19. štev. V Kranju, dne ^8. maja 1915. Leto II. Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1'—. Za vse druge države in Ameriko K 560.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate. naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Ponovno prebiranje črnovojnikov, | Prebiranie se vrši od dne 2s maia do 15 iun»ia rojenih v letih 1878. do 1890., 1892., 1893. in 1894. Nabiranje črnovojniških obvezancev, izvršeno v času od 1. oktobra do 31. decembra 1914., za rojstvene letnike 1878. do 1890., 1892. in 1893. ter 1894., je imelo tak uspeh, ki kaže da se ni povsod vporabljalo pri presojanju zmožnosti enakomerno merilo. Pri tem so se pokazale razlike, ki nujno zahtevajo direktno izenačenje, da se zadosti principu splošne brambne dolžnosti in zajamči enakomerno ravnanje z vsemi za službo z orožjem obvezanih državljanov pri službovanju z orožjem in obrambi domovine. Vojaška uprava je zato odredila nove nabore zgoraj omenjenih rojstvenih letnikov čmovojni-,ških obvezancev, v kolikor se to v posameznih upravnih okoliših vsled uspeha prejšnih naborov ne zdi nepotrebno. K novemu naboru bodo morali priti oni, ki sedaj še ne služijo z orožjem v skupni vojski, v vojni mornarici, v domobranstvu ali pri orožništvu ali pa v črni vojski na podlagi njih osebne črno-vojniške obveznosti in ki so rojeni vletih 1878. do 1890., 1892., 1893. do 1894., torej tudi oni, ki so bili pri'prej-šnjem nabiranju za črno vojno z orožjem spoznani za sposobne, pri prezentaciji ali pa pozneje poslani kot nesposobni na dopust. Določbe tozadevnega razglasa glede izjem za zglasitev pri nabiranju kažejo napram svoječas-nim takim odre.dbam bistvene razlike, ki so bile potrebne na eni strani vsled značaja novega nabiranja, na drugi strani pa vsled izkušenj pri prejšnjih naborih. Vsak se mora zglasiti pri občini svojega bivališča. Da se dobi lažja podlaga za kontrolo o tem, kdo pride k prebiraju, se je to pot uvedla splošna zglasilna dolžnost pri občini za vse one, ki so podvrženi prebiranju. Pri tej zglasitvi naj vsakdo prinese sabo čr-novojniški legitimacijski list, ki ga je dobil pri prejšnjem prebiranju. Kraj, kjer se naj posamni črnovojnik predstavi k prebiranju, ki se vrši od 25. maja do 15. junija, je praviloma kraj njegovega bivališča dne 1. maja 1915., to je na dan, ko so bili izdani vpo-klicni razglasi. Kasnejša sprememba bivališča ne izpreminja čisto nič na tem stanju, vendar pa ne velja samo začasno, samo pardnevno bivanje v kakem kraju kot bivališče v tem smislu. Kdor opusti zglasitev pri občini, da se ga zabeleži, ga strogo kaznujejo politične oblasti. Glede ugodnosti, da se smejo nositi znaki enoletnih prostovoljcev, glede vstopa v armado kot enoletni prostovoljec, veljajo iste določbe, kakor pri prejšnjih prebiranjih. Svetovna vojna. Avstrijsko - ruska vojna. Sijajna zmaga v zapadni Galiciji. V zvestem pobratimstvu orožja so nemške in avstro-ogrs1 sovražnik tudi PODLISTEK. Sendomirski samostan. Žarki zahajajočega solnca so v zlatorumenem svitu obsevali griče, ki so obdajali najprijaznejšo dolino Sendomirske vojvodine. Kot da bi v slovo še enkrat hoteli poljubiti visoko zidovje, so se usipali na krasen samostan, ki se je ponosno dvigal na vzhodni strani lepe doline. Teda) dospeta dva jezdeca z maloštevilnimi spremljevalci na vrh gričevja, ki je obdajalo dolino na nasprotni strani. Doli po dolini se je še razlegal iz samostanskega cerkvenega stolpa glas zvona, ki je oznanjal „Ave Marijo." Konjenika se za kratek čas ustavita ter nekaj premišljujeta, potem pa odhajata s svojim spremstvom tem hitreje doli v dolino, v smeri proti samostanu. Po obleki soditi bili so ti pozni obiskovalci Sendotnirskega samostana tujci. Nosili so široke klobuke z tiolgimi peresi, na prsih nad obleko močne črne oklepe, ozke, tesne, nog oprijemajoče se hlače in visoke podvihane škornje; vsa ta njih noša je kazala, da niso domačini, da niso Poljaki. In zares, bili so Nemci, odposlanci, katere je bil poslal nemški cesar na dvor bojevitega kralja So-bieskega; ker so uvideli, da jih more prehiteti med potjo temna noč, so sklenili, da ostanejo čez noč v bližnjem samostanu. Ker se je bližala noč, bila so samnstanska vrata že zaklenjena. Ko potrkajo nanje jezdeci, jim vratar takoj odpre in jih odpelje v prostorno sobo za goste, kjer bi se naj pokrepčali in potem podali k počitku; obenem pa jih vratar prosi, naj oprostijo, da jih opat sam in pa menihi, ki so vsi že pri večernicah v samostanski cerkvi zbrani, ne morejo osebno pozdraviti kot dobrodošle goste. Mož je pri tem gledal nekam nezaupljivo: da je pa res, kar je govoril, o tem so se gostje sami takoj prepričali. Kmalu so namreč začuli zamolkle glasove, ki so doneli po dolgih hodnikih in prihajali iz samostanske kapele, kjer so menihi zdaj na glas molili, zdaj zopet svečano peli. Gosta stopita v nakazano njima sobo, ki si-j cer ni bila bogato opremljena, a je bila tembolj j čedna in snažna. Dasi je bil samostan, kakor je vse kazalo, šele pred kratkim sezidan, se je vendar videlo, da so se pri zidanju, tako v celoti, kakor pri posameznih delih, namenoma točno ravnali po slogu, ki je bil v navadi v starejših časih. Skozi visoko obokana okna sta gosta videla, da na vzhodni strani že vzhaja mesec; gričevje, ki je I obdajalo dolino, so le slabo razsvetljevali lunini j žarki; doli v dolini pa, koder so se razprostirali i zeleni gozdovi, nastala je bila že temna noč; vse je bilo že tiho in mirno. V sobi je stala pod obokanim oknom priprosta miza, ne baš umetniško delo, okoli nje pa visoki stoli s še višjimi naslonjali. Ko si gosta ogledata sobo, se vsedeta na stole za mizo, odkoder se jima je nudil lep pogled skozi obokano okno na prosto. Z nekakim veseljem upazujeta skozi okno čarobno migljanje in igranje lunine luči, potem pa še z večjim veseljem sežeta po večerji; po jedi in po vinu, ki so ju njima prinesli na mizo njuni lastni sluge, da se okrepčata za nadaljno pot, ki sta jo imela prejezditi prihodnji dan. Tako jima je pretekla že skoro ena ura. Noč je bila docela razgrnila svoja črna krila nad spavajočo zemljo, tudi petje v samostanski cerkvi in zvonjenje v cerkvenem stolpu je bilo že umol.knilo. Sredi sobe je brlela s stropa viseča svetilka; ker so sluge gostov tudi že odšli spat, sta onadva sama sedela za mizo ter se živahno pogovarjala o važnih zadevah, ki so se tikale njunega potovanja. Ko se tako pogovarjata, začujeta naenkrat močno trkanje na vrata in še predno moreta na to odgovoriti, se že duri odpro in v sobo stopi kaj čudna postava, ter gosta vpraša, če želita ognja. Mož, ki je bil vstopil, je imel na sebi že precej obnošeno, na mnogih mestih zašito obleko, kakoršno nosijo ponavadi menihi, ki pa se je kaj slabo podajala njegovemu vitkemu telesu. Dasi je bil od starosti že nekaj vpognjen in prej pod, kakor nad srednjo velikostjo, je vendar cela njegova postava razodevala nekak izraz odločnosti, samozavesti in moči, tako da bi ga vsak, kdor bi ga videl v drugi obleki, smatral za vse kaj drugega kot za miroljubnega sina svete cerkve. Brada in lasje, nekdaj očividno črni, zdaj pa večinoma že osiveli, obdajali so v gosti rasti brado, usta in čelo. Gledal je mcž, kakor je pač to navada v samostanih, večji del k tlom, le tupatam je pogledal kvišku ali proti gostoma: tedaj pa je zasvetilo dvoje ognjevitih oči izpod njegovih obrvi, ki so s tako grozo navdale gosta, da sta se čutila kar olajšana, kadar je menih obrnil svoj pogled zopet od njiju k tlom. V taki obleki in takšen je torej stopil menih, z zvežnjem drv pod pazduho pred tujca ter ju vprašal, če želita ognja. Dalje. včeraj opetovano naperil svoje napade ki pa smo jih zopet odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Pri tem smo vjeli 500 mož. V jugozapadni Galiciji in Bukovini semtertja artiljerijski boj. Ena naših baterij je razstrelila in vpepelila južno od Zalesz-czykov rusko municijsko skladišče. Velika zmaga v zapadni Galiciji. Združene avstro-ogrske in nemške čete so napadle sovražnika v njegovi že mesece prigotovljeni in zasedeni poziciji v zapadni Galiciji in so ga potolkie na celi fronti Malastow-Gorlice-Groz-nik in severno od tod, mu zadale težke izgube, vjele nad 5000 sovražnikov ter vplenile topove in strojne puške v doslej še nedognanem številu. Istočasno so naše čete izsilile prehod preko Dolenjega Dunajca. Na karpatski fronti v Beskidih je položaj neizpremenjen. V Gozdnih Karpatih smo v ponovnih bojih vzhodno od Koziovve pridobili na prostoru, potisnili sovražnika iz njegove pozicije in krvavo odbili njegove \ rotinapade, vjeli tam več sto vjetnikov in vplenili tri strojne puške. Tudi severno od Osmalode smo vrgli sovražnika z več višin. Sovražnik je imel težke izgube. Tudi tam se še vrše boji. Nemško-francoska vojna. Nemško prodiranje. Veliki glavni stan, dne 30 aprila. Na obrežju so bili sovražni letalci v živahni aktivnosti. Bombe letalcev so povzročile v Ostende samo znatne škodo na hišah. Artiljerijski ogenj smo včeraj naperili na trdnjavo Dunkerque. V Flandriji je potekel dan brez posebnih dogodkov. Ponoči je izvršil sovražnik napad med Steenstraate in Het Sas. Borba še traja. Mostovska oporišča na zapadnem Kanalskem bregu pri vaseh Steenstraate i.i Het Sas smo izgradili in se nahajajo trdno v naših rokah. Vzhodno od prekopa, severno od Yperna, so Zuavi in Turkosi poskusili napasti naše desno krilo. Napad se je razbil v našem ognju. V Champagni, severno od Les Mesnila, niso mogli Francozi prav ničesar zopet osvojiti od svojih pozicij, ki smo jih jim iztrgali predvčerajšnjim. Tisoč metrov široko in 3000 metrov globoko utrdbeno skupino smo v polnem obsegu prezidali in jo držimo. V Argonih so naše čete v naskoku zavzele severno od Le Four de Pariš sovražen strelski jarek, vjele 1 častnika in 30 mož ter držale osvojeno ozemlje napram večkratnim sovražnim protinapadom. Pri Cornavju, na vzhodnem robu Argonov, se je strmoglavil na tla sovražen aeroplan. Zrakoplovci so mrtvi. Med rekama Maas in Mosel so Francozje brezuspešno napadali pozicije, ki smo jih zavzeli na višinah ob reki Maas. Z velikimi izgubami se je ponesrečil sovražen naval tudi severno od Flirevja. V bojih na višinah ob reki Maas, od 24. do 28. aprila, so Francozi izgubili samo na vjetnikih 43 častnikov, med njimi 3 polkovne poveljnike in okroglo 4000 mož. Na obrežno utrdbo Harvvich, na angleškem vzhodnjem obrežju, smo danes ponoči metali bombe. Bombardiranje Reimsa in Dunkerque. Veliki glavni stan, dne l.maja. Včeraj javljeni boji ob kanalskih bregovih, severozapadno od Yperna, so se končali s sovražnikovim neuspehom, združenim z velikimi izgubami. Vzhodno od Kanala, severno od Yperna, , je sovražnih izvršil več brezuspešnih navalov. Trdnjavo Dunkerque je tudi danes obstreljevala naša artiljerija. Med rekama Maas in Mosel so se vršili pehotni boji samo v okolici Aillvja in Apremon-ta. Vsi francoski napadi so se ponesrečili z veli-gimi izgubami. Z ozirom na obstreljevanje naših, za bojno fronto se nahajajočih krajev, smo vrgli dne 29. aprila nekaj granat na Reims. Ker sovražnik dobro pozna pomen tega našega postopanja, bi bilo zanj lahko obvarovati Reims pred obstreljevanjem. Sovražnik je včeraj zopet izgubil 2 letali. Angleško letalo smo sestrelili na tla, ju-gozaoadno od Thilda. Drugo letalo smo strmoglavili na tla severo-zapadno od Yperna in je razstrelili. Tretje letalo smo iz sredine sovražnega brodovja prisilili, da se je spustilo na tla pri Nie-dersulzbachu v Alzaciji. Nemški uspehi v Flandriji in v Argonih. Veliki glavni stan, dne 2. maja. V Flandriji je nasprotnik po zelo močni artiljerijski pripravi zopet poskusil udariti proti naši novi poziciji, severo-vzhodno od Yperna, in sicer so napadli Francozje zelo energično med Kanalom in cesto Ypern-St. Julien, slabotno pa Angleži vzhodno od tod. Te težnje so bile zlasti vsled našega zelo učinkovitega ognja v boku in hrbtu iz okolice Zroodseinde in Veldhoik popolnoma brezuspešne. Vplenili smo tri strojne puške. V Argonih je naš napad severno pd Le Four de Pariš dobro napcedoval. Klub srditemu odporu so Francozi izgubili več jarkov in 156 vjetnikov. Med rekama Maas in.Mosel so se razvili ljuti boji samo v Pretrskem gozdu, kjer so Francozje večkrat izvršili napad v velikih masah. Z velikimi izgubami za sovražnika smo odbili te napade, ki so mestoma dospeli do naših jarkov in smo zajeli zopet I 90 vjetnikov. Uničili smo zopet dva aeroplana. ; Eno letalo smo razstrelili pri Reimsu, drugo smo i pa iz srede ladjevja, severozapadno od Verduna, . prisilili, da se je jadrno moralo spustiti na tla. Nemški uspehi v Flandriji. Veliki glavni stan, dne 4. maja. V Flandriji smo z dobrim uspehom nadaljevali svoje napade s severa in vzhoda. Danes zjutraj smo zavzeli Zevenkote, Zonebeke, Westhock, mnogokotni gozd Veld, Nonne Boschen, kraje, za katere so se več mesecev vršili vroči boji. Odhajajoči sovražnik se nahaja v boku naših baterij severno in južno od Yperna. V Argonih so Fran- ; cozje brezuspešno poskušali zopet osvojiti severno od Le Four de Pariš se nahajajoči jarek, ki smo ga mi zavzeli dne 1. maja. Artilerijski boji med ; rekama Maas in Mosel so se tudi včeraj nada- ] ljevali. Novi nemški uspehi pri Ypresu. Veliki glavni stan, dne 5. maja. S težkimi izgubami so se Angleži nadalje umaknili v smeri od močno ogrožane mostne utrdbe pri Ypresu. Vzeli smo fermo van Heule Ekster-nest, grajski park v Herenthage in Net Pappotie. Med Maaso in Moslo je vladalo zopet živahnejše gibanje. V gozdu Le Pretre, severno-vzhodno od Pont a Moussona, so Francozi včeraj napadli z močnimi silami. Kljub dolgemu pripravljanju s strani artilerije se je napad z velikimi izgubami za sovražnika v našem ognju ponesrečil. Nasprotno pa Smo pričeli v gozdu Aiily in vzhodno od tod z j napadom, ki je dobro napredoval. Tu smo doslej I vjeti 10 častnikov in 750 mož. Nemško-angleška vojna. Pomorska bitka na severu. Admiraliteta razglaša: Dva nemška podmorska čolna sta napadla ribiški parnik „Kolumbio" in ga torpedirala. Od posadke je neki ribiški parnik rešil le enega moža. Podmorske čolne je zasledovala divizija angleških torpednih rušilcev, med temi so bile ladje „Laforey\ „Leonidasu, „Lawford* in „Lark". Po enournem zasledovanju so rušilci potopili nemška podmorska čolna. Angleške ladje niso imele nobenih izgub. Rešenih je bilo i 44 mož posadke in dva častnika, ki so jih vjeli. — i j Iz Kodanja poročajo, da je po poročilih iz Rotter-; dama vtonila cela posadka ribiškega parnika „Ko-lumbia", ki je štela 70 mož. Angleška admiraliteta poroča: Po pomorski bitki pretečeno soboto, so se energično prizadevali, rešiti nemške mornarje. Poročnik Hartol je sam skočil v morje. Dva častnika in 44 mož je bilo I ; rešenih. Nemški vojni vjetniki so povedali, da so j potopili neki angleški ribiški čoln, predno jih je : j zagledal „Laforeyu. Rešili so enega častnika in 2 I j moža z ribiškega čolna. Ko so Nemce vprašali, j I kaj se je zgodilo z vjetniki, so odgorili. da so bili : : vjetniki pod krovom in da so najbrže vtonili. Nemško-ruska vojna. Nemške čete so prodrle do železnice Dvinsk-Li- bava. Veliki glavni stan, dne 30. aprila. Spretni voji naših čet, ki operirajo v severo-zapadni Rusiji, so v široki fronti dospeli do železniške proge Dvinsk-Libava. Resnega odpora niso ni- 1 kjer poskušale v onih krajih prodirajoče ruske čete, i med katerimi se nahajajo tudi ostanki udeležencev i na roparskem pohodu proti Memelu. Pri Kalvariji so se včeraj z velikimi izgubami izjalovili ruski napadi. 5 častnikov in 500 neranjenih Rusov smo vjeli. Rusi se umikajo proti Mitavi. Veliki glavni stan, dne 1. maja. Spopad pri Savlih se je končal za nas ugodno. Po močnih izgubah so Rusi pobegnili, ko so Salve zapalili na vseh štirih koncih, v smeri na Mi-tavo. Zasledovanje nadaljujemo. Doslej smo vjeli okrog 1000 mož, poleg tega pa smo vplenili 10 I strojnih pušk, veliko množino bagaže, municijskih voz, zlasti mnogo pa municije. Sovražen napad ' pri Kalvariji in jugozapadno od tod smo odbili z velikimi izguDami za sovražnika. Pri tem smo zopet j vjeli 350 Rusov. Nasprotno pa se je Rusom jugo-S zapadno od Avgustovva posrečilo ponoči napasti stotnijo nemških predstraž in ji povzročiti težko izgubo. Vzhodno od Plocka in na južnem bregu Piliee smo odbili slabe ruske navale. Rusi se umikajo proti Rigi. Veliki glavni stan, dne 3. maja. Na nadaljnem zasledovanju proti Rigi beže-čih Rusov, smo včeraj vplenili 4 topove, 4 strojne puške ter vjeli južno od Mitave, zopet 1700 mož, da se je torej celotno število vjetnikov zvišalo na 3200 mož. Ruski napadi, jugozapadno od Kalvari- ■ je so se ponesrečili z velikimi izgubami za sovražnika. Ruse smo potisnili preko Szeszupe ter. vjeli 330 mož. Tudi severo-vzhodno od Skiernie- I wic so Rusi doživeli težak poraz, pri čemer so poleg velikega števila mrtvih izgubili tudi 100 I vjetnikov. Uspešna ofenziva med Karpati in Vislo. Veliki glavni stan, dne 4. maja. Ofenziva med gozdnimi Karpati in gorenjo Vislo dobro napreduje. Plen prvega dne znaša 21.000 vjetnikov, 16 topov, 47 strojnih pušk in sedaj še nepregledni vojni materijal vseh vrst. Odbiti ruski napadi na Poljskem bojišču. Veliki glavni stan, dne 4. maja. Število na zasledovanju proti Mitavi vjetih Rusov je naraslo na več kakor 4000. Obnovljene ruske napade jugozapadno od Kalvarije smo odbili. Vjeli smo 170 mož. Takisto so se z velikimi izgubami za sovražnika ponesrečili ruski napadi jugovzhodno od Avgustovva. Pri tem je sovražnik izgubil 4 častnike, 420 mož in 2 strojni puški. Tudi pri Jedwabnu severovzhodno od Lom-ze smo odbili ruski nočni napad. Dne 5. maja. Zavrnili smo ruski napad iz jugovzhoda na Rossitnie. Sovražnika zasledujemo. Tudi pri Kalvariji in severo-vzhodno od Suvalkov ter vzhodno od Avgustovva so se ruski sunki ponesrečili. Tam smo vjeli skupaj 500 Rusov. Na drugi fronti so se vršili posamezni bližinski boji, ki so se vsi končali nam v prilog. Uspeh naših čet v Gozdnih Karpatih. Veliki glavni stan, 5. maja. Napad zavezniških čet severno od Gozdnih Karpatov je prebil včeraj že tretjo rusko utrjeno črto. Rusi so bili tam na celi fronti pognani nazaj in so se umaknili proti Wisloki. Velikost zmage je spoznati iz dejstva, da so pričeli Rusi zapuščati svoje pozicije v Gozdnatih Karpatih jugovzhodno od Dukle, ki so ogrožane v severnem boku. Hitrost, s katero smo dosegli svoj uspeh, onemogoča dati sliko plena te zmage v številkah. Po dosedanjih poročilih se zdi, da znaša število vjetih Rusov nad 30.000 mož. Turčija proti tripelententi. Turško uradno poročilo. „Agence Milli" poroča: Včeraj je poskusilo levo sovražno krilo, ki smo je bili z opetovanimi napadi vrgli iz njegovih pozicij pri Kaba Tepe v severni smeri proti Ari Burnu, prodirati, da se iz-begne ognju naše artilerije, ki ga je uspešno obstreljevala z boka. Naši vojaki pa so pognali sovražnika z bajonetnim naskokom zopet v njegove poprejšnje pozicije ob obali. Pri tej priložnosti smo vplenili 2 strojni puški z municijo in nekaj drugega vojnega materijala. Sovražne čete, ki so se izkrcale v Sedilbahru na zavarovanih točkah, so se mogle podati sicer v krite pozicije, nahajajo pa se sedaj radi ognja naših baterij ob anatolski obali v nevzdržljivem položaju. Naše vojne ladje so pred par dnevi potopile avstralski podmorski čoln „A-E 2", ki je poskusil prodreti v Marmarsko morje. Posadko, sestoječo iz 3 častnikov in 29 mož, smo vjeli. Neki sovražni aeroplan, ki je preletel zaliv Alexandrette, je padel od naših strelov poškodovan v morje. Neka, od obali patrulirajoča križarka je pobrala njegove razdrtine. Kakor se zanesljivo poroča iz Dardanel, so ostale sovražne vojne ladje iz strahu pred učinkovitim ognjem turških baterij v veliki oddaljenosti in so streljale v velikih intervalih. Sovražne čete, ki jih vojne ladje niso mogle dovolj varovati in ki so se nahajale v majhni oddaljenosti od obale v zagozdi, so imele vsled ognja otomanske artilerije in infanterije velike izgube. Sovražni letalci so obstreljevali z bombami Maditos, zlasti tamkajšnjo bolnišnico „Rdečega polumeseca". Nekaj bolnikov je bilo ranjenih, v ulicah sta bili ubiti neka žena in neko dete. Sovražni letalci so razmetavali po Galipoliju proklamacije, ki naj Turke premotijo. Angleška poročila. Poročila o napredovanju v Dardanelah do 29. aprila pravijo, da so izkrcane čete zaveznikov odbile veliko turških protinapadov, ki so polagoma oslabljali. Izgube zaveznikov so seveda težke. V uradnem opisu bojev v Dardanelah med 25. in 29. aprilom se pravi: Za izkrcanje vojske smo uporabili šest različnih krajev ob obali in vse brodovje je podpiralo operacije. Uspeh prvega dne je bil, da so se močne angleške, avstralske in francoske bojne sile ustanovile na treh glavnih krajih, namreč Avstralci in Novozelandijci na pobočju Saritbaira, severno od Kabatepe, angleške čete ob Tekeburnu in Francozi na azijski obali pri Kum Kaleh. 26., ko je napočil dan, se je držal sovražnik v vasi Sedd-il-Bahr, ki je polna podzemeljskih votlin, zakopov, in pregraj. To postojanko so Angleži zavzeli s frontalnim naskokom preko še ne uničene žične zapreke. Naša postojanka na tem koncu poluotoka je bila tako definitivno zasigurana. Dne 27. aprila zvečer so zavezniki zasedli črto zakopov, ki se začenja severno od Kum-Kaleh in sega do baterije Totts (?). V tem pa so Avstralci in Novozelandijci prodirali z največjo drznostjo, vedno se boreč s sovražnikom, in so neprenehoma odbijali sovražne protinapade. 28. zjutraj se je vršil srdit boj z neko turško divizijo, ki je bila po težkem artilerijskem streljanju vržena proti Saritbairu. Avstralci in Novozelandijci so odbili vsak napad in so končno prešli v ofenzivo. Tudi Francozi so bili pri Kum Kaleh štirikrat napadeni, a so se vzdržali v vseh svojih postojankah. Izgube armade in brodovja so položaju primerno težke. Napad na Dardanele. Glavni stan objavlja, dne 4. maja. Ob dardanelski fronti je sovražnik danes zjutraj poskusil pod zaščito svojega brodovja izkrcati svoje čete na obrežju pri Kaba Tepe, južno od Ari Burna. Storil je to, da bi izravnal svoje izgube, ki jih je imel v okolici Ari Burna, in da bi premagal težkoče, v katerih se nahaja. Te čete pa smo popolnoma prepodili v vsi njihovi razsežnosti. Včeraj ponoči so naše čete kljub ognju, ki ga je proti nam naperilo s treh strani sovražno brodovje, napadle Silidbahr, ter potisnile sovražnika iz njegovih okopov. Ko se je zdanilo, je osvobodil neprestano srdit ogenj sovražnega brodovja sovražne čete iz nevarnosti, da bi jih pognali v morje.'Pri tej priliki smo vplenili 3 nadaljne, popolnoma nepoškodovane strojne puške z municijo, katere smo že danes uporabili v boju proti sovražniku. Danes dopoldne je rusko brodovje pol ure brezuspešno obstreljevalo nezaščičeno vas Ighne Nadama, nato pa se umaknilo. * * * Pomorska bitka v Severnem morju. 1. maja popoldne je nemški podmorski čoln pri galloperski svetilni ladiji torpediral in potopil angleškega torpednega rušilca „Rocruit". Isti dan se je vršil blizu noordhinderske svetilne ladije boj med dvema nemškima čolnoma s predstražami in večimi oboroženimi angleškimi ribiškimi parniki. Ena divizija angleških torpednih rušilcev je posegla v boj, ki je končal s tem, da sta bila izgubljena naša dva čolna. Kakor razglaša angleška admiraliteta, je bila večina posadke rešena. Japonska in Kitajska. Končne, od japonskega cesarja potrjene zahteve Japonske napram Kitajski jo sledeče: Politične predpravice v južni Mandžuriji, vzhodni Mongoliji, Santungu in Fustiangu. Kot japonske želie so stavili: Japonske svetovalce v administrativnih, fi-nancijelnih in vojaških zadevah Kitajske, pravico za nakupovanje posestev za japonske šole, bolnišnice in templje. Ustanovitev skupne kitajsko-japon-ske policije, 50% vsega kitajskega vojnega materijala naj se kupijo na Japonskem ali pa naj se ustanovi arzenal, ki naj ima le japonske tehnike ter vporablja japonski material. Nadaljne želje Japonske se tičejo pravic za zgradbo železniške proge Učon, NanČang, Hangčou, Svatou in pristanišč, ladjedelnic in železnic v Festsangu, kakor tudi pravic svobodnega razširjevanja budizma. Časopisje v Tokiu poudarja, da je položaj resen, ter kritizira odredbe vlade, ki hoče vse le diplomatič-nim potom doseči. Na Japonskem se vrše zborovanja, na katerih se zahtevajo energične odredbe proti Kitajski. Tozadevno peticijo, ki zahteva kategoričen odgovor od Kitajske, so izročili zunanjemu ministru. Skrajna napetost med Kitajsko in Japonsko. Sestal se je ministrski svet, da se posvetuje kakor sodijo, o vprašanju ultimatuma Kitajski. Japonsko časopisje je prepričano, da bo vlada odposlala ultimatum, ker je zadnji odgovor Kilajske na japonske zahteve le zavlačevanje odločitve. Položaj v Tripolitaniji. Vsled izdajstva domačih čet, je imela neka italijanska kolona v Cireneiki težke izgube, ki se lahko cenijo na 600 mrtvih in ranjenih. To dejstvo pojasnjuje veletehtno odredbo ministrskega sveta, da se v Libiji proglasi vojno stanje. Drugim govoricam, ki vedo povedati, da so dogodki v Libiji samo predigra k vojnemu konfliktu s Turčijo, ni verjeti. DNEVNE VESTI. Skupna ministrska konferenca radi preskrbe invalidov ter vojaških vdov in sirot. V soboto se je vršila v Budimpešti skupna ministrska konferenca, katere so se udeležili oba min. predsednika grof Stiirgkh in grof Tisza, oba finančna ministra, baron Engel in Telebkv, domobranski minister baron Georgi in honvedski minister baron Hazai ter vojni minister vit. Krobatin. Ministri so se posvetovali o novem zakonu glede preskrbe vdov in sirot v vojni padlih vojakov, oziroma glede preskrbe onih, ki so postali vsled vojne nesposobni za delo. Med deležnimi činitelji je prišlo do popolnega sporazuma. Avstrijski ministri so se še v soboto vrnili na Dunaj. Razglas. Ker se vzlic večkratnim objavam še vedno dogajajo prestopki cestnopolicijskih re- dov, vidi se c. kr. okrajnemu glavarstvu potrebno sledeče določbe še enkrat objaviti: Vsi vozovi, motorna vozila in kolesarji, uporabljati morajo n a vsih javnih cestah vedno levo stran ceste, sredo in desno stran ceste pa morajo pustiti prosto. Ukaz c. kr. dež. predsedništva z dne 11.9. 1914 št. 1074,'Mob. Ob temni noči mora imeti vsako vozilo s seboj razsvetljeno, od daleč vidno svetiljko. Ta določba velja za državne ceste (§ 15 cestnega pol. reda za deželne in druge javne ceste, § 14 cestn. policijskega reda za javne nedržavne ceste). Med vožnjo voznik ne sme zapustiti vozila (§ 20 cestno pol. reda za državne ceste in § 22 cestno pol. reda za javne nedržavne ceste). Ker se ravno prestopki teh predpisov dogajajo največkrat, opozarja se občinstvo, da se bodo prestopki teh predpisov kaznovali kar najstrožje in slučajno takoj s strogim zaporom. Vpoklicanje asentiranih črnovojnikov letnikov 1873 do 1877. Sedaj se vršeče prebiranje v I. 1873. do 1877. rojenih črnovojniški službi podvrženih bo končano 6. maja t. 1. Oni črnovojniški službi podvrženi, ki so bili spoznani kot sposobne za črnovojniško službo z orožjem, bodo zdaj vpoklicani pod orožje in sicer se morajo črnovojniški službi podvrženi avstrijski državljani — ki so bili v Avstriji ali na Ogrskem pri prebiranju — v kolikor niso bili že dozdaj vpoklicani v službo z orožjem, oziroma so bili te službe oproščeni iz ozirov na javno službo ali na javni interes, priglasiti 15. maja t. I. pri c. in kr. dopolnilnem okr. poveljstvu, ki je označeno v njihovi črnovojniški legitimaciji, oziroma pri c. kr. domobranskem dopolnilnem okr. poveljstvu. Kakor izve c. kr. kor. urad, nameravajo pri enem delu nadomestnih čet, v kolikor bo pri teh četah preveč moštva, gotovo število vpoklicanih za kratko dobo zopet poslati na dopust. Pri tem pridejo v poštev v prvi vrsti najstarejši letniki. Oziralo se bo predvsem na razmere, ki se morajo posebno vpoštevati. Z ozirom na to, da je nujno potrebno delo na polju, bodo prišli V poštev tudi mlajši letniki Vpoklicanje superarbitriranih k oddelkom za rekonvalescente. Kakor uradno poročajo bodo od zdaj naprej, dokler traja vojna, vse vojake, ki jih je vojaški zdravnik klasificiral kot točasno nesposobne in ki nimajo pravice do invalidske pokojnine, brez superarbitracije, ne glede na dobo službene nesposobnosti, uvrstili v oddelke za rekonvalescente, ki obstoje pri naših nadomestnih bataljonih. Ta odredba vojnega ministrstva velja tudi za nazaj. Vsi tisti, ki so jih bili od pričetka vojne potom superarbitracije kot točasno nesposobne poslali na dopust in ki nimajo pravice do invalidne pokojnine, bodo vsled te- odredbe tudir takoj vpoklicani. Vpoklicanci imajo prosto vožnjo na železnicah in parnikih monarhije, in sicer le iz bivališča do kraja, kamor so bili vpoklicani. Pri blagajnicah železnic in puroplovnih družb se morajo izkazati s svojimi vojaškimi papirji in, če nimajo nobenega teh papirjev, s potrdilom občinskega predstojnika. Ta dokument mora imeti uradni pečat. Polkovnik je postal v 4. trdnjavskem polku podpolkovnik g. Oton Mally, brat njegov g. Hugon Mally pa major pri 70 pešpolku. Oba sta rojena v Kranju in sina pokojnega sanitetnega svetnika g. dr. Ignacija Mallyja. Polkovnikom 43. pešpolka je imenovan podpolkovnik g. Friderik Polak, brat kranjskega župana g. Ferd. Polaka. •j* Učitelj Janko Pianecki. Umrl je v Skofji Loki učitelj na tamkajšnji deški ljudski šoli gospod Janko Pianecki. V veličastnem sprevodu so ga spremili k zadnemu počitku dne 3. t. m. Tovariši so mu ob grobu zapeli ganljive žalostinke. Pokojnik se je rodil 1866.1. v Kozarščah pri Ložu, pohajal gimnazijo v Ljubljani, dovršil ondi učiteljišče in veloval kot učitelj v nekdanjem Waldherrjevem za-dodu v Ljubljani, v Radovljici, v gluhonemnici v Ljubljani, kot učitelj - voditelj v Sori in nazadnje kot učitelj v Skofji Loki. Pianecki je bil jako izobražen mož: spreten risar, nadarjen pevec in glasbenik, vnet sadjerejec. Iz lastnega veselja se je dovršeno naučil francoščine. V Skofji Loki se je po njegovem prizadevanju osnovala mestna godba. Blagi pokojnik naj počiva v miru v ljubi zemlji slovenski! Seja vodovodnega odbora za Kranj in okolico z dne 3. maja 1915. Predsedsednik župan F. Polak otvori sejo in konstatira sklepčnost. Odbor reši dve ovadbi radi tratenja vode in poškodbe vodomera. — Ker je županstvo v Preddvoru sporočilo, da pripada poprava pota na Cemšenikarjevo posestvo vodovodnemu odboru, se sklene imenovano županstvo vprašati, kako in na kateri podlagi se je ta pot razdelila, in je pozvati, da naznani tozadevni sklep občinskega odbora in predloži razglas, s katerim je sklep o razdelitvi pota postal pravo-močen. — Vzame se na znanje odpoved službe vodovodnega paznika. — Odbor odobri soglasno računski zaključek za 1. 1914. in pritrdi predlogu, da se primanjkljaj v znesku K 3844 34 razdeli po določenem ključu na udeležene občine. Pravtako se sprejme predlog, da se k stroškom za stražo pri rezervarjih in za popravo vsada na Cemšeniku pritegne tudi občino Hrastje in da naj se deželni odbor naprosi za hitro rešitev priklopitve občine Hrastje k skupnim vzdrževalnim stroškom. — Ugodi se prošnjam podmaršala Antona p). Giinzla, župnika Franca Lakmajerja ter krajnega šolskega sveta v Preddvoru in Jakoba Kokalja v Predosljih za napeljavo vode iz vodovoda s pogojem, da izvedejo napeljavo ter nabavijo vodomere na svoje stroške, da plačujejo za vsak m3 vode po 10 vin. in da se jim voda v slučaju pomankanja vsak čas lahko zapre. — Ko se še zavrne pritožba Ivana Zupančiča radi vodomera, zaključi predsednik sejo. Z začetkom šolskega leta 1915/16. (L septembra na vojaških realkah, 21. septembra na vojaški skademiji) se bo sprejemalo v I. letnik c. kr. vojaške nižje realke, ki se bo začasno ustanovila v Brucku ob Litvi, dalje v I., II. in III. letnik c. kr. vojaške višje realke na Dunaju, kakor tudi v I. letnik c. kr. Franc Jožefove vojaške akademije na Dunaju aspirante za prosta in plačana mesta z namembo za c. kr. deželno brambo. Prošnje je vložiti najkasneje do 31. maja 1915 pri določenih oblasteh. Natančnejši podatki so razvidni iz tozadevnega razglasa, ki se objavi te dni v uradnem listu „Laibacher Zeitung", in ki je tudi na vpogled pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih, pri mestnem magistratu v Ljubljani in ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade. Gospejni odbor za vojni oskrbovalni urad v Kranju izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem onim činiteljem, ki so pripomogli, bodisi v gotovini, bodisi v naturalijah, da je mogel obdariti rekonvalescente v tako obilni meri. Posebej se zahvaljuje odboru podružnice pomožnega društva „Rdeči križ", ki je daroval prebitek koncerta v znesku K 294-38. Potom pole se je nabralo K 32270. Za tobak se je izdalo K 194-32, v gotovini pa se je podarilo K 367—. Ker bi bilo veliko preobširno navesti vse darovatelje jajc, cigaret, tobaka in moke, tudi tem najsrčnejša hvala. Za rudeči križ izročila je odvetniška pisarna gosp. dr. Cerneta v Kranju iz poravnave Josipa Poklukar iz Struževega proti Janezu Krt od tam 10 K in iz poravnave Marije Sušteršič iz Kranja proti Josipu Poklukar iz Struževega 10 K, totej skupno 20 K, za kar se ji podružnica rudečega križa v Kranju toplo zahvaljuje. Vodna sila na Ljubljanici. Vsakemu je še v spominu, kako se je trudila ljubljanska občina, da bi dobila pravico izrabljati vodno silo na regulirani Ljubljanici za napravo elektrarne. Za to pravico se je potegoval tudi deželni odbor. Kranjska deželna vlada je pravico, vporabiti to vodno silo, prisodila deželnemu odboru in ministrstvo je to odločbo potrdilo. Mestna občina se je proti temu pritožila na upravno sodišče, pri katerem se je včeraj vršila obravnava. Upravno sodišče je razveljavilo odločbo-ministrstva, oziroma deželne vlade kranjske in sicer zaradi pomanjkljivega postopanja. Mestno občino ljubljansko je pri tej obravnavi zastopal odvetnik dr. Majaron, deželni odbor dr. Sušteršič in vlado dr. Scheschark. Na letni semenj v Kranju, dne 5. majnika 1915 se je prignalo: 295 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 13 telet, 276 prešičev, — ovac, — koz. — Od prignane živine je bilo za mesarje: 190 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, 10 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 2'04K zapitane vole, 190 K za srednje pitane vole, 1'80 K za nič pitane vole, — K za bosansko (hrvaško) goved, K L90 za teleta, K 2'20 za prešiče pitane, K 3'— za prešiče za rejo. St. 2 15. Oklic. V konkurzni stvari J. V. Stare se dovoli na predlog upravnika sodna dražba na 10.501 K 60 v cenjenega trgovskega blaga in sicer izdelane obleke za moške in ženske, perila, sukna i. t. d. Za to dražbo se določa narok na 10., 11. in morda 12. majnika tega leta dopoldne od 9. ure naprej v trgovini J. V. Stare v Kranju s pristav-kom, da se bodo le sprejele ponudbe presegajoče 1 i cenilne vrednosti. Kupljeno blago je takoj poplačati in odnesti. C. kr. okrajna sodnija v Kranju, odddelek II. dne 5. majnika 1915. Stanovanje z 2 eventuelno 3 sobami in m a 29 Hm vrtom se išče za takoj. • Ponudbe na upravništvo tega lista. Zobozdravniški in zMiitii atelje dr. Edu. Globočnik okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. HolzhacKer konc. zobotehnik tu v Kranju ,{ vHlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah dopoldne na razpolago. trgovina Ferd. Saiovic \ n v Kraniu J* 2 52—19 v Kranju (poprej J C Pleiweiss) priporoča za svojo bogato zalogo modnega blaga sukna za ženske obleke, barhenda za bluze in obleke, še-vijotov, kamgarnov in lodnov, platna za rjuhe, cvilha za zimnice, satenastih iu pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke. Svilnati robci najnovejših uzorcev. 6 52—19 jbolje if se kupi pri trti RUDOLF u Kranju (poleg lekarne) Ustanovljeno leta 1885 Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Stroao solidna in poštena postrežba. Suhe gobe in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje M. RHIIT. HUMU ti jO m Trboveljski in češki premog. Restavracija pri kolodvoru priporoča dobro kuhinjo, pristna vina, češko budjeviško pivo. Lep senčnat vrt. Najbolj varno naložen denar v vsem političnem kranjskem okraju! Mestni hraniliica i Iran 1 12—16 Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 378.000 kron! Hranilnica posoja na zemljišča po S111"U na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem leta 1914. je bilo stanje hranilnih vlog nad obrestuje hranilne vloge po 1/171 2/0 I 4 ■ I brez odbitka rentne-ga davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to: da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. U 5 milijonov337 tisoč kron. j j Ta najstarejši in največji denarni zavod na celem Gorenjskem uraduje v Kranju na rotovžu Posojil na zemljišča ter posojil občinam nad 4 milijone kron. vsak II I J vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in I tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne. 11 11 II 11 11 II 11 11 11 X 11 11 11 II 11 I i I l I Last ki zaloga^tiskarne „Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega urednika zača»ni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.