mesta in pristanišča Murmanska se je nadaljevalo po načrtu. Pri tem so nastali obsežni požari in je bila hudo poškodovana neka trgovska ladja. Nanking napovedal vojno Ameriki in Angliji Veliko navdušenje po vsej Vzhodni Aziji Tokio, 11. jan. s. Bivši ministrski predsednik Konoje je govoril o vojni napovedi nacionalne Kitajske Angliji in Ameriki ter dejal, da se s to izjavo in z odpovedjo pravic tujcev na kitajskem ozemlju uresničujejo veliki ideali Sunjatsena, za Japonsko pa ta izjava pomeni potrdilo pravega duha cesarskega reskripta z dne 12. decembra 1941 Iz vseh prestolnic vzhodne Azije prihajajo navdušeni odmevi oblasti in ljudstev, ki pozdravljajo italijanski rojaki iz Vzhodne Afrike dospeli v Trieste Trieste. 11. januarja, s. Včeraj zjutraj po de-- VOli uri sta pripluli v pristanišče motorni ladji »Vulcania« in »Saturnia«, ki sta imeli na krovu italijanske rojake iz pokrajin Trieste, Gorizia, Udine, Fiume, Pola in Zara. Ti so dospeli iz ita-'lanske Severne Afrike. Pozdravile so jih mestne polasti pod vodstvom načelnika, zveznega tajnika ,n zastopnika ' ministrstva za italijansko Severno Atnko ter strankine organizacije. Zenski fašij v Iriesteju in razne mestne ustanove so jim takoj skrbno postregle s toplimi pijačami in okrepčili. Bočasi se je izkrcalo okrog 100 družin večinoma zenske in otroci, ki jih je množica meščanov, raz- vrščena ob pomolu, vneto pozdravljala. Z »Vulca-aio< je dospel tudi nemški konzularni zbor iz vzhodne Afrike z nemškim generalnim konzulom dr. Stromom na čelu. Nemške tovariše so sprejeli poslaniški svetnik Doertenbach, nemški generalni konzul v Triesteju Von Druffel, uradnik nemškega zunanjega ministrstva in voditelji krajevnega nacionalsocialističnega odseka. Italijanski rojaki iz pokrajin Gorizie, Udine, Fiume, Pola in Zara so se odpeljali v svoje kraje. Osebje nemškega poslaništva, ki so mu dali na razpolago poseben vlak, se bo s jiosebnim vlakom danes odpeljalo v Milnchen. i zgodovinsko odločitev Vančingvejske Kitajske, da se je zdaj dejansko postavila ob strani Japonske. Iz Šanghaja, Manile, Šonana in drugih mest poročajo o velikih rodoljubnih manifestacijah za nankinško in tokijsko vlado. Ministrski predsednik Tojo je mnogo zastopnikov oblasti in vladarjev vzhodne Azije, ki so mu izrazili živo zadovoljstvo, da je nacionalna Kitajska stopila v vojno ob strani Japonske, s čimer se bodo skupne sile močno okrepile, tako da bodo hitreje dosegli cilje za skupno zmago. Obvestilo o nankiitški vojni napovedi Ameriki in Angliji Nanking, 11. januarja, s. Poročajo, da je narodna kitajska vlada takoj po napovedi vojne Združenim državam in Veliki Britaniji uradno obvestila Japonsko, Mandžukuo, Italijo, Nemčijo ter druge prijateljske narode. Vsi ti narodi so bili obveščeni po njihovih diplomatskih zastopnikih v Nankingu. Narodna kitajska vlada je vrh tega uradno obvestila svoje zastopnike v tujini o vojni napovedi, da bi jo sporočili vladam, pri katerih zastopajo nankinško vlado. Vzroki za zavezniške politične in vojaške težave v Tuniziji Buenos Aires, 11. janurja 6. Ameriška lista »New York VVorld Telegram* in »New York He-Tribune« se bavita z vojaškim položajem v Tuniziji in pišeta, da je ameriški ekspedicijski zbor sestavljen iz neveščih vojakov in da bodo Amerikanci morali prestati še mnogo trdih preskušenj, bodo tako skušeni kakor je njihov sovražni 6? bodo vs’ toga. zavedali, se bodo ognili prinomfntotT’ a* 6a,kai° največje optimiste. Lista [p, - a bo leu> krvavo in suho ter i n treba še bolj zategniti pasove, številke o Izgubah pa bodo najbrž ge večje V Washing!onu izjavljajo, da m treba, da bi leto 1943 moralo nujno hita temno. Mnogi mislijo, da bo mnenje, ki ga je Roosevelt povedal zasebno, namreč da bo leto 1944 leto vnage, verjetno ena največjih utvar. Lizbona. 11. januarja 6. Londonski list »News Cronicle« ponatiskuje iz zadnje številke revije »Spectntor« besede njenega voinega strokovnjaka, ki je zapisal: »Nobene izčrpne razlage še ni bilo doslej^ o naših pripravah, zaiadi katere bi bilo sovražniku potrebno zbrati velike sile v Tuniziji. Razgovori o vremenu niso nobena razlaga, temveč 'Sevanje,* nadaljuje Cummings. Glede na to -■rini8 /^trategious« v »Spectatorju« tole zagonetno slvarto * : >^e b* 8e začudili, če bi bilo za vso gpverni a c ”,ekaj drugega, kar ovira zaveznike v e tem mlsH* Lahk<> si mislimo, kaj »Speclator« nravTiato v A^,?.-itežjih vpražani’ ° katBrih raz’ T n illnr? '1 ln v Ameriki, so dogodki v J i L !™, i ie bodo nadaljevale vse dotlej, dokler bo general Eisenhotver vzdrževal v zavezniškem glavn»m stanu tako st.ogo cenzuro, cen- nor0’i -‘ jew za r,a°dVaiiin "koristna in že sama po sebi razlog za nadaljnje domneve. Glede tega. kar zadeva vojskovanje, nt mogoče imeti kakšiiih Pridržkov osebnega značaja. Ce voljivo iz kakšnih drugih nagibov, ga je treba brez odlašanja zamenjati. Ob novem zasedanju angleške poslanske zbornice bodo poslanci zahtevaii od Churchilla, naj jim kaj pove o tem življenjsko važnem vojnem področju. Očitno je, da imajo Amerikanci v Severni Afriki pobudo na vojaškem in na političnem področju. Britanska vlada pa se ne more odreči odgovornosti spričo ogromnih množin vojaštva in britanskega vojnega blaga, ki jih ima na tem področju. Avstralske pritožbe zaradi Anglije in Amerike Lizbona, 11. januarja, e. Iz \Vashingtona poročajo, da želi avstralski ministrski predsednik Cur-tis ob svojem obisku v Ameriki sam razložiti Rooseveltu težavni vojaški položaj na Tihem morju, ki Avstralijo najbolj zanima. Kakor pišejo listi, se je avstralska vlada znova pritožila, zakaj ji Združene ameriške države niso poslale zadosti pomoči in zakaj Angleži in Amerikanci pripisujejo temu vojnemu področju postranski pomen ter e tem omogočajo Japoncem, da imajo pobudo v svojih rokah. Listi poleg drugega tudi opominjajo zaveznike, da se na Tihem morju bore proti eni največjih sil na svetu. Rastoče nezaupanje Anglije in Amerike do Sovjetov in njihovih vojnih ciljev Rim, 11. jan. 6. Uganka Sovjetske Rusije moti spanje zaveznikov tako zelo, da vzbuja v njih celo strah pred tem, da bi vojno dobili. Znani angleški šovinist Wickham Steed, ki ga komunistična nevarnost skrbi, ugotavlja v mesečniku »Contempo-rary Rewiew«, da sovjetska uganka angleškim politikom in pridobitnikom vedno bolj otežuje vprašanje o koncu. Nihče ne zna te uganke razvozljati. Uganka postaja toliko bolj vznemirljiva, ako pomislimo, da bi Rusija ob koncu vojne, če bo imela tako velike sile in pa odločno vodstvo, utegnila svoj vpliv razširiti precej čez lastne meje. Hudo je to, da najbrž ni možnosti, kako izogniti se takemu polomu. Ameriški tednik »Life« piše, da ameriško občudovanje za sovjetsko nastope ponehava in sicer iz različnih vzrokov. Med njimi je na prvem mestu globoko nezaupanje, ki ga Združene države čutijo do komunizma. Z ruske strani so večkrat zago- veljatvo v Severni Afriki n'cučinw*?VP-7 ko 2^ i do komunizma- z ruske strani so večkrat zagotovo v severni n ki neučinkovito in nezado- | tovili, da je to nezaupanje neutemeljeno, ker Ameriški upi in prerokbe glede konca sedanje vojne Stockholm, U. jan. s. Na tiskovnem posvetu v *>eli hiši so časnikarji vprašali predsednika Roo-sevelta za pojasnila o zadnji poslanici, 'ki j0 je dal zbornici. Na vprašanje nekoga, če je predsednik res mislil trditi, da je zavezniško zmago treba pričakovati še med trajanjem sedanje zbor-t*lce, to je najkasneje v letu 1944. se je Roosevelt Pokazal mani gotovega in je odgovoril: »To je “Omo moje upanje.« mo ^dd'‘ra* Stark, vrhovni jjoveljnik ameriške rišwnairice’ v nekem razgovoru posvaril ame mi»£ 'Judstvo, naj se ne udaja pretiranemu opti-zeto k' Dejfll Je: »Pred sabo imamo še dolg in zelo h M »J . W u r? . ,mamo I , 7 ‘u°rm«. Hoosevelt ni 1; "Ud boj. Da bo Os tepena, to samo upamo, ' vali, temveč samo izreči upanje. a dozdaj še nič ne dokazuje, da se bo to tudi zgodilo. Vsekakor te vojne no bomo dobili, dokler ne bomo uničili hitlerjanstva in prav vsega japonskega vojnega stroja. Osno podmornice so za zaveznike še naprej najhujša nevarnost. Te podmornice imajo izredno napadalno silo. Niti za trenutek ne dvomimo, da Os misli z njimi prekrivati zavezniške načrte.« Admiral Stark je dejal, da je v popolnem "“PF®1!« * drugimi vojaškimi in političnimi za-prvaki, ki so zlom Osi prerokovali za , , TI prvaki ao slabo razumeli Rooseveltovo poslanico zbornici. Roosevelt ni hotel nič preroko- Rovjetska zveza v resnici ni komunistična. Vspka-kakor take izjave niso rodile nič učinka, ker podtalno rovarjenje ameriškega komunizma, ki je v službi Moskve, slehernika prepričuje o nasprotnem. Strah pred komunizmom ter nezaupanje do njega sta v jirvo vrsto političnih razprav postavila tole vprašanje: Ali ne bo morda treba s sovjetsko Zvezo pri jrogajanjih za mir sesti za rdečo mizo? Če bi bilo tako, ali ne bo potem Stalin pravi poglavar mirovnih pogajanj. Kaj ima Stalin povedati glede ameriških mirovnih ciljev? Zatrdno jih ne bo odobraval, temveč bo Združene države dražil z lastnimi načrti, ki jih bo poskusil uveljaviti. Ali je še jK>t. da se izognemo tej nevarnosti? Amerikanci moralo pokazati, da so v vsakem oziru kos Sovjetski Rusiii. Zaradi tega potrebujejo bolj kakor kdaj sposobnih generalov, hrabrih vojakov ter spretnega vojnega vodstva v Washingtonu. Amerika se hoče polastiti bogastva Srednje in Južne Amerike Rim, tl. januarja, s. Ameriška vlada je sklenila ustanoviti razna središča za nadzor in oskrbo v srednje- in južnoameriških državah Po poročilih so prvo tako središče ustvarili v Boliviji, kjer so bogata ležišča cina, ki zanimajo ameriške denarne mogotce. Druga središča bodo ustanovljena v Čileju, kjer so izdatni bakreni rudniki z zalogami tungstena in volframa, ki ameriške bogataše prav tako mikaio. V Mehiki merijo na ležišča srebra in petroleja, V Peruju na ležišča raznih kovin, v Braziliji pa na veliko zakladnico gumija. Temu nadzoru ae bosta Columbija in Venezuela le težko ognili, ker sta obe dežel! zelo bogati rudnin In goriva. Z afriškega bojišča so poročali včeraj samo O neznatnem bojnem delovanju. V Libiji so nemška in italijanska letala za bližnje polete uničila številna angleška bojna in motorna vozila. Nemški lovci so sestrelili nad severno Afriko 21 angleških letal, protiletalsko topništvo pa dve. Angleška letala so preteklo noč napadla več krajev v zahodni Nemčiji. Prebivalstvo je imelo izgube. Sestreljenih je bilo šest letal. Nemška brza bojna letala so včeraj podnevi nadaljevala svoje napade na južno Anglijo. Berlin, 11. januarja, s. Obrambna bilka na južnem odseku vzhodnega bojišča divja z nezmanjšano besnostjo. Vsi sovjetski napadi so bili zavrnjeni. V teh bojih in po nemških piotinapadih je je bilo uničenih 26 sovjetskih oklepnikov. Pehotni in oklepni oddelki so s sodelovanjem nemških letalskih sil pregnali nasprotnika iz raznih krajev ter na nekem odseku uničili sovjetski polk, V Stalingradu krajevno delovanje oglednikov in uničevalnih oddelkov. Nemški lovci so brez izgube sestrelili '12 sovjetskih strojev. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so napadalni oddelki neke pehotne divizije izvojevali 75 sovjetskih utrjenih postojank ter uničili močne skupine branilcev. Posadka v Velikih Lukih se je tudi včeraj junaško branila pred silnimi sovjetskimi napadi. Ponovni sovjetski napadi jugovzhodno od Umenskega jezera so po hudih bojih spodleteli. Rusi so izgubili 17 oklepnikov. Obkoljena skupina sovjetskih sil je včeraj ponoči skušala predreti obroč, a njena namera se ni posrečila in je pri tem imela zelo krvave izgube. Na bojišču ob Ledenem morju so nemška letala nadaljevala napade na železniške naprave v Murmansku. V letalskih dvobojih je bilo sestreljenih 8 sovjetskih strojev, Nemci pa niso utrpeli nobene izgube. V Severni Afriki ni prišlo do pomembnejših dogodkov zaradi slabega vremena. Nemška letala so bombardirala taborišča in motorizirane sile. Angleška letala so kasno popoldne včeraj napadla zahodno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Pet angleških letal je bilo sestreljenih, tri druga pa so bila. zbita podnevi nad obalami Rokava. Kakor je bilo že objavljeno v posebnem vojnem poročilu so nemške podmornice napadle nasprotno ladijsko skupino, ki je plula od Tirnidada proti Gibraltarju, ter pri tem imele velik uspeh. V spremljavi so plule same petrolejske ladje, ki so bile silno močno zaščitene, in so prevažale gorivo v Severno Afriko. V hudih bojih je bilo potopljenih 13 petrolejskih ladij s skupno 124.000 tonami, tri druge pa so bile torpe'4' ane. Ladijska spremljala je bila popolnoma uničena. Izguba toliko goriva pomeni za angleško in ameriško strategijo v Severni Afriki hud udarec. Kovi španski poslanik 0 sodelovanju z Italijo Madrid, 11. januarja, s. Novi španski poslanik pri Kvirinalu Fernandez Cussta je tisku izjavil, da je vesel, da je prišel v Rim in tam zastopal svojo domovino. Dejal je, da je prepriian, da bo razvil uspešno sodelovanje med obema narodoma, ki ju združujejo mnoge zgodovinske in kulturne vezi ter tesno bratstvo v orožju. Vesti tl. januarja Armadni general Grnzioli je v Rimu v peteK imel zučetno predavanje o sedanjih afri-kanskih vprašanjih. To je bilo prvo predavanje iz vrste, ki jo prireja fa-šistovsKi zavod za italijansko Afriko. General Grazioli je razpravljal o »Italijanskem vojaškem izročilu na afriških tleli« in o usodni nujnosti, ki sili Italijo na drugi breg njenegu morja. Po poročilih h. Stockholma je angleška podmornica ob norveški obali potopila 16.400 tonsko švedsko petrolejsko ladjo in 7700 tonsko motorno ladjo, ki sta pluli v Južno Ameriko Posadki sta se rešili. V Budimpešti je začela z delom mešana nemško-i madžarska komisija, ki jo določa trgovska jx)godba med tema državama. Sprejela je važne sklepe glede trgovske izmenjave in glede količin blara, ki ga bosta Madžarska in Nemčija poslali druga drugi. Uprava nemških državnih želcz.nic je leta 193? imela pod svojim nadzorstvom >4.500 km železniških prog. ob koncu leta 1942 pa 171.000 km prog. V to število so vštete češke. belgijske in francoske železnice. Na teh progah je bilo 1,700.000 uslužbencev. Objava ameriške »Bele knjige« o vzrokih sedanje vojne je vzbudila v ameriški javnosti veliko prerekanj. Voditelj republikanske stranke eenator Wandenberg je dejal da »Bela knjiga« dokazuje nesposobnost voja-škega poveljstva ob japonskem napadu na 1 eurl Harbour. Treba bi bilo sklicati vojn* sodišče, da ugotovi, kdo je ,-a to odgovoren. L>rngi republikanski prvaki trdijo, da »Bela knjiga« kaže, da je odgovornost vojnega in mornariškega ministra za vse te dogodke dosti večja, kakor pa se je rdelo poprej. Španska vlada je pod predsedstvom generala rranča jmela sejo o proračunu. Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da se podmornica »Utmost« ni vrnila v oporišča Imela je 730 ton. Tajnik ameriške demokratekc stranke Flynn je bil imenovan za Rooseveltovega osebnega z loiop-nika v Avstraliji. r Nova upravna razdelitev na Sp. štajerskem Zanimivi podatki Iz knjige W. Sattlerja in iz koledarja za Sp. štajersko V koledarju za Spodnje Štajersko in v knjigi Walt«rja Sattlerja najdemo zanimive podatke o življenju na Spodnjem Štajerskem po priključitvi k velikemu Reichu. Po teh podatkih lahko vidimo, da je sedanja teritorialna razdelitev Spodnjega Štajerskega s priključenimi deli Ljubljanske oblasti oziroma Kranjske od jeseni leta 1941. v mnogem drugačna od tedanje jugoslovanske. Pod upravo šefa civilne uprave za Sp. Štajersko spada ozemlje, ki mejil na severu je ostala stara meja. Na severovzhodu meji Sp. štajersko na Madžarsko, ki |e pridobila vse Prekmurje z izjemo 4 občin ob zapadni prekmurski meji, ki so bil* priključene Sp. Štajerski in sicer Ocinje, j Kramarovci, Fiklinci in Naskova Madžarski je i pripadlo tudi celotno Medžimurje, ki se je povečalo za občino Razkrižje in Strigovo, ki sta prej pripadala ljutomerskemu okraju. Meja proti Hrvaški teče po bivši banovinski meji razen v dveh krajih. Od varaždinskega okraja je bil priključen južno od Ormoža na desnem bregu ležeči Dolini Zavrč, dočim je od brežiškega okraja odpade! del občine Velika dolina. Na jugu meji Štajersko deloma na Hrvaško (občina Velika dolina, Čatež in Cerklje ob Krki), po večini pa na Ljubljansko pokrajino z obmejnimi občinami Leskovec, Reka, Bučka, Boštanj in St. Janž, ter z mejno občino Dole pri Litiji. Na zapadu meji Štajerska na Koroška tako, da ji od bivšega litijskega okraja pripadajo obmejne občine Polštnik in Zagorje. Dalje poteka meja po bivši kranjsko-štajerski meji in štajersko-koroški meji tako, da so pri Štajerski Trojane, odpadla pa je vsa Mežiška dolina, ki je priključena z Dravogradom Koroški. Sedanje področje Spodnje 8tajerske obsega 6.800 kv, kilometrov. Od tega odpade na bivšo Kranjsko 750 kv, km. Na tem področju je bilo od leta 1931. naštetih 562.000 prebivalcev, po zadnjem ljudskem štetju leta 1941. pa 523 054. Pri štetju 10. oktobra 1941 pa še ni bilo šteto naseljeno prebivalstvo v občinah vzdolž Save in Sotle, zato so rezultati nižji. Nova upravna razdelitev je bila izvršena jeseni 1941. na ta način, da so osnovali okrožja (Kreise), katerih je šest: Maribor mesto, mariborska okolica, Ptuj, Celje, Trbovlje, Brežice, dočim je ljutomerski okraj ostal zase in bo priključen rad-goniškemu okrožju. Zaradi nove upravne razdelitve so prenehala vsa okrajna poglavarstva ra2en ljutomerskega, njihova ozemlja pa so bila razdeljena na razna okrožja, pa tudi deželi, kakor n. pr. dravograjski okraj, katerega so razdelili na Koroško in mariborsko okrožje, slovenjegraški pa na celjsko in mariborsko okrožje. Maribor mesto tvori okrožje zase. Konjiški okraj je priključen mariborskemu, gornjegrajski pa celjskemu okrožju. Laški okraj ne obstoja več in sta prišli občini Laško in Rimske Toplice v celjsko okrožje, dočim je ves ostali del prešel v trboveljsko okrožje, kamor so priključeni tudi deli litijskega in krškega okrožja. Mestno mariborsko okrožje (Stadtkreis) se je po novi upravni razdelitvi povečalo z ozemlji nekaterih občin: Studenci, Pobrežje, Dadvanje, Kamnico, Košaki, Hoče in Limbuš. Mestna površina se je povečala na 110 kv. km, Po novem štetju so v tem predelu našteli lani 71 440 ljudi, dočim jih je bilo leta 1931. 33.131, Ozemlje celjske mestne občine je ostalo nespremenjeno, število prebivalstva mesta Ptuia pa se zaradi priključitve okolice zvišalo od 6 849 na okroglo 11.000 duš. Največ prebivalstva ima celjsko okrožje, ki šteje 143.410 dujSj nato mariborsko (okolica) 114.178, potem ptujsko s 107.107 dušami, Maribor-mesto 71.440, ljutomerski okraj 39.971, trboveljsko 39.417, brežiško pa 27.443. Številke v brežiškem in trbo- veljskem okrožju pa so se že zvišale zaradi naselitve priseljencev. Zanimivo je, da se |e število prebivalstva v občinah posameznih okrožij, zlasti takih, kjer so življenjske prilike boljše, tudi povečalo. Tako sc je n. pr. število prebivalstva v Marembergu pri Mariboru zvišalo od 2.133 na 2.332, v Slovenjem Gradcu od 4.179 na 4.478, v Mislinju od 3.793 na 4.146, v Vitanju od 3.226 na 3 466, v Oplotnici od 3.779 na 4.004, v Slovenski Bistrici od 5.583 na 6.447, v Laporju od 1.797 na 3 040, pri Sv. Lovrencu na Pohorju od 2.868 na 3.308, v Selnici ob Dravi od 3.326 na 3.446, v Svečini od 1.452 na 1.555, na Zg, Kunigundi od 1.300 na 1.739, v Pesnici od 1.773 na 2.176, v Ljutomeru od 5.526 ha 5 574, v Mali Nedelji od 2.600 na 2 813, V Ormožu od 3.278 na 3.800, v Gornjem gradu od 3 805 na 3.963, v Ljubnem od 2.768 na 2,845, v Rečici ob Savinji od 3.689 na 4.052, v Šoštanju od 6.580 na 6 879, v Mozirju od 2.886 na 2.987, v Celju od 17.154 na 18.190, v Št. Pavlu pri Preboldu od 5.033 na 5 326, v Žalcu od 3 591 na 3.650, v Vojniku pa od 3 833 na 3,574, na Tehar|ih od 4.443 na 4 991, v Laškem od 9.243 na 10.841, v Ponikvi od 2.154 na 2 502, v Rogatcu od 3.455 na 3.669, v Rogaški Slatini od 6 014 na 6.850, v Trbovljah od 13 343 na 13 974, v Hrastniku od 7.004 na 7.559, v Sevnici od 2.862 na 3,110, v Zabukovju od 1.727 na 1.809, na Blanci od 3.211 na 3 558, v Senovem od 3.425 na 3.775, v Rajhenburgu od 1.732 na 1.916, na Planini nad Sevnico od 2.690 na 3.290, v Sromljah od 947 na 1.310, v Pišecah od 1.601 na 1.809. V nekaterih, zlasti pasivnejših krajih pa je število prebivalstva padlo. Tako je n. pr, v Kozjem padlo od 2.260 na 1.841, v Podčetrtku od 2 363 na 2.302, v Št. Jurju pri Celju od 6.151 na 6.008, V občini Škofja vas pri Celju se je število prebivalstva povečalo od 3.202 na 4 146, v Vojniku pa znižalo od 3.833 na 3.574, v Smartnom v Rožni dolini pa od 1 385 na 1.319. .............. Po teh podatkih lahko vidimo, da je življenje na Sp. Štajerskem urejeno po gospodarskih pri-iikah in da so pri upravni razdelitvi nemške oblasti gledale zlasti na to, da pravilno in praktično razdele posamezne dele v upravna območja. Spravna pobožnost za bogoskrunstvo v Ajdovcu Ljubljana. 11. junuarja. Včeraj popoldne ob 5 jo !>l!n v stolnici spravna pobožnost zn bogoakrunidvo Nnisve-tcjŠcgn v Ajdovcu, kjer so partizani namenom« in naravnost ooio je v naših krajih zavalovil po poprejšnjem sneženju mraz, kj jo bil sprva zmeren, a je kmalu pritisnil s hujšo močjo. V soboto zjutraj je toplomer pokazal že zmeren mrazek —5.6°C, a v nedeljo je že močno zaškripal, tako da je bil dosežen jutranji minimum — 18° C bilo pa je ponekod na Barju celo nad —20°C. Nastopili so sieer lepi, suhi In jasni januarsko-zimski dnevi. Smo brez nadležne megle Vinila jasnina. Sonce že zgodaj jKisije nad Ljubljano, ki se nato čez dan koplje v zimskih sončnih žarkih. Podnevi zavlnda veselo športno življenje na drsališču pod Cckinovim gradom, kjer nastopa takole ob opoldanskih urah simpatična Sonja Palmetova ter izvaja svojo čudovito dr-salsko umetnost. Po Golovcu in v Tivoliju se mladina marljivo sanka. Nekateri dečki so ne-koiiko neprevidni in ni čudno, da se primeri pri sanjkanju tu in tam tudi kak« manjša ali večja nesreča 7Ne razumem pa,« je pripomnil, čemu je za svoj samomor izbral prav to našo dvorano za sestanke. Toliko prostora je imel v svoji hiši!« »Doma morda ni imel na razpolago sa>moikre«n ... Toda, dovoli le, gospod narednik bi rad videl, če bo gospodična prepoznala samokres, ki ga je mrtvi Pnrdee držal v roki...« »Kaj lahko. Kje pa jc zdaj tisti sa-rnok res?« Ko mu ga je Tleafh dal, je Ames-son takoj odšel iz sobe. »Povprašajte jo tudi. če so bile v dvorani za sestanke tudi igralne karte,« je zaklical za njim Vanče. Čez nekaj minut se je Arnesson vrnil ter nam povedni, da je gospodična natančno prepoznala samokres. Glede igralnih kart (iz njih je bil namreč narejen tisti papirnati grad) pa ie dejala, da je bil v oma.ri za potrelišČine nek zavitek in da jc Purdce vedel zanj. i V salon je prišel dr. Doremus in ! znova potrdil, kar nam je bil povedal že prej, namreč, da se je Pardee res tsam usmrtil. »V svojem poročilu bom stvar natančneje pojasnil,« Je dejal. »Res je, da so mnogi samomori vpri-zorjene komedije, a v tem našem primeru ne more biti nobenega dvoma, da gre res za samomor.« Markham je očitno kazal svoje zadovoljstvo in pripomnil: »Pardeejev samomor potrjuje, kakor sem vam že dejal, Številne naše domneve. Z njim še na dosleden način končuje žalostna Tekačeva drama.« Zazdela se mu je. kakor da se mu je odvalilo težko breme. »Gospod narednik,« je nato nadaljeval, »nadzorujte vi prevoz trupla v anatomsko dvorano. Pošljite pa mi svoje poročilo pozneje v klub. Ilvala Bogu, da je danes nedelja! človek vsej lahko pri le malo do sape!« Zvečer smo se vsi trije, Markham, Vanče in jaz sešlj v sobi za kadilce v klubu. 1 ieoth nas je zapustili malo prej, po razgovoru z Markliainom glede besedila uradnega poročila, ki naj bi bilo objavljeno v časopisju obenem z naznanilom o Pardeejevi smrti. Tega razgovora se Vanče ni udeleževal. Njegovo vedenje je razodevalo neko negotovost. skoraj vznemirjenje, kar sem opažal že ves dan. Ko je Tleath odšel, je končno le spregovoril ter izrazil , Markhamu dvome, ki so vznemirjali j njegovo duševnost. I »O tem pač ne morem biti prepričan, Markhoni. Stvar je le mmlo nrpveč i otroško logična. Pardee naj bi bil torej ti«ti Tekač? Beži no, beži! Čc je bij res, potem se boš pač strinjol t menoj, če ti rečem, da njegov način, kako je izginil s pozornice, ni bil rav- no ... kako bi se Izrazil... gosposki.1 dec-jeva smrt je samo člen v verigi Rekel bi da je le malo preveč prc- zločinov, kakšen pa je ta Men, ie m • • znano.« Markham si je vzel cigaro iz ust in I>oglodal Vunceja v oči. »Mar še dvomiš v Pardeejev samomor?« Vunce je nekoliko pomislil, preden prosto, če kdo joka in da se to gotovo ne spodobi za človeka, ki je zttgicsil nam vsem zna,ne zločine.« Markham jc prebledel. >Če se ne motim, si ti sani opozoril na to. kako vse okoliščine teli različ- , nih zločinov popolnoma odgovarjajo je odgovorni: . Pardeejevi otroški miselnosti ju da so. »Rad bi natančneje vedel, zakaj se prave norosti.« j ie papirnati grad podrl, čim sem se »Imaš prav, toda Se vedno vztra- komaj dotaknil roba mize...« jam pri svoji trditvi glede poti, ki sij »Bog ve?« jo je Tekač (če je bil Tekač Pardee)... »..•dočim se ni podrl takrat, ko je kako naj rečem.-, preveč hitro izbral, Pardee po samomoru priletel z ^luvo da naredi konec svojemu mrtvaškemu in rokami na mizo. la udarec je moral plesu. Skratka, pri tem samomoru ne biti na vsak način neprimerno moč* vidim nobeue doslednosti in «e mi zdi nejši kakor pa tisti moj varen dotik.« sumljiv, da le kaj.« . . . Markham si je »ku*al to razložiti, »Priznal l>oš, da že sama Pardeejc- ( a že mu je šinila v glavo misel, ob kava duševnost opravičuje domnevo, da , ieri se je zdrznil. gre za samomor.« »Gotovo. Samomor snin po sebi si Mi hočeš morda vsiliti mi-el.« je vprašal, »da jc bil tiisti grmi iz igralnih knrt narejen šele po Pardeejevi smrti?« Vanče je cmoknil z jezikom. »K, vsiljujem ti pa prav ničesar ne. Samo svoje mnenje povem.« je kaj lahko razložili, ni pa tako lahko razložiti zločinskih umorov.« 1 »Kaj pa tekma z Robinom za Belli-ne lepe oči?« >l)a; in zločin nnd Spriggom?« »Ta bo ostal vedno nepojasnjen.« Vančo je rntajol z glavo. »Ne moremo najti toliko različnih razlogov, kolikor je bi1« zločinov. Vsi j imajo isti vzrok, ki je strašen.« Mnrkhnm je postajal nestrpen. j ----------- »Če jc tako, kakor ti praviš, poiem skoraj skrivaj pokopali in se je n jedrno sc znašli v ©lepi ulici...« 1 govegn pogreba udeležilo poleg IJtllar- »l)a Čisto točno, znašli smo *e v dovih in Arnes«ona samo že nekaj slepi ulici! Skoda, zares Skoda. Sicer študentov in profesorjev z vseučilišča, slepa ulica policiji kaj prav pride! A ki so prisili izkazat zadnjo čast dijaku, zapomni sl, kar ti bom povedal: Par- katerega so vsi visoko spoštovali XXII. poglavje. Presenetljivo odkritje. Ponedeljek, 25. aprila ob iO^. Poteklo je osem dni. Druekerja so — .. T I _ * _. .» L . . n r» I • . n » r*. * m t A €ftB90SNl€l TOMAŽIČ-BERANEK M 0 \ I Ljubljana 31. Ko mu jc Čarovnica naložila drugo delo, tnu je izročilu še leseno motiko, češ, zdaj pa le pokaži, kaj znaš in ztnoreš ter ga takoj zapustila, Grofič se je dela takoj lotil, n Zamahnil jc le enkrat samkrat, ker lesena motika sc mu jc zasadila ob prvi korenini, toporišee pa se jc večkrat prelomilo kot bi bilo iz same slame. 32. Dečko spet ves žalosten sede na štor in sc bridko razjoče nad svojo nesrečo in žalostno usodo. ČarovniČina hči pa mu jo zopet kot prvega dne prinesla južino ter ga zaskrbljeno vprušala: »Bratec moj, čemu jokaš?« »Kako ne bi jokal? Naloženo mi je bilo drugo delo, u lesena motika se mi je že ob orvem ^.amuhii zdrobila in zlomilaU Livorno in Torino po 21 točk Torino dobil obe točki, Livorno pa samo eno —- Genova in Venezia poraženi — Triestina je v Rimu odpravila državnega prvaka VJerajŠnJe 15. 1o priliorilo naslov jesenskega prvaka v tej športni panogi. Zmagala je Urania, ki jc Haška odpravila kar s 5 :0. Za Uranijo so igralil: Kosi, Blaži in Črnič; za llnšk pn: Dolinodo uspeli. Letošnje leto bodo odigrali tudi tile dve mednarodni tekmi: Madžarska : Švica v Curihu in pa Švedska : Nemčija v Stockholmu. A TVKNTJFRT: DVE SIROTI 54 , • • 1 )e ?a,'-'el grof. »ni'3te dopustili, da bi jaz *?vedel za grofičino preteklost in zdaj pričakujem, ko ste me že povabili v to sobo, da 6te končno sklenili spregovoriti.« . . Mladenič je brez besed potegnil iz žepa denarnico, iz me pa nek papir ter ga izročil stricu-_ . , Bil je listič iz >ajnega arhiva, tista stran, ki je vsebovala dogodke iz življenja mlada grofice Diane de Vaudrev. »Preberite! I ot-iu zmislite se na preteklost, na vse prošnje vaše žene in na vse solze, ki jih je pretočila na dan svoje poroke . Toda načelnik ga ni poslušal. Vzel je listič in ga mrzlično naglo prebral. Naenkrat pa se mu je iz ust izvil presunljiv krik in 7 obema rokama se je prijel za glavo. »Onečaščen sem, izdan... Izdan od Grofu se je zdelo, da njegovi možgani ne morejo prenesti vse to obilice presenečenj. Vse skupaj se mu je zdelo blazno. Spričo te njegove bolesti, je Roger za- čutil, da je iz njegovega srca splahnela vsa jeza. Rad bi strica pi gov obup je bil prehud. nje! »Ni vas izdala ona...« je odvrnil z osornim glasom Roger, »pač pa 60 vas izdali tisti, ki so iz njenega molka umetno ustvarili zanjo vprašanje, ki 6e je tikalo življenj? in emrti njene hčtrkel« »Njene hčerke?« , »Da njene hčerke, ki jo je po sedemnajstih letih spet našla!« •Kaj! To beračico!« Po kratkem molku je grof majaje se vstal, prijel svojega nečaka pod roko in mu *rekel: »Tukaj... se ne da nič več 6toriti.« šla sta ven in se usmerila proti salonu, kjer sta pustila zdravnika. Grofica je spet prišla do zavesti. Cim je zagledala svojega moža, ki je vstopil, so se njene oči proseče obrnile vanj. Razumel jo je, zbral vse sile ter ji z očetovskim glasom rekel: »Ostali bosta, draga moja.« Obračajoč se na Rogerja, je dejal: »Lahko greste in me počakate v moji delovni sobi. Cez kratek čas bova govorila o vaši zvezi in o tistem, kar bi rad, 60 vas da bi vi storili da bi 6i zaslužili to srečo. Mladenič je misli!, da je slabo razu-i mel, toda iz stričevega pogleda je razbral I nasvet, naj odide. Grof se je čutil utrujenega, toda ho-I tel je dokončati tisto, kar je kanil storiti, I prijel je za roko Luizo in jo postavil pred Diano rekoč, da ie storil zdravnik prav in dobro, ko je mislil na tiste, ki naj bi sprejeli k sebi deklico kot »lastno hčerko.« Grofica je planila na noge in oči zapičila v moževo lice. »Vi veste?« »In hočem pozabiti!« je zamrmral de Linifres. Diana ga je prijela za roko in jo strastno poljubovala. | Potem «0 sklenili, da bo zdravnik He- j bert vzel s seboj Henriko. Luiza pa 6e bo naselila v hiši grofa de Liničresa. Luiza kar ni mogla verjeti temu. kar je slišala, in njeno veselje je prikipelo do vrhunca, ko ji je dobri zdravnik obljubil, da se bo takoj začelo zdravljenje, ki naj bi ii povrnilo vid. Grof je spričo tega silnega veselja začutil, da se njegovo srce spet ogreva in se ni mogel nič več upirati. »Dragi doktor.« jc rekel, »pogovorita se z grofico o načinu, kako se bosta deklici lahko kmalu spet videli tukaj ali pa kje drugje ...«! In odšel je. V. Roger je v delovni sobi čakal grofa. Cim je vstopil, je načelnik začel: »Vitez, vi ne verjamete, da hočem jaz držati 6vojo besedo, ki sem jo bil malo .prej dal, da bom privolil v vašo zvezo z I deklico, ki 6te si jo izbrali. Prihajam sem, da bi vam povedal, da bom držal svojo besedo, toda rad bi povedal tudi svoie | pogoje. Ne bi rad, da bi vaš zakon dal povod za govorice, ki jih vi ne bi lahko prenašali in katere bi utegnile povzročiti 1 dvoboje. Nak, tega nočem. Imafe že pre- več nasprotnikov, ker ste si s svojim odporom zapravili kraljevo naklonjenost. Rad bi, da bi vas, potem ko boste poročili svojo podeželanko, vsi občudovali in spoštovali in zato sem sklenil...« »Kaj 6te sklenili?...« »Sklenil sem prositi markiza Lafavetta, da vas bo vzel s seboj v Ameriko. On bo odpotoval tja borit se za ameriško neodvisnost skupaj z Washingtonovo vojsko in prepričan sem, da me ne bo zavrnil. (f ga bom prosil, naj poveljstvo enega izmed polkov poveri vam.« Grof de Linieree je govoril kar naprej. ne da bi ga Roger prekinil. Mladenič je pazljivo poslušal vse, kar mi je načelnik prijjovcdoval in začutil zanj pravo občudovanje. Smatra! ie, da je mišljenje glavarja r.jegove družine opravično in trezno in zato ga ni pustil dolgo čakati na svoj odgovor. »Grof, sprejemam. Četudi 6e 6 tega pohoda morebiti ne bom vrnil več živ, vendar vseeno sprejemam. Le Z3 eno stvar še prosim... Rad bi vide! tisto, ki jo ljubim, in katero bom zapustil, ko bom odšel na lov za slavo.« »Več kot pravico imate do tistega, za kar prosite, in prav tako rade volje dajem svoj pristanek. Henrika je pri zdravniku Hebertu in lahko greste v njegovo hišo. Sedaj vas odpuščam, Roger, in upam, da 6e bova še videla. Bodite vredni imena, ki ga nosite, in spomnite se kdaj name!« Ko je izgovoril te zadnje besede, je grol de Linieres razprostrl roki in mla- denič je planil k njemu in prijateljsko sta 6e objela. Ko je vitez odšel, je načelnik 6topil proti groličinim odajam. Komaj pa j« odprl vrata, je presenečen obstal. Diana je sedela v naslonjaču, ob njenih nogah pa je stala Luiza, z obrazom obrnjena proti svoji dobrotnici. Ko je grofica zagledala moža, je naredila kretnjo, kakor bi se hotela dvigniti, toda mož je hitro 6topil k njej iu ji tega ni dovolil. »Nikar mi ne odrekajte pogleda na ta lep prizor, Diana!« »Še nekaj manjka pri tem prizoru, gospod,« je odvrnila Diana in ga ljubeznivo pogledala. »Manjkate vi!« In prijela ga je za roko in ga posadila zraven 6ebe. Luiza je slišala ta razgovor in spoznala, kdo je bil novi došlec. Obrnila se je proti njemu, oklenila k njemu svoje ugasle oči in rekla: »Moj dobrotnik, v tem trenutku mi je silno hudo, da sem slepa, ker mi ni dano, da bi vas videla!« »Ubogo dekle!« Te besede so grofa močno ganile in njegova roka se je srečala z Dianino roko na dekletovem čelu. XXX Cim je zapustil Lenieresovo palačo, jo je Roger mahnil proti hiši zdravnika He-berta. Slednji ga je vljudno sprejel, in ko mu je Roger razložil cilj svojega obiska, je dal poklicati Henriko. Ko je deklica zagledala mladeniča z zdravnikom, je zaskrbljena obstala in pričakovala, kaj ji bo vitez rekeL Neverjetne sposobnosti japonskega vojaka Rima nobenih posebnih zahtev, je silno zmeren in izredno mnogo zdrži, rajši pa gre v smrt kakor v ujetništvo Buenos Aires, 10. jan. s. Severnoameriški ge-neralšlabni polkovnik \Varran J. Clear je v listu »Infanterv Journal« napisal zanimiv članek o neverjetnih sposobnostih japonskega vojaka ter med drugim pravi, da Združene države ne hi smele podcenjevati sile naroda, kakršen je japonski. Clear, ki je štiri leta živel na Japonskem, je za generalom Pershingom že drugi ameriški častnik, ki so mu Japonci dovolili podrobno se se* znanlti z. njihovimi vojaškimi ustanovami. V svojem članku najprej poudarja, da japonski vojak nima nobenih zahtev. Ne samo, da je silno zmeren v jedi in pijači — piše Clear — pač pa ima tudi velike telesne sposobnosti. Za japonskega vojaka je nekaj čisto vsakdanjega, če mora v 24 urah narediti peš 30 milj (okrog 40 km) poti. Pri velikih vojaških vajah na Japonskem je imel priliko videti na lnstne oči, česa je japonski vojak zmožen. V 72 urah (le štiri ure je bilo pri tem oddiha) je naredil pot 122 milj. Naravnost občudovanja vredno je, kako japonski vojak mirno gleda smrli v oči. Ameriški častniki t,c njegove minlbsti niti razumeti ne morejo. Tudi v sedanji vojni ima japonski vojak rajši smrt, kakor pa da bi ga sovražnik ujel. Letalci, ki jih je ameriška mornarica sestrelila, so se rajši s svojimi letali vred potopili, kakor pa da bi se zagrabili za reševalne pasove, ki so jim jih vrgli v morje. V Batangu so se številni japonski vojaki nalašč vrgli v ogenj sovražnikovih strojnic, da bi na ta način njihovi tovariši lahko točno ugotovili, kje je tisto sovražnikovo strojniško gnezdo Nekje drugod je sovražnik naskočil in zavzel neko japonsko postojanko, kjer se je borilo 500 japonskih vojakov. 350 jih je pri tem padlo v boju. ostalih 150 pa se je rešilo ujetništva na ta način, da »o se rajši vrgli čez visoko pečino in se ubili To veliko pripravljenost na skrajno žrtev ja- ponskega vojaka je treba pripisovati — piše ameriški častnik — veri japonskega vojaka v božanstvo svojega cesarja, v njegovo nezmotljivost in njegovo nepremagljivost. Tak je torej naš sovražnik — piše polkovnik Clear — in prav bi bilo, če bi se od njega čim več naučili. Svoja izvajanja Clear končuje z besedami japonskega generala Sadao Arakija, ki ga imenuje »zlega duha Japonske«: »Poznati samega sebe in sovražnika, to je tista tajnost, ki prinaša zmago 1« iznajditelj »smrtnih žarkov« in »pesnik elektrike« Nikola Tesla umrl Iz New Yorka je prispelo kratko poročilo, da je tam umrl svetovno znani fizik in veliki iznajditelj zlasti na polju radiotehnike Nikola Tesla. Dočakal je visoko starost 87 let. Po rodu je bil Hrvat. Po njegovi laistni izjavi je 1. 1934 izumil med drugim tudi tako imenovane »smrtne žarke«, s katerimi da je mogoče v zraku onesposobiti sovražnikova 'letala, če prilete v snop teh žarkov Nikola Tesla je bil veliik pionir radijske telegrafije in je vseh njegovih izumov okrog 700. Bil je sodelavec slovitega Edisona. Nekateri so mu vzdeli priimek »pesnik elektrike«. HENRIK SIENKIEWICZ ROvW\NV SLIKAH Na 1800 načinov naj bi bilo mogoča ozdraviti raka Deset nasvetov, ki služijo zdravim ljudem bolj za zabavo Če pomislimo na tisoče in tisoče revežev, | ki trpe na roku in ki so spričo dejstva, da zdravilska veda še ni našla uspešnega sredstva, s katerim bi bilo raku mogoče ozdraviti, prej ali slej obsojeni na smrt, pač težko verjamemo, da bi bilo to grdo bolezen mogoče ozdraviti kar na 1800 načinov, kakor pravi neko čudno zanimivo poročilo iz Amerike. Bilo je pred sedanjo vojno. Neka ameriška »družba zn nadzorstvo nad rakom« se je po časopisju obrnila na juvnost, naj pove svoje mnenje o tem, kako se da rak najuspešneje zdraviti. Odgovorilo je okrog 4000 ljudi, ki so dali skupno kar 1800 nasvetov za zanesljivo ozdravljenje ljudi, ki trpe na raku. Med temi uasveti so tudi ti-le: 1. Potresti meso, kjer človeka razjeda rak, s prahom na surovem maslu pečene žabe. 2. Položiti na rak-rano najprej živo krastačo, potem pa jo nadomestiti s takšno, ki je pravkar poginila. .3. Držati v roki živegu krta. dokler ne pogine, zakaj krt učinkuje na raku kot mugnet. Rrij,4. Jesti slanike, a samo takšne, ki so brez glav. 5. Dati na rak-rano živega vodnega raka brez nog ter ga držati na rani toliko časa, da pogine, nato pa rano izžgati. 6. Spiti kozarec vode, v kateri so se kuhale zelene želve. Grbce, pritlikavce in jetične so zaposlili v tovarni letal V neki tovarni v San Franciscu, kjer izdelujejo letala, je zaposleno res edinstveno osebje. Kakor piše agencija »La Corrispon-denza« iz Rima, so v omenjeni tovarni zaposleni samo takšni ljudje, ki so jih pri naborih pripoznali za nesirosobne. To pa so po veliki večini grbci, pritlikavci, gluhonemi, jetični in ljudje brez ene ali čelo brez obeh nog. Ker fin vseh teh še ni bilo dovolj in je v tej veliki etnlski tovarni še vedno primanjkovalo delovnih moči, so vzeli na delo še kaznjence iz, tamkajšnjih jetnišnic, seveda samo takšne, ki so bili obsojeni na manjše kazni, predvsem pa tiste, ki so jih zaprli zato, ker so bili le prevečkrat pijani. »News Revvievv«, ki o tem poroča, pravi, da so zato morali nabrati takšne delovne moči za omenjeno letalsko tovarno, ker drugih, sposobnejših, že resno primanjkuje. 7. Zmešati jabolčne pečke s prašičjo krvjo ter s to zmesjo mazati tisto mesto, kjer ima človek raka. 8. Bolniku dati na obraz kakšno tako živo žival, ki je ne pozna. •„ 9. Uporabljati zmes suhih fig in mleka. 10. Človek, ki se hoče obvarovati pred rakom, ne sme pisemskih znamk lepiti z jezikom. Zadnji nasvet velja torej le za tiste, ki raka še nimajo. Kako pa je z drugimi omenjenimi devetimi nasveti, si pa lahko sami mislite- Zadostuje, če pomislite, da tako svetujejo iznajdljivi Amerikanci. Tudi živali in rastline imajo smisel za čas Smisla za čas nima samo človek, temveč tudi živali in celo rastline. Znano je na primer, da se kanarček v kletki vsako jutro prebudi točno ob isti uri in da se tudi čez dan drži strogo svojega »dnevnega reda«. Naravnost klasičen zgled je potem na primer tudi neka ptica, ki jo imenujejo »man ersegler« in ki se v nekaterih nemških krajih pojavi vsako leto točno na dan 1. muja, seli pa se vselej točno 1. avgusta, pa naj bo tedaj, ko tja prileti, ali potem, ko spet odleti, vreme kakršno koli. Prirodoslovci so naredili poskuse tudi z rastlinami, če imajo res tudi te kaj smisla za čas. Ugotovili so, da pri nekaterih izmed njih, na primer pri grahu in fižolu listi »zaspe«, čeprav poletni čas še daleč ni pri kraju. Enake poskuse so naredili tudi s čebelami, mravljami, osami in drugimi žuželkami, pri tem pa ugotovili, da pri njih smisel za čas ne zavisi od zunanjih pojavov, kakor na primer od svetlobe in vremena, temveč od notranjih psiholoških značilnosti. Razmeroma največ tobaka pažvečijo Norvežani Norveška, ki ima komaj dobre tri milijone prebivalcev, je tista evropska dežela, ki porabi razmeroma največ žvečilnega tobaka in je tudi glede porabe tobak za njuhanje takoj za Švedsko kot prvo v Evropi. Leta 1939, t. j. v zadnjem letu, o 'katerem so na razpolago še zanesljivi podatki, je bilo pripravljenega okrog 3 milijone kg tobaka, od katerega so ga porabili 1,110.000 kg I H 1 'M t 177. V atriju sta mladi Nerva In Tulij Seneclo razveseljevala cesarico z duhovitim pogovorom. Godca Terpnos in Diodor, ki ju je Neron še pred dobro uro hotel iz ljubosumnosti dati ubiti, sta ubirala strune na citrah. Neron je vstopil, pomignil lepemu grškemu dečku ter mu zašepetal nekaj na uho. Deček ie izginil. 178. Cesar je sedet poleg Po- peje na razkošen stol, okrašen z želvovino, In čakal Deček se Je vrnil z zlato skrinjico ter pokleknil predenj Neron je vzel iz skrinjice dragoceno ovratnico iz debelih opalov, jo pokazal cesarici in dejal: »Te dragotine so pač vredne večera, kakor sem ga doživel nocoj.« »Lesketajo se kakor zarja,« je odvrnila cesarica, misleč, da so dragulji namenjeni njej. Cesar se je poigraval z ovratnico, potem pa rekel: »Vinicij, v mojem imenu oddaj to ovratnico mladi li-gijski kraljici, s katero se moraš na mojo zapoved poročiti!« za smotke, 1 milijon rezanega tobaka, 600.000 kg žvečilnega tobaka, 200.000 kg njuhanca, 10O.(XW kg pa za cigarete. 80% vsega tobaka so Norvežani kupovali v Združenih ameriških državah, ostalih 20% pa v vzhodnih deželah. V nasprotju s Finsko in Baltiškimi državami, kjer so po zgledu Švedske povsod uvedli državni monopol za tobak in tobačne izdelke, sta danska in norveška vlada vedno ostro nastopali proti mo-nopolizaciji tobaka. Norveška, ki meri 322.000 šti-rijnških kilometrov, ima zelo malo zemlje, ki bi jo bilo mogoče s pridom obdelovati. Norveške oblasti pa se v zadnjem času zelo prizadevajo, kako bi povečale površino za obdelovanje prikladne zemlje, saj je takšne dozdaj res zelo malo, komaj kakšnih 5%. Če pa jo na Norveškem poletno vreme, ki je precej mrzlo in deževno, prikladno za gojitev tobaka, je še vprašanje, ki ga bodo morali rešiti s poskusi. Takšna rešitev je še najbolj zanesljiva. ■ I W: i Suhe gobe in sveže pomaranče proda ja Gospodarska zveza v svojem skladišču na Blei-weisovi cesti 29. HUDIČEV (LA MAHE AU DIABLE) Poslovenil K. N GEORGB BAND M/ \t/ vt/ \V vt/ vt/ vD T T T T t T 'I' BAJAR ,.17 Nazadnje je zaslišal za sabo klopot konja, ki je dirjal za njim, in Človek srednje starosti, zagorel, močan, na pol po mestno oblečen, mu je klical, naj se ustavi. Germain še nikoli ni bil videl ormeaux-skega kmeta. Toda iz togote porojen čut mu je mahoma povedal, da je on. Obrnil se je, ga meril od glave do nog in čakal, kaj mu bo povedal. »Ali niste videli iti tod mimo petnajst- ali šestnajstletno dekle z majhnim fantkom?« je rekel kmet in se delal brezbrižnega, čeprav je bil vidno razburjen. »Kaj jima pa hočete?« je odgovoril Germain, ne da bi poskušal zakriti svojo jezo. »Lahko bi vam rekel, da vas to nič ne briga, prijatelj! Ker pa nimam razlogov, da bi kaj prikrival, vam bom povedal, da je pastirica, ki sem jo najel za to leto, ne da bi jo poznal... Ko sem jo zagledal, se mi je zazdela premlada in preslabotna za delo na »Čistega vina hočem imeti,« si je rekel Germain. Zato je zadržal svoje ogorčenje in rekel: »Dekle je od nas doma, poznam jo. Nekje tukaj mora biti... Pojdiva skupaj naprej .. Gotovo jo bova našla.« »Prav imate,« je rekel kmet »Pojdiva dalje... Ampak če je ne najdeva do konca kolovoza, odneham.., Jaz moram namreč proti Ardentesu.« »Oh,« si je mislil Germain, »jaz te ne izpustim, pa čeprav bi moral štiri in dvajset ur capljati s teboj okoli Hudičevega bajerja!« »Počakajte!« je rekel Germain nenadoma in uprl pogled v hrastovo grmovje, ki je čudno migalo. »Hej, hej! Petrček, si ti, sinko moj?« Otrok je spoznal glas svojega očeta. Planil je iz grmovja, poskočil kakor veverica, g ko je zagledal očeta v kmetovi družbi, se je ustavil kakor ukopan in v zadregi. »Pridi, Petrček. pridi, jaz sem!« je vzkliknil Germain, pognal konja proti njemu in pred njim razjahal, da bi ga vzdignil v naročje. »Kje pa je Marička?« »Tamle je, skriva se, ker se boji lega grdega črnega moža. Tudi jaz se ga bojim!« »Ej, pomiri se, saj sem jaz tukaj... Marija! Marija! Jaz sem!« Marija je splezala izfiod grmovja, in brž ko je zagledala Ger- Rmetiji. Odslovil sem jo, ampak sem ji hotel povrniti stroške nje- lnajna) jtj niu je kmet sledil za jietami, je stekla in se vrgla Ger- nega kratkega potovanja, pa je jezno odšla, komaj da sem ji hrbet obrnil. ...Tako zelo se ji je mudilo, da je pozabila celo del svojo prtljage in svojega mošnjička. Gotovo ni bogvekaj v njem, nekaj soldov najbrž, ker pa me je pot vodila ravno tod skozi, sem mislil, da bom še naletel nanjo in ji izročil, kar je pozabila in kar ji dolgujem.« Germain je bil preveč pošten, da bi ob tej zgodbi za hip ne obstal. Zdela se mu je, če že ne verjetna, pa vsaj mogoča. Zapičil je pogled v kmeta, ki je vzdržal pogled, bodisi da Je bil tako ne-•ramen ali pa res pošten. mainu v naročje. Oklenila se ga je kakor hči očeta in rekla: »Ah, dobri Germain, vi me boste branili. Ce sem pri vas, me ni več strah.« Germainn je streslo. Pogledal je Marijo: bila je bleda, obleko ji je bilo raztrgalo trnje, ki je bila tekla skozenj, da bi prišla v >Moj gospodar?« je rekla ponosno. »Ta moški tam ni moj gospodar in nikoli ne bo!... Vi, Germain, ste moj gospodar. Hočem, da.me odvedete s seboj... Zastonj bom pri vas služila!« Kmet je bil stopil naprej in je hlinil nekakšno nepotrpežljivost. »Hej, mala!« je rekel. »Nekaj ste pozabili pri nas in vam zdajle vračam.« »Še kaj, gospod,« je odgovorila Marička, »ničesar nisem pozabila in ničesar nimam terjati od vas.« »Poslušajte no malo,« je nadaljeval Kmet, »jaz bi vam imel nekaj povedati! -...Dajte no!... Ne bojte se!... Samo dve besedi ...« »Saj lahko na glas poveste .. Nimam nobenih skrivnosti z vami.« »Pa pridite vsaj po svoj denar!« »Po svoj denar? Hvala Bogu, ničesar mi ne dolgujete!« »Saj sem si koj mislil,« je rekel Germain poluglasno. Pa, nič za to, Marija. Naj ti no pove, kar ti. ima povedati. Jaz bi namreč rad slišal. Mi boš jx>tem povedala. Imam svoje razloge za to. Stopi k njegovemu konju. Ne izpustim te iz oči.« Marija je stopila tri korake proti kmetu. Le-ta se je sklonil s sedla in ji rekel potihem: »Mala, nš lep zlatnik zate! Molčala boš, razumeš? Rekel bom, da si se mi zdela preslabotna za delo na kmetiji... In s tem naj bo stvar opravljena... Bom že prišel te dni pri vas kaj mimo. In če boš molčala, ti bom še kaj dni... Sicer pa — če te bo pamet srečala, boš samo rekla. Odvedel te bom k sebi ali pa bova šla jhkI večer malo na sprehod po senožetih. Kaj pa bi si želela v dar?« »Nate, gospod, dar, ki vam ga dajem jaz!« je odgovorila Marička na glas in mu zalučala zlatnik krepko v obraz. »Lepa hvala goščavo, kakor košuta, ki jo preganjajo lovci. A ne sramu ne obupa vam in kadar boste hodili kaj po našem koncu, vas prosim, da mi ni bilo na njenem obrazu. prej sporočite: vsi fantje iz naše vasi vam bodo prišli naproti, »Tvoi gospodar bi rad govoril s teboj,« ji je rekel in kar naprej zakaj pri na? so gospodje, ki radi obletavajo revna dekleta, hudo opazoval njen obraz. 1 * »rtih! Boste i« videli, pričakali v«, bodo.«