Leto IX, H. 272 Llubliana, nedelja 18. nevembpa 1928 Cena 2 Din l—J« at> 4. «)«tr«j. i mese6io L»in «5-—, ca Din «tr— Oglasi po tarifo. Uredništvo • lUublJena, Kjvailova ulica 8ter. 5/L TtMoo it. «07» in «804, ponoči tudi ftt. S034. ■•kopial ae «• trajaj«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko HpmalMvr. Uubijaua, niimima oHca *. 54. — Telefon k aoflk non aMca h. 4. — Td^o ll i^gg Podrvtald: Maribor, Aleksandrova *tq - Celje, Aleksandrova ceata SbAm pri poKUiaa ttLnvoda: L)nb* lasa It it M* - Prah* 4i*Jo 7&.ita* Wien, Nr. 105 .»41. Ljubljana, 17. novembra. SLS poskuša pod vtisom soglasne obtožbe njenega janičarskega stališča in da ublaži nevoljo prečanov in zaničevanje srbijancev proti sebi, v svojem glavnem glasilu svoje izdajstvo opravičevati z oziri na državo. «Državi, ne svojemu strankarskemu egoizmu na ljubo,» so se klerikalci vsedli k državnemu koritu, prodavši vsa načela za ceno, da smejo neomejeno razsajati v Sloveniji. Papir je res potrpežljiv, ko ne zardi pod drznim izgovorom naših jezuitov. Ne državi, ampak sebi in hegemoniz-mti so storili klerikalci uslugo, ko so začeli politiko blejskega pakta, se zavezali, da na zahtevo vsak hip vstopijo v radikalno stranko in ko so pomagali pripravljati atmosfero za krvavi dogodek 20. junija. Vsa Evropa je zasledovala boj proti hegemonizmu s simpatijami in zanimanjem: tedaj pa sta pre-čanom v hrbet padla muslimanska stranka in eksponent Vatikana. Za državo doslej ne prva, še manj pa druga teh strank ni pokazala nobene skrbi. SLS ni zanjo nič žrtvovala, ampak je vodila ves čas le politiko svoje partije, uvažujoč samo migljaje cerkvenih krogov in sledeč slepi strasti sovraštva proti vsemu, kar je napredno in nacijo-nalno. Odkar je na krmilu sedanja vlada, je uspelo odnošaje med Srbijanci in pre-čani, a posebno še Hrvati tako zastrupiti, da so ekstremni elementi prišli do besede. Šovinizem na srbijanski strani se širi naravnost iz državnih uradov in ne mine dan brez novih izzivanj. Po 20. juniju je KDK zahtevala samo razpust skupščine in nevtralno vlado. Tega sta se ustrašili SLS in pa policijska ra-dikalija. Vse so napeli, da preprečijo nevtraliziranje državnega aparata. Do umora m še mesec potem je KDK vzdrževala upanje, da se naša država more reformirati za enkrat brez ustavne revizije, in zahteva,a je samo redne volitve. Vse to razpoloženje je pokvarila vlada g. Korošca. Ce bi bila v avgustu nevtralna vlada razpisala volitve, bi danes imeli novo, pošteno izvoljeno Narodno skupščino, v kateri bi ne manjkalo zastopstvo dobre tretjine naroda. Veliko moralne in gmotne škode bi bilo državi prihranjene. da je ni udarila nesreča Koroščeve vlade. V zgodovini naše nove države bodo ti meseci najtemnejši in možje, ki so na škodo države, a sebi in svojim strankam v hipno korist, šli v ta eksperiment. spadajo pod najhujšo kazen. Vukičevič-Koroščev blejski pakt, ohola izjava te gospode, da HSS ne more v vlado naše parlamentarne države, če bi tudi 300 poslancev dobila, hegemonistični njen bes v vsej upravi in končno iz dispozicijskega fonda plačana hujska-rija — vse to je dovedlo do umora 20. junija. Kar se je zgradilo 1. decembra 1918., na Vidov dan 1921. in v poznejših aranžmanih s HSS. to Vukičevič in Korošec rušita in podirata. Po pravici se je v celokupni javnosti uveljavilo prepričanje, da sta najfatalnejša človeka naše mlade države. Svojemu razdiralnemu delu sta julija dala krono na glavo, ko sta v zasmeh Hrvatom sklicala skupščino in odobrila netiunsko sramoto. Z grobo roko je potem Koroščev režim uničil vse ostanke zaupanja in tisoče vej in nitk, ki so se bile že stvo-rile med Hrvati in Srbi. Kakor če pride blazneš v zalogo stekla. Slava g. Korošca, ki se danes pere z «državnim in-teresom», ni več vredna nego je bila slava Herostrata. Zdaj seveda je vse v skrbeh, kako popraviti, kar sta pomendrala Vukičevič in Korošec. Celo prijateljske države se bavijo s tem vprašanjem. Vsi mogoči pozvani, še bolj pa nepozvani zdravniki se oglašajo. G. Korošec, ki ga glede razvozljanja težkih zapletlja-jev pač malokdo vpraša, je mora' doživeti, da privatnik kakor je g. Savčič, Popravek Z o žirom na uvodnik lista «Jutro» z dne 15. novembra 1928., št. 269, prva stran, prvi sto.pec prosim, da objavite v zakonitem roku in na zakonit način sledeči popravek: «Ni res, da sem kot eden glavnih govornikov odpovedal nastop na skupnem shodu povodom rapallske manifestacije akademske mladine, res pa je, da sem iz lastnega nagiba na shodu govoril samo kot predsednik «Slovenske Straže». Dalje ni res, da sem na lastno odgovornost «kot krščanski mož» dal kratko izjavo, res pa je, da sem izjavo podal v obliki govora kot predsednik «SIovenske Straže«. Ni res, da sem z izjavo odkrival igro, ki jo je igrala SLS. res pa je, da nisem bil za nastop in govor za manifestacijski shod akademske mladine od nikogar naprošen in tudi ne obveščen in sem bil brez svoje vednosti kot prvi glavni govornik označen v tozadevnem oklicu za shod v listu «Slo-venski Narod«. — Dr. Valentin Rožič, I Profesor v Ljubljani. ' Nad 12 milijard izdatkov v drž. proračunu za 1,1929-30. Podrobnosti iz novega proračuna. - Kljub ogromnim oblastnim davščinam ostanejo tudi državni davki ne- zmanjšani Beograd, 17 novembra p. Finančni minister dr Niko Subotič je danes predložil Narodni skupščini načrt proračuna za leto 1929/30 in predlog finančnega zakona za prihodnje leto. Predsednik Narodne skupščine je še tekom popoldneva oba predloga dostavil finančnemu odboru, ki bo začel z razpravo najbrž v torek. Predloženi načrt državnega proračuna za le;o 1930 se deli kot lanskoletni na dva dela: Proračun d žavinih podjetij je sestav-jen posebej in ločeno od splošnega državnega proračuna. Skupni dohodki znašajo 12.158,721.067 Din, izdatki pa 12 milijard 158,672.782 D'n, tako da izkazuje proračun na papirju celo 48.2S5 Din prebitka. Proračun državnih podjetij: dohodki 6.631,478.3S5 Din, izdatki 4.328,833.096 Din. Prebitek državnih podjetij je prenesen med dohodke splošnega državnega proračuna. Splošni državni proračun: Dohodki 7 milijard 829,888.071 Din, izdatki 7.829,839.786, Izdatki splošnega državnega proračuna so: državni dolgovi: 868,143 326 Din, prosveta 780,273.720 Din, notranje 546,000.879, narodno zdravje 175,294.197, zunanje zadeve 166,270.168, javna dela 90,257.429, agrarna reforma 30,371.081, vrhovna državna uprava 318,725.633, penzije in invalid, podpore 1.031,637.565, pravda 307,561.012, vere 112,024.622, finančno ministrstvo 359.769,348, vojska in mornarica 2.549,696.611, promet 80,080.171, poljedelstvo 139,278.746, trgovina 51,940.374, socijalna politika 33,872.839. Izdatki državnih podjetij: Ministrstvo prosvete (državne tiskarne, gledališča) 26,672.438, ministrstvo narodnega zdravja (državne bolnice, higijenske ustanove, šole za dojilje) 44,608 770, ministrstvo financ uprava državnih monopolov, Belje. Topo-lovac, Čukarica itd.) 722,003.561, ministrstvo saobračaja (deiavnice. rečna plovba) 2.512,544.927, ministrstvo pošte 388,561 648, ministrstvo za poljedelstvo (razredna loterija, državne žrebčarne itd.) 78,052.515, ministrstvo šume in rude 457.861.792. ministrstvo trgovine (Hipotekama lanka, Likvidacijska banka) 14,627.440 Din. Dohodki splošnega državnega proračuna: Neposredni davki trošarina takse carine monopoli reparacije kapitalj in fondi razne ustanove razni dohodki 1.684,000.000 Din 783,000.000 „ 1.159,500.000 „ 1.463,610.000 „ 1.904,935.193 „ 274,000.000 4,624.805 30.000.000 8,465.763 Mirfister financ ie izjavil novinarjem, da pričakuje tudi v prihodnjem letu enak donos direktnih in indirektnih davščin, kakor v preteklem letu. V proračunu so prvič vpoštete tudi repa-raoije. Državni izdatki bodo kriti z državnimi dohodki. Princip štedenja je bil izveden povsod konsekventno. Kljub temu pa so izdatki predvideni tako visoko, da ne bo treba državni blagajni segati po izrednih sredstvih in po naknadnih kreditih. Proračun je docela uravnovešen. Načrt finančnega zakona za 1. 1929-30 ne vsebuje nikakih posebnih pooblastil. Minister financ je končno naglasih da je skušal načrt finančnega zakona sestaviti strogo v smislu določb čl. 44 zakona o državnem računovodstvu. Narodna skupščina ponovno odgodena V pomanjkanju delovnega gradiva je skupščina zopet obsojena na praznovanje. — Finančni minister je včeraj predložil proračun za 1. 1929-30. — Prihodnja seja bo šele 26. novembra Beograd, 17 novembra p. Narodna skupščina je bila danes zopet odgodena za 8 dni Ker vlada ni pripravila drugega gradi- va, skupščina nima dela in je obsojena k neprostovoljnemu počitku, radi česar pa se poslanci vlad. večina prav nič ne razburjajo, čeprav so o priliki zadnje vladne krize na vse načine dokazovali, kako nujno je potrebno, da Narodna skupščina nadaljuje delo. češ da je vlada pripravila nebroj novih zakonov in rešitev važnih problemov, ki ne trpe odlaganja. Med tem je skupščina večinoma počivala in sedaj mora zopet na neprostovoljne počitnice. Današnja seja je potekala brez vsakega zanimanja, po prečitanju zapisnika je predsednik poročal o raznih tekočih zadevah in manj važnih stvareh, kakor o izročitvi poslancev sodišču, prošnjah, pritožbah itd. Minister pošt in notranji minister bi bila morala odgovoriti na razne interpelacije, sta pa svoje odgovore odgodila, češ da še nista zbrala potrebnega gradiva. Nato se je nadaljevala debata o vladnem zakonu glede javnih del v svrho podpore pasivnih pokrajin. Prvi je govoril radikal Rat-ko Parežanin, ki je precej ostro kritiziral vi. načrt in označil za površnega in skrajno pomanjkljivega. Zahteval je razne korekture. Za njim je povzel besedo zemljoradnik Novica Šaulič, ki je nadaljeval svojo kritiko in ostro žigosal početje vlade, ki pošilja skupščino domov v času, ki ves narod čaka, Kdaj bo končno začela z onim tako nujnim delim, s katerim je vlada svoječasno utemeljevala nadaljni obstoj te okrnjene skupščine. Govorila sta nato še poslanca Milenko Miljutinovič (radikal) in Husejin Alič (musliman). Le-ta je kritiiziral predloženi načrt zakona o javnih delih predvsem, ker se boji, da bo tudi ta zaken le orodje v ro- kah vladinovcev in da ga bodo vladne stranke zlorabljale. Nemški poslanec dr. Neuner ie prečital kratko izjavo nemškega kluba, da bo glasoval proti vladi. Zakon je bil nato v načelu sprejet s 127 proti 9 glasovom. V specijalni razpravi je posl. Voja Lazič stavil predlog, naj se zakonski osnutek zavrne ter ponovno predloži odboru. Večina je to zahtevo odklonila in odobrila vladin Predlog tudi v podrobnosti s 129 proti 9 glasovom. Predsednik je nato sporočil, da je minister financ predložil skupščini državni proračun za leto 1929/30. in pripadajoči (in. zakon. Obenem je minister financ predložil tudi zaključne račune za proračunsko leto 1925/26. Predsednik je odkazal te zakonske načrte finančnemu odboru, se bo vršila šele v ponedeljek 26. novembra ob 10. dopoldne Državna obrtna banka in Sloveni ja Beograd, 17. nov. p. Plenum uprave Dr« žavne obrtne (Zanatske) banke je včeraj završil svoje zasedanje. Med drugim je bilo sklenjeno, da se poveri vodstvo banč* nih poslov (in sicer provizorično kredi« firanje) v Sloveniji ali Obrtni banki ali pa Kreditnemu društvu Mestne hranilnice v Ljubljani. Bančni izvršni odbor je bil po« oblaščen, da se pogaja s tema dvema za« vodoma in nato plenarji seji predloži naj« povoljnejšo ponudbo. Prihodnja plenarna seja se bo vršila v prvi polovici decembra. Na ta način nameravano posredno kres ditiranje slovenskim obrtnikom ima biti provizorično, dokler se ne organizira kli» jentela, s katero se bo potem mogla otvo* riti ljubljanska filijala Drž. obrtne banke. mimo njega vrši posebno misijo, in od tega privatnika se je dal zaslišati kakor od sodnika. Neštetokrat se je apeliralo na razumnost in patrijotizem g. Korošca, da zapusti hegemonistično fronto in preneha s politiko stalnega izzivanja in poostra-vanja odnošajev. Bilo je zaman. V sadističnem zadovoljstvu, da smejo po mili volji preganjati svoje politične nasprotnike v ožji domovini, so se klerikalci etablirali 'kot pravi usufruktorji strašnega kapitala, ki ga je stvori! Puniša Račič. Pravilno je zapisal te dni neki beograjsiki list. da je Korošec zgradil svojo moč na zločinu 20. junija Dokler so klerikalci menili, da trdno sedijo, so z zaničevanjem in postnehom Drog1?!šali borbo KnK kot brezupno ^onk i šoti i a do in napovedovali, da bo Korošec stri v orali ves odpor prečanskih krajev proti hegemonisfeam. Zdaj, ko postaja Koro- ščeva pozicija od dne do dne nevzdrž-nejša, ko tudi najnaivnejši klerikalec sluti, da bo vloga črnca skoraj doigra-na, hodijo klerikalni posredniki okrog voditeljev KDK ter ponujajo zavezništvo — za čas, ko bi minula KoToščeva slava. Isti namen imajo tudi «S:oven-čevi» članki, ki pod krinko polemike vsiljujejo oferte g. Korošca... Medtem so se prilike tako zamotale in poostrile, da more rešitev, ki jo želi vsak rodoljuben državljan, priti le po inicijativi krone. Le ako se skupščina razpusti in pod vodstvom mož. ki uživajo zaupanje kot neoristrani ljudje, izvedejo svobodne volitve, bo to gotovo vplivalo na obče razložene in se bodo odorle tudi možnosti za redni kontakt z Beogradom, ki mu mora slediti sporazum. j Razgnani vlado pravokacije. je prvi j korak k svetlobi 1 Strahovita opustošenja orkana v zapadni in severni Evropi Nad Anglijo, Francijo in severno Evropo je razsajal strahovit orkan z neurjem. - Ogromna škoda. - Razdejanja in poplave. - Mnogo človeških žrtev London, 17. novembra (lo) Včeraj popoldne .in vso preteklo noč je divjala nad Londonom in okolico strahovita nevihta. Vihar je dosegel mestoma do 64 milj na uro. Skoraj vse brzojavne in telefonske zveze so prekinjene. Moč viharja je bila tako silna, da je vrgla na tla več oseb. V Rokavskem prelivu je bilo morje strahovito razburkano. Vso noč je lilo kakor iz škafa. Parniki so se zatekli v bristolski kanal in nobena ladja ni mogla zapustiti luike. V Pylmouthu ni mogel poštni parnik »Aba« iztovoriti pošte Poštni parnik Maid of Orleans« ni mogel v svojo izhodno lu-ko Folkestone. Ko je dospel v luko, je bilo morje tako razburkano in vihar tako silen, da je rabil 20 minut za pristanek k pomolu. Letala, ki jih je neurje zasačilo na poletu, so se morala boriti s strahovito burjo Parnik »Vera« je rabil zaradi viharja od Southamptona do Ouernseya celih 15 ur. Na parniku je bilo 70 potnikov »Vera« je dospela v Saint Helier Jersey 24 ur prepoz no. Vihar je danes popustil, vendar pro-rokujejo za konec tedna nove viharje V Južni Angliji in v VValesu je divjal vihar z 80 miljami hitrosti na uro. Ubitih je bilo 7 oseb, več težko ranjenih pa je umrlo v bolnicah. Škodo cenijo na mnogo tisoč funtov. Izruvano drevje tn porušena po-slopja so povzročila mnogo težkih nesreč. V luki Southhampton je vihar prevrnil tri velike žerjave, težke po 15 ton. Žerjavi so padli na neko restavracijo, v katero se je pred nevihto zateklo mnogo ljudi. K sreči so se rešili vsi razen 3, ki so bili na mestu ubiti, dva pa sta bila ranjena. Dva druga žerjava sta bila tako poškodovana, da sta neuporabna. Na več krajih je bil tudi železniški in cestni promet popolnoma ustavljen, ker je pokrivalo ceste in železniške proge polno izruvaiiih dreves. Brezžični brzojavni promet je bil zelo otežkočen. V Newportn ie bilo porušenih 50 novo. zgradb. V južni Angliji in VValesu pa je vihar razkril neštevilo hiš. V Londonu so pobita skoraj vsa nezavarovana izložbena okna, na hišah pa je ostala cela le maloka-tera šipa. Na več krajih so morali zapreti ulice za promet, ker so bile polne opeke, ki je padla raz streh. Na morju je bilo v veliki nevarnosti več parnikov in motorni rešilni čolni so z največjim naporom rešili mnogo človeških življenj. Posadko ponesrečenega parnika »Kentisha«,, ki je štela 15 mož, je rešil neki rešilni motorni čoln iz Plvmoutha. V bližini North Forelanda se je potopil neki tovorni parnik. Posadko 6 mož je rešil motorni čoln iz Ramsgata. Tudi iz drugih luk so morali hiteti rešilni čolni na pomoč. Zelo mnogo se je ponesrečilo ribiških čolnov. Koliko človeških žrtev je zahtevala katastrofa v celoti, se še ne da ugotoviti. London, 17. novembra d. V angleškem prekopu je divjal snoči vihar, ki je dosegel povprečno hitrost 60 milj na uro in ogrožal celo velike jjotniške parnike. Veliki parnik »Alaunia« Cunardove proge ni mogel zapustiti pristanišča Southamptona Sti ri velike žerjave, ki stoje na obrežju, je vihar odtrgal s podstavkov in iih vrgel na tla. Eden izmed njih, ki telita 50 ton je razbil gosto napolnjeno okrepčevalnico v pristanišču. Tri osebe so bile ranjene. V Liverpool je dospel neki parnik brez dimnikov. Razni parniki, ki oskrbujejo zvezo med Anglijo in Francijo, so le z največjim naporom dosegli svoie pristanišče Zračni promet je ustavljen. Neko letalo z 20 ose. bami je po strašnem boju z viharji še srečno doseglo leti lišče Croydun Nad kanalom je vihar pritisni! letalo tik nad morje in le malo je manjkalo, da ni zadelo v jambore parnika »Maid of Orieansc. Amsterdam, 17. novembra s. Iz vseh delov države prihajajo "esti o težkih viharjih, ki so divjali snoči in tekom noči. Zeleznški promet je deloma ustavljen. Na cestnih železnicah je bilo treba mestoma ustaviti obratovanje. V pristaniščih Rotter-dam in Amsterdam je vihar odtrgal mnogo ladij. V obeh pristaniščih so vlačilci delali do zgodnjih jutranjih ur in reševali odtrgane ladje od katerih je bilo mnogo poškodovanih. Pri Ymuidenu je nasedla neka r hiška ladia. Vso noč so prihajali z morja klici na pomoč. Dosedaj vsled izredno moč nega vetra ni bilo mogoče poslati ladjam rešilnih čolnov na pomoč. Si'a orkana ;e bila tako velika, da je pri Huizenu prevrgla veliko anteno brezžične postaje. V Amsterdamu je pometal veter na cesto na stotine opek, razbil mnogo šip in izruval drevesa. Prebivalci neke hiše v Prmcengrachtu so morali v vsej naglici izprazniti stanovanja, ker se je bilo bati, da se bodo poslopja podrla. Kodanj, 17. novembra s. Od snoči divjJ nad Dansko silen orkan. Številne prevozne ladje vsled viharja niso mogle zapustiti svojih pristanišč. Ladjo »Danmark« je odtrgalo od pomola ter jo gnalo do Podsha-fena, kjer je zadela na sipino. Pri Sak-kobingu na otoku Laaland je vihar odtrgal streho observatorija geodetskega zavoda. Mnogo manjših ladij je nasedlo, med njimi tudi parnik »Galeace Anny« na vožnji v Rostok. Ladja je obtičala le par metrov od obale. Trije možje posadke so se rešili na suho. Iz SkellskSra v zapadnem Seelandu poročajo, da je vihaT odtrgal pri neki motorni ladji v Omosundu verigo za vsidra-nje, nakar se je ladja potopila v devet metrov globoko morje. Posadka s kapitanom vred se je rešila v rešilnem čolnu. Popol-nema izčrpani so ponesrečenci dosegli kopno. London, 17. novembra s. V vsem Londonu je včerajšnji vihar zahteval šest človeških žrtev, med njimi dve iz Londona. Neki avtomobil se je prevrnih v Temzo. Koliko oseb se je pri tem ubilo, še ni ugotovljeno. Hamburg, 17. novembra s. Na otoku Sylg je dosegel vihar izredno iakost. Na nekaterih mestih je še v dopoldanskih urah metal odrasle osebe po cesti Kako velika je po posameznih krajih škoda, se zaenkrat ne da preceniti, ksr so telefonske zveze pokvarjene Pri Keitumu se je potopilo 60 ovac. Gospodarska poslopja v južnem delu otoka so poplavljena. Hamburg, 17. novembra s. Silnemu viharju je sledil v noči izredno močan naliv. Reka Laba je zelo narasla, tako, da manjši parniki niso mogli iz pristanišč. Voda je poplavila nižje ležeče dele v pristanišču in povzročila precejšnjo škodo. Razni parniki, ki so odpluli na morje, so se morali vrniti. • U Žalostna bilanca katastrofe Jestrisa 60 potnikov in 144 mož oosadke je rešenih, 79 potnikov 2n 45 mož posadke pa je utonilo. — Porazne ugotovitve uradne preiskave Newyork, 17. novembra, d. Malo katera katastrofa je izzvala v ameriški javnosti tako veiiko zanimanje, kakor ga je nesreča parnika «Vestris» Vsi listi se obširno bavijo s to katastrofo in ostro kritizirajo nedovoljne zaščitne mere in nediscipliniranost posadke, čemur pripisujejo glavni vzrok strahovite katastrofe. Po končanih uradnih ugotovitvah je bilanca katastrofe «Vestrisa» siedeča: Parnik je imel na krovu skupno 328 oseb. Rešenih je bilo vsega samo 60 potnikov in 144 mož posadke, dočim je 79 potnikov in 45 mož posadke utonilo. Vsega je bilo torej rešenih 204 oseb, dočim je katastrofa zahtevala 124 žrtev, Doslej so potegnili iz morja 22 trupel. Med identificiranimi je tudi japonski konzul Jnouye in zastopnik neke han-noveranske trgovske druže v Mehiki s hčerko. Uradna preiskava je v polnem teku. Včeraj so začeli zasliševati rešence Vse izpov°di soglašajo v tem da je bilo že v nedelio zjutraj ia^no. da parnika ni mogoče rešiti. Klicane na pomoč ie začelo mnogo prepozno in to je tudi v glavnem vzrok, da^ e prispela pomoč nrenn7jio. Pri spuščanju rešilnih čol- nov je vladal strahovit nered ki cipliniranost posadke. Čolni 30 bffi skozi v slabem stanju tn del« ma tploti neporabni, tako da so se takoj pntnpiH Vsi zaslišani potniki sočasno Vroov^ dujejo. da je že v nedeljo zvečer vladal med moštvom pophia anarhija. Ufo. tovitve doedatiie preiskave so tako po-razne, da namerava senator Petcher tako po sestanku kongresa v!o74t: interpelacijo, v kateri bo podlaga*, v interesu varnosti potovanja na morju parlamentarno anketno preiskavo katastrofe. _ Petrolejska produkcija v Rusiji Moskva, 17. nevembra (ril Poročilo rudernixiran«, da se bo dvignite petrolejska produkcija za Etna se je umirila Rim, 17 novembra (ki.) Po zadnjih poročil? ;e bljuvanje Etne ponelial©- K?f?*fska c7*-?J? rad?oi?ostaje London, 17. novembra (be.) Cansrkaj^elt k sklenil s »TrinsraM klub Njiva», OfcijeTno je to listo podpiral Demokratski akademski klub 'JfTOslavijs* l?a-■nkali. ki so doslej vedno imeli en mandat v SSL II. so lo pot iz akademske reprezentance izginili. Izid volitev je napredna akademska imln-dina pozdravila z velikim navdušenem |Pr ie spremljala objavo rezultata z burnim aplavzom Klerikalci, ki so vsle 1 dvojne na- predne I tete « sigurnostjo računali, di bodo dobili relativno večino in s tem tudi pr^d-sedništvo SSLU. po p? petjdi porazgubili. Akademska omladina ljublniiske univerze. naše najvišje znanstvene in ktiHurne institucije ie zoret sijajno' in neovržrm manifestirala svojo napredno in jugoslovensko orijentaciio. MiiiiiffMV 'i 11'1'im ii!fici Nastas Petrci x o RolUični sitaadj*. — Hrez svobodnih volit sv je vsak preokref na bolfe Beograd, 17 novembra r V današnjem »Vremenu« ob;avlj:: Nastas Petrovič dali- nemogoo so izjavo o političnem položaju ter o sporazumi! z Zagrebrm Med drugim pravi, da je naravnost obupno gledati, kako ljudje, ki imajo danes prvo besedo v naši državi, ne kažejo njkake p .ioravljenosti pristopiti k ozdravljenju zl? ki nas muči in davi Kot zdravilo za ozd^dienje tega zla označuje Nastas Petrov'č po svojem najglobljem prepričanju svobodne volitve. Edino narod ins amo narrd nore ozdraviti seda- nje zlo V onem :irttku. ko bi prišli v ■lM|l|"~J""l uT^jllllu Narodno skupščino pravi predstavniki, ki bi jih narod izvolil po svobodni volji bi ti ljudje v sedamih težkih dneh našega dr-I žavnega in narodnega živlienia bih sposobni in. dovolj pogumni, pogledati zlu v oči ter ga ozdraviti z radikalmmi ukrepi Drugega zdravila ni. Kar se tiče možnosti spo-v.zuma z Zagrebom, izjavita Nastas Petrovič. da o razpravljanju obstoječih težkih odno-šajev ne more biti govora dokler obstoj; sedanji režim in dokW obstoja ter dela sedanja Narodna skupščina. im: lavnemu e . 1ttf seihinsl# fa^isfeiicn V sreJo, 14.- t. m. sta. v Rimu v palači Uuigi i talija j-.i vi m-mi.-.trski predsednik ivitissoiini in nai ainsM poslanik ite;nbeisovi n. f Sarajevo, 17. nov. šum ski želcznici se je včeraj popoldne ztjo* dila težka nesreča. Mak, ki je vozil fes, ni zmagal strmine ter ie jcl po glad k h tračnicah drseti nazaj. Strojevodja" jc s?< , - , , „ 1 cer takoj začel zaviirati vlak, toda bilo i" jugosiovenske narodne manjšine na Re- j brezuspešno. Na nekem vagonu jc bilo 5 oseb, od katerih so 4 skočite v naihujšem ki, jugosiovenske jezikovne pravice pred italijanskimi ob'astvi na Reki in enake pravice za italijanske optante na j u goslo ven skem o z e m 1 j u. V sredo, 14. t. m., so bi'e torei izmenjane ratifikaciiske listine o vseh teh konvencijah. Treba ie seclai edino še. da se konvencije z vsemi dodatki razglase v obeh uradnih listih, v rimski »Gazetti Ufficiale» in be-: grajskih ■? r- h * •»:i M resb O F^pac.ll /f -■• • Beograd. 17 nov. p Narodna banka ie izdala nastopni komunike: «Na zagrebški kakor tudi na beograjski borzi so bde raz= širiene vesti, da- so na inozemskih tržiščih predvčerajšnjim in včeraj nudili velike ko* ličine dinarjev 1'gotovlieno pa je. cla so vse te vesti hr^z podlage. Kolikor ie \Ta» rodna banka obveščena od svoiih k,>res= nondentov p-edvčeraišnjim spb>b ni došlo do ponudb dinaria oa inozemskih trž;ščih. Res ic le da ie bi] včerai" na curi"ki borzi zaključen neznaten posel v dinarjih, ki da» 'Ako ne dosega višine ob;-ainih transakcij. Da ni bilo večjih ponudb v dnarjih. ie najboPše potrieno s tem, da se ic tečaj na vseh tržiščih giba! v starih mejah. S-T^efsJn f^rraitH Dunaj. 17. nov. n Službena agentura sov« ietske vlade «Taf» objavlja komunike, v katerem se zanikajo polslužbene infortna« cije enega dela jugoslovenskefa tiska, gla« som katerih da obstojajo stalni stiki med nekimi sovjetskimi in jugoslovenskimi po« slamki v Evropi. Komunike imotavlia da med. Jugoslavijo in sovjetsko Rus?'o še nU so vzpostavljeni diplom a t i čn i odnošaii, in da gre kvečjemu za osebne stike, kot so sr1r>h običajni med diplomatskimi zastop= niki. ,!ja in Bolgari % Praga, 17. nov. h. Službeni list prosvetnega ministrstva poziva v;sfc šolske oblasti, naj ukrenejo v~,e potrebno, da čimprei slo« vesno proslave deseto obletnico Jugoslavi« ie in Romunije, t j 1. december m 24 ja> nuar Šol-:ka vodstva naj pri tej priliki pri« rede predavanja o kulturnem in gospodarskem razvoju prijateljskih držav ter o nji« hovem napredku v preteklem desetletju. fT-rc Sofija, 17. nov p. Včeraj je kralj Boris sprejel v avdijenci novega poslanika grške republike na bolgarskem dvoru Dcndrini« sa, ki j( pri tej priliki izročil kralju Bori« su svoja akreditivna pisma Novoimenova« ni grški poslanik je tekom svoje avdijence izjavil kralju Borisu, da mu je grška vlada naročila, naj poglobi odnošaje med Grčijo in Bolgarijo ter pripravi teren za živahno sodelovanje vseh držav na Balkanu Grški poslanik ie nadalje naglašal, da je Grčija pripravljena odstopiti B./lL'ariji -v Solunu enake pravice, kot jih je dala Jugoslaviji Nova pogajanja za rešitev •1 T * f fv-i, * . V i A^ A -M s Beograd. 17. nov, p. Iz Strumice poroča« io, da ie ubit vodja makedonstuiuščih Van« če Mihajlov, ki je vodi! ostro borbo proti Protogerovu. Političen unor v B^rlhu Berlin. 17. nov. s. Po zaključku včerai« šniega zborovanja Hifb'rievcev je b'l iz« vršen političen umor Med Hi^lcrjevci in kom up is f i ie nrišlo do pretepa in na obeh straneh ie bilo raniepifi več oseb Pozneje so slišali stnžnikt kliče -na pcmoč iz ne« kes« kanala. Pozvali so reši no podajo, ki i" skupno z gasilci potegnila iz vode r d-'« deniča, ki pa iim ic 7? v rokah umrl. Na gla^i jc imel težke poškodbe spora Bukarešta, 17. nov. d. Nova romunska vlada je imenovala sedaj posebno komisi« jo, ki ima nalogo, proučiti optantski spor, ki obstoja med Madžarsko in Romunijo Ta komisija, v kateri so sami tkzv. pre« čani, bo tudi zastopala Romunijo na sko' rajšnjih pogajanjih, ki se bodo pričela src di decembra v Rapallu. Za predsednika komisije je bi! imenovan profesor iuridi& ne fakultete v Monoštru B.nJa. V politič« nih in diplomatskih krogih upajo, da bo pod novim romunskim režimom pri J1 o tu« di v tem vprašanju do sporazuma. Zsbranjeno predavanje o »Krssinovi« ekspedsciii Pra^a 17. novembra, rj. Češkoslovaško zunanje ministrstvo je odreklo dvema udeležencema ncst te prepovedi. Xa*sstrcfa jaconske^a Barnika Tok!o, 17. novembra (be.) V bližini Sabalina se ie potopil tovorni parnik »Nagasaki Marti«. Rešil se je le kapetan z dvema častnikoma. Milan, 17. novembra g. Oiicijelno fašistično glasilo »Popolo d liaiia« se ba-vi z nedavnimi prouUalijanSkimi de-monstracijami v Ljubljani in meni, da združuje vse sovraštvo proti Italiji klic: »Ž*vela Francija!«, kar pomeni isto kot smrt in pogubo italiji. isti klic ie prihajal n:ed vo.'no tostran Soče iz 11-t italijanske mladine, ki ie šla v vojno prot; mobom slovep.s! ih helotov, k; so s-e borili v najbolj zvestih polkih avstro-ogrske armade. Ljubljanski S'o- venci ali bol.ie rečeno Sciavi, kakor so iih svoječasno imenovali Benečani in vsi narodi ob Jadranskem morju, so najnovejši rekr:>ti francoske obkrože-va'ne propagande. L ist očita končno Franciji, da ie povzročilo ta preokret razpoloženja med primitivnimi r.arodi Slovenije. Reči Pa ie treba, da ie izvršila mojstrsko delo roiitil e intrig in preračunanja. V0M!?aill! V -AVStnp med vla^iii^-i glede naslednika. — Volitve se 8. deceasbra coteče funkcijska doba dr. Hainischa. — Poga-janfa bodo vršUe 8. decembra Dunaj. 17. novembra d. Dne 8. decembra ob 24. uri poteče funkcijska doba sedanjega predsednika avstrijske republike dr. Hainischa. Zato mora biti dne 9. decembra že izvol en novi predsednik. Ker pa ie bil dr Hainisch dvakrat zaporedoma izvol en za predsednika. po določbah avstrijske ustave ne more biti več izvoljen. Tudi načrt zveznega kancelaria. da bi izvolili začasno za predsednika republike dr Hainischa. da bi mogli med tem izvest vse priprave za revizijo in spremembo ustave, ki bj omogočala Haimschevo ponovno izvol'te v, se ne da uresničiti. strankami so se vrši- Med večinskimi li zadnje dni o tem vprašanju živahni razgovori, ki pa niso do vedli do nikakega rezultata. Zato se bodo v torek ali srec'o ponovno sestale parlamentarne frakcije vladne večine, da se sporazumejo glede naslednika dr. Hainischa. Glede naslednika si meščanske stranke še niso na iasnem. Imenujejo se razne kandidature, izmed katerih pa d osle i niti ena nima izgleda, da bi prodrla Volitev predsednika republike se bo vršila 5. decembra v skupni seji narodnega in zveznega sveta. i iUtttildf ,'L; M •v J I p™ f*x«t. - : K | . - . ■ t:. « "S ' . r, - - < • * J i.i i vX l d-^r.T/enja o 'mi križarke ne bodo izvajali koasekvenc, — Pcg?faa;r za veliko koalicijo Berl;n. 17. novembra, d. Z odklonitvi'o ?o-i-ijalno - demokr:\t-ske2a predloga je vprašanje okloptie križarke začasno rešeno. O ijem bo odločal ponovno:državni zbor ko bo moral dovoliti izplačilo drugega oforoa. do česar ho prišlo nekako v februarju 10_"0. Zdi se pa. Ia hočejo vse vladne stranke, torej tudi socijalni demokratje. po možr.osii preprečili, da bi postalo vprašanje oklopne križarke zopet politično vprašanje. Debata o njem. kakor tudi odklonitev socijalnodemokratskeora predloga sta odstranili sedaj srlnvno oviro za nričetek poga:an.j. po katerih naj se končno-vcljavno sfstavi velika koalicija V parlamentarnih krogih računajo, da se bodo ta pogajanja pričela v najkrajšem času. RfT J • • 1! • iJifJUiiCs. v w J-lU^l buA ''Tf.TlCC^ D:jon,-17. nov (be.) Včeraj dopoldne je bil tu otvorjen mednarodni kongres novi« narskih udruženj. Kf;ngres je sklenil med drugim ustanovitev mednarodnega novi« narskega ča-tnega razsodišča. T* i mi Joiihanx odstopi list Pariz, 17. nov. (bed Kakor poroča «VoIonte», bo tudi francoski acicgat pri Društvu narodo\ Leon Jouhau.\ v kratkem odstopil. Ostane pa še nadalje član med« narodnega biroja dela. fM, nev glasovanja v SG-cijalisticEii siranki Ler.in, 17 nov. (be.) Današnji «\'or« \vart .■> piše. da jc pri glasovanju o oklop« ni križarki nemški državni kancelar dr. Miiller glasoval proti socijalistični stranki. List naglaša, da bu o posledicah teli uo« godkov sklepal izvršni odbor socijalistič« ne stranke, ki se sestane prihodnji pone« deljek. fiijem je za 19 ^ ^u Hactg, 17. nov. d. Socijalistični poslanec \*liegen je prosil v zbornici notranjega mi« nistra, naj bi priporočil bi\ šemu cesarju \'i!jcmu, naj se vzdržuje protirepublikan« skih izjav. \'kegen je navajal poslanico, ki jo je naslovil bivši cesar nekemu bavar« skemu polku, v kateri ga imenuje «moj» polk. Notranji minister je med spi o." no veselostjo zbornice izjavil, da jc bivši ce« sar za deset let zaostal. K©!iopište bo vrnjeno Ferdinandovim dedi&si Praga, 17 nov. d Kakor poroča neki tu« kajšnji večerni list. bo grad Konop.šte pri Pragi, ki je bil last umorjenega nadvojvo« de Franca Ferdinanda in ga je po prevatu zaplenila češkoslovaška država, vrnjen Fer« dinandovim otrokom. List zatrjuje, da je angleški poslanik v Pragi posredoval v pra--škem zunanjem ministrstvu v prid Ferdi« nandovih otrok. Po angleški intervenciji je ostalo v gradu v.se nedotaknjeno, dočim so prej često odnašali razne predmete. Sestanek komisije kovi?jakcv Pariz. 17. nov. d. «Intransigeant» izve, da se bo mednarodni odbor finančnih stro^ kovnjakov sestal dne 15. decembra Kraj sestanka še ni končno določen, imenujejo pa se mesta Pariz, Bruselj in Berlin. Mi« nistrski predsednik Poincare je imel vče« raj dopoldne ponoven razgovor z anglc« škim poslanikom Tvrrelom o sestavi tega odbora. RepeMikanizem je na Madžarskem prepovedan! Budimpešta, 17 novembra. Do kakih ab« surdnosti vodi madžarska rtonarhistična politika, priča danšnja konfiskacija so« i j a« iističnega «Nepszava» List je objavil uvod« nik, v katerem se bavi z republikanizmom in povdarja. da se mora končno tudi na Madžarskem razčistiti vprašanje državne oblike. Monarhije brez monarha ni, repu« blika pa je pod državnim upraviteljem nemogoča List v zvezi s tem povdarja, da "dada na Madžarskem že od nekdaj repu« blikanski duh. kar dokazujejo pogoste nrotihab~burške revolucije v preteklosti. Državno pravdništvo je radi tega članka iiSt zaplenilo in obtožilo odgovornega ured= nika veleizdaje Policija pa ie dobila strog nalog, da mora uničiti vse izvode lista. Ne ■•amo v prestolici, tudi v provinci so se vršile hišne preiskave, da bi ne ostal kak izvod med narodom in ga «okužil» z re« publikanizmom. P s i C thve težave mernike vlade Kot ie bilo pričakovati, se je spor med nemškimi vladnimi strankami radi gradbe oklopne križarke poravnal, ne da bi prišlo do krize Mtiilerjevega kab'neta. Socialdemokratski predlog .ie bil odklonjen, voina ladja se bo gradila dalie. socialisti pa iz svojega poraza ne bodo izvaiali posledic, marveč ostanejo v vladi. Navzlic takemu izidu pa je kcnfl-kt izzval nezadovoljnost v ostali: k6 a lira nih strankah Posebno katoliški centrnmašl so bili ogorčeni na: govorom socialdemokratskega vod!te-!;a Velsa. ki ie napadel ostale vladne stranke. V njihovem imenu je zagrozi' dr. \Yirth. da bo centrum snm predlagal nezaupnico vladi, če se kaj takega še enkrat prneti. Koma5 se ie zadeva s križarko likvidirala. že preti nov konflikt zrahljati ii':;k ne r-reveč trdne vrste »velike koa-I ■ ci je«. Tokrat gre za mezdni boj v za-padno-nemški železni industriji. Kot znano, podjetniki niso hoteli pristati na zvišanje mezd, odklonili so tudi razsodbo delovnega ministrstva, izprli nad 200 000 delavcev in vložili tožbo proti razsodbi ministrstva. Sodišče v Duis-burgu se :e postavilo popolnoma na stran delodajalcev in ministrsko razsodbo raz vel ia vilo. O stvari bo sklepalo še naiv šje državno sodišče za delo. Medtem počiva delo in posredovanje vladnega predsednika doslej ni imelo uspeha. Podjetniki so sicer že pripravljeni na malenkostno zvišanje mezd. nikakor pa še ne v oni !zmeri. kot jo je priznalo ministrstvo za delo Sedaj gre zato, da bi se obrabi odprli še pred končno sodno odločitvijo. S porurskim mezdnim konfliktom se ie tudi Reich^-g že pečal. Socijalisti in centrum zahtevalo, da se mora odredba delovnega ministrstva spoštovati.. Ker v vladnih vrstah ni nazlranje enotno, se je cel predmet odstopil so-ci;alno-politl5nemu odseku. Socialdemokrati sto,:e na stališču, da mora država skrbeti za to, da se izdatki za brezposelne podpore novrnelo ne samo občinam, marveč tudi strokovnim or-gamzaciam. Te i zahtevi se en-erg'čno upirata oba ministra »nemške ljudske stranke«, k: ima notorično ozke zveze s težko industrijo, in grozita z demisiio. če bi se sklenilo povrniti strokovnim organizacijam brezposelne podpore, češ da bi se s tem ustvar I nevaren prece-dens za vse bodoče mezdne boje. Splošno na nrevladaije uoanje. da bo socialno-polltični odsek našel formtdo, na katero bo mogla pristati tudi ljudska stranka in dovolii svojim zastopnikom, da ostanejo v vladi. dusseldorfskega Bergemanna Žatec, 17. nov. h. (Tedensko poročilo.) V preteklem tednu so se posli "razvijali mirnejše. Povpraševanje za hmeljem se je zmanjšalo. Slabo zanimanje je bilo samo za najboljše in izbrano blago, deloma tudi za boljše srednje vrste blago, ki pa so se komaj držale v svojih cenah 1800 do 2000 Kč. Srednje in slabe srednje vrste ter manj vrdne kakovosti so sploh zanemarjali, ta« ko da so njihove cene še bolj padle Pro« dajali so iih pri zelo mirni tendenci za 1550 do 2000 Kc za 50 kg Zaloga hmeljar« jev na deželi je znašala po zadniih stati« stičnih poročilih iz posameznih občin do 10. t. m. samo Sc 25 odstotkov žetve Jav« na markacija v Zatcu ie beležila 75.000 me« •terskih stolov žateškega hmelja letošnje žetve. ■mil . Maši Kraji in ljudje Gostilničarji in oblastne doklade Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani nas prosi za objavo naslednjega poja-sn.l.«: Po poročilu novin izvemo, da je oblastni poslanec in odbornik dr. Adlešič ob prthta debate o oblastnih davščinah in dokladih izjavil naslenie: bHs-.na doklada 35 par na liter vina, je Zv^za go-ptilničarskih zadrug razposlala okrožnico. i aj se zvišajo cene vina za 1 Din. Gostiln^arp riimaio vzroka, da govore proti nasi d« Kladi, ker so bili oni tisti, k. so napravili dob.ček i? te doklade » Ker je ta izjava tendenciioz-ia in namenoma tako zavita, kakor bi gostilničarstvo že za vsak groš, ki ga mora plačati k povišnmm davščinam, povišavalo cene. kar na v)0 'o, podajamo tu dotično okrožnico, ki se je glasila dobesedno: «Cenjeni tovariši! De;*tvo, da je kljub našim protestom obveljala v Ljubljani oo vladnem komisarju uvedena jiO-višama občinska doklada po 50 par aa liter vina, nova oblastna doklada po o5 nar na liter vina, t?r da moramo plačevati 'rd «!e-hernega gosta po 20 par dižavne takse pavšalno, kar znaša skupno 1 Din 5 par, «1110 prisiljeni regulirati cene vinu navzgo- za 1 Din pri litru Naznanimo Vam ta skiep sestanka gostilničarjev, da se po nje-n *av-nate.> Tako tedaj izgleda ta dobiček, katerega je n pod naslovi kakor: «Bajno lep koncert«. «Koncert ge. Lovšetove sijajno uspel», «Triumf slovenske pesmi« itd Pt« vi del koncertnega programa je vseboval umetne skladbe, pri katerih — kakor piše clevelandska «Nova doba« —, smo obču« dovali čistost in polnost glasu, kakor tudi izredno dovršenost in lahkoto, s katero je obvladovala vse varijacije. Zdelo se je člo« veku, da se je pri najtežjih točkah kar igrala... Salve aplavza in navdušenja pa je ga. Lovšetova vzbudila, ko je, oblečena v slovensko narodno nošo, začela odvijati pestri venec slovenskih narodnih pesmi. V tem je dvakrat umetnica.« Clevelandsko «Glasilo KSK Jednote« po« roča med drugim: «Ga. Lovšetova si je s svojim prvim koncertom v naši novi do« movini pridobila palmovo vejico, kakršno v resnici samo ona zasluži... Nastop na« še mile in drage gostinje. operne ter kon« certne pevke, je bil lOOprocenten, da ta« kega lepega umetniškega večera v Cleve« landu še ne pomnimo Clevelandska «Ena« kopravnost« poroča: «Nihče, ki je bil na« vzoč na koncertu in ki ima količkaj poj« ma o vokalni umetnosti, ne more niti za trenutek dvomiti, da od vseh umetnikov, ki jih je domovina poslala med nas, za« vzema ga. Lovšetova prvo mesto. Njej gresta po vsej pravici žczlo in krona.« In nadalje: «Slišali smo svetovno«slavne pev« ke istega kalibra, toda brez pridržka sme« mo reči, da takih pevk ni mnogo niti med milijonskimi narodi.« ?evko je spremljal na klavirju naš rojak g. tvan Zorman. To= da on ni prispeval k večeru le kot sprem« Ijevalec, temveč tudi kot skladatelj. Sklad« ba «Brezi», ki jo je g. Zorman spesnil in tudi uglasbil in ki jo je ga. Lovšetova pe> Ia na tem koncertu, je tako ugajala, da jo je morala ga. Lovšetova por.oviti. Clevelandska «Ameriška domovina« pra« vi med drugim: «Takoj s svojim nastopom nas je ga. Lovšetova očarala. Td'"> je bil ljubek, tako neprisiljeno domač in rsndar fin, da si je morala osvojiti srca. Gromo« vit aplavz jo je sprejel, njo nositeljico slo« venske misli, tisti hip predstavnico domo* vine in prvovrstno umetnico... Kaj čuda, da je žela iskreno in obilno priznanje že v prvem delu koncerta, ki je vseboval sa« mo umetne pesmi... Višek navdušenja pa je nastal v drugem delu koncerta, ko je umetnica nastopila v narodni noši in pela samo slovenske narodne in ponarodele pesmi. Srca so razplamtela ob tako umet« niškem in globoko čutenem prednašanju slovenskih narodnih pesmi, kakor nam jih je podala ga. Lovšetova. Več pesmi je mo« rala ponoviti, ob koncu sporeda občinstvo ni hotelo vstati in oditi, dokler ni večkrat nazaj poklicalo umetnice in si izprosilo nove pesmice ...» Po koncertu je bil na čast umetnice ban« ket, katerega se je udeležilo prelij 100 od« ličnih zastopnikov naših prekooceanskih rojakov, na katerem so spregovorili razni govorniki in napili umetnici, ki je v za« nositem odgovoru izrekla svoje zadoščenje nad gostoljubnim sprejemom. Ga. Lovšetova je imela od početka v načrtu kakih 10 koncertov po večjih slo« venskih naselbinah. Ni čuda, da po tem prvem koncertu prihajajo iz raznih krajev še ponovne prošnje in vabila, naj priredi še nadaljnje koncerte. Prepričani smo, da bo ameriška turneja ge. Pavle Lovšetove triumf slovenske pesmi v Ameriki in sijaj« na zmaga naše odlične umetnice. NOSITI ENKRAT pl.tena oblačila se pr vi: Nikoli več drugih kupiti. GRIČAR & MEJAČ, Šelenburgova ulica. Nenavadna izsleditev slaboumnega požigalca Novo mesto, 17. nov. V mali Smolenji vasi je letos gorelo kar šestkrat zaporedoma. Ogenj je vselej podtaknil neznan požigalec. Orožniki so se trudili, da bi ga izsledili, toda vse njihovo prizadevanje je bilo brezuspešno. Polagoma so pričei vaš:ani sumiti, da bi utegnil biti požigalec nekoliko slaboumni 191etni hlapec Janez Maloz, ki je kazal veliko dopadajenje nad ognjem. Dokazov za to sumnjo pa niso imeii nobenih, zlasti zaradi tega ne, ker je bil Maloz pri požarih eden najbolj vnetih gasilcev. Te dni se je končno vendarle posrečilo ugotoviti, da je požigalec nedvomno Maloz. Le-ta se je namreč zaljubi! v domačo hčerko, ki ga je pripravila do priznanja pod pretvezo, da ga poroči. Maloz je izpovedal, da je zažgal pri Lenarčiču, ker so se ba:e delali norca iz njega, pri Brulčevih. ker so ga vrgli iz gostilne, pri Seničarjevih pa, ker so negovanje naravne lepote tfelika priljubljenost Elida-artiklev je utemeljena v njeni neprekosljivi kakovosti. Proizvod, ki je najman) toliko vreden kot najfinejši izdelki inozemskega izvora. Elida nudi v njenih obilnih proizvodih vse, kar rabite za negovanje Vaše naravne lepote. ELIDA otroci metali vanj kamenje. Pri Glažar-jevih je, kakor ji je pravil, trikrat polil s petrolejem in zažgal. a ni hotelo goreti. Zanimivo je, da je slaboumni mladenič zažigal le pri oddaljenih sosedih. Maloza je gospodar spremil k orožni- kom, ki so ga aretirali in od vedi i v tukajšnje sodne zapore. Tei gospodarjevi previdnosti se je tudi zahvaliti, da se Malozu ni nič žalega pripetilo. Ko je namreč ljudstvo zvedelo, kdo je požigalec, je hotelo Maloza linčati. a fant je bil takrat že na varnem. Veliko tehnično dejo preprostega kmeta Kmetovalec Dragoljub Mijatovič je sam napravil 18 km dolg vodovod po najtežjem kamenitem terenu. — Poučna zgodba. Srbski kmet je zelo konservativen in | Din brez dela svojih zadrugarjev ... .. o_u:=:----x---Med začetkom kanala, kjer voda leče vanj, pa do njegovega posesn a ie i X>0 m višinske razlike. 14. avgusta so odp-li vodo in trepetali, ker so mislili, da se bo izgubila v zemlji. Dva dni so čakali, da jo pritekla, pa še v taki množini, da ie niena sila 5000 m v minuti Od vseh strani so prihiteli začudeni seljaki in mu presenečeni čestitali. Presrečni Dragoljub pa ie priredi vejko zabavo ki je trajala vso no.č Kakor znano, je bila letos huda suša, Dragoljub s svojimi sovaščani im;i 500 ha zem^ie, ki bi sploh ne bila rodila, če bi on ne bil napeljal vode. Koruza, ki je bila že vsa požgana, se ie na Miiatovičevi njiv zopet popravila, in dobil je tudi tri vseo-ne sliv. Ce bi bil imel vodo mesec dni prej bi bila letina trikrat boljša. Ze pred dvema mesecema se Je oglasil Mijatovič v poljedelskem ministrstvu za posojilo Popravil bi rad kanal in ga oja-cado manifestantov na nastalih spopadih, saj se je v torek, ko policija ni več tako strogo nastopala, vse izvršlo v miril in redu. S svoje strani ie tudi po!'c"a podala g. inšpektorju obširno poročilo, s katerim opravičuje svoje ravnanje. Obenem doznavamo, da je več udeležencev manifestacij zaradi ocenama s peaidreki in neuDravičemh' aretacij vložilo tožbo proti policiji. Dr. Emst Mravlag pred t; »v v socuscem Odvetnik dr. Ernst Mravlag je pred vojno igral veiiko vlogo v Mariboru in na Spodnjem Štajerskem. Pole- dr. Kamni-karja in dr. Delplna je imel glavno besedo v spodnjoštajeiskem nemškem Volks-ratu. Dasi je bil slovenskega pokolenia. je bil strup.n sovražnik vsega, kar je bi,o slovensko Po prevratu so mu postala, kakor marsikateremu drugemu izmed njegovih somišljenikov, tla v Maribu.u prevroča. Preselil se je v Celovec kjer je otvoril svojo odvetniško pisarno. Na Koroškem si Je nakupi! tn J. velika posestva in vse ie kazalo, da bo tudi v Celovcu ieral ugledno Vlogo. Mravlag se je sicer na vse načine trudil, da bi se tudi tu uveljavil, toda ves njegov trud je bi! zaman. Kljub vsem napo:cm si Mravlag ni mogel pridobiti toliko klijentov, da bi njegova pisarna uspevala. Ker pa ie hote] živeti prav tako udobno, kakor svoje dni v Mariboru se ie zapletel v razne nevarne špekulacije in jel je delati dolgove, dokler ni gospodarsko popolnoma propadel in so ga. končno posrnali v kotikurz. Pretekli petek, 16. t. m. se je mora! dr. Mravlag pred sodiščem v Leobnu, kj je b;'o delegirano, ker je bil nemara dr. Mravlag v Celovcu preveč »pri j ubij en«. — zagovarjati za;adi hudodelstva poneverjanja, goljufije in lahkomiselne kride. Obtožnica mu je očitala, da ie poneveri! s svojim kiijento-m Oizeli VVestmhoId 76.886 šilingov, Dori Kalamuniecki 17.000, Mariji Hauser pa 24 000 šilingov in celo vrsto vrednostnih papirjev. Nadalje, da ie os!e-paril banko Ehrfeld v Celovcu za 2X000 šilingov in banko štajerskih hranilnic v Gradcu za 25-0100 šilingov ter končno kon-trahiral od 1. 1024 naprej 4 in pol milijarde kron dolgov, ne da bi imel za to potrebno kritje. Zanimiv je bil zagovor dr. Mravlaga pred sodiščem. »Grazer Volksblatt« poroča o tem dobesedno: »Er schildert seinen I.e-benslauf. seine gutgehende Praxis in Mar-burg, die er vvegem seiner Deutschfreund-lichket nach dem Umsturze aufgeben musste . . .« (Ah se je dr Mravlag v Leob-n-u izdajal za »deutschfreundlrch« "Slovenca?) Sodišče je obtožnica oprostilo zločina poneverjanja, obsodilo pa zaradi prestopka lahkomiselne kride prav milostno na 3 tedne strogega zapora z enim postom. Po zločinskih notih $ i ' Ali j2 Jakob Zver umoril Vlktorla Podrlatarjs? Maribor. 17. novembra Po zločinskih potih je hodil že od mladih mog te dni aretirani Jakob Zver, ki je izvršil številne vlome in tatvine v Mariboru in okolici. Ko mu ;e bilo 15 let. je že prišel v poboliševalnico v Mechcn.i.orj pri Gradcu, kjer je prebil par let. Ko so ga izpustili, je zopet nadaljeval potepuško in zločinsko življenje. Medtem je b:l ushiž-ben samo nekaj časa v Lahoncih pri Ormožu. kjer ie ukradel nekem:' mladen:ču delavsko knižico in io potvori! m ime Frana Simoniča. Kradel ie tudi v Veržeju. Mali Nedeljj in drugod. Zadnja tatvina, ki jo . je izvršil v Sugetincih. je bila povod, da so ga aretirali Tu je nekemu posestniku odnesel obleko in tri žepne ure. Od teh so dve naši' še pri niem. Orožniška postaja pri Sv Tomažu pa ima mladeea zločine« tudi na sumu. da ie umo.il letos v avgustu blizu Sv Tomaža IS-letnega Viktoria Podplatarja sin« znanega trgovca z živino, ki so ga našli umorjenega ob poti Mlademča ie oče poslal v Ljutomer, da bi prevzel denar za prodana teleta Zvečer okoli šeste ure ko se ie fant vračal domov, ga ie z.očmec napadel, mno; ii in oropal. Orožništvo pri Sv. J'o-mažu ima baje dokaze in indicije. po kajenji ie sum. da je Zver izvršil ta grozni zločin upravičen. Pri zaslišavaniu ie mladi zločinec zavračal vsako krivdo glede umora dočim prostodušno priznava vse očitane vlome in tatvine. Včeraj sta bila sprejeta proračuna za javna dela ter za obrt in trgovino. — Strah pred »Jutrom«, — Obupen položaj cestarjev ■ te* Ljubljana, 17. novembra. Včeraj je ljubljanska oblastna skupščina sprejela v načelu oblastni pro a-čun ter je prešla v specijalno razpravo, ki se je tudi danes dopoldne nadaljevala. Proračunska debata bo končana šele prihodnji teden, pri čemer pa seveda ni dvoma, da bo klerikalna večina sprejela vse postavke tako, kakor jih je pred ožii oblastni odbor. Vsa stvarna, a pri vsej ostrosti pozitivna kritika opozicije je zaman. Klerikalni govorniki se pri tem prav nič ne trudijo, da bi po-biii argumente poslancev KDK s stvarnimi protiargumenti; po večini ne znajo odgovarjati drugače, kakor z raznimi neslanimi dovtipi ali pa s prisiijeno-pri-digarskimi tiradami. kakršna je b.la današnja tirada g. župnika Tratnika, ki je v lastnih vrstah spošiovanega govornika vzbudila največje vese;ost. Kako se v razpravi obnaša vodstvo oblastne skupščine, o tem je tudi današnja se,a dala klasičnih dokazov, zlasti ko je predsednik Natlačen vzel posl. Tavčarju besedo, ko je le-ta čital sodbo kr-ščansko-socija!ne «De!avske pravice« o socijalno-političnih ukrepih kkrkainega oblastnega režima. Poslanci KDK se glasovanj v špeci-jalni debati ne udeležujejo. Poda'i so izjavo, da smatra;o sk'epanje o proračunu za nezakonito, ker je bil proračun povsem nepravilno predložen. Čl. 69. zakona o samoupravah namreč imperativno predpisuje, da mora istočasno s proračunom biti predložen tudi zaključni račun za prošlo računsko leto, ki je v konkretnem primeru trajalo do 1. aprila 1928. Ob'astni odbor tega ni storil. Izgovarja se na finančnega mimstra. ki da računskega zaključka še ni vrnil ter se sklicuje na čl. 80. češ da se šele odobreni zaključni račun predloži skupščini. To ie prazen izgovor. Čl 80. predpisuje priobči ev od finančnega mhistra odobren p Ta zaključnega računa olVast-ni skupščini kot formalni zaključni akt računskega leta. Ta akt nima nič skupnega s predpisom, da mora oblastnemu proračunu biti priložen tudi račun-sk; zaključek, ki. tvori neobhodno podlago za oceno reelnosti novega proračuna. Uredba o samoupravnih prora:un'h cd 18. februarja 1927; izrecno predpisuje, da mora predloženi proračun biti oprem'jert z vsemi pojasnili v formal- oziru. Tudi to se m citiranega nrcdpi a nem m računskem zgodilo. V smislu bi moral biti n. pr. proračunu prid .ian načrt, kako se bodo imorabl.iaM posamezni. ne dovolj specificirani kredi'i Tega na današnji mogotci povedati nočejo: njim je na tem. da ostane v p-o-račum? čim naiveč nekontroliranih dis-poziciiskih fondov in zato je ves predpis uredbe osta' na napir.ni. Uredba o samoupravnih proračunih tudi natančno predpisuje, da morajo biti nameravane nove dok'ade ali povišanje starih doklad predhodno odobrene od finančnega ministra. Ta predpis je sicer v nasprotstvu s principom avtonomije, (izdan je bii začasa kieroradi-kaiske pobratimije v 1. 1927.) toda on je tu in mora se respektirati Javnost nima nobenega obvestila o tem. je-li to predhodno odobrenje n. pr. za povišano doki a do vinski trošarini izdano poročevajec finančnega odbora je o tem molčal. Če to predhodno odobren.e ni izdano, ie vsak povišek lanskih dok a i nezakonit. Po zakonu izvršuje veliki župan nadzorstvo nad oblastno samoupravo ter ima pravico ustaviti izvršitev vsakega sklepa samoupravnih organov., ki ne bi bi! utemeljen v zakonih. Proračin ie predložen po skleni! oblastnega odbora — predložen je v nasnrotstvu s pozitivnimi zakonskimi predpisi. Nič nismo s'i-šali. da bi bila državna nadzorna oblast ODOzori'a na težke nedostatke ki smo jih zgoraj omenili, a1! pa se ob'astni odbor za tako opozorilo ni zmenil... Klerikalna večina se ni zadovoljila samo s tem, da ni priloži a proračunu tudi izkaze, predpisane po zakonu, in da je skušala izpodmakniti kritiki e'e-mentarno osnovo za oceno svojega gospodarstva. Ona je s pasivno rezistenco proti vsaki kontroli svojega poslovanja skoraj hermetično zaprla oblastne urade pred radovednimi očmi opozicije. Ob'astni odbor ni . dovolil poslancem KI/K vpogleda v arhive in kn ige. češ: vsa potrebna pojasnila dobite v finančnem odboru oblastne skupščine. A celo leto se finančni odbor, razen menda na eno kratko sejo. ni sestal niti enkrat in ko se .ie zadnje dni po znani klerikalni ekspresni metodi v odboru obravnaval proračun, so ob'astni odborniki baš v najinteresantnejših vprašanjih mesto pojasnil podajali prazne fraze. Časih je bil režim v nekdanjem kranjskem deželnem zboru po vsej Avstriji na glasu, da je teroristi'en. natram manjšini, kakor nilrer drugje. Danes se vidi, da so sinovi cfaleko prekosili oče- te. .Te dni je klerika'no glavno g'asi!o z ogorčenjem obsojalo postopanje večine v sarajevskem občinskem svetu, kjer radikaiski manjšini niso lioteli dati zastopstva v upravi mesta — doma pa ista gospoda izključuje manjšino ne le od sodelovanja pri vodstvu oblastne samouprave. temveč ji skuša celo onemogočiti vsako temeliitejšo kontrolo. Morda je to v njenem ozkem partizanskem interesu, gotovo pa je. da s svojim delom in postopanjem ubija vse zaupanje javnosti v samoupravo. V naslednjem podajamo poročilo o današnji seji: Danes je ijubljanska oblastna skupščina nadaljevala pod.obno debato o proračunu za !• 1929. Sejo ie otvoril predsednik dr. Natlačen in sporočil, da predlaga oblastm odbor iz-premembo uredbe o ustanovitvi zaklada za zgradbo malih stanovanj. Predlog je cd-kazal pristojnemu odseku. Javna dela Nato se je p.ešlo na razpravo o III. poglavju proračuna o javnih delih in oblastnem imetju. Poročevalec posl. S ublc je navedel posamezne postavke. Izdatki v tem poglavju znašajo 13.867.904 Dm. Za osebne in stvarne izdatke gradbenega oddelka oblastnega odbora je določenih 1,117 904 d narjev, za vzdrževanje deželnih, okrajnih in dovoznih cest ter mostov in prispevki za druge ceste 11,250.000 Din, za vzdrževanje oblastnih poslopij ter za prvi obrok . nakupa poslopja Kranjske hranlni-ce in dram.kega gledališča 1.500 000 Din. Prispevek države za vzdržavanje cest znaša 2,566.400 D n. Obl odbornik prof Jarc je nato preči-tal, da je oblastna samouprava prevzela s 1. aprilom 2452 km deželnih cest I. in II. vrste. 277 km okrajnih cest v okrajih Laško, Sevnica in Brežice, ter 65 km glavnih cest. Ceste, ki jih je prevzela oblastna samoup. ava, so bile v obupnem stan u. Zdi se, kakor da se d žavna cestna uprava ni zavedla važnosti dobrega cestnega omrežja zlasti z ozirom na naraščajoči avtomobilski promet. Nato je navajal razna doslej izvršena dela. Omenjal je, da je država cicer pobirala cestne doklade kakor bivši deželni odbor, ni jih pa vračala cestnim odborom. Ti zaostanki znašajo 13 137.561 Din. Lansko leto je biio vstavljenih v državni proračun 4 milijone Dm za povračilo cestnim odborom Ker cestni odbori niso pre-iemalj p ispevkov od države, so se morali zadolžiti Izkaz denarnega stanja cestnih odborov je siino žalosten, ker imajo 7 milijonov 428.69 5 Din dolgov. Samo par cestnih odborov ie. ki pobirajo le 200% doklad na direktne davke, vsi drugi pobirajo mnogo večje dok'ade. Prof. Jarc .ie odgo-vajal na oči tke posl. Tavčarja, da je ravna! obla-tir odbor nesoe ialno, ker n prevzel vseli eestariev. češ. da oblasm1 odbor ni prevzel od gradbene direkcije samo onih cestarjev ki so že dovršili 35 let službe ali pa' so prestari. Sedaj imamo 400 eestariev ter se je njihovo število poninož lo za 100%. Prosi opozicijo, naj pusti ce-starie v mini »Jutra« se bofe Klici iz opozicije ne? I' Ali Vam ni prav. kaj dobili Posl Toma/in: Cestarji so že vabilo naj se naroče na »Jutro«. Posl Tavčar: Agilna uprava! Oblastni odbornik ptof Jarc ie nada= Ije navedel, da je oblastni odbor nakazal univerzi podporo za zavod v svrho pre:z= kuševanja gradbenega materilala. Nadalje je g Jarc zavračal očitek »Jutra«, da je za cestncga mojstra * kranjskem okraju nasta= vil ključavničarja Klici večine: Sij vedno zavijajo! Posl M a z o v c c: Danes «.7utro» trdi. da dobivam 30.000 Din plače od oblastnega odbora. Posl. Bukovec: Poglejte v stenograb ski protokoli (Resnici na ljubo ugotavlja* mo. da dobivata člana oblastne kontrole, ki je predpisana po zakonu, poslanca Lebin* ger in prof. Mazovec, po 1000 Din mesečne nagrade poleg poslanskih dnevnic.) Oblastni odbornik prof. Jarc je nadalje naglašal potrebo novih vodovodov ter ome* n jal, da se oblastni odbor zaveda, da ne bo mogel naenkrat izvršiti vseh del. Gradbena dela v lastni režiji risk&ntna Posl. Zupančič je naglašal, da so gradbena dela v lastni režiji pri vsaki samoupravi zelo riskantna Do tega prepričanja so prišle tudi druge samouprave, zlasti večje cbčine, kakor ljubljansko mesto. Pri manjših občinah je to lažje, ker je tudi kontrola lažja. Dela v lastni režiji naj bi" bila dovoljena šele takrat, ko bi se najmanj po dvakratni licitaciji izkazalo, ali morejo biti res cenena. Nikakor pa ne gre, da bi projektant izvrševal sam dela in jih nato tudi kolavdiral. Po:l. prof Jarc: Ali je oblastni odbor privatno podjetje? Posl Zupančič: Projektant 1'hko napravi na pr za 15% višji stroškovnik, p«, izvršenih delih pa reče, koliko je prihranil. Le po dvakratni licitaciji bi se mogla ugotoviti vnaprej prava vsota stroškov. Slabe ceste Posl. Sitar je z ozirom na izjavo oblast govornika Jarca, da je treba zgraditi zvezo Zagreb - Zidani most opozarjal na potrebo izvršitve njegovega svoječasnega predloga, naj se zgradi 3 km dolga cesta iz Vevškega na Kotedrež, ki bi znatno skrajšala cestno zvezo proti Zagrebu. Posl *B u k o v e c je opozarjal na vlogo trgovskega gremija v Logatcu, ki kriiizra poslovanje loškega cestnega odbora. L' ški cestni odbor ima vzdrževati 73 km cest in znašajo vzdrževalni stroški po podatkih okoli 74.000 Din. Vloga trgovskega gremija v Lo gatcu trdi. da se iz Loža na Rakek prevozi okoli 6000 vagonov blaga, in da prevozniki sami plačajo okoli 500.000 Din na leto. Razen tega je dobi! cestni odbor podporo od oblastnega odbora in ima tudi še druge svoje dohodke Če znršajo vzdrževalni stroški samo 74.000 Din. potem vsekakor ne more biti vse v redu Zato prosi oblastni odbor naj pregleda, ali so navedeni podatki resnični. . Posl M a j e r je priporočal popravo cest v polhograjskem področju zlasti pa cest Zalog - Polhovgradec in Rakitna - Borovnica. Priporočal ie, naj se kmetom v polhograj-škem ozemlju da na razpolago več tisoč sadik akacije, da bi se ž njimi zavarovali pred plazovi. Posl Lončar ie opozarjal na nedostatke na Jezerski cesti ter povdarjal, da oMr.stni odbornik Jarc ni povedal, s kakšnimi sredstvi se bo ta cesta popravila Tudi stanje ljubeljske ceste je tako shbo, krkor nikdar dotlej. Gralnl je tudi, da je bi! na ljrbeljski cest: cdmiščen cestni rro;ster. ki ie bil vesten in ie dobil za svoje delo celo nagrado od Avtomobilskega kluba. Od 1 aprila d.Jje ni prejel nobenih preiemkov Iz službe so bili odpuščeni starejši izkušeni ces!ar'i. ki že od 1. avgusta niso prejeli nobenih plač V toliko je treba popraviti izvajanja Prof. Jarca. ki trdi. da niso bili nobeni cestarji odpuščeni iz službe, ker so bili samo na Jubebski cesti odpuščeni tri:e. Prosi oblastni odbor, naj cestarjem, ki že tri mesece niso dobili nobene plače,, nakaže njihove prejemke, dokler se ne razjasni, kdo ima plačati. Posl. Tavčar ie nato protestira', k~r pusti predsednik dr. Natlačen govoriti najprej- vse govornike opozicije, ki potem ne morejo več odgovarati večini. Predsednik dr. Natlačen: Pozivam vas. da govorite k predmetu, sicer vam vzamem besedo. Cestarji brez zaščite Posl. Tavčar: Slšali smo od trži š1-: e-ga oblastnega poslanca, da so se izvršili odpusti cestarjev iz službe. Razen te?a je referent za gradb zadeve sam priznal, da so bili odpuščeni delavci, ki imaio že 35 bt službe, čeorav s tem ni rečeno, da niso več za deio Sjo je za to. ali jim pripada pokojnina in ne zato, ali niso za delo sposobni. Piaee oblastnih cestarjev niso bogve kako sijajne. Cestarji se lahko odpuste iz službe brez vs: disciplinarne preisskave, brez zaslišanja al so kaj zakrivili. Posl. Lsbinger: Če b do kolportirali »Jutro in Domovino«, bodo odpuščeni. Posl. Tavčar: V prostem času delajo lahko kar hočejo Potem morate odpustiti tudi tiste, ki v prostem času kolporti. ;:io »Domolitiba« To, kar vi pravite, je skrai-nj cinizem. Posl. Tavčar je n.ito govoril nadalje o postavki za cestarje ter opozarjal, da so brez vsake zaščite. Predsednik dr. Natlačen: Uredba o cestarjih ie bila že sprejeta, pa bi takrat govor Ji. Posl. Tavčar: Ker me ne pustite govoriti s svojimi besedami, bom govoril z vašimi besedami. Krščanski socijalisti so v »Delavsk pravici« ugotovili: »S to uredbo se je dokumentirajo v SLS vrstah kapitalistično pojmovanje o čIov.;'.u Čl Jvek boljše vrste in človek nižje vrste. C..H33 vrsta ima pravico do kuturnejjšega in brazskrh-nefšssa življenja, nbja vrsta na; bi imrJ3 pravico le in samo do bednega žvotarj:-nja.« Predsednik dr. Natlačen: Odvzemam vam beseda, besedo ima poj>. Urš č, Posl. Tavčar nada:juje: »Kajti to, kar ustvarja uredba za cestarje, ne moremo imenovati eksistenčni p ;goj. Cestar, ki služi že 9 let ter ie bil oženjen in ima 3 otroke, bo imel 840 D:n mesečne plače, cestar začetnik do pet let službe pa samo 740 Din mesečne plače, lasno ie. da s tako pičlimi dohodki ne more cestar pošteno preživljati sebe in svoje družne « Posl. Uršič ie hvalil oblastni odbor, ker je popravi! ce to v Žireh. Pesi dr, Česnik je govori! o preskrbi po- sameznih krajev s pitno vodo, se bo ponekod izvršilo v sporazumu z državnim H gijenskim zavodom. Nato so govorili poslanci Nemanič, Erjavec, Majeršlč, PJsninar in Brenčič. vse ve župr-!k Tratnik Posl. Tratnik hvali delovanje oblastne ga odbora, izraža pa pri tem vendarle želje za čimprejšnjo dograditev cest med Yi«s mom—Zdoli in med Kamno gorico in Se= novim. Nato nadaljuje: «So kraji na svetu, kjer se pojavljajo velikanska krdela kobis lic, ki uničujejo celc pokrajine, velikanske gozdove. Prijatelji, drugod se pojavljajo ogromna krdela mravelj, na nekih otočjih pa strašne strupene kače, ki ogrožajo člo« veške naselbine in povzročajo neizmerno škodo. Prijatelji! Kdo nam pove, da nima* mo pri nas nekaj sličnega, da ni (a rcsrc ča KDK. (Obrnjen proti opoziciji): Vi ste th sti, ki ne dopustite, da se konsolidira na« podfficirsko šolo mornariški tehnični podporočnik Martin Potočnik in tehnični poslovodja 4 raz-Teda Fran Novak; v brodarsko podo*icir-sko šolo poročnik korvete Albin Hofbaaer Vkrcani pa so: na križarko »Dalmaci;a< inž. poročnik Vincenc Jalen; aa pomožno ladjo »Hvar« poročnik korvete G viden Voh; a minonosca »Orao* poročnika kor-vete Joža Vrtačnik iti Anton Javoršek; na minonosca »Labud« poročnika korvete Avguštin Grošelj in Vinko Hudeček na minonoscu »Galeb« poročnik korvete Lojze Škufca; na torpiljarko »T 5« poroč-r.k korvete Ernest Blažon: na remorker »Močni« poročnik korvete Vladis;av Kandare ni na remorker »Jaki« poročnik korvete Vilim Hofbauer. PRIZNANO najboljša oblačila pn najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka J. Maček Ljubliana Aleksandrova c. 12 * Predavanje o Jugoslaviji. V okviru pro slave desetletnice češkoslovaške republike se je dne 17. t. m. v dvorani tehniške \iso-ke šole v Pragi vršilo predavanje o Jugoslaviji Pod protektoratom češkoslovaško-jugoslovenske lige v Pragi je predaval dr H. Nemečka o temi: »Jugoslavija, cjene prirodne lepote, Bosna in Hercegovina, Sarajevo in Ilidže.« * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: trgovec Kari Pugel v Mariboru, učiteljica Marta Dolejš v Ljubljani in strojnik državne železnice Dezider Simon v Mariboru. * Smrtna kosa. V Ljubljani ie umrla po kratki bolezni sestra litijskega šolskega upravitelja gdč. Dragica Rostoharje-va, učiteljica v Radečah pri Zidanem mostu. Pogreb bo jutri ob 15. iz mrtvašnice splošne bolnice. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Izprememba občinske meje med občinami Š*. JurU pod Kiimom in Radečami Ljubljanski oblastni odbor je sporazumno z velikim županom ljubljanske oblasti sklenil, da se občinske meje med krajevnima občinama Št. Jurijem pod Kumom in Radečami izpremene tako, da se izloči iz Št. Jurija in priklopi k Radečam davčna občina Svibno (Sv Križ) s pravno veljavnostjo od 1 januarja 1929, * Po ukinitvi nedeljskega pouka na obrt-no-nadaljevalnih šolah. »Obrtni Vestnik« kritikujoč ukinjenie nedeljskega pouka na ohrtno-nadaljevalnih šolah opozarja na dobro organizaciio in kakovost teh šol. Premalo se ozirajo na svoj strokovni poziv Premalo sodelujejo z obrtnim stanom. Vpra šarile, ki ga ie glasilo našega obrtništva s tem postavilo na dnevni red. je dalekosež-ne važnosti, kajti spora o tem. da so uspehi obrtno-nadaljevalnega šolstva ob današnji ureditvi m mnogokrat pomanjkljivi kvalifikaciji učiteljev ter brez sodelovanja z mojstri in praktiki sploh mnogo manjši. nego bi bilo želeti. Kaj koristijo vse žrtve, če pa uspehov ni. Tu niso zainteresirani le tovarnarji in obrtniki, ampak ravno tako tudi delavstvo, ki hoče doseči čim večin usposobljenost in vse naše gospo- I Nepopisno fe navdušenje vsakogar, ki gleda veliko ljubavnioo Greto Garbo v filmu neizmerne ljubavi, hrepenenja, borbe in strasti ,.Ž E N A" GRETA GARBO ie božansko bitje Ijn-bavi, to priznava vsak. ki gleda ta filmski umotvor. Predstave danes ob pol 11. dop. ter ob 3., pol 5.. 6.. pol 8. te 9. url. Od vseb dosle} predvajanih filmov najlepši l PojaCen orkester! Nai]ndž.je cene! KINO IDEAt ............................. darstvo, ki se zaveda, da je ključ napredka v kvaliteti dela in izdelka. V tem pogledu je bila umestna temeljita debata ta reorganizacija. Ako bo obrtništvo soodločalo pri učnem načrtu, ako bo sodelovalo v upravi in po svojih praktikih tudi v pouku, bo v vsem nastopilo mnogo bolj zdravo razmerje. • Iz obrtniške organizacij«. »Obrtniški Vestnik« poroča, da je obrtno društvo v Radovljici imelo 4. t. m. uspešen sestanek v Kropi, kjer se }e vršil razgovor o novih davčnih bremenih. Govorila sta tudi društveni predsednik g. L. Patik iz Radovljice in g. Ambrožič. Na zborovanju se Je pov-darjalo, da se jeza konsumenta zaradi draginje obrača proti obrtnikom, ne vidijo pa pravih krivcev, ki sede na toplem. Šesta-nek je pozval »Vrhovni obrtniški svet« naj priredi shode, kjer se bo ljudstvu po-jasnrla politika oblastnega odbora l»bHani 285 * Darujte »Podpornemu društvu slepih« v Ljubljani, Wolfova ulica 12. 186 * Sanitol za desinlekcijo za časa nalezljivih bolezni dobite v vseh lekarnah in drogerijah. 2038 Iz Ljubljane u— Jubilant z žuljavlmi rokami. Danes zopet slavi jubilej mož, ki mu dolgujemo spoštovanje, ker si je prislužil priznanje z žulji svojih vedno marljivih rok tekom polovice stoletja. V krogu svoje družine praznuje namreč danes svojo 70 letnico g Andrej Gogala, ki je že 44 let uslužben kot kamnosek-poslovodja pri znani tvrdki Feliksa Tomana v Ljubljani. Jubilant ie bil rojen na današnji dan 1. 1858 v Bohinjski Beli pri Bledu in je torej prava gorenjska korenina, kakor tudi njegova soproga roj. Erjavec. Vzgojila sta v narodnem in naprednem duhu 3 sinove, ki sta od njih dva inženjerja, 3 hčerke pa uradnice. Tako sta dokazala na najlepši način, da sta trdo prisluženi zaslužek vedno obrnila prav, in da je tudi skromnemu delavcu dana možnost, pripraviti svoje otroke do dobrega kruha in častnega so-ciialnega položaja. 2iv Ijenje kamnoseškega poslovodje g. Goga-le nas uči več kakor debele knjige o reševanju socijalnega vprašanja. S pridnostjo in varčnostjo si Je današnji slavljenec pribori! lepo in zadovoljno starost in vsi mu želimo, naj jo še dolgo uživa v krogu u— Redne plesne vaje pod vodstvom plesovodje g. Košička se vrše vsako nedeljo zvečer v. veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. 2130 n— Plesni večer — čajanka danes in vsako nedeljo ob pol 9. uri zvečer v balkonski dvorani Kazine. Aranžma: g. .Jenko. Pošebne plesne nfe daje' g. Tenko dnevno od 10. do 20. ure istotam. 2128 u— Popoldanska plesna šola danes po-poldne od 3. do 7. v hotelu Bellevue. 2126 u— Nedeljske popoldanske plesne vaje pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka se vrše danes in vsako nedeljo v veliki dvorani Kazine od 3. do 7 rop. Začetniki, začetnice točno ob 3. uri Nov« prijave istotam. 2129 u— Danes popoldne plesna vaja. Strelišče pod Rožnikom. 2211 u— Pri Mraku, Rimska cesta. Izborne domače krvavice. 2135 u— Damski prikrojevainl tečaj v Ljub-ljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi damski prikrojevalni tečaj v Ljubljani, ki se prične v ponedeljek 3. decembra ob 6. zvečer v prostorih Tehniške srednje šole. Tečaj bo vodil strokovni učitelj Alojizij Knafelj Ker pa je nekaj mest še prostih, sprejme urad v ta tečaj še nekaj udeleženk in naj le-te prijavijo svoj obisk v pisarni urada za pospeševanje obrti v Ljubliani, Krekov trg št 10-1. u— Izlet po srednji Evropi. Danes ob 11. uri dopoldne predvaja ZKD v prostorih Elitnega kina Matice lep pokrajinski film, ki bo seznanjal gledalce z vsemi krasotami srednje Evrope Pred našimi očmi se vrste krasne pokrajinske slike iz Švice, Avstrije. Češke, Jugoslavije in Italije. Te kraje prepotujemo na motornem kolesu ter se poljubno ustavljamo, da vidimo in občudujemo lepote narave ter spoznavamo običaje tamošnjih prebivalcev. Film je osobite važnosti za šolsko mladino in di-iaštvo, zaradi česar priporočamo staršem, da opozore deco na ta spored, ki bo otrokom mnogo koristil pri šolskem pouku. Cene sedežev so od 2 Din naprej. skih urah. Tečaj bo trajal do poletja interesenti naj prijavijo svojo udeležbo takoj ustno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št 10-1. u— V pojasnilo o vlomu v Pajkovo gostilno se je vrinila neljuba pomota. G. Milan Piki (ne Pajk) je na policiii dokazal svojo popolno nekrivdo Tem potom lojalno popravljamo krivico, ld smo jo g. Pikhi storili z objavo njegovega imena v zadnjem poročilu G Piki ima svojo službo in ne čuti potrebe, da bi se vmešaval v kakršnekoli avanture. !Nekai za vse! danes pri KETTLJL Aleksandrova ?skorai or dem? u— Zopet poskus samomora. Ko se je sprehajal okrog 19. trgovec Ivan Klein v Trubarjevem parku, je zapazil v travi mladega moškega, ki je težko hropel. čim je g. Klein pristopil bližje, je uvidel, da gre za poskus samomora z lizolom. Klein je takoj priklical nekega stražnika z Bleiweisove ceste, ki Je obvestil o dogodku rešilno po. stajo. Samomorilnega kandidala, nekega zlatarja iiz Šiške, so prepeljali v splošno bolnico, kjer so mu izprali želodec Zakaj je Ivan Ž. hotel v smrt. ni hotel izdati. u— Klobuke popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Ljubljana Stari trg 14.__263 Dr. Ed. Suher ordinira redno »3451 v Spod. Šiški, Medvedova cesta £1 (bluu kolo ivo a), Naselil se je v Ljub jani specialist za ušesa, nos in grlo. Ordinira od 18. t. m. naprej v hiši številka 7 na Miklošičevi cesti dnevno med 10. in 12. ter 15 in 17, Tel. št 3012. OBU^E NAJCENEJE C E P I O E A PRfcSKER, >V. fETRA CfcSTA. premo j, uma, kol, m^ uremo^-ogijk .iLiKUA, Vilharjeva cesta za Glav. kol. Kralja Pfltra trg 8. Miklošičeva eesta 4 Tel 2820 Damske plašče najnovejše s kož uho vino aJi brez od 300 do 800 Din dekliške v velikosti od 2 let dalje od 110 naprej damske Kasha obleke od 240 naprej zimska krila in bluze od 70 naprej kakor tudi damske in otroške barhemt obleke nudi najceneje: 3391 F. in I. GOR1ČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Oglejte sa razstavo v izložbi! Iz Maribora Potovanje po srednji Evropi Švica, Češka, Avstrija, Jugoslavija in Italija. Danes ob 11- uri pou£ni fiim Z. K. D. v ELITNEM KINU MATICA u— Tečaj za lončarje v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava v kratkem prirediti keramični tečaj za lončarje in pečarje, ako se prijavi zadostno število udeležencev. Tečaj bo vodil strokovni učitelj za keramiko František Beran v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Poučevalo se bo teoretično in praktično v vseh v keramiko spadajočih strokah po dvakrat na teden v popoldan- Poion Pozorl K'ova avto-zveza se otvori dan, tudi Lukovtca Ljulbljane odhod iz ob 1015. 13520 na splošno željo občinstva vedno vsak ob nedeljah Iz Ljubljane--Domžale— v sredo 21 t m :n ycer Odlvid i2 ob 8.30. prihod v Lukovico ob 9 20. Luikovice ob 9.30, prihod v Ljubljano ADAMIČ & ŠUŠTERŠIČ. a— Obisk iz Danske. Včenj je prispel v Maribor na povratku v domovino danski novinar Wisti, dopisnik raznih danskih časopisov in filolog, ki se posebno zanima za naš jezik. Prepotoval je Jugoslavijo že večkrat v raznih smereh, sedaj pa se vrača s svojega 7 mesečacga potov.inja po Jugoslaviji. a_ Opozorilo esperantistom. Društveni družabni sestanki (knjižnica) bodo odslej vsako sredo zvečer v posebni klubovi sobi kavarne Park in ne več pri Zamorcu. 2132 a— Streljačka družina Maribor bo imela 18. t. m. ob 9. na vojaškem strelišču poiz-kusno streljanje. Tekma bo 25. t. m. bo ob 9. istotam. 2134 a— Ljudska univerza v Mariboru. Jutri ob 20 bo predaval glavni urednik »Nove Evrope« g. dr. Čurčin iz Zagreba o naši državni krizi in o poteh, ki nas morejo privesti k boljšemu sožitju Srbov. Hrvatov in Slovencev. Iz Celja e— Telefonska številka podružnice »Ju tra« v Celju je 190, na kar se cenjeno občinstvo opozarja. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrli 14. t. m. Terezija Centrih, 44 let stara žena malega posestnika iz Zagorja ob Savi; dne 15. t. m. Vinko Plesnik, 17 letni sin najemnika iz Šmartna v Rožni dolini in 16. t. m. Jernej Bevk 73 let stari prevžitkar iz Radeč pri Zidanem mostu. Slednjega bodo prepeljali v Radeče in ga -•oVonali na domačem pokopališču e— Inozemska vagabunda. P^redvčeraj-*njim je prijela celjska policija dva inte. resantna svetovna popotnika in sicer Adol-fa Zemana, brezposelnega cirkuškega arti-sta, in pa Adama Kozaka, brezposelnegai M k : Lc J j so zopet do>peli v večji množini na za ogo na i ar liubittije teh pristnih preprog opozariam. Cene ziedno ugodne B. Kostem c, L ubllana. cirkuškega uslu:,I-2nca oba pristojna v češkoslovaško republiko Bila sta brez vsakih sredstev, brez potnega lista in nista mogla dokaza'i Ja se .preživljata poštenim potom V sredo s-a oba komedijanta pre-' koračila našo državno " mejo pri Gornj: Radgoni Pravila, da v svoji domovini nista mogja najti nobene službe in sta zato prišla v brats".:: lugoslaviio Da so za prekoračenje državne meje potrebni potni listi, baje nista niti slutila e— Tuje ime si je izposodil. Na neki tukajšnji cesti je prijela' policija kolesarja Ivana M ki se ie pregrešil zoper cestno-policiiski red Na stražnici je napovedal pri sestavljanju zapisnika napačno ime. kai pa so stražniki kmalu spoznali Zajadi tega pregreška se ho mor"! 'neprevidni knlcsai zagovarjati pred pristojnim uradnikom. e— Tovore' avtomob'1 povozil otroka V petek okrog 15 ie prišlo na Kralia Petra cesti do procei burnega prizora Cesto sta v tem čaru zastavila v vsej širini nek! tovorni voz rn neki delavec z ročnim vozičkom Baš ko sta se ta vozpva križala, je skušal preteči cesto 7 letni učenec II razreda mestne šole Djoko Bogdanovič doma iz Zav odne pri Celju. V trenutku ko je deček -koči! s hodnika na cesto, ie pripeljal pravilno na desni strani prazen tovorni avtomobil neke tvrdke iz Žalca Sprednje levo kolo je šlo dečku glasom policijske 'piT-rve preko sredine telesa nakar je šefei avtomobil na mestu ustavi! Deček je srun •'ezel izp.nl avtomobila, vendar ni mogel stopili na noge. Šofer ie mladega ponesračatica odpeHM v bolnico kjer so ugoovili Jc. so po;k"dbe k \a9M rs znača;a Šoferja na nesreči ne ž-donc ,i ■-bena krivdi. e— Požar v cfc ' ci Celja. Včeraj kralji po polnoči is i "-.b mlini! na k>zo!:u posest nlka Paika v Ost rožnem pri CcUo p.)žar ki je ves kozolec kljub tako:š;'iermi n -sto-pa celjskih gjsilcev. ki so na mesto požara prispeli v nr ikra iš cm času s svojo motorno brizga!no. uničil da tal Gasilci so bili o nastanku ogn:a obveščeni iz hotela Skobrne in so s sv:, im nastopom dokazali svojo veliko izvežbanost in disciplino Ogenj ie bi: okrog druge -i re zjutraj popolnoma ud.;šcn. Posestnik ie bil zavarovan le za nizko vsoto in trpi p:ec;js-'0 škodo. i.. rr~ - - •• r— J ubil j j najstarejše, msnufakturm fr* govine v i.ranju Gorcaj.^ka metropola je poznana pj cvetoči tigovini, ki je dosetria največji s.oves na »sera Gorenjske n ie dni je praznovala poznana mani. ta K. .ur na veletrgovaia «iJn Pleivv ;i-ssu» lOOletnico. obstoja in d-jlovauj.1. Kjncem oktobra ie= ta 1828 jc dobil praded poznane meščanske rodbine Vaiejjim Sujovic od obrtm oblasti na gradu Miehclstatt a (Veiesovo) dovoljenje za otvoritev man afakturne tr« govine. Vodstvo tr-/ine so vodili za nj.m sin Konrad, brat ^slovenskega očeta« dr. Janeza Biči\/eissasTr.stenišk.tjja in oče v Ljubljani živečega notarja Pleivveissa. nadalje Ferdinand Sajovlc, ki je bil zaradi svojih zaslug za mesto Kranj imenovan častnim meščanom. Sedaj vodi trgovino Janko Sajovic, ud en najagilnejših naših javnih delavcev Jubilarna trgovina je najstarejša trgovina v manufakturn> stroki v Kranju in menda tudi na Gorenjskem sploh. K redkemu jubileju trgovine v po? dežebkem mestu,' ki je dokaz trgovske sposobnosti kranjskih meščanov, iskreno čestitamo! r— Iz gledališkega repertoarja Domači , Gledališki oder pripravlja z. vso skrbnost« jo novo gledališko delo, ki. se bo'izvajalo prvič v JUgdslaViji sploh -Delo je salona ska burka, ki bo dosegla največji uspeh" in ki bo brez dvoma- pomenila največji ' gledališki dogodek na^ Gorenjskem R?ži-jo in glavno vlogo je prevzel pnžnanšo najboljši komik'g' R Rlohš. tudi .vse ostale vloge so i zasedene z najboljšimi močmi 7 jes€!!!€ stal občino okrog 50.000 Din. Most je iz« vršil stavbni podjetnik in zidarski mojster g. Novak z Jesenic. Iz Za^oria z— Sokolsko gledališče v Zagorju Dre« vi ob 19.30 se ponavlja v Sokolskem do« mu igra «Golgota». Med odmorom bo igral radio. z— Predavanje o c(Novem Dunaju», V petek se, je vršilo v občinski dvorani pre* davanje o «N overi) DunaiU«, katero je priredil «Prosvetni pododsek Delavske zbornice« v Zagorju. Predavanja se jc udeležilo malo občinstva 2el<_ti je večje« ga zanimanja od strani delavstva kate« rim so predavanja predvsem namenjena. z— Protestni shod Opozarjamo rudarje in rud upokojence, da se bo vršil prihod« njo nedeljo ob 9 v Sokolskem domu pro« testni shod zaradi nov. ga rudarskega za« kona. Poroča i bo g. dr Joža Bohinjec iz Ljubljane. t— Težka nezgoda. V četrtek se je v Čoriiiškem gozdu močno ponesrečil dela« vec Kotar Alojzij Pri žaganju debelega hloda je padel in se ie hlod zavalil nam ter mu stri prsni koš V nefek zjutraj -o ga preoeliali v ljubliansko bolnico z— PobegeI iz umobolnice V petek z ju« frai je ušel iz. umobolnice 251etni Žane B iz. Ljtjbljane, ter prišel zvečer neš do svojega brata v Zagorje. Žane nik ikor noče Ženska s čarovniTkim Srečanje v bar-. — Nesreča na samotni cesti. — Kovačeva razodetja. — Pes in mačka. — Zamamljeni porotniki. — Groza in be£ motocik!ista no stanje hmeljske kupčije ter prosil, naj Kmetijska družba ukrene vse potrebno v svrho organizacije hmeljarjev in uvedbe reelnih kupčijskih razmer. S tem jc bil dr.evni red izčrpan. vee nazaj m pravi, sestri v Za"reb P, : da se ho odpeljal k ie n !ve leti v urno« bolnici ter je pomagal z delom v kuhinji Ko na se ie bolniška -..»stra za nekai časa odstranila, je porabil priliko in ušel V a prošnjo brata so ga včeraj prepeljali nazaj na Studenec. <- Jf .-33 -vi. t .t... J ^••.-'^h. »f m i v 'i; S-, i i s— Dramatični odsek Sokola na Jesenicah bo uprizoril v sredo, 21 t. m ob' 20 zelo žaba- no kmetsko komedijo «Vdova Rošhnka/j Dejanje je zajeto iz pristnega kmečkega življenja na Gorenjskem- - Pri predstavi sodeluje društveni orkester Kdor se hoče od srca . nasme jati m .dobro zabavati, naj se predstave udeleži. Vstop« niče se dobijo v predprodaii v trgovin; br«la Mežika s— Je.eniški obč:rski zastop bo imel danes ob 15. tedno »ojo Na'dnevnem re« du so zelo "■ažne zadeve, predvsem prora« čun za pTilvdnje leto s— Grad> eni sezona, ki je bila letos ži« vahna, se bliža svojemu koncu. Poleg no« v:h hiš. ki so bile sprijene v letošnjem poleti in o katerih smo že poročali, so ni stavbeni -a.rceli pod Možaki jo dogra« dili hiše rn se pred kratkim vselili vanje naslednji delaVci:* Až.*/šin Franc, Berton« celj Miha Klemene Janez. Medja . Matija in DolinSek Frane. V surovem stanju sta dogra jem hiši Tomaža Dimca in Boštja« na Korbiča, ki bosta imeli več stanovanj. S planiT-.njem in kopanjem fun.iamentov so pričeb" na tej parceli: Lukan Ar'on. Kiršner Rnpert in Tarman Ivan. nekoliko všj-e proti Jesenicam pa Anton Mesec in Lovro ŽaLfar K. I. D pa fradi v Kurji va« si veliko barako, v kateri bo 17 delavskih stanovanj, obstoječih iz kuhinje in sobe Na Jesenic;.h tik za osnovno šolo si je zgradi! hišo g. Tomanič Na parceli v No--vi vasi. ki io je kupila občina in na kateri si bodo privatniki/ zgradili 19 hiš z okros? 40 stanovanji. «e pridno ->lanira rkari,i izpeljala nova in se zgra« drl .betonski most č^z potok Ukovo, ki je t— Tudi senzacija Vecrajv v soboto zju« traj, so drv eie gruče ljudi .(.>»!.». lino žensk, proti Šp cDe"gu «Kaj pa j.e? Kaj se je zgodilo?« so vpraševale druga drugo «1 či« tcijica X se je obesila.« — «Ni res Obe« sila ie je učiteljica T.» — Tako le šlo od rs; do ust. Na kraj samomora je odšia tudi orožniška. patrulja Razočarani in dol« gih nosov so se vračal ljudje s Sp-cberga Nekateri še celo nejevoljni, ker so bili prikrajšani za. senzacijo Kaj pa je vendar bilo? Neki mužak si jt hotel preskrbeti malo stelje za zimo Ker pa je rudi v rud« ruških gozdovih prepovedano grabiti list« ,c brez dovoljenja, jc- hotei opraviti to zgodaj zjutraj, da aa ne bi nihče zalotil. Pri delu se je ogrel Slekel je suknjo in jo obesil na vejo. Nekdo ki je videl viseti to suknjo, je mislil da visi na veji človek. Novica se je hitro širila in vsakdo jt še nekaj pridal. Nazadnje so ugotovili že osebo, ki je izvršila samomor Končne se je zadeva pojasnila. Šala it bila vredna 1 aprila t— 'Za Rdeči križ Te dni se ho začela pobirat; članarina za Rdeči križ Vsak ?« m ur je dobro znano, da strem; društvo Rdeči križ v Trbovljah za humanimi cilji in ra-no letos potrebuje največ podpore, ker je kupilo -veje la-tno stavbišče v Omi« Ta-le reč se pa ni prigodila meni. ampak mojemu prijatoliu N., ki ga imam na sumu, dajevčasi nekolike romantičen človek Oni dan mi je pravil v kavarni, kako je to bilo. — Prvikrat sem io videl, to žensko, — je pravil — tu v Ljubljani v neki zajtrko-valnici Poletnega jutra je bj!o. tržni dan. v lokalu polno ljudi z dežele, ponajveč žensk, in ne bi je b'l uiti opazil da se ni nasmehnila, ko ie odhafaje šla mimo mene. Ta nnsmeh, človek bož;i, ta nasmeh! Veš laz ž?libog nisem p -snik ali žurnafist'.- da bi znal 'ako stvar prav povedati ampak to Pa :l?hko rečenr Tista Monna Lisa" s svoiim slavnim smehljajem nn.i se kar skrije Kar skrije se naj pred to žensko V hipu sem začudi! se mi v !n crcn vse prevrnilo, in cem si rekel To ie ženska ki ie v stanu — K.r bom veliko govori'? Saj ti povem v liipu sejn'ponirel jaz š ti r de-setletnik in. kar se tiče žensk, že vseskoz konsolidiran človek. — Kakor hipnotiziran., se-rn buljil za njo in se vpraševal: Odkod tej ženski ta smehljaj? Prosim te. čisto navadna kmečka ženska niti ne lepa: sicer mlada, zdrava in '< bro riščena r;,v-o vsakd njj'ia obraza, da n: bi' ta čarobni s.ireliljaj z njim v nobenem pravem Skladu, naimanj pa z ničnimi očmi v katerih sem tisto sekundo, ko so se bile srečale z rnoiimi. vidp! blesteti nek-m m-zlega. okrutnega'... Sc! bi bi] takrat za njo. a sem bil ravno zanleten v važen poslovni razgovor z dvema gospodoma Isk i! na S' rn io z. nepremagljivim hrepenenjem potem. večkrat tam v istem lokalu ni več prišla D ikk ie •tisem nenadoma spet srečal v oko! šiinah ki so bile za-me precej neprijetne... — Vozil sem se tisti dan s svojim motorjem proti B Na ravni odprti m samotni' cesti sem voz 1 dokai hitro a tako; zmanjša; tempo, či r sem že od dr leč uzrl pred seboj zapravljivček z ženskim voznikom Kadar vozijo ženske, ne moreš b:;i nikoli dovoli previden Vozila ie seveda po sredi ceste, a 113 moj signal se je pravilno umaknila in — is..i mah pa tudi udarila z bičem po kenju. da je v p! išnem skoku potegnil v stran in mi z vozom zaprl cesto čezinčez.. .. — Karambol je bil neizogiben V bliskovitem prevdarku pa som še vrgel motor na str^n. kier sem videl za ped prost :ra, da | pridem skoz. Zaman Izpodneslo me je na cestiunn r.bu in nic treščilo preko iarka .ja v njive K sreči na inelika tla. Folotnil sc nisem nič, vendar sem precej časa lovi! sapo. preden sem • se mogel spet postaviti na noge. In ko sr«; sc tako pab'ral, kai 'ju na otoku Krku Te •e :risen prostor ob morju v velikosti 5(XK) m2 kjer se mo« ra pogodbeno z občino Omišelj v dobi 1 do 2 iet postaviti poslopje za okrevališče in zdravilišče bolnih rudarjev in njih j vidim? Ženska, ki., ia i sreče, je lepo inčr.i bila nič tebi nič vozila zdravja potrebne lecc "-ei Mane Rdečega p.r,e ugoel- križa ki bode uživali tudi nosti Občani! Ne odklanjajte nabiralcev, ker oni vršijo svojo človekoljubno, a tež« J ko službo! Razposlanih je po T.bovljah, . Hrastniku rn !>'!ri 15 nabiralnih pol in sc i s pobiranjem poverjene povsem zanesljive ! j naprej, se ozirala nazaj in se smejala, irc mi sme;ala. — Tedaj me je popadla besnost. Se preden je mogla spet. pognati konja, sem b 1 že na vozu in ji iztrgal va.ieti in bič. »Ča- kaj. ■Zdaj .ih dob š da boš pomnila.« -A tisti lop so mi omahnile roke... t — Bila je ona Mirno se ie smehlala osebe... člani odbora Rdečega križa. Pred« I in rekla — njen ga s ie bil enako očarliiv sedstvo. H s--> vin j kakor n.ie'n »Pa sai ni b lo nič hudega, gospod...« »Nič.« se.n odgovor i »Hvala Bogu Ampak . .< Očitek mi 'e obtičal v grlu In j— Ptujsko gledališče Drugo gostovanje j maribnrskeea pl-daiišča bo jutri v niquin», i ki ie doživela i v Mariboru f v Celiu ve« I lik umefn'ški uspeh la drama je tako f močna da zasluži razprodano 'hjšo Ptuj« : če se bom še mogel peljati. — Pregledal sem motor Ni imel večjih poškoidb. vendar je bii toliko pokvarjen . da .. . Prosim te. drsgec. nikar se tako čjmi • pa pri tej priliki lahko, ovržejo trdi« irc5no ne muzaj. Jaž'(j povem vse 'ako kakor ie v resnici bilo. ! O Stre ie Vodi? kom ministrstva .rfjrVt/lb .-dobi!« definitivno liubliaTKV<»- tvrdfr« <:'c>' grad»" Po d-ažbe-nih popoiih mora h'ti cesta gotova do 31 maja 1P29 Če bo ugodno vreme, -se prič« ne z delom prihodnji teden Je pa t'-di že najskrajnejši čas za to. Že koma, čaka ljudstvo vprežna živina. i — Ni se branila In ko sva dospela v vas, | sva bila že domenjena, da se pripeljem k | njej. čim bo motor poplavljen Njen dom j je bil še kak kilometer za vasjo Rekla mi | je. da bo sama doma . .. Delala sva potem s j kovačem da 'e znoj curkoma lil od naju. Kovaču sem na vprašanje, kako sem se ponesrečil/ povedal, da se je ženski sph;šil konj. . i »Taiko?« se je čudil. »Pa ta .konj ni prav n:č plašlav.« »Ali poznate to žensko?« sem neumno vprašal kovača. »Kaj je ne bom poznal! Saj sva ž njim še prijatelja.« »Z njenim možem? Kako se pa razumeta?« »Hoho!« se je zakrohotal kovač, mlad velikan. »Kakor pe$ in mačka. Tam je boj na življenje in smrt. Ali bo on njo, ali pa ona njega Ampak še najprej ona njega.« »Kaj pravite!« sem ostrmel. »Kaj je takšna?« »Hudič je to!? je siknil kovač in suni! železo v ogenj. »Ali mu bo zavdala ali ga bo pa ubila.« — Meni je malo zagomazelo po hrbtu. Lepa reč! sem pomislil Ce se iaz tu pritaknem zraven, — nai se njenemu možu res k?.l zgodi bodo prijeli še mene A kovač .ie oriše) s še vse hu:š.;mi stvarmi - »Ali -este? ml ie šepni' na uho. »Tudi svojega otroka ie umorila.. A*pp*k to ni bi! njegov otrok On io ie pozr.eje vzel. ker ga je čisto zmešala Sai ie bila zaprta takrat, pa so jo porotniki vseeno oprostili. Menda jih je tudi premotila s tistim svojim smehom . ..« »Pa kakšni ie ona drugače ... sem vpraševal »Ali ima tudi z drugimi moškimi kaj? J »Hotela bi že. ampak ji ne rata. Sai se je vsak boji, te coprnice, kdor jo poznal«.je povedal kovač in srdito pogledal, iz česar sem sklepal, da je ime! tudi on že kake muke z njo. — Sicer sem pa dosti izvede!, popolnoma zadosti Izvfedel sem toliko, da me je spre-i letavah zona Zdaj sem tudi razumel, zakaj ie ta ženska pognala konja v moj motor in zakaj se ie smeiala ko sem obležal tam ob cesti Ona je uživala .. Ta ženska je bila krvolok! In ko sem pomislil ... ko sem pomislil, da sem iaz ta usia P ljubil ki so se nemara v okrutni n?s'adi smehljala, ko ie v smrtnih krčih iz»repetava!o telesce ubogega otročiča menega lastnega otro-čiča! — tedaj. pri;a!eli. me je obšla taka neizmerna groza, taka groza di sem. čim je moj motor spet zdrdra!, skočil nanj. in kakor bi me pregamsle f trije, bežtl uazaj, odkoder sem "-'šel bažal preč iz bližine te nevarne ženske... Prijatelj ie končal svo:o povest in globoko zasop l Nato sva. rba dolgo molčala. Slednjič pa se je vzdrimi! iz svojih misli in me zbegano pogleda!: »No. kai praviš zda.t k temu? Reci vendar ka.i! Odreši me s kako pametno besedo.« Zdaj pa jaz vas.vprašam, gospodje, zla-s i vas od žur-nalisiike Kai naj sem na to rekel? Rekel sem. kar hj bili najbrže tudi vi na molem mestu rekli: Tntcresanlna ženska!« sem rekel. »tro- sim za njen naslov.«. Josip Fr. KnaFč. i c- v 1 'i. <-v / v—s? !'/ / 1 n /?» ^/ftfrl I/ C1 ?"7 77 7 f C ' jr , * 1 vj &8p, družbe 1?. Sicveaijo Na seli glavnega odbora Kmetijske družbe M. t m. pod p edsedstvom pred-ednika g. Sonetna so se oret: esala razna važna ;go-spodarska vprašanja Med drugim e je.pre-čitaia spomenica, ki jo ie družba odposlala oblastni skupščini zarad: letošnjega proračuna. Kmetijstvo ie v tem proračunu precej up števano. ali kljub temu so nekatere točke ki bi iih bilo bolje dotirati. da se v ' večji meri podpira kmetijska produkcija. Le v zvišanju produkcije in v pravilnem vnovčevar.ju pridelkov vidi Kmetijska dri;/bn rfe samo rešitev' n-všega kmeta, tem-cvč rešitev vsega naroda, zakaj kmet ni samo -naivečji producent, temveč tudi največji konzunent. V spomenici ie zaprošena primerna podpora za strok, list »Kmetovalec«. Primerno' naj se zvišajo ali nanovo d- ločijo Postavke za kmetijske nfzstave. za kmetiisko-gospb di^isko šo!o Kmetijske družbe v M.iriiani-šču. za pospeševanje uporabe! umetnih gn ril za zatiranje rastlinskih . bolezni in škodljivcev, za ustanovitev zavoda za varstvo rastlin za drevesnice Kmetijske družbe. za razne zadruge in gospodarske korporaeije med katerimi je Kmetiiska družba na:g!avnejša in največja, za izvedbo kmstiiske statistike in kmetijskega krrigo-vodstva. brez katerega moderno gospodarstvo dandanes sploh ne more uspevati. Pri dohodkih oblastnega proračuna se ie temclnto obravnavala predvidena trošarina za vino. ki io

i bil? sprle med seboj, ali pa, da jih .je nekdo stresel z letala. Koliko bi bila la vasica Irpša. če bi se hiše gradile po gotovem nn^rtn in simetrično ter z malimi vr-fieri v bližini. Lani je bilo zgrajenih 12 delavskih stanovanjskih Miš, med njimi velika enonad-irnmia hiša ge. Suzane Štravso-ve ter Marije Revnove, katerih prejšnje hiše ie pri predlanski povednji izpodkovala Sava. Letos pa so si postavili hiše. odnosno jih še a rade na iužni strani ceste Javornik — Gorje — Bled 22 Perko Anten. Tratnik Ivan ler Robič Jur'j. vsj dvodružinske hiše: Matija Pire onenadstro-pno veostanovanjsko hišo in Erbežnik Ivan. Kovačič Leopold. Cof Simon. Zupan Anton. Finžgar Miha, ter Žark Lovro vsi enodružinske hiše. Dalje gosp. Jakopič iz Gori j veliko stanovanisko hišo ter Svetelj Jože Šuligoj F rac. Malenšek Jože. Snjovec .Anton in Medja Franc Ovodružinske liiše. Z gradnjo hiš so pričeli na Dežmano-vem travniku Arnež Anton. Ahačič Peter in Giuhar Štefan, Miha Kapus pa tik nad So-požeti. Stavbne parcele so si oridobili ter nameravajo pomladi začeti z gradnjo hiš našle kiji delavci- Kozamernik Valentin, Koza-rv o rn i k Ivan Fran ko Vatentin Godala Fran. Kristan Janez. Fende Jože, Jer»b Ivan. Ncč Miha. Kralj Justina, Jonko Ivan, Glavič Ivan, Lavrinc Jože ter gdc. Dreza, vsi južno od okrajne ceste Javornik - Gorje - Bled. Tako pridobiva naša vas stalno na prebivalstvu. katerega šteje že sedaj okrog 2<*K). • A ko, poide tako dalje, bo=ta oblina Korošk: 'Bela in Jesenice z ja vernikom, ki stoji mee njima kmalu en sam kompaktno naseljen ( kraj, brojee okrog 15.000 duš. O drugih v; ž-' ulh gospodarskih zadevah tega kraja )>nno Se-perčc-Hi. da bodo čitatelji - Jutra«, ki. i">. je tudi v našem kraju vedno več. dobili ; polnejšo sliko o velikem gospodarskem napredku našega kraja. J- 1 L oDciiega zb&sz „Orustva slizlakljcv filozofske faknl- tet*« »■V «S;lovcnec» je prinese! napačno poročil-z občnega zbora DSFF, ne samo napačno, ampak tudi polno prikritih napadov na društveni odbor Resnica o samostojnem predlogu DSFF na SSLU je sledeča: Tik pred rokom za vlaganje samostojnih pred« logov na Svet, so vložili štirje filozofi, me i njimi kolega, ki pripada katoliški skupini, in trije neopredeljeni, nujen predlog na DSFF. naj ta zahteva na skupščini SSLl 'spremembo svetovih pravil § 1 naj bi se glasil: «Svet slušateljev ljubi j univerze je strokovna in stanovska organizacija vseh rednih slušateljev ljubljanske univerze. Na« ziv Sveta ie . . itd » § 2 naj bi se glasil: «Nam en SSLU je, da zastopa akademsko omladino ljubi j. univerze in njene interese, da skrbi zlasti za niaterijelno blagostanje svojih članov, da se bori za povzdigo in iz« popolnitev vseh fakultet Ijublj. univerze ter za splošno uveljavljanje iste v znanstvenem svetu in v kulturnem življenju našega na« roda«. Izredna odborova seja DSFF je predlog socilasno sprejela: za predlog so glasovali tudi kolege, pripadniki akademskim katoli« ških društev; glasov al je za njega tudi ko* lega, ki je član JNAD «Jadrana». Odbor je dodal soglasno temu predlogu zahtevo, naj se volitve v SSLU odgodijo za 14 dni v na» men. da se med tem sestanejo zastopniki strokovnih in kulturnih društev, ki naj iz« premene Svetov volilni red Ni bilo pa v predlogu povedano, kako naj bo Svet na« dalje sestavljen; odbor DSFF je stal na sta« lišču, da bi tudi strokovna društva vplivala na vodstvo SSLU česar doslej niso mogla. Iz teea ip razvidno, da niso stali Z3 ored« logom DSFF niti napredni tovariši, ki so imeli v desetčlanskem odboru DSFF le ene« ga zastopnika, niti ne tovariši ki bi baje radi prišli do svoiega mandata. Pač pa je bil odbor skozi celo poslovno dobo v so« glasnem mneniu. da morajo tudi «trokovma društva priti do vpliva v SST.IJ. Nesramno je podtikanje, da so bili pri« nravi jeni nekatoliški kolegi žrtvovati naše društvo. Iz «S!ovcnčevega» poročila je raz« vidno, da je ta ost naperjena v prvi vrsti proti predsedstvu DSFF Ako hi katoliška opozicija pazljivo stedila poročilu predsed« stva o društvenem delovanju v pretekli po« slovni dobi bi si prihranila svoie neokusne medklice in pripombe za kak politični shod. bi videla, da ni bil še noben odbor DSFF tako agilen in dosegel toliko uspehov; rav« no sedanji odbor je dvignil dn?š:vo na ta« ko visok nivo in ta odbor naj bi svoie delo žrtvoval politiki? Veriamemo pa tovarišem katoliške opo7ieiie. da se bojijo vsake iz« nremembe v SSLU. ker potem bi prišla njih klerikalna politika na univerzi še mani do veljave kot danes. čiro. Nogavice pj 1 . Vriika Z3 'ga! Rokavice lro^smv- £idi»vs|«9 ulica T. ■£, v« -:r ,•. s Iz življenja in sveta Dokaz za zvezo med našim in drugim svetom ? Sanje, ki so odkrile resnico. — Mrtev oče je opozoril sina na dedščino. V londonskem spiritističnem društvu je predaval zdravnik dr Kelsing o čud. nem slučaju, v katerem so sanje odkri. le resnico, ki je sedaj potrjena s sod* nimi spisi. James Chassin je bil bogat farmer Imel je štiri sinove. Najstarejšemu je bilo ime Marshall in njega je imel naj« rajši. Oče zboli na influenci, napiše oporoko, v kateri postavi za edinega dediča najstarejšega sina. in pošlje te. stament notarju. Nu. Chassin je ozdra. vel in oporoka je obležala. Prišel pa je dan, ko je vzel farmar v roke biblijo. Čital je stari zakon in je prišel do tja. kjer je opisan očetov postopek z Jakobom in Ezavom. Či. tanje ga je močno prevzelo Spoznal je, da ni ravnal prav. ko je zapisal premo« ženje samo enemu sinu. Zato je vzel pero drugič v roke in je napisal nov testament, ki ga pa ni nesel notarju, ampak ga je nalepil v biblijo natančno med tista dva lista, kjer se bere zgod* ba o Jakobu in Ezavu. Da je prenare* dil oporoko, ni povedal nikomur; sa. mo v žep svoje suknje je vtaknil li. stek z opozorilom, naj po njegovi smrti sinovi pazljivo berejo biblijo, ki jim bo marsikaj povedala. Starega farmerja je kmalu nato za. dela kap. Sinovi so ga pokopali in šli k notarju, kjer so razpečatili testament Silno so se čudili, da je oče zapustil vse premoženje samo enemu. In začel se je prepir, ki je brate razdvojil. Marshall, ki je bil edini dedič, je ostal na farmi ostali trije pa so se razkropili po ivetu. Najmlajšemu sinu se je letos neko noč sanjalo, da je prišel k njemu oče v suknji, ki jo je nosil zadnjo zimo pred smrtjo. Držal je roko v žepu in ga je milo gledal. Ko je prvič sanjal, je menil, da je to izrodek težkega že* lodca. Toda sanje so se kmalu pono* vile, in sicer natančno v isti obliki To je sina opozorilo na očetovo suknjo. Šel je na farmo, poiskal očetovo suk» njo in našel v žepu zašit listek z be. sedami: «Citajte biblijo!« Sin je začel iskati Sveto pismo po hiši. a ga ni našel. Brat mu je pove« dal. da je prodal biblijo z drugimi knji. gami vred nekemu starinarju K temu se je zdaj napotil mladi farmarjev sjn_ Kupil je knjigo, jo prelistal — in na» šel v svoje veliko začudenje testament, v katerem je razdelil oče zapuščino na štiri enake dele. Listino je predložil sodišču, ki je raz. veljavilo določilo, da je Marshall edini dedič Chassinovega premoženja Komi» sija je ocenila farmo in jo razdelila na št ri enake dele med štiri brate. Sodne listine hranijo sedaj razlago o čudovitih sanjah najmlajšega farmar, jevega sina v arhivu, spiritisti pa se nanje sklicujejo v dokaz, da obstoji neka zveza med živimi in mrtvimi, med našo zemljo in drugim svetom. Boj katoliške cerkve zoper higijeno Nesnaga na ulicah, vodovodi in kanali v starih časih. — Prvo stranišče na Francoskem. — Dožinja, kanali in beneški nadškof. — Poganske luči in krščanska svetloba W. Feldova knjiga «Die Entstehung des tnodernen Strassenbildes» ugotavlja čudovito neugoden vpliv, ki ga je imela na mestni razvoj... katoliška cerkev tekom svojega I5001etnega ob-;ia za posvetno oblast! Stari poganski cesarski Rim s svojimi vodovodi in predori se nam zdi čudno moderen. A ka- no neko jako lepo in duhovito bizantinsko princeso. Uvedla je v Benetkah vilice, ki jih je poznala iz svoje turške domovine. To zlato jedilno orodje je hudo pretreslo domačega spovednika. Zahteval je. naj se odpravi pogansko pohujšanje, a dožinja se ni zmenila za prokletstvo, dasi jo je papež na nazna- Kakor v časih inkvizicije Francoski abbč Bethleem ie tako fanatičen, da v časi raztrga kakšen njegovemu naziranju nasproten časopis pri prodajalki. Potem ga |i seveda plača. Radi tega prestopka ie bil ie večkrat v zaporu, moral pa ie tudi plačati denarno globo. Tu ga vidimo pri .delu« v navzočnosti dveb živih biti]: prodajalke časopisov in ponižnega kužka tolištvo je srdito napadalo vsako po-liujšljivo udobnost in snago: bila mu je na poti, ker ie baje človeštvo ovirala pri zveličanju! Zato n. pr. niso bile po-metene ali osnažene pariške ulice niti enkrat tekom vsega srednjega veka od L .395 do 1. 1667. To je dejstvo, pa naj se zdaj zdi še tako neumljivo! Ko so 1. 1667. prvič odredili mestni očetje temeljito snaženje, so bili Parižani nepopisno veseli: sai niso mogli dihati sredi kujxiv stoletne nesnage. l^csniki so opevali delo smetarjev, mesto pa je oteio dogodek pozabljenju s sposebno svetinjo! Isto opazujemo tudi drugod. V Pom-pejih, 100 1. po Kr. so n. pr. imeli široke kamenite in celo marmornaste hodnike. Ulice so bile tlakovane z lavo iz ognjenika, t. j. skoraj asfaltirane. Potem pa je dolgo izhajala kristjanska Evropa brez vsakega tlaka. Šele l. 1745. so tlakovali prvič ulice v Londonu, leta 1803. v Parizu in 1. 1825. v Berlinu. Kaj bi še govorili o vodovodih in kanalizaciji! Trajanov Rim je imel 443 kilometrov vodovodnih cevi in veliko omrežje za odpravo nesrrage. Potem je vse zaspalo, in šele okoli 1. 1880. so ka-nalizirali kot prvo evropsko mesto — Pr ago. Njenemu zgledu so sledila druga velemesta. Poprej so tekom 1500 let vsi pili vodo iz vodnjakov ali rek. Nesnaga se je kopičila v mrežnicah, ki niso bile niti zidane. Ležala je tam leta in leta ter zastrupljala vse stanovanjske prostore Kako je smrdelo takrat po mestih! Prvo stranišče z rezervoarjem za vodo (br*z vodovoda, seveda) so naredi1} 1 1749 v VersaiHesu Fna-keea ni bilo po vsem svetu do 1. 1824! Ni bilo lahko govoriti v starih časih o higijeni! Benečanski trgovec Domenik Silvio (dož od 1. 1045. do 1096.) je vzel za že- nilo pobožnega patra izobčil iz cerkve. Se več! Nekoč je pustila dožinja na svoje stroške osnažiti benečanske kanale, ki so prehudo smrdeli. Rekla je možu, da ne bo sicer nikoli več stopila v svojo zlato gondolo. Ta kaplja je napolnila kelih. Benečanski nadškof je odredil javno molitev, da bi pravično nebo kaznovalo zakrknjeno grešnico. Prošnja je bila kmalu uslišana. Nekoliko dni pozneje je preminula dožinja v groznih mukah kot žrtev zastrupljenja. Z istim uspehom se je podvizala duhovščina tudi na polju javne razsvetljave. Samo v poganskih časih so prižigali vsako noč luči v Rimu in Antiohiji. Ko pa je 1. 1524. naročil Francois I. Pa-rižanom. naj obešajo leščerbe ponoči, so se duhovniki uprli. Kralj je zaman dokazoval, da ogrožajo nešteti tolovaji v temi slehernega meščana. «Ponoči mora biti tema» so odgovarjali učeni gospodje. «Kdor sveti, krši Stvarniko-ve zakone in bo zapadel prokletstvu!» L. 1558., po dolgem boju, so bile vse leščerbe prodane, denar pa je pobasal neki samostan, ki je začel moliti za odpustitev tega greha. Šele več kot po 100 letih, 1. 1667. so nabavili prave poulič- Zoni vodo proti sivini lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo Zak. zaift. Odobrena od zdravstvenega odreka ood St 1793 —20 kot za zdravje popolnima neškodljiva Uspeh siguren in trajfn. Cena s'eklenici brez poštnine Din 35'—. ZORA VODA I. OREL, ZAGREB, Dnga ulica 32. 4034 Preprodajalcem damo popust. ne luči na stebrih v Parizu (in so zopet skovali ob tei priliki slavnostno svetinjo!), L 1668 y Londonu in L 1679. v Berlinu. \ Čuvajmo naš podmfadek Naši dijaki morajo v nekoliko Šolski)] letih obvladali ogromen fa ne lahek nalog, da zamorejo doseči ooo manj« la usposobljenost, U sta 3im potrebna v življenju. 2—3 2fifik» gvoMJuijm 3 v skodelici toplega mleka, dvakrat dnevno, obrani našo deco zdravo in močno in X omogoči, da se lažje oči. Od Ovomattfine bodo faoeS koristi za vse živijehje Ker se morajo kasneje podati t boj ca življenje, tedaj se bodo oni pozneje spomnili starega prefcknSenega sredstva, ki jim bo tudi pomoglo, da zopet pridobe svojo izgubljeno energijo. Dobiva se povsod! — Miss Diske, najlepša Londončanka, ie zmagala nad vsemi konkurentkami pri lepotni tekmi Etna bruha iz novega žrela Kakor v začetku prvega izbruha E t. ne, je tudi zadnje dni nastopila v de. tavanju ognjenika nepričakovana pav. za. Nekateri so si jo razlagali kot ugodno znamenje, drugi zopet naro. be. Kakor kaže podoba, so imeli prav slednji. Kajti najnovejša poročila pri. povedujejo, da se je odprlo blizu Al. fija novo žrelo vulkana, iz katerega se izliva lava v ogromnih množinah. Oblasti so odredile izpraznitev Al. fija. Lava je v okolici naselbine uni. čila mnogo vinogradov in sadovnja. kov. Potoki lave, ki so uničili Mascaii, Carabbo in Nunziato, so se začasno ustavili. Skorja se je na vrhu ohladi, la, za fronto lave pa prihaja nepre. trgoma do eksplozij, ki si jih razlaga, jo s tem, da je ostalo v uničenih kra. j'"h nt kaj vodnjakov neizpraznjenih. Kadar pride goreča lava v dotik z vo. do, nastane silna detonacija. Evaku. iranci so sicer storili kar je bilo mo» goče, da so izpraznili vodnjake, ven. dar je tu in tam ostalo v cisternah še nekaj vode. Na observatoriju Etne se zbirajo vulkanologi, ki z veliko skrbjo zašle, dujejo nove erupcije. Prebivalstvo ob vznožju ognjenika je zelo vznemirje. no in obupano. Bati se je novih pre= senečenj in uničen j. Na reparacij > do. sedanje škode v uničenih krajih sploh BON broj 114 -Izrezlte In pošljite nam: P. n. Dr. A. WANDER d. d. Zagreb Prosta Vas. pošljite mi franko brezplačen vzorfet •OVOMALTINE«. Ime ln priimek: ______ Poklic: Stanovanje: Kraj: _ ni misliti. L. 1925. so skušali delavci kopati na nekem mestu, ki ga je zalila lava pred tremi leti. Ko so zasadili kopalno orodje v lavo, pa so izvlekli kadeče se ogorke. Lava je bila 1 deci. meter pod skorjo še v žarečem sta. nju! Karijera pariške šivilje M-lle Suzette, prodajalka v neki veliki pariški modni trgovini, je tožila delodajalca obrtnemu sodišču, ker jo je brez vzroka odslovil iz službe. Ta vsakdanja zgodba je prav zanimiva za pariške razmere. Pred leti je bila gospodična skromna mojškra in ie zaslužila samo 600 frankov mesečno. A tvrdka je kmalu ugotovila, koliko zaleže njen okus in plača se ji je vedno zviševala. Slednjič je dobila gospodična koncem meseca, če je le hotela, kar po 18.000 frankov «na račun mesečne plače®, ki je bila seveda znatno večja. Letno je ' prejemala po 100.000 fr. nagrade in do 250.000 odstotkov za preskrbljena naročila. Toliko je lahko vredna pariška šivilja! Gospodična je služila pri tvrdki 7 let in ji pridobila kupce a la Josephi-ne Baker. Kaj bi spričo tega govorili o groficah in milijonarkah! Med odjema Ikami je bila tudi neka cesarica in ena bodoča kraljica! Toda nekatere dame niso plačale računov. Zato je gospodar jel dvomiti, da posnema Suzette na tihem njegove modele in jih pod roko prodaja v inozemstvo. Odpovedal ji je službo. A gospodična se ni dala opla-šiti, ker je imela sklenjeno pogodbo za več let. Gospodar ji ni mogel do živega in jo je sklenil odpraviti. Pričela je prejemati nepodpisana pisma, ki jih je predložila sodniji. Besedila in slike so bila nad vse žaljive za neomoženo dekle. Razen tega je morala gospodična ves dan pri delu poslušati psovke. Vložila je tožbo, in sodišče ji je priznalo v pogodbi določenih 200.000 frankov kot nagrado pri zapustitvi službe. Prezident Hoover na zemlji in na nebu Hoover je bil siromašen študent, ki se je moral preživljati z instrukcijami. — Kako se je seznanil s svojo ženo. — Molčeči Coolidge in stvarno zgovorni Hoover. — Vloga prezidentove žene v ameriškem javnem življenju. — Hoover se je povzpel na nebo s pomočjo sestradane republike Avstrije Izvolitev Herberta Hooverja za novega prezidenta Zedinjenih držav ne bo, kakor se domneva, prinesla nobenih posebnih sprememb v gospodinjstvo Bele hiše. kakor imenujejo prezidentsko palačo v Washingtonu. Kakor novi prezident, ni niti njegova soproga naklonjena hrupnemu življenju. Oba sta doslej živela izključno za svojo družino. V Ameriki poznajo go. Hooverjevo samo s potovanj, na katerih je često spremljala svojega moža. Vsi. ki so kdaj prišli z njo v stik, hvalijo njeno dobrotljivost in ljubeznivost, velik takt in naturnost. ki izziva splošno občudovanje in jo dela zelo prikupljivo. Ga. Hooverjeva je najvernejša družica svojega moža. s katerim se je seznanila na dokaj roman- tičen način. Dekliško ime ge. Hooverjeve je bilo Loo Henry. Njen oče je bil bankir v Chiu. Henryjeva je že bila na poti do tipično amerikanske karijere, kar se zgodi nekaj, kar je docela prekucnilo njeno življenje. Oče ji je zbolel. To je prisililo družino, da se je preselila v Kalifornijo. Tam se je miss Loo vpisala na univerzo. Med dijaki vseučilišča je bil tudi Hoover, siromašen Študent brez denarja. Užival ni nobene podpore ter se je služil kruh z instrukcijami. Miss Henryjeva in Hoover sta se seznanila pri historičnem predmetu iz realne stroke, pri prevodu knjige iz 16. veka «De re metaMica*. Tu je miss Henryjeva naenkrat spoznala, da ima dovolj pobude hi zanimanja tudi za suhoparna dela zaprašenih knjižnic. Ponudila je svoje sodelovanje Hooverju, ki je brez pomišljanja sprejel ponudbo. To zbližanje se je preneslo pozneje na srčno simpatijo, ki se je končala z ljubeznijo in poroko. Zakonska Hooverjeva imata dva sina in eno hčerko. Jasno je, da bo novi položaj inženjer-ja Hooverja terjal velike žrtve tudi od njegove žene. Soproga prezidenta Zedinjenih držav ni napram javnosti nič manj vezana kakor prezident sam. In baš tega se Američani odkrito veselijo. Nadejajo se. da bo Hoover prijetnejši nego Coolidge. ki je znano zelo molčeč m zaprt človek. Posebno zamerjalfc) j Ameriki Coolidgeu nedružabnost in su-hoparnost. Nikoli ne začne sam razgo vora in če ga kdo poprašuie o čem. od govarja suho «da» ali «ne». Zato je padlo tem večje breme na njegovo ženo ki je morala zabavati goste. Tega nedo statka lioover nima in zato bo tudi novi prezidentovj soprogi lažje kakor ge. Coolidgeovi. Kajti čeprav ni Hoover prijatelj velikih besed, je vendar prijatelj stvarnosti, v družbi pa je razigran in prijeten. Tako bo, upajo Američani, od prihodnje spom'adi dai;e zavladala v washingfonski Bili hiši neprisiljena domačnost, ki bo dela dobro vsakemu obiskovalcu in gostu. Ime Horver ni demn nmo na zem!:i ampak tudi na nebu P anet št. 932. ki ga je dne 23. marca 1920 odkril astro- r< m Pnlr«a ;e bil k"ščen na ime H'»ove-ria. Ta planet spada k skupini asteroid ali malih planetov, ki obkrožajo solnce med Marsom in lupitrom. Prvi teh planetov nosi ime Ceres in je bil odkrit 'e-tn 1801. Ti planeti so imenovani deloma po imenih iz mito!oei:e. pa tudi po slavnih možeh ki so si pridobili r~cn;h zaslug za znanost Hoove-ia ima še svoi poseben pomen, ker ie naravnost v zvezi z novim ameriškim dr?avnrm prezidentom Kakor znano i*1 bil Hoover med vojno v Ameriki diktator za prehrano. Pomagal ie sestradan' Evropi in niegove pomoči ie bila de'ežna tudi Avstrija V trajen spomin in hvaležnost na to pomoč, ie dunai^ka univerza sklenila. imenovati 1. 1920 no as^ronnmn Palisi odkrit planet po Hoovenu Tiko laf'1'n co;hi H00'VPr da jmn ^votp sorodstvo ne le na zemlji, ampak tud" na nebu. DO! f t ■i f SCHWAB. i —■■■ ■■ —mmn b—bmw mmnacmampaamm irwg a reses msm-:* ^cj^esmgšžrsnZiM KaJastrsrfa „ Vestrisa ?? Šele sedaj so na razpolago avtcntič= iia poročila o žalostnem pogmu an-gleškega parnika «Vestris>>. ki se je po-. topil prešli ponedeljek na odprtem morju v bližini ameriške obale. V noei od sobote na ned 1 jo ie bila ladja poškodovana. Vihar jo je meta! kakor igračo sem in tja. Pri tem nre--metanju je dobila luknjo. Avtomobili in sodi. katere ie ime! pp.rnik v skladi.-ščih, so se odvezali in ubili ravnotežje. kapitan ladje se ie ves ta čas skri= val. Šele v ponedeljek ziutraj. ko je bilo videti, da je vse izgubljeno, je od; š 1 k njemu dopisnik nekega pnv.-riškes ga lista io ga prosil, če sme poslati svojemu uredništvu radiogram. Kapitan cr> je zavrnil. Takoj za tem se je podala k njemu deputacija pasažir;-v in je za= htevala da pošlje radiotelegrafist na pomoč klic SOS. Njih je kapitan ušli« šal. Videvši. da se bliža konec, so odve= zali rešilne čolne in jih snustiii v vodo Prvi čoln je spreiel ?<> žensk. 10 otrok in 6 mož posadke. Medtem, ko so čoln spuščali v morie. na se je od trga! železni tank in je vse skuoai ubil Čoln je pade! 15 metrov gkboko. Prvi mr''o; so snlavali no vodi . . . Nato so spustib drug? čoln. Veni je stonUo 20 žensk s šestimi otroci Za veslače so bili določeni štirie zamor= ci. Preden pa ie čoln dosegel vodo. se je naoravila luknja, katero so za silo zamašili Vendar jc čoln dosegel morje. Kakih 350 m od «Vestrisa» na se je hipoma potopil, ker ga je zalila voda. Doslej se je Reševanje vršilo v re? du Ko pa so ljudie uvide''. da se ni rešil nihče iz prvih dveh čolnov, je na« stala panika «Vestris» se je medtem nagnila postrani, tako da n;so mogl5 pa» sažirji več stati pokonci. Začel s? ie naskok na reš:lne čolne. Vse se ie za* poddo k nj:m — potniki in ladijsko moštvo. Štirie čolni so bili kmalu na* polnjeni. Tri j? so srečno uši: nogubi. enega na so požrlj vrtinci v bližini po« ta nI ia joče se ladje. Kap:tan je ves ta čas stal na ladji. N'-ki član ladijske posadke mu je ponu-d'l rešilni pas. a on ga ie zavrnil: «Poj; dite k vragu!« Nato se je s parnike n vred potopil. Tisti, ki so plavali na vodi, so se se« daj zaceli obupno boriti za čolne. Med njimi sta bila tudi dva zakonca, ki st-se vozila iz Los Angelesa v Buenos Aires. Ženi se je posrečilo dobiti mesto v čolnu, moža pa niso sprejeli, zato je zaklica! žrba za prvo mesto 1 b razreda bo toliko hinša. ker odigra konec pomladanske sezone prvak tega raz« reda kvalifikacijsko tekmo s predzadnje p-laciramm v I. razredu ter ;mn pntem ta« kem šanso za prehod v I razred Obe moštvi goiita len kombinaeijski nogomet ter sta si v tehničnem pogledu popolnoma enaki, tako da je rezultat docela negotov Ta tekma prične ob 13.30 a g'avna tek« ma. kot že omenjeno ob 15 uri Dopoldne se srečata v prvenstveni borbi rezervi IJi* rije in Jadrana ob 10 15 na istem igrišču Fn^orie : Voiašk? teaia Kot že javljeno, igra danes na igrišču Primorja na Dunajski cesti i. moštvo Pri= morja proti močnemu vojaškemu teariiu. Naš prvak bo imel v tej tekmi kai težko stališče, ker je moštvo vojaškega teama sestavljene iz prav dobrih igračev. Vojaški team bo sestavljen naslednje Krmari-Verovšek, Jenko*Mosser. Kirhiš. Šlegl-La* slo, Slamič, Cirovič. Klju^ec Pevaiek torej sama znana imena. Primorje bu nastopilo s kompletnim prvim moštvom izvzeto« ši Slami ca ki nastopi kor desni napadalec v vojaškem teamu in katerega bo najbrže zamenjal \Vmdis.h Vojaški ieam nastopi naslednjo nedeljo v Zagrebu o roti farno« snjemu vojaškemu teamu. v katerem igra« jo nekateri znani intero-acionalci. med nji« mi slovito levo krilo Oiller ter je tekma s Primoriem priprava za to važno sreča« nje. Že danes se bo pokazalo, kake t/.gie« de ima v tej težki borbi Tekma se vrš: ob vsakem vremenu ter prične oh 13 30 Kolesarske dirke ca tsrosicru ASK Primoria Poleg zanimive nogometne tekme se vršijo na igrišču Primorja tudi kolesarske dirke Po končani nogometni tekmi, pri bi žno ob 15 uri. prispejo na cii' dirkači, ki dirkajo na progi Liubijana-Krari j-.;'ct;-čur«Mengeš Ljubljana Zatem se vršilo d; ke za pi\en3tvo L'ubl;ant ter ra'l:ČM ghvmkhana igre ki obetajo biti lep za-- i ključek letošnje kolesarske sezt-ne Pro« ; gram je sestavljen tako pestro, da bo pri« šel na svoj račun vsakdo, bodisi prnatelj napete borbe med dirkači bf>o-shivije* v M.riboru Včeraj popoldne se je z brzovlakom pripeljala v Maribor ha-zenska družina SK Jugoslavije da od'«ra kot prvak Srbne 7 SK Mariboro-m dane--ob 11 v Ljudskem parku zaključno tek mo za državno prvenstvo. Družino vodi g. Toskovič, ki sta se mu pridružila še zna» na športnika g. Bjgarski g Bugarski, g. Nikolič, ki bo tudi sodil, in poročevalci. Goste so na kolodvoru pozdravili poleg številnih športnikov tudi zastopniki obla« sti in korporaeij Pozdravni govor je imel predsednik SK Maribora g. Toman, za mestno občino pa g Rodošek. Smučarski klub Ljubljana. V sredo dne 21 t. m se vrši ob 20 v damski so« j bi kavarne Emona sestanek klubovega članstva. Namen sestanka je \ prvi vrsti medsebojno spoznavanje Dalje se bo na sestanku poročalo o dt>sedanjem klubovem delovanju in o nalogah, ki čakajo rešitve v bližn,i bodočnosti. Oni. ki so že porav« naii članarino, prejmejo klubske izkaznice. Na sestanku bo pobiral blagajnik člana« rino ter se bodo obenem izdajale lcg:ti« matije Ker je to prvi sestanek našega kluba nmsimo. da se ga udeleži članstvo v čim večjem številu — Odbor. JZ$S Jutri v ponedeljek, seja smu« ško tehničnega odbora Čas in lokal kot običajno! Ker je seja važna, prosim pel« noštevilne udeležbe. — Predsednik. Vs sveta Laškega nogometa tudi v nedeljo ni znpusfta tradiciji, boj med Italijani m Avstrije; je končal neodločno z 2 : i Ljudi je gledalo 35.U00 m vsi so I.oteli, da bi Lah zmagali. Pa -ni šlo! Kljub temu se je vršila bogata večerja, drugo jutro pa ie ig-alce sprejel Mussolini in jim j« podaril fotografije Avstrijsko moštvo je imelo na povratku neljubo smolo V Benetkah je šla polovica družbe zajutrkovat, vlak pa jo je med tem odphal proti Trbižu Kaj jim ie preostaja lo drugega nego najeti dva avtotaksa in :u pognati za brzovlako-rn Dačim ga je prvi vez še pravo-časno ujel Trbižu, se je moral vlak zaradi drugega že zamuditi; tn ie b:lo seveda mogoče le zato. ker ie bi' službujoči uradnik prijatelj nogometašev in bo predpisano kazen za takt samostojne ukrepe poravnal iz navdušenja za :o privlačno st>o'tno panogo' — Tudi d«>tna so Avstrije: (t I. Rapid) dosegi' |ep uspeh nad Madžari, ki pa vendar n: bi! dovolj velik, da bi bil lahko preprečil končnoveliavno zmago Fereticz-varosa v boiih za srednje-evropski poka! b 5t:r:m'' goli m d->b--*m ic Ferenezvnros odpeljal zlato trofejo v Budimpešto — do prihodnjega leta Takrat pa kakor vse kaže. naše enajstnri-ce — po »uspesni- akciji sosedov Madžarov — ne bo več v konkurenci Slabši potegne seveda vedno krajšo! — Včeraj se je vršil v Pariza va*en kong-es Fife. ki 'e ime) odločit' o velikih nogometn:h prireditvah za ?51etni inb-lei obsroia F;fe v letu !9?0 Italija ie menda sprožila predlog naj bi se pr; tej prl:k; vrVIa tekma med kombiniranimi moštvi cei;ne ;n Angl:ie. Predlog, ki je s;cer če sto na tapeti, naibrž ne bo prodrl, ker b: v moštvih nastopil1 tudi profesiio-"r n ■ c i. *esar pa Fifa ko* strogo amaterska orjra-nizacija ne sme gledati Vsekakor b" kongres preskrbel. da bo program iubileinih prireditev čim bfil-j privlačen in vses.transki O sklepih bomo poročali. Nurnii bo na vsak način postal profesiional in menda že v kratkem odjadral čez lužo. - S:g-mund Rund. slavni norveški skakač. je angažiran v Pragi za stnuškega učitelja — Da se je Arnc fiorg. oženil in odpotoval na Kitaisko, smo že p:sali Te dni smo videh na slikah tudi niegovo mlado ženico. ki je »udi športnega -izvora« Njen stric j s 5 kg. *!n j >b sto.lc*n; oro. |uv<- n odv snostni Belgiie in bo me' f,n i gledalcev. Francoska boksaška zveza je nanovo razp;sala vvenstvo »vžki teže. k? ie s.-dai v rovkah Oe-or-jesa Carpefiera pri ?emer na /Temu naslova •ii odrekla Ker ie m ž zeU /,a:>.>s'en v gledališču in nabira trenutno po -\ngl;j: ba't'ke. ni /erietno da bi «e 5e pokara! me-1 vrvmi Tako bo naibrž doM prvenstva •■>ne k t ho izbran za lj-egovega nasprotnika C oravi da še ii nehal — Zelo zaposlen ie francosk- prvak \vc!terske 'ežke I..iff:neur. k' se sr--ča dne 10 decembra ' D.-.m Oore>.-ik»tn v F-ankfnrt« in že oet dn; po-'neie s irneem loe R -loli-im v 4.iv< rsn Po te Ia! se ie Lalfineur obvezal še za dva biiksa v II. jugosbvemski vsesokol-ski z!et S. 1930. v Beogradu Vsem bratskim župam in društvom. Naša IX glavna skupščina v Kraguiev-eti je sklenila, da nai se vrš: II jugoslovanski vsesokolski zlet lera 19.30 v Beogradu Pristopamo k izvršitvi tega sklepa s tem da obračamo pozornost vseh bratskih žup in društev na naše velike dolžnosti in naloge, ki so neizbežno združene s to našo prireditvijo v naivečicm sloeu in ki se jim ne more in ne sme nihče izogniti Prvi in poglavitni pogoj, ako hočemo računati z uspehom — in to moramo — ie delo. red in disciplina. Ta pogoj moramo absrlutno in brez ugovora epreie*! vsi: žu-ps društva in rt"k po«d;nec. Poznamo sani o eno zapoved, kj velja brez izjeme za vse: moraš! V širokih obrisih ie za zletne slavnosti določan program, ki bo obsegal predzletne :n zletne dneve Prvi bodo določeni sokolski mladini, drugi članstvu Da bo vsem kategorijam naših prpad-nikov na vs^h prireditvah omogočena udeležba in sod'elovm;e z »rtnčio in z vso oripravPenostto točno, disciplinirano in brezhibno, je neogibno ootrebno. da se takoj po vseh župah :n društvih organizira in brezobzirno izvaia z naivečio natančnostjo in soodgovornostjo vseh župnih in društve- i-]j 1 ] ;tnOr,y • 1 St edenje. 2 nabava telovadnih in slavnostnih kro-iev za vse. 3 tehnično-vzgojno in propagandno delo po telovadnicah. V tem pogledu pričakujemo predlogov za odborovo sejo. ki jih pripravlja tudi Dodpissno starešinstvo: kar se Pa tiče vaj za posamezne ■ oddelke, or5r?ri7.acije telovadnih in manifestačnih nastopov. vel;a;o navodi'a in predpisi 7b"'a žut>ne)o. *H((Jom, — tsred mra-z*'W če h* f o — V zimsitem času ic najboljša p jača 18° ur ' -r: '.vj litino TomšslovDVo pivo i iz 243-^ p Zagrebške del- i; nisire pivovarne \ Zaorcb f lijii: ziicne tekmovalcev, v katerih še ni zamrla sokolska borbenost, ki so jo tako često pokazali na mednarodnih tekmah V Prag., Luksenburgu, Londonu, Turina. Parizu. Ljubljani, Lyonu so imena, s katerimi se diči zgodovina našega Sokolstv:. Ti bratje nastopijo s težkimi prostimi vajami in z vajami na bradlji. Člani nastopijo z simultanimi vajami na treh konjih in z o!:mpijskimi prostimi vajami »J ugoslo vensko telovadno ep-opt-jo» Ta najlepša in najtežja skladba odličnega neizčrpnega našega telovadnega skladatelja brata dr. Murnika. ki je žela na letošnji olimpijad' v Amsterdamu burno odobravanje celega stadiona. se ponovi na tei slavnostni akademiji Vzorna vrsta članov je prav dobro pripravljena in nas"1?' z vajami na d-vobradlji. Pevski zbor pa z'Oc.je pri otvoritvi našo državno in češkoslovaško himno ter zaključi akademijo z »Naš* Marseljezo«. Besedilo br. Hajrudina Čiriča je uglasbi! br Ferdo Juvanec in jo poklonil »Ljubljanskemu Sokolu« - ob njegovem jubileju. Dolg in pester Drogram priča neumornos: Ljubljanskega Sokola Prepričani smo, da bo Ljubljana, k. je vedno pravilno cenila stremljenje in delo svojega najstarejšega soko!skegi društva tudi ob tej zgodovinski priliki z ofcii-nttn poseiom na akademiji izkazala svoje sitr,-pati je temu na slovenskem jugu najstarejšemu S;';oIskemu društvu. — Zdravo! Proti: Rcvmi. Ischiasu, protir.u, skrnini (Hexensehuss) »a ' - -ft s; K \ " 7 is ** \ m* * : • ii 5 -'JI c c S nenadomestljivo. Naravno zdravilno sredstvo za zdravljenje na domu: kot naravni glen 'blato) v kockah «Pi. Qa» (za pripravljanje obkladkov) ali kot «Gama-k D m p resa« (gotov obkladek) 30 krat vpo^rabljfv Izvanredno poceni. Glavno skadišče: L. SCHRF1BER Zagreb. Akademički trg i II. Poslano Gotove podle duše razširjajo o men: hudobnim namenom, d'' mi škodujejo r 1,'gledu ali iz politične in strankarske m žnje, razne neresnične vesH. Ker se 'r dozdaj še ni posrečilo zanesljivo ugotovi zahrbtne propalice. svarim s tem vsakog: • pred razširjanjem laži o meni. ker bom vsakega obrekovalca sodniisko zasledoval. Ob enem prosim onet ki bi slišali o me: kaj nepoštenega govoriti, da mi to pisme« no ab osebno naznanijo, za kar jim bo-"1 zelo hvaležen. 2P5 ALOJZU MEDVED, Vir=Stična. II : ;••:-.- i AvV-- » - Mc.fbo:;'še, neffrt;ne|Š2, zato 13 najcenejše F T" e. t.. h. JSSenska zzu Ljubljana je kakor obledelo ozadje podeželskega odra. Skozi meglo dremlje stekleno solnce. Gole veje kostanjev v Tivoliju se pretegujejo od zaspanega dolgočasja. Mimo brez pod gozdom hiti zaljubljen parček. Kaj jesen, ko jima pojo ptički v srcih. Gospod profesor Ezekijel Trpin ju niti ne vidi Prazno mu je v duši, na vsem širokem svetu tako obupno prazno. On, akademično naobražen. šest in trideset let, soliden, varčen, vse. in — vedno in vedno mu še pride na mi el, da ni res. da se .fe zgodila kjerkoli grda pomota. Ampak na ovitku je čisto razločno njegovo ime, naslov, hišna številka, vse, vse v redu. Gospod F.zekiiel! Nič rada Vam ne pišem. vem. da Vam ne bo všeč, zato sem tudi odlašala čisto do zndnie minute, dokler se je dalo. Saj boste sami sprevideli da ne .greva vkup. Vi učeni profesor in jaz, ki sem tako neumna in mlada in - se tako strašno rada smejem. Pa ne smete misliti," da sem Vas imela za norca res ne 2e dolgo b' Vam rada povedala, pa ste bili vedno tako resni in ste me poučevali, da si skoraj še diliari nisem upala nikar da bi Vam biia segla v besedo Zdi se mi da bi se še Vašega imena baia in da bi sc Vas nikdar ne upala imeti tako rada. kakor — ah. boste rekli, kako sem prismojena, pa sai tn sama vem. samo pomagati si ne morem in Vam zato raiša vračam prstan in besedo in — nikar nič ne zamerite Vaši žal os in i ANČKI. Tako torej. To je konec. In še včeraj, kako je bil srečen! Passibus ambiguis fortuna volubilis errat. Saj se mu je nekaj zdelo! Oni petek ju je bil vide! pri Zalazniku, kako sta se tiščala vkup in je jedla rezine s kremo in se smejala. In on ji je verjel! Bratranca ji je verjel! Kako bi tudi ne. sam kakor zlato in na večer pred zaroko tako rekoč! Kača hinavska, lažniva. ženska! I11 oni — s tisto bedasto frizuro, oni komi, oni onega, ki morda še komi ni! Mir. Ezekijel. Fenfna. du!ce malum pariter fons atque ven.en.um. Vedei bi bil lahko že davno, dovolj si star nisi več študent. In vendar . . . Toda gospod profesor Ezekijel Trpin ie preveč vaien sistematičnega mišljenja. da ne bi hotel najti posledicam vzrokov. Še nedavno tega sta hodila z A. nek o Prav to J (da! — takrat ie še siialo solnce) in kovala načrte za bodočno t. Čisto fezno. na podlagi realnih številk. Prav lepo bi biio šlo. samo nekoliko dobre volje bi bilo treba Piorastc- nogavice so na primer prvič predrage, drugič nezdrave in tretjič tudi neestetične. Materi obeh Gracchov se niti san;n'o ni o njih in vendar bo njena slava živela, ko o današnji prismojeni modi ne bo nihče več slutil, da jc kdaj bila. In nazadnje bi ji bil tudi te privoščil gotovo; hotel ji je prav za prav povedati samo to, da ne želi matere svojih otrok v takem luksuzu in takih dolgovih, kakor jih imajo druge . . Lahko bi ga bila prav razumela, v njeno dobro je govoril! Pa ji ie ljubši ta — Kesala se bo. io- kaja to! Že dolgo bi mu bila rada povedala, pravi, pa se ni upala Gotovo, vedela je, da je vsa pamet in vsi razlogi proti nji! Kakor muha v plamen. Toda prepozno bo takrat, zamujeno ' in aeternPaLm. Preučen ji je bil? Ker ji ie parkrat citira' nekaj latinskih verzov? Lahko bi jih bila preslišala ali izpustila! Sicer pa ie vedno pristavi' tudi prevod. Rad b? vedel kaj ji govori in piše oni tepec iz slaščičarne da ji ie toliko ljubši. Ne pride do zaključka, čeprav je že davno spet v mestu. Šelenburgova je v: a v svetlobi in veselim vrvenju, njemu pa je hladno in mračno in pusto. Jezen je in zebe ga in hiti, da se jim čim prej umakne, tistim, ki nobena ni nič boljša . . . V žepu topo odskakuje prstan . . . Še ni odvečerja!, !.o je že v,-a gostilna polna kolegov, glasnih, v. ih dobre volje Ko bi mu vsaj dali mir. ra ravno nocoj ne; Kopriva je neznosen. Pravi, da ima god in nazadnje ga prisilijo, da se preseli z njimi v »ekstrasobo«. Kakor ca so se zakleli, da ga mučijo. Kaj da mu ie? Seveda — razlagal jim bo! Da -e mu bodo še smejali Pije z njimi, kai hoče. ko mu ne dado. da bi šel domov. Kopriva ie kakor trn: oženjen je in god ima in smeje se in vedno mu naliva in napiva . . . Saj je vse eno. Lcthe, pozabPenjc. Nihče več'ne gleda na uro Zunaj je dež in noč in veter, tu pa. tam je svetlo in ugodno in mehko. Okna so zastrta in šele tretjega je in dober dovtip je kakor topel kruh. še en liter! In potem še eden. Vroče je Ezekijelu Skoro bo polnoči. Prstan v žepu kakor da ie razbeljen. Ne strpi več. Vstane in se globoko sklone nad mizo. Nikogar ne pogleda v obraz. Zdi se mu, da bi moral tisti hip na glas zajokati. Siler.itium! Kolega Trpin govori! Dragi moji prijatelji, Ezekijel sem, vsi me poznate . . . Vroče mi je, bodite usmiljeni . . . Kolega Kopriva ima god — Živio Kopriva! Silentium! — god — srečen jc. ženo ima — Živela gospa Kopriva! — ženo ima in otroke in jih tako rekoč vzgaja in vsi so srečni . . . laz pa — tudi obhajam danes — Kaj. tudi ti? Še en liter! Saj še vedeli nismo, ko imaš tako brezbožno 'me. da ga ni v nobenem koledarju! Skoro zaihti.^ Zakaj sem Ezekijel!. Vidite! Zakaj nisem Jože ali France ali Tone? Komi ri bil in zmešano frizuro bi imel in Ančko in vse bi bilo dobro! Kakor obljubljena dežela je bila, vsa zdrava ir rdeča in po čokoladi je dišala in po re< Vsak dama je preverjena, kako važni so elegantni čevlji, ker je dama lahko oblečena še tako dragoceno Ln tino, a če ni najboljše obuta, ni elegantna Kakor je znano, velja prvi pogled vedno glavi, putem Pa nogam :.n zato ne smemo nikdar omalovaževati klobuka in cev jev. temveč iih izbiati z največjo skrbjo in prilagoditi ostalim delom obleke. V prejšnjih časih tega. kar danes imenujemo luksus obutve, sploh nismo poznali in znani so nam bili samo športni, strapauii in večerni čevlji S temi tremi tipi je bila dama popolnoma obuta V resnici je tudi malo Industrij, ki hi se tako izpopolnjevale, kakor industrija obuval. Kakor pri dnevni modi so tudi pri obuvalih priljubljene kombinacije različnega materijala in meda nam prinaša vsak ''an kombinacije najrazličnejših vrst kože in drugih tvarin tako. da vidimo svetle s temnim usnjem, motne z bleščečim, gladke z raskavo kožo kombinirane. Vedno na moramo paziti, da se obuvalo sklada čimbolj z drugo garderobo in. če že ni mogoče drugače, se morajo čevlji skladati vsaj s klobukom ali pa s torbico. Raznobarvnost čevljev je letos glavna novost sezone Ker so v modi' svels obleke, bomo tudi v mrzlem lednem času videl; na cesti svetle čevlje in siccr največ v sivi heig n peščeri barvi, razen tega pa tudi v škriljavo modri in nežno lcšn'kcvo rjave barve. K popoldanski obleki ne nosimo več Ir.ka-s*ih čevljev, ker se je izpremenll okus v toliko, d? lak smatramo za preočiten in v oči padajoč materija! in zato nos?mo popoldne elegantne motne chevreaux čevlje, ki so znatno decentnejši in ekskluzivejši kakor lakasti. Zvečer ima pa prvenstvo svilen čevelj, zlasti zato ker lahko njegovo barvo spravimo v harmonično skladnost z obleko ali pa izberemo beige barvo, ki prav dobro harmo-nira z barvo nogavic in ie torej prikladna za vsako večerno obleko Novi modeli so ze!o malo pa nai bodo namenjeni za eno ali drugo priliko Športni ali popoldanski čevlji sploh re rabijo okrasa, pač so pa večerni čevli1 okrašeni z umetnimi dijnmanti. apartnimi.agra-fami it svetlimi gumbi. Novost je le ta. da je peta večkrat druge barve, kakor čevelj in tako vid:mo n pr. ria svetloriavem čevliu večkrat temnoniia-vo peto in črno peto na sivem čevlju, večerni čevPi imaio pa večkrat celo peto posuto 7. bleščečimi kamenčki. Zelo priljubljeni so letos tudi vezeni čevlji zlasti za plese in sploh za prireditve ki jih cbiskuiemo v bogatih stilnih oblekah Na src-dnij sliki spodnje vrste vidimo tak vezen čeveljček z zelo apartnim okrasom iz gaza pastelne barve. Večerni čevelj z umetnimi dijamanti na peli, spredaj na špici in na jermenčku. vidimo na prvi sliki zgoraj. Preprost^ »pumo« iz moareja v barvi do-tiene obleke nam kaže zadnji model zgornje vrste, .kije narejen iz ieklenomodrega mo-ate;a. Čevelj za promenado vidimo na zadnji sliki spodaj Tudi ta ima visoko peto. čeprav so bile lani moderne nizke vendar se ie pa nizka Deta preživela ker ie visoka graci-ioznejša Okrašen je ta čevelj samo z enostavnimi zaponkami na iermenčkih V deževnem vremenu nosimo k plašču al; kostumu nizke čeviie na zadrgo ki so se-st&vlieni iz različnega usmia Prvi mode' v spodnji vrsti nam kaže čeveli iz boks-calfa s krokodilom, kar -cs nenavadno d' brc učinkuje Končno naj omenimo če domače čevlje iz prešitega atlasa pastelne barve z malim črmkom iz peres. f? ** 1 fitlMf JJfll u ■• «4 K' . r V % V': i 1 r .. /S - f Jv . t »tig i n*, s d « sa > ta i-, j. ti« - « otS fe s f iU-k'^ \ i i \\vwi i M - v >,VV-V<. iuv ,>.-•- S-. . '-iS 1-. . > i'. v ■■■> iin- \ l? n i • \ ■ • » II k'- t': m -ti i./ ¥ r* V Elitna kožuhovma za dnme pla č, 'O ce, boe, veste, cb bki Id vse najiine; e kvalitete, Glo^cko ped d lavnimi cemasT!!! I i samo pr t o. H sag testni tr«i T- J vr*; •» » e » i g-t iT- ,"■ s TJ M ffe ff r - i j Ča^š.^^Iii kii&s&l, ' odpravi se najhitreje s Stl ^fe sil ICrcsIvaS-om fa i t , , f^n To že neštetokrat pre- ' ill^/l^/ iskušeno sredstvo o y mehča brzo in gotovo x vsako zasluzenje. Parite ns originalni zavoj zmah s kremo in po mladosti ... Tako pa sem Ezekijel, učcri in sam .. Nekdo za mizo se je široko zasmejal. Norca se delate iz mene? Norci! V .so •vašo plesnivo učenost za košček sreče! Vi ste krivi, ubili ste me, še več kot ubili, hudiči hudiči!! — — Omahnil je na mizo in na glas zajokal. Komaj so ga spravili domov. Dr. Ivan Lah: Fred desetimi leti' 3. Na maščevani Beli Gori. Vsako leto srno hodili v nedeljo pred ali po 8. novembru na Belo Goro. da na tej tužni planjavi obnovimo spomine na L 1620., ko je bila na tem mestu premagana češka armada in odločena usoda za svobodo borečega se naroda. 0:1 Prage do Bele Gore ie pičlo uro hoda. Ob cesti so še stale kapelice, kjer se je ustavljala pred sto leti procesija ko je Praga hodila na Belo Goro proslav-liat tujo zrnago in se zahvaieivati Bogu da ie bi!a brez verska armada nretnaga na. Tako je bil narod pozabil na svojo/ svobodo, da je slavil svoj lastni poraz. Toda od kar se je prebudila češka na- redna zavest, so hodili na Belo Gore drugačne procesije: to je bil pohod mladine, -bojevite in revo uejonarne. ki ."o Mestni trs 5. 132 IQ.45: Orkestralen koncert Izvleček iz programov Lil 1R1.J \NA '577 m 4 kw) ZAwki.H .'309 rt j 7 PkAfiA t. 5 kwl !Jh!\0 (411 m 1 kw). VARAVA (lili (r 10 k»>). BCK1 4S4 m 4 kwi FRANKFUKM (4if< tn 1 kw"; AN lKMir.K'«) C ji 20 STUTIOART 3Sn m 4 DUNAl '517 n 15 kw) LONDON [)avenfry I^SD-J rt >• !?1V in 1? Wwv ^UDIMfF.^TA (55« T ?0 kw). «IOCKM';L.V fM,«nia H«n r "< Nodr!?a IS noveml;ra T -TTTRT..] A \.A o'.■»«-)• Prenos r»orl-VPno rb^bo 17. franc cerkve — 11 Ga 'lodvedova p< ie Mtisoro-skoca ,01 rosVe pesmi«. — Koncrr* Radio-kvartela. — tr>: Vosola golha fToree! •^i.Ska.)__15 30• Humorist'mo prp,l"v*i ij.^. 10 Nadfilipvanie vpco!p sodbe. — Ifi.Sn- M''d *eboslov!»škimi legionarji. predava g J :;ir — 17: Lahkji r Insba r Prof i>rp0.20 Klavir. _ 21 • T «'nrc!-l ve?'»r (G^sba in re ■ilacijp.) _-V\n^AVA 15.15- Prenoc kon •prta i/ fil^prmcniip _ 1S Koncprl kaha relni večer — DUNA.i 10"0- Konc na orrrle rnm ]p _ 11 5?cbvv"r*ova nrosl?vo. 16 u-ert orke?t»-a — 17A0: ZMr^vski kon ,erl •erta ^vezp. — o,Voc-^fion !~on -prt — Prr>LTN 17- Po-noHapski ko""°rt. — •'0 'r^i^rp'1 T"!] ii !? I nTT^P^-TfTfl. — T7^ ^ XTT FFRT 17 20 rrn^Viv? _ T A v ■ E r>rRP, 20 '*::l>ertova komi^ta r^^ai »PrliatMM iz Salrmaricec. - c^TTGATrf }f<80: ^-berf" sn 20.,'!0: M^r >n ve?»r nrr.^VV-.r \ If?15 Orkestralen kon erl. — 17 t - nr\. T , 1 cl-sbn. _ 10*1: Me?."r: vpf-r. _ LONDON 90 : Konoeri Sdv.bffr-tovi:> skl::'">. - RIM 17: PoroHanski kon '•or rt Op f- . ■\I 1<~> 1- be. — 21. !0- ?chni:er'ove komorne skla-lbe _ oo on. LJTTPT.TA\TA 12 Rorrodn^irnna' ^a^1-«.0 >n borzne vest i - 10. * Francoščina. - 10 30 Pto ipvanie vz"f'V<",-"l >viv. "O. • r^Tpr),,« j7 [Tniom • Kongo rt rro-ll-o Pravs^-p divizije. — ZAnnr.r IT ?,"). Poro! !-«icki Vencert. - 20.- * h \ 1 . ..Vi, p/rjvo 1f> u- \ r> 5 A \7 \ ttj •er •ki J-nncer' - 10 KPr»ov'h al.-lnrlh •prta iv p-i^p in »i«'-i V.k-P" °o r>T'v < j 'i ■ i-r,T, •pri - 'o ' Prfnne 9 nK "i*t.> -p w>»wr'"V' 19 30 povsl"! !.-epfr>r» iri v.Vpio /beT ^(1'inl.. rflTe pporni^ rir^-AjVilin ■•Pil,".ir' _ pj-T iv 10,10- pmer*-. 00 4,-hsibnrtova prncliiT- - p O S *J p! TV T 1 ->ehubertpva 'P'r>i--"Srn:?>>. • ^ 'i-ii^er ► f,-« ipe!i nm,,nt.il.m sHi^o _ T A -r'v IKRO 17 45' Koncert ne'*. *?n OfVpctrolpn l.-.-mcprt. °1 dir^n-i^en «.;••• .pr! <5,-«-..T-pr»evi'- c'-'«'^ CTt'TTO,p" -p 1-* Pj-p^ric pn-rp i-7 pt-fTi rta. — OTM^E^TA Knncerl kotn- rnprra lr; 17 1," ■ p-,-"'lonoki i-en».pri lOap. or-").-' •> b'V< I ip- 1 "-e^p • .,Vi/\Iirr .-i»va T rrp^bi — LOXr>OV 10 1" u^r,; n.,r'-—«•? on i- i{rn ce r! vojp?'"'5 "odhe 01 C-^nborJpv' komorne sMadbe. — DT?.' 1~on VoVal»n iv-:')wstrntrtPntal<>n koncert. - 00 i .'-1-- r? ... ha in d ram s V? vrčer. _ peri ^••'•■vberlevi' -kladh ^ A 5 ! T S i ič fe ^ iD r: ti iižtl , j. r— . - . h.^ r" k1-. «A'».wl|- • • V*« -J :> M- zginili po ozkih u icah Ma e Strani ler se razšM po mestu. — Vsako leto ;e slavil češki narod ta dan z več.10 trpkostjo v srcu m čakal dne. ko bo Bela Gora maščevana. Maščevala jo je, — kakor toliko drugih krivic — še'e svetovna vojna. Ko ie Pr?ga tri dn' proslavljala po ulicah prihod nove svobodne — in pozdravila vsako sveto znamenje svoje preteklosti — nismo čakali na cla.n S. novembra — amr < 1 tt> !\ O . vo nedelio so se zasveti-M na r.'akatih nam znani napisi: «Vzhura na B;hu Horu!» Opoldne so se množice ?ače'e valiti iz mesta. Vse ulice, ceste, pota so bila oolna. "Pl-a mirili «;Q O^stS-r'' -H V"]* DOd pritiskom ve'ike Pa kdo h? se vozil s tramva;em! Vsem se je zdelo, da gremo na zahva'no< božjo pot. Vsa množica s° ie izpremenila v ogm-men sprevod. Čm^ zastave s ke'ihom so plapolale npd maso in v sroHj rielrje ce ja 7;iv-,i nanis ^H"sw 'id» (Mnsovo stvo) Tako se je pnm'ka'3 nepregledna masa proko pob m travnikov na be-!"gorsko planjavo. Sami od sebe co se ra-zvili tnbori . . . Govnrn'l.'i <50 cr, Ai'rrr .1: '"7 —oc 'rt ^ sfo^etiih ;e bila beseda ponolno^a Svobodna. Kar je bilo prej samo misel, je bilo sedaj resnica. Še sedaj vidim to Vi po rebu ete samo eno kožno kremo, kajti TETIVI? .....j KjJ^l I^MjljI S.ju te d ;evna in nočna krema obenem. Podnev Vas varuje škodljivih vD'ivov slabega vremena pruiiiKne v nasprcitju z ma-stdno zlato kremi u« Dolnoma v kožo ne da b; zani^čaia bU-^k — Ponofc učinkuje EUCER!T kot hranilna sredstvo za kožo. vse stanijje pomlaiaioča okrcDčuir.ča in nega? ča Samo ~NIVF.AU KREMA vscbuie EUCER1T in v tem temelji niena svoievrstna učinkovitost. Tcrrk. 20 nr.vpinfcrfi: LJUBLJANA 12.H0: Reprodu. irana glasba in borzne vesti. - 17.: Popoldanski kont^rt. 10.: Nemščina 10 30- Pred«v:.n p iz «1:1- ravoslovja. 20 : Mesto rr?;g njegova zgodovina in njegove pesmi. — 'Z.Aere iz :iar v Praui — BRNO 19.: Pre- nos onere iz prage. — VARŠAVA 16.: Popoldanski kotu ei i - iS.: Poljuden Uoncrl orkestra. - 19 20 Prenos \V FcrrarOeve tpere • Ma-lonin okras- \? P'Tt.«pjn — r»U VA.J li.. Dopoldanski koncert 16.- Koncert irkestra - '7 Bil Ol isba za mladino 2<» (15 Koncert dunajskih filharmoniko\: Pchuber ■ove skladbe. - Odlomki iz oj eret. — BKR LIN 18 30: Popoldanski k^m prt 21.: Kon cert komorno "(rtasbe. - Z mikrofonom med živalmi. — FUANKFURT 20.: Koncert iz Stultgarta. - 21. Me.^an večer — LANGEN-BERG 17 43: Konec r P orkestra.. - 20.; jchu- oertove skladbe za klavir z orkestrom. -2." 45: Glasbeni in cei-ita<4]ski večer. • — -T!"!'TGART 20.: SfHubertove komorne skladbe - 21.; prrgrom iz Frankfurta — BUDK«lPE.TrA 1710: Koiaert voja.ške sodbe, 1030: Komorni koiicerl Schubertovri skla4b -'Ciir .nskr. godba. _ LONDON 10.45 M-hubertovi klavirski dneii. - 20.15.: Lahka glasba. 20.45. Koncert orkestra in solistov - 22 40. Mešan večer RIM l7."'0: Vokalen in instrumentalen koncert. - 20.-15: Opera «C;irnrn» (2. b in 4 dejanje). — ^TOCKlIOLM 19.--50: Prenos iz opere. ||f lil t** i! PoslusaUe RAF 55 5.4 ii 1 r^ n CJk\ ; -s U- v \c - & p I i iii I ijj ni i!i 1; M V^emsnsi'3 in trž-ia po?* čiTa godbo zabsvo pos'ušste z ARGOLEiTE 3 z^oč^o mo-no m č sto, Preizkušena k o' < s t (u c j d i najr-o^ jš ,r,i talin'čn mi izboljšcnjl. ArcoleUe 3 stane . . Dh 1040 Stav: k k tsmu spadajcčlh elektronk Tslefunken stane . . Din 250 Koncertni zvočnik Arccphon 3 sta n o..... D;n :3G3 Generalno zastopstvo za Slovenijo: j,II > -S L t oddelek za slabi tok. jiih, pa ača Ljubj Ired. banke M .1 t" " . '.' V ' , ' v \ './ . ' / - X r; ■ ., ^A^&iti, ^ ■'■■it'*' I ■ V <"> - n 5 V " Nalstarejčo izkušnja naj-n:;jmoii'_rr.ciše kjrisirukciie VJ | .vi . f • posvetovsi&jca G P L. v H 1 ) Vedno ie poskušati redno delovanje črevesia in torei iztrebiienie doseči na mehaničen način n or z delom ■r- pj-iimir>m. masažo trebuha primemo te-lovacbo ali z iz-premembo di ete in načina ž:vlic-Oa ("'Turšč'"' :e riž :-5r>ren- itd for-sirati -alato sadje iti poJ .b..c iedi). pred-no pose?-š •) • sredstvih Ped na' r a ha ie m?ni oriporočliiva časih tndi na-ravnost kvaril.;; I udi s-.: •-►ruaiuzem na .1 az-na sredstva hitro navadi tako da ne učin-kuicio v nezvišanih vzemkih več zadovoljivo Treba ;ih ic toroi tudi vedno menjavati Habituelno vživanie crenčice radi katere ooprašiijete torei ni umestno Ravnajte se po povedanem 2) Flcktrična masaža omenjene vrste rrekrvi kakor vsaka dru-or^an aa katereea se aplicira in e;a s tem oživi 3 a) Lise treba videti, sicer ie vsak resen nasvet nemogoč Poskusite iih ■-bledili z 2-.'/< raztopino vodenčeveea viš- ogromno množico, ki je predstavljala bsvolx)jeni nnrtjd na Beli Gori Zda ni bilo več kletev in priseg, ne dožite.v in krivic, ne vzdihov in tožb. zdai je bila to molitev in zahvala, himna in s'a-vospev — zm?ga m osvobojen e po tri sto Iet:h...! Od roba do roba planjave ie stala glava pri eravi. vse ena misel. ,-7rVPV eno brsoda . Ko smo se vrača'i. ie pada' nad Prago s'avnosten mrak in s pesmijo o Petru Karad:ord;eviču smo odšli po n:C"ih svobodnil! ulicah. Toda delavske mase so imele za ta večer svoj poseben načrt... Na, staromestnem trgu sta' visok steber v spomin zrnate na Oo-rv ^e dolgo ;e sv-ob^d-cliMbria Praga nerada elednla ta snorro^ik svo:e?a ro-niža^ia, posebno nriuar ie sta! na istem trgu bfnsov snomeitik 7n nrej se je pihalo o fom d^ bi ga odsfr-tin ozjro^a nresta\-jli. Sedai pa *e Bela n"ra maščevana — tore; fiTd? n! več treba Mase so /agrnr-e v0« nrip^tr^-j trg, črna množica se ie zaziha'3. dv^- *j'!f» c« 1e«+v:e vrv se »V^tj _ pe^aj v7'-l!1'Ov *-v'k množira se vlp^e _ trd ie kamon — ""VT-mi« rizib^p i i 7 ^-eli- krnskim tr"š*e'm žagrmi na tla. Tako ruši revolucija stoletne spomenike... jega okisa h) more izvesti samo strokovni zdravnik z iod'kovinami. razžirali. nožem in ogniem c) ni odpravliivo Pokriva'0 se lahko začasno s pudrom. — G Z. K. v R. Nosite^ nogavice iz krepko elastičnega tri-k • n a. Če bi to premalo izdalo ie treba Povijati nogo z ovoii iz f'anela Pred ovijanjem ie treba dvigniti ležečemu bolniku nogo kvišku Ovijati' se prične na nrstih in se povija uo nosii navzdol prot- stegnu 111 če treba naprej Po noči nai oočivaio nore vzvišeno na kaki podlagi n or na blazinah ali kaki podloženi culi malo staie Pri dah-še;n sedenju položite nošo vodoravno r,a drug stol Ce \yj to bolezni ae ooniaga se treba posvetovati s' kalem- kirurgom radi evemualne operacije — G. r. L. v C. Kakor smo že nonovno pisali, 'treba kožne bo- lezni videti ker orepogastokrat niti stro-kovniašiki opis ne zadošča za snoznanie V takem položaiu temelji vsak nasvet n.a golem ugibanji Pa skusite si močit- izp-jš;:ii z 2% resorcinovim špiritom na večer se pa namazati z 1C?« ioiionovim lanolinom. Nai-boijše na bo da se predstavite zdravrnku-sjrokovttkiku za kožne bolezni — G. F. L. v S. P. p P. Razglasil' smo že ooetovano. da se v privatno korespondenco ne spuščamo in d3 na vsa vprašar.ia odgovarjamo l-rezplacno samo na tem mestu (Odveč ie torei vsako nošillanie zna:nk ?.! cclo de-naria. kar nam nr-zro?1 samo neoriietnnsti in ncpot.cbno deb). — O .>te'epa;tinu« neverno mi ničesar Vemo pa. da ni in ne mere biti sredstva ki bi osveževalo soomin Če Vam res peša spomin česar vam pa ne> veriamemo ampak mislimo, da si to samo da—jšPnte vam svetujemo, da se obrnete na kakega zdravnika za živčne bolezni — G J. V. v T. Vzroka temu smrčanju brez pregleda ni moči ugotoviti Morda pada otroku jezikov koren v goLno duplino nazaj' morda ;ma otekle žleze zainaše.n nos. "!; '-.ar že koli Če t navid-zni n'č noseb-nc-ga. ovežite dckl ci zganjeno ruto krog brade in temena nekolik:; tesneie. in zviSafte mu vzglavie. seveda če ortre otrok prenese Če to nič ne Pomaga ali se pokaže da ie neizvedljivo ga pePite zdravmku. — G. J. H, v L Taka sredstva mso dos'ei "e policijsko re karensl-o orep^ve^-na — 7a-nesijivo n! nobeni; zdravja naravnost resno ne 03fMža:0 • PEč-na «adi nHl.ove uoorabe k nervoznosti naklonieni H«die. tehko živčno o bole. Iz teh. ksk>r fi»ve okvare, temelječe v vaSihžrvIienskiih odqoša»h. ki so bolezen, tudi v prvič izzvale: aH pa da se bolezen v prvič ni popolnoma iziečila. ampak samo. skrila, živec Pa da ie zbos prvega obolenja izgubil prvotno odporno slo. tako. da sedaj mogočnejši uveliavliaioči se bolezni nekdanje zdravilo ra več kos. Prvi pogoj pri zdravljenju ishtade ie. da gre bolnik v posteljo in da vztraino leži na gorkem Poskusite jemati atofan ali salicilov natrij (2 krat po 2 srama na dan) ter si namazati - boleča mesta in niibovo okolico z razgretim parafinom. ali še bolie obložiti jHi s flanelastimi v raztopljeni oaralin (50° C) namočenimi komoresami. Če to ne pomaga. se odločite za bolnišnico. — G. J. Z. v V. G. 1.) Verjetno, da ie šlo v opisanem primeru za. kako infekcijo, pri kateri se ie vnela obkostnica. Ob ponovitvi 2 krat po 2 ^a-ma salicilovega natriia na dan: kot kož- no mazilo 20% fotionov lanolin. 2.) Redna skrb za iztrebljenje, obkladkj z raztopino očetovega svinca 1 žlice na 1 liter vode. Radikalno samo operacija. — G. M. Ž v M. »Notranja sekrecija« ui nikaka bolezen, ampak je lahko samo njen vzrok, če ie izpre-menjena. Natančnejše o niem na tem mestu ne moremo razpravljati. Prav tako tudi ne moremo vaš; bolnici ničesar nasvetovati. kot to. da nai se zateče h kakemu strokovnjaku. ali pa. kar bi bik) še boljše, da se napoti v bolnišnico. Brez temeline osebne preiskave je v vašem primeru vsak nasvet nemogoč. — Pred uporabo tireoidina brez zdravniške ordinacije bi vas pa prav resno svarili — G. B. B. v M. p. S. Po kroničnem otrovaniu s svincem obole navadno obe podlehti. na katerih ohromi posebno rad živec, ki oživlja izrtegovalno muskula-turo na njih. Lepša bodočnost za lepi Kamnik ICjMiMiflr lahko postane novo središče industrije in tujskega prometa. — Avtobomilska cesta v Kamniško Bistrico in žična železnica na Veliko Planino. — Nujna potreba premestitve smodnišnice. Starodavno mesto Kamnik, nekdaj Ietovi-iče cesarja Friderika III., ki s« jie solnčiio tudi milosti cesarice Marije Terezije, pa je na pragu novega razcvita, ako se obisti-nijo načrti, katere so za počeli razni faktorji, pred vsem okrajni glavar, mestni župan, meščanska korporacija, oblastni odbor, Zveza za tujski promet v Sloveniji, Slovensko planinsko društvo in druge interesirane organizacije s sodelovanjem raznih kamniških rojakov. Javnost je že bila na kratko obveščena, da je finančno zisgurana gradnja nove ceste iz Kamnika skozi Črno in čez Podvolov- ljek v Luče in da se nujno dela na inanon. zasiguranju zgradbe avtomobilske ceste iz mesto in prebivalstvo prinesli strašno nesrečo. Zgodilo se je že, da so razne industrije odklonile Kamnik ali okolico kot svoj sedež baš z ozirom na bližino barutane in radi obstoječe nevarnosti razdejanja v slučaju vojne. Iz teh razlogov se v zadnjem času v Kamniku in okolici ponavlja klic. da se mora barutana premestiti v notranjost države. Opozorimo le na to, da je tudi za časa svetovne vojne avstrijska vojaška uprava ba-rutano že početkom vojne premestila na Zgornje Štajersko, kjer je obratovala do konca vojne Država ima torej sama največji interes na tem. da se barutana čimprej premesti, še večji interes pa ima pre- Kamnika preko Stranj do izvira Kamniške Bistrice; mesto Kamnik hoče tlakovati svoje ulice, načrti za vapenjaoo iz doline Bistrice na Veliko planino so že pripravljeni in v kratkem se vrši sestanek interesentov, ki bo položil temelj temu podjetju. Ako se izvršijo vsi ti projekti, potem Kamnik lahko postane novi centrum tujskega prometa, katerega Gorenjska ne more več zmagovati. Ljubljana bo preko Kamnika imela kratko, lepo zvezo z Gornjo Savinjsko dolino, pred vsem pa bosta avtomobilska cesta v Kamniško Bistrico ter žična železnica na Veliko planino privlačna sila za tujce in slovensko prestolico, posebno če se prometne zveze s Kamnikom zboljšajo s tem, da se popravljajo ceste , in vpelje promet z avtobusi. Pred vsem bode mnogo tujcev privabila žična železnica na Veliko planino (-Dol), ki leži sredi raja Kamniških planin ter ima krasen teren za smučarje. Misli se na to, da bi se žična železnica uporabljala tudi za transport blaga, posebno lesa in bavksita, ki bi se prevažalo po posebni žici. Ihodi-šče žične železnice še ni določeno. Ako se v kratkem zgradi lepa voana cesta v Kot Kamniške Bistrice, bi bilo pač najbolj umestno, da bi stala dolinska postaja železnice na tako zvanem Kopišču, t. j. veliki plato, ki leži približno tri četrt ure hoda pred iz-virkom Bistrice. Ta plato je zelo primeren za zgradbo hotela, zasebnih vil, sprejemnega poslopja železnice avtoparka i. t. d. Vse to so lepi projekti, ki bodo v Kamnik prinesli novo življenje in nov promet, vendar mesto Kamnik mo-ra ustvariti še druge predpogoje za svoj razevit in svoje blagostanje. Mislimo v prvi vrsti na to, da bi se v Kamnik pritegnila industrija, ki že sedaj išče primernega terena za zgradbo tekstilnih tvornic i. t. d. Kamnik ima posebno ugodna tla za industrijo, ker je velik del prebivalstva sposoben za industrijsko delo, ker ima velik rezervoar delavstva v ckolici, ima že izgrajeno vodno silo ter utegne postati važno železniško križišče, ako se uresniči železniški projekt Rečica-Kamnik-Kranj. 2e pogosto se je pokazalo, da se tujski ptomet v Kamniku ne more razviti radi smodnišnice v Kamniku, ki leži na periferiji mesta. V zadnjih desetletjih je mesto Kamnik doživelo več eksplozij v barutani. Pri takih prilikah je večji del letoviščarjev s prvim vlakom zapustil Kamnik; letovi-ščarji, ki so doživeli kako eksplozijo v barutani, izogibali so se pozneje večinoma Kamnika. Barutana torej stalno ovira razvoj Kamnika kot letovišče. Se bolj pa ogroža barutana mesto samo in njegove prebivalce ter bližnjo okolico. Gotovo je, da tako važno podjetje, važno posebno za državo v vojaškem oziru ne spada'na pe iferijo države; kajti zračna linija do avstrijske meje ne dosega niti 20 km, do italijanske meje pa znaša kakih 50 km. V slučaju vojne nevarnosti bi sovražni; aeroplani prvi dan barutauo ter mesto Kamnik in bližnjo okolico razdejali ter nad Kulturni pregled bivalstvo mesta Kamnik, ne samo radi n«. varnosti v slučaju vojne, temveč tudi radi tega, ker barutana zavira razvoj mesta v vsakem oziru, saj obsega kompleks 50 ha v jako lepi legi ob Bistrici, kjer bi se moglo mesta lepo razširiti. Smodnišnica v Kamniku je veliko podjetje s številnimi industrijskimi objekti, izgrajeno voditi o silo 450 KS. Vrh tega leži na dotičnem terenu v lepi poziciji velik gradič z enim nadstropjem sredi lepega parka v neposredni bližini mesta. Vsa po: lopja so v dobrem stanju. Za slučaj premestitve barutane bi bil to najprimernejši industrijski teren za par industrij, dočim bi se gradič dal adaptirati za sanatorij ali hotel za le-toviščarje in druge tujce. Mesto Kamnik itak nima primernega hotela, tako da se le-toviščarji morajo stiskati po zasebnih stanovanjih. ki ne odgovarjajo modernim zahtevam. Finančna podlaga za premestitev se da dobiti. Občina sama sicer ne zmore kakega večjega bremena, vendar bi mogla občina ali kaka druga korporacija. pri kateri bi bila občina udeležena, cel teren smodnišnice prevzeti na podlagi avstrijskega zakona od 26 aprila 1912 o gradbenem pravu. Občina Kamnik, ki je dosedaj nosila vse težke posledice bližine barutane, sme gotovo upravičeno zahtevati, da se upoštevajo njene želje. Vprašanje premestitve barutane ne sme več priti z dnevnega reda Priznati se mora, da imajo vojaške im civilne oblasti polno umevan.ie za to vprašanje in da je de-putacija. ki se je oglasila na pristojnih mestih, povsod našla odprta vrata Državi, ki je lastnica tovarne, pač ne bo težko najti primernih sredstev in potov, da se smod-nišnica premesti na primernejši kraj. Ozirati se je treba tudi na delavstvo, ki je sedaj zaposleno v barutani. V kratkem se bo vršilo zborovanje delavcev, na katerem se bo delavcem obrazložilo sedanje stanje tega perečega vprašanja Treba bo vsekakor skrbeti, da delavstvo ne ostane na cesti in da se takoj po premestitvi na-se!e druge industrije v Kamniku in okolici. Inozemska industrija, posebno tekstilna, še vedno išče primernih industrijskih objektov v Jugoslaviji in se zanima živahno že tudi za sedanjo smodn:'šnico. Stvar stoji za kamn:i;k torej vsestransko povoljno. Ako se lokalne oblasti, poslanci in drugi faktorji, ki imajo pri tem kaj besede, složno in resno zavzamejo za rešitev teh problemov, predvsem za premestitev barutane, sme tudi Kamnik pričakovati že v bližnji bodočnosti lepših časov. Narodno gledališče ▼ Ljubljani Ljubljanska drama. Začetek ob 8 J večer. Nedelja. t& ob 3. popoldne: - D. l.piMianska opera Začetek ob 20 uri Nedelja. 18 ob 3 popoldne: cPoljska kri>. Opereta. Izven. Ponedeljek. 19.: Zaprto. Mariborsko gledališče Začetek ob 8. zvečer. Nedelja. 18. ob 3 popoldne: Prodana nevesta« ob desetletnici obstoja če-boslovaške republike v Parizu, se skoro ne da primerjati z nobenim dosedanjim uspehom slovanskesra opernega dela na velikem inozemskem odru. Češki listi so s ponosom zabeležili, da se je niih država ob desetletnici postavila s svojim visokim kulturnim nivojem Slovenci, ki nam »Prodana nevesta« še danes nadomešča veliko, temperamentno nacionalno opero, smo o tem dogodku molčali. Tn vendar ie uspeh pariške predstave Smetanove opere v nekem pomenu uspeh ne le slovanske glasbe " obče amprik še nosebej triumf slovenske plesne umetnosti. • Nas Slovence uprizoritev »Prodane neveste« na odru ^Opere Comiquet tem boli veseli. ker smo nekako i sami sodelovali pri stvari. Ne sicer direktno, po revoih in dirigentih. ampak po plesnih točkah, ki so. kakor vemo. zelo bistven del Smetanove mn/i-ke. V teb plesih sta imela naša rojakinja irdč. Lidija Wisiakova in nlesni mojster g. Vaclav Vlček vodilni vloji. Oba umetnika sta Liubliani v izvrstnem spominu posebno izza l?.nskega leta. ko sta redno nastopala v orernem n pa je prav za prav plesni moister g. Vlček. Z njim skupai slavi naša Lidija \Visiakova tri-umfe v velikem svetil prav tako kakor se je ž njim morala v začetku borili za priznanje v naši tesni domovini. Z nastopom v pariški ^ Operi Comique< si je plesalka vrtela nov list v lovorov venec svoje umetnosti: dosegla jp imenovanje za prvo plesalko na odru Komične opere v Parizu. Kdor ve. kai se to pravi, bo cd srca čestital ne le mladi umetnici, amnak tudi narodu, kateremu pripada. Zakaj rlesalk je v Parizu, ki je v odmeri časti silno sUop na desettisočp. Tn toliko iiv< doseže stopnjo naše rojakinje? Za to čast ni rotrebnn samo nadarjenost, talent, velikanska izvežba-nost in rutina _ potrebno ie tudi ogromno zatajevanje, trdo. neusmiljeno dnevno delo. e$amo s tem si ?e Lidija Wi«iakova priborila vstop na deske Komične opere. Brez teh po-go'ev ne prideš nikamor niti doma. kaj šele v Parizu ki je v odmeri časteh silno skop in izbirčen, še nobena slovenja nlesalka ni dosegla visoke stopnje gdč. Wisiakove, ki je spričo pariškega uspeha v zadregi in težko izbira med ponudbami slovitih Music-hallov in Amerike Da. tudi Amerike! Zakaj njen pariški triumf je šel tudi če? Ocean in ni izključeno, da bomo danes ali iutri čitali. kako nastopa Lidija Wisiakova z Vlčkom v Ameriki. Kljub vsemu temu pa se naša plesalka ni prevzela. Ona ie in ostane n?5a skronna umetnica, ki liubi domovino boli neco tuiino. Tem l»ž:e se bo vrnila nrei »»H slei m-M ns« sedaj, ko li ni potrebno n*?e Priznanje. Mi pa jo bomo s ponosom sprejeli in ne bomo poleg nje nikdar pozabili njenega mojstra, ki jo je uvedel v hram Terosihore in ki jo spremlja od uspeha do uspeha. Nastop naše rojakinje v »Prodani nevesti« so zabeležili vsi veliki pariški dnevniki: aTemps* hvali njeno umetnost in virtaoz-ncst; »Matin« piše o produkciji na prvem mestu; »Pariš Midi« je prinesel sliko Lidije v risbi; »Petit Parisien« občuduje njeno gracioznost in živahnost; »L'Oevre< poroča o izvedbi opere v uvodniku ter posebno omenja vervo in očarljivost Lidijinega plesa. S Lidija Wisiakova in V. Vlček v Parizu posebnim poudarkom piše *Comoedia«, ki prinaša reprodukcijo zaključne scene prvega dejanja z VVisiakovo in Vlčkom v sredi. V strokovni oceni pa nad vse hvali prožnost in tehnično popolnost mlade umetnice. In listov, ki sipljejo hvalo na plesalko, je cel legijon; naj še naštejemo le nekat-i*e: Journal, Excelsior, Ere Nouvelle. Cri de Pariš. Victoire, Patrie, Express, Petit Bleu, Monde, Illustree, Volonte. Petit Meridional, Radio Magazine itd. itd. Predstavo so obiskali tudi francoski državniki, pariški diplomati in drugi znameniti možje. Njih navzočnost je pomen dogodka še povzdignila. Afirmacija slovanske glasbe je bila popolna, uspeh naše Lidije Wisiakove in Vlčka pa je prekosil vse njune dosedanje triumfe. Mi jim k temu iskreno čestitamo in želimo, da bi se v načrtu i>a-daljnih gostovanj spomnila tudi domače Ljubljane. _ ' Dolinarjev »Mojzes" v Franciji Kadar v poznih jesenskih dneh Salon odpre svoja vrata in se razlile do njegovih prostornih dvoranah lavi podobna množica gledalcev ie celo za Pariz izreden in svečan dan. Pariz, kjer skoro ni tedna ki bi bil brez svetovnega kongresa in raznih bolj ali mani zvenčečih proslav. Toda Salon veže že po tisočerih umetnikih, ki v niem razstavljajo in kako bi preštel vse niiiiove prijatelje 1'ubitelie iprnefnosti a tudi take. ki se pridejo tje kratkočasit pred ugankarsko kričeča platna. Kajti tudi za zabavo ie preskrbljeno. Pomislite, nad dva tisoč oet sto kinov, slik. lesorezov, kniig. pohištva! Godrniavec pravi toliko in toliko vailov Dokvarienega platna in ima časih. žal. prav. Toda začnimo pri začetku kaiti vs» res ne kaže metati v isti koš in posebno letos ne. ko se Slovenci prav dobro postavimo Rekel bi. da ie bilo ob letošnii otvoritvi še neznansko več ljudstva, kadar kdaikoli poprej Morda zato ker ie iubileino leto. Petindva:setič razstavljajo letos v tei skupini neštevilni umetniki in taki ki se smatrajo za umetnike Iz vse te nedosledne množice so se izluščila imena oreskušene slave: Matisse. Van Doneen. Vlaminck. Utrllo Maillol. Bourdelle Pompon. da omenjam le nekatere: seveda ie pozabljenih in pokopanih ob niih leaiion Kritiki tarnajo leto za letom: vsepovsod prazen nič. morda kakih trideset stvari dobrih in že so pri naštevanju nekater h izvoljencev. Letos ie med njimi tudi naš Dolinar. kar ie tem ime-nitneiše. ker so Francozi skopi s hvalo tujcev. Sobotna otvoritev ie bila odlična imenitna glasna, a tudi prašna Brez prenehanja so se valile množice v ogromno Vel ko palačo ki sp ob ta>k'h dnevih zdi središče vesoljnega Pariza. Umetniki, visoki gospodje, lepe gospe vse se gnete in preriva no širokih stoipniiščih in zajetnih dvoranah gleda. presoia. občuduie. zavrača in odpoveduje z zgovorno gesto. Zrak ie s prahom prenasičen komai se ti posreči ustaviti se pred sliko, že te odrnese val In če ne gre lepota v glavo. — nad dva tisoč slik seveda moister ob moistru največkrat moiter-skaza. gre pa trudnost v noge Vendar trud-nost tisti dan ne šteje. Novinec mora biti v tem barvastem morju brezupno izgublien. Najboli varno ie da poznaš nekai imen. Tedaj obstaneš pred čuvstvenim Vlaminckom. ki ie v svoie tihožitje vdahnil toplo in sočno živl:enie. ali pred iužnjakom Matissom. ki liubi močne barve in se v popolni hannoniii najhuiših kontrastov pokaže mojstra nedosežene sile. Tako ie bogat v tem svoiem barvnem doživetju da nikoli ne išče vsebinske zanimivosti' vedno ista odaliska na divanu ali v naslanjaču, ah' soba z oknom na morie. ali sadje na mizi Favorviev svet ie Doln čutnega veselja, za katerim preži dolgčas in neutešena žalost. Ce ie Oton Friesz včasih vse preveč v zunanjosti, se ie Poliski Žid Kissling baš v svoiem iskan;u in nemiru oklenil odličnega na videz zunanjega oblikovanja. Če bi že kdaj bilo mogoče preiti eno ali drugo teh imen. ie to popolnoma izključeno ob Van Dongenu Med Jugoslovan omenjam zlasti IJzelca in Tunika, ki iznenadi s svojevrstnimi barvami. Čeh' so razstavili v svojem oddelku grafiko (Šva-binskv): prav tako tudi Poljaki. Pri skulpturi te ob prvem pogledu pritegne nase troje del. h katerim se vedno iznova vračaš Silen je Rod i nov spomenik Balzaca; kaotična masa. komaj oblikovana v močno te'o. ki raste v pono-no dvianie-no glavo materije in duha borba ob iko-valca: to ie ves Balzac Sred- te mn^fire kinov na *n»jodl^*nel-šem prostoru v dvorani, za kip br*č« naj-odličneiSem mestu se dviga plemenita postava Molzesa. mojstrovina našega Doli-narja. Ftancosko priznanje ie Prav za prav v namestitvi sami. Pohvalno Pa govore o njem vse kritike in poročila. Vedno iznova se vračaš pred to delo. ki je naše in občečloveško. To ni le zgodba Mojzesa, ki se je prerekal z Bogom in je branil svoje ljudstvo. Mojzes, ki je stopil med ljudi in ko je videl vso zemeljsko pokvarjenost onh katere je v svoji ljubezni gledal lepe in čiste, pa je v njem zak:pei gnev. Jezno je treščil ob tla ploščo s postavami, katere mu je bil dal Bog na gori Sinai. Ta trenotek ie v bronu ujel naš Dolinar. Visoka, plemenita postava človeka, ki se je v svoji askezi odtegnil zemlji. Roke ima dvignjene, glava pa je nagnjena v ponosnem gnevu. Bujna brada ie v gostih valih. Vse v ngem je zaključeno, iz v^ake posameznosti gleda celota. Ta notranja vzva-lovanost je utesnjena v stroge linije, ki se prelivajo druga v drugo. Ta noga bi prestopila. te roke bi vztrepetale. ta usta bi govorila. Ne žic}. Mojzes — človek ie. ki v njem trpi in če bi izrekel besedo, bi bila slovenska.__Empe. Schubertova proslava v Zagrebu. V sredo, dne 21. novembra priredi Hrv. glasbeni zavod v Zagrebu večer Schubertovih pesmi, ki jih bo izvajala koncertna in oratorijska pevka Jos. Stranska. Akademski simfonični orkester iz Prage bo kcmcertiral v Ljubljani v soboto, dne 24. t. m. Akademska Filharmonija je prav te dni na koncertnem potovanju skozi Jugoslavijo in na svojem povratku koncertira tudi v Ljubljani Orkester šteje 66 godbenikov, med temi 60 gosiKidov in 6 dam. Člani so sami akademiki, ki v Pragi pogositokirat nastopajo na dobrodelnih in reprezentančnih prireditvah, v prvi vrsti v Obecnem do-mu. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Selma Lagerlofova velika pisateliica, avtorica znanib romanov »Gosta Berling«, »Jeruzalem« itd., obhaja danes 70-letnico svojega rojstva UODCSi BRASLOVCE. Za revno šolsko deco tukajšnje šole je darcval g. Josip Pauer, trgovec in veleposestnik, 100 Din, za kar se mu šolsko vodstvo v imenu šolske mladine najiskreneje zahvaljuje. Želimo, da bi našel več plemenitih posnemovalcev. JEZICA. Danes igrajo igralci dramatičnega odseka tukajšnjega Sokola igri »Izgubljeni in zopet najjdeni mož« in burko »Krojač Fips«. Sokol je z velikimi stroški za to sezono prenovil gledališki oder in preskrbel električno razsvetljavo. Zato smemo pričakovati številne udeležbe iz moralnega in materijainega ozira. Vabljeni so vsi prijatelji Sokola, ki na Ježici vrši težko narodno in kulturno delo. V soboto 24. t. m. bo v dvorani Sokolskega doma predavanje s filmom. — Na Miklavžev večer sijajen nastop Miklavža in 16. decembra t. 1. telovadna akademija Kakor je torej videti, tukajšnji Sokol pridno de'a in zato zasluži, da njegove prireditve obišče vsak napredniak. D. M. V POLJU. Za današnje občinske voliKe je bilo vloženih 6 list. SDS je vložila svojo listo, ker je bila združitev z drugimi naprednimi strankami otežkočena. Ker so občinske volitve velikega pomena za procvit naše občine in v korist vsem občanom brez razlike stanu, pozivamo vse napredno misleče občinstvo, da voli zadnjo skrinjico in tako pripomore do zdravih gospodarskih razmer v naši občini, da se enkrat za vselej odpravi neenakopravnost, ki je dosedaj vladala v občini. Zdravo! ZALOG. Tovariši soobčani, danes bomo volili v občinski odbor naše zastopnike (odbornike), ki bodo v bodočem občinskem odboru zastopali interese za zboljšanje v gospodarskem in kulturnem pogkdu in ki bodo gospodarili v naši občini za dobrobit vseh občanov. Naša dolžnost je. da volimo listo, ki je zastopana po vseh slojih, delavcih, obrtnikih, kmetih, železničarjih in uradnikih, torej po možeh, ki so v vsakem pogledu na svojem mestu. Soobčani, volite zadnjo skrinjico! V slogi je moč! Zdravo! Križanka »Jadrnica" Pomen besed. Vodoravno: 1. em, 3. kratica, 5. glas, 6 osebni zaimek. 8. razbojnik, 10 čebelarski izraz, 11. kaz. zaimek, 12. predlog, 13. medmet, 15. vozilo. Navpično: 1. vas na Tirolskem (pasi-jonske igre), 2. moško ime, 3 pekel (sbh.). 4. komponist. 7. krojačeva potrebščina, 8. vozilo, 12. veznik. 14. osebni zaimek. Rešitev nedeljske križanke. Vodoravno: 1- Češkoslovaška, 10. er-go, 11. kura. 12. nuna. 14. Lon, 16. grob. 18. njegova 21 Golja, 23- ondan, 25. oje, 26. ta-rad. 27 udi. 28. nje, 29. jer. 30 aristokra-cija. N a v p i 5 n o: 1. Črna gora. 2. len, 3. Kranj, 4. sole, 5. okno. 6. vu 7. Argau, 8. šar, 9. Albanija, 13. uboj, 15. ogorek, 17. obad, 19. Jafet, 20. vodja, 22. Leni, 24. duri. ©tlektromotor Conz zaprta konstrukcr a najpopolnejši nemšk« proizvod, brez konkurence, za industrijo, obrt, gospodarstvo itd. — Zahtevajte ponudbe. Glavno zastopstvo: ing. Gaze j, L|u!)l ana >11,, Jernejeva C. 5. Telefon 3252 Ravnotam: Lu zo*e peči samotna opeka /.a vsako industrijo, gratis grevec „Kalefakt(.ru pa ent Šiška in Voithove male turbine. vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk o?krbi hitro, skrbno in po najnižji . tarit K4JKO TI KK, parin-Ui posrednik, Ljublju ra. Ma.arikova cesta 9 (nasproti carmai niče) Rpvi7,ija pravilnega zaračunavanja ca rine po meni -leklariranpga bl-tffa in vse ih formu(up- brp/plačno 'r PLEŠA in iz|«.lanje las- je /TO-fr največja nesreča za »rh.. j7) Ijaj, -irl.fi. tiraste in np-na. HBSJ co z .ESPARCEITE. o.) i i \ I , T dr Durramp & Cie , 1'ariz-- Lasjp ho-lo 0Z'lr.iv,-lj in lojiet bujno zračili Za uspel garantiramo Garnitura 60 Din - CE.V 1'lFOLlA koz meilški zavod. Zasreh lliea št. 37 Zahtevajte hrez plnčne ilii-trrinp r>rosppkt*l 221? Kasi brade pn damaf in vse nadležne dlačice na tilni. ■"j^g—] o^>d oaz Juho !t> na obraze »j'etrr s3tii6 f>tr Branko akr o>5'lete denaf naorel Kosm lab'>r^t(vfii 1 vv. ECKMARPT Auffshiire n.-utschland l?!|TPflspi|ri'('P;tr I"? Moč osebnega vpliva lajin^tvena. v?e obvlailaioča .sili volje in m i t 1 i. SUGESTIJE. H1PNOTIZEM COUETIZEU Ud, i'0|K)lna očna knjiga najmodernejše* mt-tode in' navalila ViJ»k z inimivo-ti: (>o-ku-H moderne in sisežne Zi pranje lica Vam ,'aivec kor š i - tla; Linjino m io s.- sliko jpafice Dob' se. povšef.1 Ulavrno skiaditče: Parfamerijft ( ran L>4s< bi-Ur-g.- 4= 'tovarna iišs nimajo tekmeca Štajersko pret dobr provuiji N slov v ins ratnem (oidelku Ju ra. Cap Aroma 27 000 ton Cap Polcnio 21 000 ion Na večja pareph-v i a c.ružba na proj^i Jtamburg - 3užna Amerika pnovrs ne ladje namerilne sani) polni-om iretjega razreda Monte Sermiento Monte Olivia M nre Cervantes Hi;ra zveza za 13519-a :i a prodaj. — Solidna stranka dob - poclnsjefi'« 13521-j -a pet riie^eo-v. — Mr. Miro Rozinam L ubl ana, Duna ska c -tn h/H. Vsa' i ojasnila daje brezp ačno Podzastopstvp Liubljana, Dui>e ska cesta 31 Slavnemu občinstvu vljudno na znanjam, da sem zopet na novo preured la in otvorila svoj —bmob———it Vi od za dame ;sfo zi vežo i Postrežba v in izven hiše. | Cen nemn obrin ivu se pri(>o-' | ročam za obileii obisk. | Alojzija Kosi edič. | pTlJ, Slovenski tri> štev. 14." | _s k jmHBHBBBBBBMBBBSBHIEBlB&^ Metpornlnški 7a7vr»d v event. hrastov okrogli les, kupimo v več-ili partijah. PonudDe z navedbo dolžine, debeline in t občine in skrajne cene je poslati pod . Efchenf ssho z 3446" na Kienrelcf š Anz.: Ges.r Graz, Sackstrasse 4. opazovanja Ljubljana . . . Maribor . . Zagreb .... Beograd . . . Saraievo . . . Skoplje Split .... Tubrovnlk m'rnn Pctrti gl; boke žalosti naznanjamo da je raš> ijt bljeni soprog,t o e in >vak, gospod Solnce vzhaja ob 6.58, zahaja ob 16.31, luna vzhaja ob 11.8, zahaja ob 18.51. N ivišja temperatura danes v Ljubi jan; 12.0 C, najnižja 7 0 C. Po dolgem času smo dobili nekoliko spremem- da je južnovzhodni sektor njenega vetrovnega be v vremenu; skoro šest dni nisnro imeli dežja vrtinca segel čez dežele, ležeče v bližini morij in tri dni se na,m je vsaj nekoliko kazalo sobice. na sever-ozanadu; toipli jug je preplavil velik del Izboljšanje vremena nam je naklonil vis-ok konfnenta ter preprečil dotok mrzlega zraka, ki zračni pritisk, ki se je razoro-strl za odhajajoče, se ie bil razširil po severni Skandinaviji. Zato depresijo že tekom nedelje čez naše kraje ka- je j stala domala vsa Evropa še vedno zelo to- kor tudi čez precejšen de-l k-ontinentalne Evrope pla in tudi Rusija še ni dobila mraza, od Španije pa tija v centralno Rusijo in še dalje V drugi polovici tedna se nam je atlantska de- proti Sibiriji. V tem predelu se je zvedrilo in presija bližala vtdno bolj in v skladu s tem se po večrni zjasnilo, al' posebno temeljito p>a vre- nam je slabšalo vreme. Na zaključku tedna se inen-sko zboljšanje ni bilo. ker se fe vis-ok zračn: je poslabšalo temeljito in neposredna bližina de- tlak držal v zelo dolgem, toda precej ozkem pa- presije nam obeta na"daljnjt vremenske preku- su od iugozapada pro-t! severovzhoSu Sp-ifo te- citje. ga ie na robeb ?e vedno učinkoval vr>';v mani-še depresije nad o-sredniim Sredozen-.:,k:m morjem in pa vpliv velike atlantske depresije. k: se ie bila znova v mogočnem oosegu razvila nad Atlantskim oceanom. Atlantska depresija se ie že -z-ačetkom tedna toliko primaknila h kontingentu! iiii »ii V*. Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarie, ; 7-a ' dustrijo posestr.ik in gostilničar 57 let star. po k atki in mučni bo lez;i, previden s tolaži i sv. vere v Gospodu za?pal. Pogreb se bo vršil v nedel'0, 18. t. m. ob 4- uri P9P°!dne iz hiše zalogi na pokdpališče v Kranjski gori. 13517 ' ^Žalujoči ostali rodbini Jurca in Šabec. Novo?adska l»la?oviia borza (17. t. m.) Cene brez posebnih sprememb. Promet: pšenice 24 vagonov, moke 35. turščiee 3o, otrobov 6- Pšenica: baška in sremska 240 do 245- banatska 237.5 — 240. Jegmen: 2?" ■ !o 2flO. pomladni 28o-,v— 290.. O v e.s: 245. do 250. Turščioa: december a-uiar 250 do °59.!)- mnre anril 2^7 5 —• 982.5- marc-«pril maj 280 — 285: sušena 267.5 do ■,72.5. Moka:S50 _ o«2» "30 d« r. liT: <"5> 310 - 320: 270 - 280; <7> 255 dc" 265; «8,^05 — Ž15. O-trobi: uespre-liieiijeui. lvi-o U.S70 — 8?0 vecia i^nc^ma Dunajska vremenska napoved za ngde']o: Spremenljivo, v pr^st:b " 'egah viharni' zanadni' vetrovi. V severnih Alpah padavin-e, na vzhodnem robu Alp brez bistvenih padavin. Temperatura bo malo padk Naslov pove uprava »Jutra«. Stroški, na katere vpliva mazanje neposredno : zmanjšanje vrednosti .... 25 % popravila 20 % bencin... 12 % skupaj 57' Olje 3°| Stroški, ki niso odvisni od mazania: šofer..... 169S davek.....6 % zavarovanje 3% gumi......6% garaža .... 9% skupaj 40% Od vsakega dinarja odpadejo samo 3—4 pare na izdatke za olje za Vaš avtomobil. Stroški za popravila in vzdrževanje znašajo pa okoli 57 par. Ti stroški se dajo znižati, če uporabljate olje boljše kakovosti. Zato uporabljajte izključno GARGOYLE MOBILOIL, ki Vam jamči za ekonomičnost, varnost in največji učinek motorja Mobiloil VACUUM OIL COMPANY D. D. Zagreb, Trg N št. 5, telefon 6651, 6652 6653. Črno ali sivo HUMANIK Ljubljana, Dunajska cesta Ia, »Petovša* Maribor, Gosposka ulica 18 Celje Aleksandrova c. 1 PtU <, Slovenski tr? .Petovia* Važno 1 Važno! za industrijo lesnih izdelkov. Imrd-Koltleim (hladno mizarsko lepilo) ?a tent D. ft. Patent D. R. Generalno zastopstvo za Balkan P. GAŠPARAC, Zagreb. OraSkoviCeva ul 13 rel. 28 — 5C Za Slovenijo: J. ROŽIČ Ljubljana, Kette Murnov« 14, Nujna zidanja tudi v zimskem mrazu mogoča z uporabo »Antifreddina* Zahtevajte prospekt z navodilom! LJUBLJANSKA KOMERCUALNA DRUŽBA Ljubljana. Bleiwe'sova cesta 18. PRiDOBITNIki i DENAR PRE ZKUšENi TOVORN' UST) SO GOTOVINA! Obrnite se takoj na Jugomosse, Zagreb, pod »Cisti Oobitaks Zastopniki in potniki se jpre;mcjo proti VISOKI PROVIZIJI. „finker" Splošna zavarovalna delniška družba išče za ljubljansko podružnico sposobnega, 13478-a reprezentativnega vodjo m 1. januarjem. Ponudbe na podružnično ravnateljstvo Zagreb, preradovičev trg 5/11. Vsakovrstne trgovske knjige, Strace, mape, noteze, herbarije. odje* malne knjižice, bloke, šolske zvezke itd. nadim po skrafno agodnib cenahl . Anton Janežič, LJUBLJANA. Florjanska 14 Knjigoveznica tn čitalnica trgovskih knjig. N'A DEBELOI NA DROBNO! t - lato kapljice odpravljajo v 8 dneh u vedna tetovirano kožo, bradavice, madeže in pege. — Din 60. lello Punkt, mali duhoviti ortopedijski aparat, kateri tudi najgrii noe garantirano v kratkem £acu modelira, popravljajoč ga v lepo jn zaželjeno formo. — Din 95. Nepovoljne dlak« po obraza, rokah in nogah, kakor tudi ženske brke in brado odpravi za vedno »Rapide Ko. t» od dr. Dor-raine & Cie., Pariz Preko SO let izkušeno eredetvo. katero mompntano ubija in odpravlja dlačice v samem korenu. Din 60. Za velike po vrline dlačic na rokah, nogah in prsih nam eluži m 50'— naprei. Izdelovanje damskega perila od Din 2*— naprej. Entlanje samo 1"— do 1.50 m. Strojno p etenje čipke, volna prejca, pred tisu arija najceneje --/.. kako uro bom na licu mesta.« »Velja. Toda prosim podvizajte se. Nič časa ne smemo izgubiti.« Pomolčal sem in dodal čez trenutek: »Dobro bi bilo,, če bi takoj pripeljali s seboj nekaj ljudi. Ali ne mislite ti:di vi tako?« »S tem moramo počakati do jutra. Če bo potreba, lahko Potlej po telefonu naročim svoje ljudi. Tedaj čez uro. Do svidenja!« Nato sem se obrir'] k uradniku in sem mu dal še en bankovec. »ZJaj se moram izseliti na južni tečaj.« sem rekel v šali. »Toda neki moji prijatelji hočejo za vsako ceno priti za nreno-j. Če bi se oglasili pri vas in bi vprašali po meni, recite jim, da sem zlete] na severni tečaj. Ali ste me razumeli?« »Izvrstno, gospod!« se je namuznil uradnik in spustil bankovec v globino svo ega žepa. A moja opreznost je bila prekasna. Ko sem stop:l iz postajnega pos!op*a, sem videl, da se bliža avtomobil Brzo sem se oddaljil v tisto smer. kjer je morala biti po navedbah kapetana Petersa polic jska stražnica. Ko me je avto minil sem se ozrl. Obstal je prea postajnim poslopjem, dva moža sta skočila iz njega, pogledala za menoj in nato planila v poslopje. Zdaj je skočil iz avtomobila še tretji in takisto pogledal za menoj. MJLi »„ © pri Pi %J i,1' I. itju se je tanko ono s pristnim Giliette-rezilom Prožno pristno Gillette rezilo je bridkoostro brušeno. Tudi najtršo brado posname v vsakojaki potezi gladko in lahko ter ne draži kože. MA0E sa^fe**^ De Luxe zavitki (30 rezili, celotne zavitke (10 rezil), na pol zavitke (5 rezi!) dobite v vseh zadevnih prodajalnah. GILLETTE S A F E T Y RAZOR C O, & JfS IJIJ 1 MM Din 20 OCO.— v oddelku A „ ' 10.000.— „ „ B „ 5 000.— „ „ C se Vam izplača v osmih mesecih, ako pristopite kot član h Kreditni zadrugi reg pom bla«. v Mariboru Plača se v oddelku A pristopnina Din 110— ter za vsak poročni slučaj Din 30—: „ „ B „ „ 80.— „ » „ » » » 10- 5 „ „ C „ ,, 80.— „ „ „ n •• « » Vsakdo se lahko zavaruje v vseh treh oddelkih. Navodila poiilia proti znamkam Kreditna zadruga ssg. ocm. bip 212-a Palača pokojninskega zavoda. PREŠERNOVA ulica, polee frančiškanske cerkve Lastna, protokollrana tovarna UR v Švici Največja zaloga UR, ZLATNINE in SREBR-NINE NIZKE CENT. 541*2 O SOLIDNA POSTREŽBA. ■ i Pi^j:i -Si dinarjev 60 para St. 100. Kovinasta anker-Roskopf Din 49.fi0 št. 111. Kovinasta anker-Roskopf z radiam številkami in kjzalci Din S').20 Št. 105. Budilka, IS cin visoka, s prvovrstnim anker-sfrojem, Din 64.20 ZAHTEVAJTE BOG \TO ILUSTRIRANI CENIK S KOLEDARJEM, GRATIS IN FtUNKO! od H. SisitLiub j * na 4 : '"-j; lLi\ T f M fn eu * i ii f t> 0 grl NOVAK-U, Znižane cene! £®a Brejca Kukna in double štofi Qg omra ;zbi a ?a sukn e in ulstre Ued 10 zadnje novo-li češkega blaga Ang!ešk!h kam .a noi/ za obleke na Kingfssoeju frgis m Š?2V. 15« ? v specij^ini Kpgoufin rux fcu r'!e naf fcolle irs pr z na na "cenefs I - pp^^,^ Douio znana isitc m isi n^azposiij a r.Eca I. M O & A. 1K L?Mfo1fs?«iis — SPetra c I prip roča se p - sine 13452 1 £f t. e*$4 n £n H ® -ni C št jt- & 4 -i tki ■■*£ •• V 1*3 it» i i i^st^e^a izd lita na malo in veliko. Kupujte samo KINA SRf.-BRNO JEDILNO ORODJE, S PETDESETLETNO TO-VARNIŠKO GARANCIJO pri H SUTTNER Ljubljana, Prešernova ulica \a£k^dui jjfcife. ^J&kiflZSžZr. 7MI1 i 120 2.6 •""■T* " t % "S 1» sr-u jf a J B L E R -p K\' < 'V- 7/ihtev3ite novsod. Svetovna »»»v^ma ioho HcJe bonbonov, k a k? o-«. Patentirane po celem sve^u TOBLERONE: z alp nskim medom in mandlj; N1MROD: s siadom m biskvitom TOBLtiRiDC) ?rcn"a *okc lada ?a gurmane s. m m t SS^Jiii i-f L"_J pt ' J U \ " ■■■■s* APOTEKA , UUBKO..M»rt2. IJ nad /vH .u U 3Uu;ev v piumeiu, nedosegljiv v trpežnosti m vsiec tega na;cenejši Ll^^^HGH pisalni stroi ima svetovni si f ves Selenburgova ulica štew 6/i, ------------------1 eieion U. 1 Ai> se želite ^svobod?ti revmalizma šb protina ? Trganje, zbadaioče bolečine v ud;h m členkih, otekline členkov, p-ihabijene noge in roke, zbadunje, trganje v raznih delih telesa, da celo slabost oči so včasih posledice bolečin vskd revmatizma in prehlajenja, k; se morajo odstrani.tiL k&r bi bolezen vedno bolj ld bolj napre- dovala- Augusf Miirzke. Berlin 13464 JAZ VAM NUDIM zdraviino pijačo, ki Vam razkraja sečno kislino, pomaga pri prebavi in čiščenju. Ni to kakšno univerzalno sredstvo aH skrivnostno zdravilo, ampak zdravilo, ki ga !e dala d>bra mati narava za dobrobit bolnega Človeštva. Vsakemu brezplačno ta poskn^njo. Pišite mi takoj in dobili boste 'z mojih sklad'šč, ki so jo vseb državah, oopolnoma brezplačno in franko eno steklenico za poskušalo obenem z navodilom in ooučno razpravo Tako se boste mogli sami orepričatr o tem neškodTvem sredstvu in njegovem delovanju VVilmersdorS. Bri:c!isalerstrasse Nr. 5. Abt ll) : Ko st - že vse druge dos u šli in vam n n č koristifo edaj vzemite Fipo! eliksir, preiskušeno in odli'no sredstvo za okrepiiev žt-iodca m čreves. Prepriča te se t d Vi, da \'atn bo Fi&ol sigurno pomagal pri irotnji vseh preb-vnih organov, t. j. ž;lodc i in čre-ves te ž njimi v z ezi pri boleznih ed ic, ieicr, espai u in hemeroidih. r «o proizvaja in pošilja po pošteni po zttju lekarna -sr. Seci9'fč ISn^ro C na 3 steklenicam 50.j D n; 3 stekle- Po nezmerni izgubi rašega, dobrega, edinega sinka i t-*- - - * I «■" ' - 4 ' j ".'i 1 ti- ■ .i p- - * >"3 m b i CJ«, n. Kil t W J ' rsa ca »kamo tem pot m vsem onim, ki so prsostvcvali pri n govem zadnjem vesu na£o n^ji.-krenej o zahvalo Posebno pa se zahvaljujemo preč. Cu- UTsB i ! - .. -> ms4"^i i . - izrel slovesu j ov čini iz frančištvan:-ke in magdaleuske župi i je; vsem gospo, cm poie- ror nicam '245 poskus i steklenici P i • mm ^ i orozi jat zadnje poti žnikom iz Studenc, vsem darovalcem ivrasnega cvet fflll ?! mm i HI ■ 8: 8 V ii - " & sra sfro^a- Poiiudbe pcslnti na po tni predal 167, Su ak. 13 u h Vesi zebje jstanejo vedno zdravi in beli, a dih i2 ust svež in prijeten, ako uporabljate f---■ ' '■ i s A * 6. 4 1 \ vl i^... i > i i- - • ,< • -... • • :• v . j / , ... -...i 1-}* \ V 1 t ' ' ' , ' _____ OOOPORM-PA^TO 7.a /ob-?. Dobi jc v lekarnah in droneriji. Glavna zatona p-rfumerlja URAN. Ljubljana, Mestni trz II. 260 -t t v... , k*. frf^g Sil PpM fpt Št vilni, raznovrstni in iskreni i raz: st. čut'a in nom a za vso di>bo bolizni .m je pokojne matae, g »spe TO1 f* H3. f g fi^. £2» tU k*' * \ SI t i .v : " : t ■ 'j W ^ i.i nj !'■ -ti-.- . j so v vebki meri tlajšnvali po^ojnici njene poslednje me Zadme priznanje in čist sta ji bile izkazane bo>:afun cvet t m in stnems'vom mnogih njenih spo-slovaeije^ in prijate'jjv. V sv^;jem in v imenu svoje ses're Arsice, por. La' pod iifro »Poštena »oe». 41770 Trg. pomočnika (co) ta delikateeo in špecerijo v Ljubljani, le prvovrstno mo8 i dobrimi spričevali sprejmem takoj ali pozneje Ponudbe » navedbo vseb dosedanjih službovanj In event sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dober prodajalec* 41755 Deklico k otrokom 14—18 let staro, zdravo ter dobro vzgojeno vajeno otrok ir njib nege takoj sprejmem v boljšo hišo — Ponudbe na Oglas oddelek «Jutra> pod iifro »Ljnbte ljiea otrok* 41742 Pletilnega mojstra •a ravni iivalni »troj in •troj za levo ramo perfekt-Bega v reparaturi pletilnih strojev tn specijalnih Šival Bih strojev, sprejmemo za ▼ečjo tvornico v Sarajevu Ponudbe pod »Tvcrnica* aa Oglasni oddelek »Jutra* 41868 Učenca S S razredi srednje iole ali z meščansko šolo fcrep kega ia poštenih startev sprejme takoj Stanko te narčii. trg z meš blagom Nova vas pri Rakeka 41715 Mlinarja za pomožno delo t dobri mi spričevali sprejmem ta koj v službo Vinko Tom šič, valjčni mlin, Vrhnika 41964 Več mizar, vajencev s brano in stanovanjem v hiši sprejmem za strojno mizarstvo — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Mizarski vajenec* 4188.'. Kroj. pomočnika izvežhanegs v velikih ko sih. mlajšo moč, s brano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Joško Kaltn»kar. modno krojaštvo- Bohini«k-, Bistrica. 41903 Pisarniško moč tudi začetnico sprejmem za špedicijsko podjetje na de želi 2 znanjem italijanskega jezika ima prednost Slika zaželjena Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod 5irro »Dežela*. 41979 Naš®> zastonstvo Vam nudi traino »kstrtenco in fiksni »asluže-k ter provizijo do 6O0O Din mesečno Proda »Bo predmefp na 15m»««P rie obroke. Kavcija nepo 'rebna Zumbulovič. Ljub liana, Miklošičeva cest« !4 42f»89 Skladiščnika, ozir. prodajalca detajlno prodajo »prej me Wno industrijsko pod jetie za iw o»i» oseboib prilik in prepis učojb in službenih iz-pri Seval ter plačilnih zahtevkov —- Jos. Lenarčič, Ye«l p. Vrh nit*. 41972 Modistinjo prodajalko prvovrstno moč iščem Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Modkstinja*. 42123 Učenca in učenke za damsko krojaštvo sprejme J e r i n, Rožna dolina, 2itnikova ulica 9. 42066 Pisar, pomočnika spretnega, ki je vešč slov., nemškega in hrvatskega jezika, mlajšo moč, sprejmemo Prednost imajo oni. ki so tudi sposobni obiskovati stranke Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra* pod šifro »Pisarna in obiski* 42125 Tapet, vajenca sprejme Anton Oerin v Mariboru, Pristaniška uliea 3. 41989 Skladiščnika trgovsko naobraženega — f prejme vtča trgov na s čevlji. — predstaviti se je med 10. in 12 uro Na-lov pove oglasni oddelek Jutra 41985 Več delavk pomožnih, sprejme večja trgovina « čevlji Predstaviti e je med 10. in 12 uro Naslov v oglasnim oddelku «Jutra*. 41986 Pletiljo za nogavice sprejmem; nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42038 K Vf v ^ | | r .« Pisarniško delo nemške vsebine išče gospa za popoldanske ure — Ponndbe n« oglasni oddelek »Jutra* pod šilro »Prepisovanje*. 41878 Šivat grem za daljše dobo samo v boljšo hišo — radi sta novanjskih razmer — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Izurjena* 41921 Strojepisna dela prevzame Christofov učn zavod proti nizki odškod nini Poučuje tudi strojepisje — učna ura 4 Din. 42107 Podružnica JUTRA v Čel u ■■■■■■ Kocenova ulica 2 Sprejema male oglase, nserate tet vse druge obiave v priot čitev. naročnino! H j | TELEFON št 190. U«*© naslove in druge tnlo»macije tičočih se malin ogiasov Povečanje fotografij in slik Dva siromašna dijaka išče ta skromnega zaslužka — Povečujeta v vseh tehnikah n raznem materijalu Natančne informacije in na -lov pove oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pod-nora*. 42091 Zaslužek lo 200 Din dnevno nudimo brezposelnim osebam informacije v oglasnem oddelku t Jutra*. 42102 Zastopniki, pozor! Svetovni patent senzacijo nalna novo-t kupci so vsi srostilničarji kararnarji in privatniki Božič je pred rratmi Sposobni razproda ;alci se iščeio za takoj — iKegola* Maribor, Cankar jeva 14. 42003 Gospodično z urno ročno pisavo sprejmem ves- dan ali samo za popoldneve Naslov v osi oddelku »Jutra*. 42028 Bol'ša šivilja se priporoča damam na dom za pl&sne obleke in plašče Ponudbe na ogla« oddelek Jutra* pod »Dober okus* 42017 Avtogen. varilec ključavničar, dobro verzi-ran v poslu išče stalnega mesta. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Varilec* 41951 Inštrukcije daje po zmerni ceni akademik, ki je letos z odliko maturiral Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 4-063 Pletenine Vsakovrstna izbira kakor tudi hlago na metre pro-laja A Mač k, strojno pletenje na Vrhniki 41398 Kuharica z večletno prakso išče za takoj službo Najraje gre v trgovsko hišo Na ■dov pove oglasni oddelek 'Jutra*. 41889 Uradnik s kavcijo želi službo za po|>oldne — Pisma na ogla.-ni oddelek Jutra* pod šifro »Kavcija 4207: Strojepisno del- prevzame gospodična na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Delo a dom*. 42064 Šivilja lohr0 izurjena za obleke plašče Ln perilo, se pripo roča. cenj damam na dom Ponudbe na ogla« oddelek Jutra* pod »Šivilja št l* 42071 Zastopnika za Trbovlje in okolico proti stalni pla či in proviziji sprejme tvor niča alkoholnih pijač Po nudbe s podatki in referen cami na oglasni oddelek Jutra* pod šifro »Zmož»n peljan*. 42117 Dekle pridno in pošteno, ki ima rado otroke in zna eprav Ijati tudi druga hišna dela. dobi službo v boljši rod bini. Naslov v ogla nem oddelku »Jutra*. 42042 2 kroj. pomočnika dobita mesto takoj; vešča za konfekcijska in boljša dela. hrana ii> stanovanje v hiši Plača po dogovoru — Prednost imajo trezni delavci. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* od šifro »Dva pomočnika*. 42010 Pečar, pomočnika dobro izvežbanega v vsej stroki in enega družabnika za pečarsko obrt — sprej m« — Ivan Za plotnik. [K-carski mojster. Radovlji-ca. 42009 Mesto občin, tajnika razpisuje občina Rakek — Reflektantj naj se obrnejo za informacije na g. župana Anton* Juvančiča na Rakeku d0 1. decembra 1928. 42023 Kroj. pomočnika za veliko delo. dobro izvežbanega v konfekciji — ■»prejme takoj Adolf Ploj. krojač. Dob Domžale 42037 Mizar, pomočnika za splošno mizarstvo — e hrano in stanovanipm v hi-!i takej .Tikot. No- vak. Zbil je pri Medvod h 42019 3 čevljar, pomočnike debro iznriene v zbit»ir> delu. »prejme takoi Rozman Andrej, Križe. Gorenisko 42005 Prodajalko izoBeno Špecerijske stroke, le prvovrstno mof sprejmem t. decembra 1958 — Hrana jn stanovanie v ti'5i Ponudbe r navedbo starosti io dosedaB.iih službo-anj oa o;la?ni oddelek Jtitr** pod »Pošten* in zanesljiva 1. 12. 1938». 42082 Velik zaslužek! Fiksna plača in provizij zelo rentabilen pose! za igilna agente Sprejemamo ponudbe lične m potom r>o Ste: Sv Pptra cesta 24 -t>rj Jugo Fortuna 42077 ah—* Šofer - mehanik išče službo k osebnemu ali tovorm-mn avtomobilu Gre tudi 14 dni oa posktišnjo v oglasnem oddelku »Jutra*. 41756 Zvišam promet! Irgovec » najboljših nih letih sprejme aifstu rotmka za šo^-uri jsfcc *) manufakturno stroko Ji- moj deurnegfs in »imi-atif n*ga Oa«topa. z vmllkln ;>oznanftvom nodeiMskih tr eovc.ev — Ev»nt »nrejmi-mesto » boljši "f j.v k' ali manufaktnrn' »rgnvin' Ponndbe na oglas oddpl»b »Jutra* nod značko »D^-is nem promet* 41682 Mizarski pomočniv zvežban v vsem delu išče lužbo če mogoče s brano in stanovanjem Ponudb* na oglasni oddelek »Jutra« ">d šifro »Mizarski pomni' nik* 41640 Prodaialka izučena trsovine mešanega blaga, pozneje delovala pri manufakturi iii železnini na drobno in debplo išče služ bo za ta.koi ali nozneje — Cenjene ponudbo na os'as o^dplek »Jutra* rv>d šifro «Ve,stna in zanesljiva 20* 41902 V mlekarno katero stm že več let vodila., želim stopiti v službo Dopise na oglasni oddelek «Jutra« pod »Poštena 69* 41769 Šofer-monter želj službo Gre tudi vozit motor s prikolico Dopise ia oglasni oddelek »Jutra* od »Monter* 42101 Prodajalka j večletno prakso išče službo za takoj Ponudbe na >glasni oddelek »Jutra* pod »Prodajalka*. 42084 Dekle zdrav0 in močno, poštenih ■»taršev, ki ima veselje do kuhe išče službo za takoj ili s 1 decembrom Naslov v oglas oddelku »Jutra* 41997 Gradbeni tehnik dobrimi spričeval1 m prakso — žeii namestitve kjerkoli v Sloveniji Naslov pove oglasni oddelek Jutra 41877 Trg. poslovodja kavcijo, želi premeniti lužbo Cenjene ponudb«- na odružtiico »Jutra* v Celju •od šifro »Zanesljiv št 908* 41987 Šestošolec humanistične gimnazije da ie inštrukcije Na-lov nove oglasni oddelek »Jutra* 42050 Puhasto perje raZf>ošiij.inj po pOTZeljo najmanj ft kg po Din 38 kg - izkoristit«- oriliko lokler traja zaloga L Brozovio Zagreb. Clica 8Ž kemična čistilni** perja 183 Koks 'Uh. po *> Din 100 kg -»mino » zalogi » mestni jI maral 261 Pozor! Volno in nombai Kupite aajceneje jn tvrdk. Kari Prolog Ljubljana Stari trg U 12 is Židovska ulic* 4 334 Grevec «Calefactor» Vas najiitcalneje reš' pozi mraza — Josii Šiška Kranj 41947 Perje &ukošje. ourje Ie gosje na ravno in « »trojem Siščeno lobavlja « »»aki in not ni E Vajda Cakovec M»lji -nurje Telefon 59 3 W 229 Inteligentna gdč. vešča gospodinjstva, šiva uja in vzgoje otrok zmo žna nemščine — išče pri inernega mesia Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra ->od »Štedljiva*. 42045 Krojaški pomočnik .nlad, išče službo v boljši lelavnici Reflektira samo na stalno mesto — Drago Marič. Zagreb, Trešnji vka ^roj 50. '4201 Brivski pomočnik iobr0 izurjen, išče mesta Ponndbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Štucer in on luler*. 42022 Mesto blagajničarke v kavarni, restavraciji ali nanjši trgovini, event tudi ;lačilne natakarice, išče -tarejša moč Ponudbe pod »Praksa« na oglasni oddelek »Jutra*. 42057 Prodajalka večletno prakso v trgovini z mešan blagom išče zaposlitve Naslov v oglu« oddelku »Jutra*. 42058 Dobra šivilja samostojna, išče kakršno koli službo Donise na ogl oddelek »Jutra* pod šifro ^Pridnost*. 4205? Strojepiska lastnim stroj«-m išče kjerkoli službo v pisarni Po nndbe na oglasni oddelek 'Jutra* pod šifro »Stroje •iska*. 420ri zdramiku ali zobozdravniku sprejme eospodična s nrimerno izobr.i?.bo in mo-letno nrnk-so Na=lov pove "lodružnica »Jutra* v C°.l:n 41988 Prodaialka 'znčent v meSjini modni in mannfaktiirni -trnki, ve.čn v srovorn in pisavi slovin-skega. nemške-^a in srho- -T hrvstekca jezika, išče slnž- ^emSClnO be. — Ponudbe na oglasni i se želim učiti. Ponudbe na oddelek »Jutra* pod šifro oglasni oddelek »Jutra* pod »Nastoirim takoj*. 419541 »Konverzacija*. 42024 Francoščino poučuje diplomirana učite- "iica — Vprašati- Mn!W. Ptnb. p Domža'e 4l9fl4 Pečene parklne sveže miklavže kakor raznovrstne medene slaščice dobit« na drobno in debelo v medičarn* B Grah. Ljubljana Kolodvor ska ulica 11 — dvorišče. 42015 Drva bukove in hrastovi- odpad ke od purketov dostavlja po nizki ceni na lom par na žaga V Scignetti l.jubljana za gorenjskim kolodvorom. 38 Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvar ni » Jugoslaviji Tovarna motvoza in vrvarna d d.. Grosuplje nri Ljubljani — Komisii«ka zaloga Franc ^alme Ljubljana. Go-po svet ska cesta 7 _ Cel ji Cankarjeva ^ in Maribor Koroška 8. 261 Parkete hrastove dobavlja naiugod neje ter kupi hrastove hlode Alojzij Kane Mengeš 41217 Pletilnice, pozor! Ugodno priliko za nakup »Jaquard» sprednjih delov ter volnenih izdelkov (pa tije) Vam nudi najceneje Jo§ko Špenko, Kranj 93 Poleg konkurenčne cene — večji popust. 41919 Raznih čipk več.io množino prodam takoj po zelo ugodni ceni Interesenti naj pustijo na »love pod »Čipke* v oglas oddelku »Jutra* 4205." i I h Rntman: Prigode porednega Bobija Vesela opičja zgodba 96. Oez nekaj trenutkov je avtomobil od'ir-dral in v njegovi notranjščini se je pnčt trt ba uddatj nekaj kruhkov. Kd« popiše njegovo grozo, ko je videl opustošenje! Oči so mu stopile iz jam in usta niso mogla spraviti glasu iz sebe. Blagajno (Btlcherkas«a) prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 42098 Decimalko dobro ohranjeno proda Iv Pantar, Maribor. Znamenj ska ulica 4. 41999 Božičnih drevesc 2000 komadov smreke za tesanje hraste, gabre, hme lovke_. kolje za vinograd Kandija Novo mesto proda Jules Klemene. Sv Petra cesta 79, Ljubljana. i Kdo kupi kino podjetje i vsem in ventarjem. Eventueino se sprejme družabnik Potreben kapital 30.000 Din Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Resen kuiieci 42114 Za Miklavža s-i oglejte novosti Vsaki dan zvečer in ob nedeljah razsvetljena razstava s po sronom na elektriko Razne novosti otroških in igrač-nih vozičkov, holenderjev. skiro, tricikeljnov ma'ih dvokol«»s in malih avtomo hilov pri Tribuna F B L.. Ljubljana. Karlovsika c 4 42060 MMil Vsakovrstno zlato oipuje oo najvišjih sunan Černe — iuvelir Ljubljana. Wollova ollca J 38 Briljantne uhane lepe. proda.m za 3500 Din Istotam naprodaj tudi dva dobro ohranjena damska Dlašča za 700 Din Slomškova ul št 23. pritličje — desno od 11 do 3 ure. 41931 41931 Kompletno spalnico kra-no plišasto pre>|>rogo 3 50 x 4.50 poceni proiam Naslov v ogla.-nem oddelku »Jutra*. 41717 Različno pohištvo radi preselitve poceni ns prodaj na Kodeljevem 269 41924 Pohištvo Kupim novo ali ma'o rabljeno opravo spalne *obe :n kuhinje. — P0nudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Prilika* 41914 Starinsko kredenco lepo. z belo ploščo prodam Ta 800 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 42088 Pisarniško opremo lohr0 ohranjeno, mize stole registr omare itd. kupimo Pontiibe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pohištvo* 42093 1000 Din nagrade onemu, ki mi preskt bi me-sto sprejemne dame pri zdravniku alj v sa na toriju kjer bi obenem vodila tudi knjige Ponudbe pod šilro »Zvesta* na oglasni oddelek »Jutra*. 41908 Družabnika Za samnzastopstvo sv°tov ne znamke sprejme renomi rana tvrdka v Mariboru Samo seriuzne osebnosti naj pišejo pod »Bodočnost 325* na podružnico »Jutra» v Mariboru. 41802 Točilna miza -tojalo za kozarce in navadna miza. vse v dobrem stanju poceni naprodaj — Vprašati v Mariboru. Alek-sandrova c. 71. 41992 41992 Otomane žimnice vložke, kakor vsa tapetniška dela pc najnižjih dnevnih cenah nn-Ii Anton Cerin. Maribor Pristaniška ulica 3 41990 Knjižno omaro črne barve, dobro ohranie-no, rabljeno — kunim Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod P. K 29 42033 Radio-aparat Hartlbj* štiricevni. popol noma nov. sprejema 31' po staj. 20 na zvočniku po ceni prodam Na-lov pove oglasDj oddeleik »Jutra* 41880 Detektorski aparat kompUten (2 slušalki) iz redno ugodno naprodaj Za naslov pisati na poštni pre dal 240 35.103 šoferska šola ublastveno koncesijuniran* Camernik Ljubljana Ou aajska 36 rel-fon 2236 -Permanentni tečaji t» vse 254 Motorno kolo Ornega. 500 cem v brezhib nem stanju, i elektr raz svetljavo po ugo Ini ceni proda J isek. Fala 41918 Tovorni avto lahek » dobro pnevmatiko >o zelo nizki ceni proda 'rane Koropec Konjice 41904 Avto znamk® Fiat. s koncesijo avtotaksa) na zelo promet n«-m kraju poceni oredam Ponudbe na oglas oddelek Ju!ra» pod značko »Radi odpoto vanja* 41869 Poltovorni avto in pol tonski, dobro ohranjen — kupim Ponudbe na naslov: Amlrej <"'n. fer, Jesenice, Gorenjsko. 4200? Avtobuse td. izdeluje točno so'idno n po konkurenčni ceni F»r-o Laznik strojno ko'ar-tvo, Radeče. 267 Prikolico za mo-tor B S A.. 500 ccm kupim Ponudbp na o?li ni »Jutra* pod zr^čVi Prikolica*. ' 42079 Dvokolo znamke »Adbr* oo^cni na-prodai na Miklošičevi c. št. 14/1. desno 42090 I.andauer zelo tiilircm stHniu tre.1 no močan poceni naprodaj Prenarediti ga je mogoče požarno branibo al' bo (•»Iski oninibu« in drugo — Vprašanja na poštni predal št. 208, Ljubljana. 41911 Opremo za modno trgovino skoro novo. prodam nod zelo ugodnimi pogoii Interesenti naj mislijo naslov pod šifro »Oprema» v oglasnem iddclku »Jutra*. 42056 Čevlje za pilote ilobite najceneje pri Ulčat in drug. Gorje pri Bledu 41844 Družabnico z o.-ebnim sodelovanjem, iščem Ponudbe z navedbo "Kapitala ria oglasni oddeli k »Jutra* pod »Sodelujoča« 42111 Družabnika (co) * kapitalom in sodelovanjem iščem v svrho razšir jenja obrita. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Industrija 129*. 42092 Kdo posodi za rentabilno podjetje od 30—50.000 Din Event se sprejme družabnik Ponudbe na oglasni oddeek »Jutra* pod »Nujno rabim*. 42115 40—50 % imate čistega dobička, če pristopite kot družabnik z vlogo oi 25—30 000 Din v ■e vpeljano podjetje za izdelavo. z zlato kolanjo od-•ikovanega stroja Izučeni -trojni ključa vn čar ji (sam i) imajo prednost, vendar to ni pogoj Kajdtal se po trehuje za razširjenje |>od-jetja Cenjene ponudbe na "odružnico »Jutra> v Mariboru pod šifro »Družabnik* 41990 Stare moške obleke in druge kupujem ter plačam najbolje Dopi-nica za dostuje, da pridem na dom. — A Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje št 29 41953 Površnik črn, dobro ohranjen in dva nara čevljev št 42 (močnih in za štrap;ic). skoraj novih, zelo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku ^Jutra*. 4i913-a Baržunasti in filcasti klobuki po 90 —120 Din Popravila od 35—50 Din. Se priporoča Stemberger Reš nic-•listka Dunajska cesta 9 42026 Bizamski kožuh pristen in kožuh srebrne lisice poceni prodam Nas'ov oglasnem oddelku Jutra 4208' Novozidana hiša (vila) pripravna za restav racijo, naprodaj pri Rosraški Slatini. 41831 Žaga in mlin v lesnem kraju naprodaj. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Din 325 00f»* 41827 Vodno moč s poslopjem v bližini Domžal ».li Jarš knpim Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vodna moč*. 41875 Stavbna parcela na zelo prometnem kraju v Ljubljani naprodaj Naslov pove oglasni oddelek Jutra 41855 Stavbno parcelo 500—1000 m' veliko boljšo, v sredini mesta kupim — Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod š f'o »Parcela 12*. 41974 Trgovske lokale krasne in prijrravne, v centru uifista takoj odda Priv-sek, Dunajska cesta št. 7. 42110 Lokal dve sobi v pritličju s posebnim vhodom 3 80 X 5.80 in 4.00 X 3 00. pripravne za pisarno ail delavnico — oddam. — Goeposvetska Cesta št 12/11. 42030 Trgovfno v sredini me.-ta na deželi oddam takoj v najem samcu ali samici Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 42011 'k Več pisarniških prostorov pritličnih in v 1. nadstr., v centru mesta takoj oddam. Privšek, Dunajska cesta 7. 42108 Pohištvo za 1 sobo in kuhinjo ugodno oddam v najem čisti stranki Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4211Ž Garažo 4 boks. oddamo v celoti ali posamezno s 1 januarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4209t Gostilno in trgovino oddam v najem v prometnem kraju, 15 minut od železnice Naslov v ogla=. oddelku »Jutra*. 41991 Skladišče v bližin; glavnega kolodvora oddam s 1. februarjem najem Naslov v ogl. oddelku »Jutra>. 42031 Gostilno dehro vpeljano, v kateri se stoči letno do 100 hI vina, oddam v kratkem v najem ili na račun Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra* pn.l šifro »Rajhenburg*. 4200t? Hišo ali vilo v Mariboru kupim Ponudbe na podruž mčo »Jutra* pod »Vrt*. Mariboru 417:38 Pridt/foi Krmsko peso I vagon, tudi v manjš;h množinah proda tvrdka Lenarčič V»rd pri Vrhniki <~!ena oo dogovoru 41491 Ljutomerska vina najboljša, kakor tudi sli-vovko proda po z-lo nizki ceni upravitelj Anton 51 k. Gornja Radgona 172 Tračnice «a polj-ko železnico knpim Ponudb« na oglas oddelek Jutra* pod »Tračnice* 41843 Vinski kamen vsako množino kupujemi po najvišji ceni Cenjene ponudhe pod šifro »Vinsk kamen* na oglasni oddelek »Jutra*. 41847 Božična drevesca lepa. v velikosti od 1—3 m kupim več vagonov Pisme ne ponudlie z navedbo cen«' n količine, franko vagon nakladala posta ia je po-lsti na ogla-ni oddelek Jutra* pod šifro »Bo":čni 'revo* 42126 Pisarniško opravo in železno blagajno tnnimo Tnčen popi« s ceno 0"1a»ni oddelek »Jn*ra nod »Oprema* 42059 t t Družabnika • 'rtb-o viv1!i:1 "o n-o-ti)no še druro večjo obrt. v redi ines-ta m Predt>ood »St. 110» 42052 Desk orehovih jesenovih in brestovih po želj,- kupca re-'.anih prodam več vagonov Interesenti nai pišejo na ogla.sni oddelek »Jutra* [>od značko »Izplačilo pri prevzetju* 41824 Hlode bukove ji hrartove (T.ri-stove že od 20 cm napri-j) kupuje parna žaga V. Sragnetti v Ljubljani Hrastovega lesa v nlodit in v žaganih su. rovih trizin običajnih m»-r, zdravega k u p u i e vsako množino (»ark^tna tovarna Franc Kutnik V^rd pri Vrliniki Cene je označiti franko vagon Vrhnika 232 JavOrieve deske žagane. 30 mm. približno 2 m' prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 42105 fUmovattju Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam zakonskemu para brez otrok Naslov v oglas, oddelku »Jutra* 41903 2 pisarniški sobi '.raven pošte takoi oddam Vasiov v oglasnem oddelku »Jutra* 41811 Za pisarno oddam 2 lepi veliki sobi, pred>obo in pritikline — nsproti opere v parterju, takoj, ozir 1 dec ali po zneje — lesnemu trgovcu, zdravniku. odvetniku ali drugemu — Pojasnila daje Srečko Vršič. Ljubljana, šelenburgova ulica štev 3 41936 Modna trgovina v najholj prometni ulici v Ljubljani ie naprodai s celim invent.ir:em in event tudi e pohištvom Za prevzeti pod zeln ugodnimi pogoii: takoj ali z novim 1»-fom. event spomladi Resni 'efloktanti nai p:šejo na oddelek »Jutra* pod »Eksistenca*. 41938 Trgovski lokal a trgovino z mešanim blagom. * sk'adi!5em in stsno-vanlem (nova »tsvbal na prometnem kr»'u liubli.m- k« oko'iee. po Vir farne "erkve. ob državni ce-ti od. lani z novim letom o?ir sprejmem k a r-:t -i 1 »možnega družabnika Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 42070 Stanovanje 1 sob odlam z januarjem i- okolici Ljubljane Na-dov pove oglasni oddelek '. n j e nemškega ježka — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. " 41923 Diiaka (injo) snrejmem na stanovanje in hrano. Na=Iov v ogIasn»m oddelku »Jutra*. 42016 If)/^ f85*?^6 r u Sobico opremljeno ali prazno iste preprost gospod Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* ped šifro <3obii-a* 4z(j$5 Opremljeno sobico elekti razsvetljavo in prostim vhodom, v bližini -v Jakoba oddam gospodu • najem. Na-lov v oglas, oddelku »Jutra*. 42119 Opremiieno sobo > d d a m dvema gospodoma ali zakonskemu paru v Flo-rijanski ulici 16. 42113 Opremljeno sobo zračno in snažno, z -elektriko ter posebnim vhodom išče gospodična v bližini pošte ali sodnije. Cenjene ponudbe na oglas oddelek » Jutra« pod značko »De cember 1928». 42100 Sobico Hrano po dijefi išče uradnik pri boljši obi-t?lji. — Cenj ponudbe na oglasnj oddelek »Jutra* po 1 »Dijeta*. 41770 Popolno oskrbo v hiši dam za obresti tistemu, ki mi posodi do 30.000 Din. Več po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut*a-> pod šifro »Sigurna garancija«. 41970 Boljšega otroka vzamem v o=krbo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra > od šifro »Dobra vzgoia>. 41976 Dojenčka vzamem v vso oskrbo. Na-?"nv v oglasnem oddelku »Jutra*. " 42009 4 gospode sprejmem na stanovanje in hrano, event. tudi brez hrane, tik za kolodvorom. — Pripravno za železničarje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42062 Zim Opremljeno sobico preprosto, event z uporabo kuhinje išče s 1. decembrom miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» rod «1. december«. 42072 2 opremljeni sobi lepi- v sredini mesta event. s souporabo kopalnice od dim s*kupno ali posamezno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». " 41930 Prazno sobo r souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu Naslov pri podružnici »Jutra, v Celju 41913 Sobo strogo separirano. z vhodom iz stopnišča — l'-po opremljeno in z električno ; a.zsvetljav0 išče s 1. dec trgovec, ki je po več dni odsoten Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pol šifro »Separirano*. 41865 preprosto, a čisto, s posebnim vhodom išče gospodična — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Solidna 250». 42124 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom in elektriko takoj ali - 1. decembrom oddam v bližini vojašnice. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 420S7 Elegantno sobo takoj oddam gospo lu Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41758 Veliko prazno sobo z balkonom in event. s0-uporaho kuhinje, posebnim vhodom, po zmerni ceni oddani na Kodeljevem 312. 41995 Separirano sobo oddam boljši osebi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 42041 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice v centrusnu. event. s hrano ali brez — iščeta dva mlada zakonca (Nemca). Dopise pod »Sauberkeit*; na ogi. jkLdek »Jutra«. 42036 Okr2deno dekle naproša dobrosrčnega gospoda podpore. Cenj. dopi.-e na oglasni oddelek »Jutra* pod »Do smrti hvaležna« 42120 Gospoda za en0 uro teden-ko, z lokalom za ples. iščem Vse drugo ustiiiRDO. — Cenjeue ponu 1 bo na oglas. oddelek »Jutra« pod »Ptes* 41083 Kratek klavir omaro z;l knjige 'in vinske sode prodam v Mariboru, Frančiškanska ul. štev 21. 42001 Samevaš in trpiš ker se bojiš: da ne boš na sel odziva in pravega razumevanja Ako mi moreš zaupati, prosim piši na ogi. oddelek »Jutra« pod šiiro »R -.-zumevanje in sočustvovanje«. 41968 Gospodična sfara 28 let, z lepim premoženjem. želi znanja z !rž. nastavljeneem II. kat.. od 35 let naprej. Dopise na oglas oddelek »Jutra« pol -Dobra gospodinja 28» 41997 Iskrenega prijateljstva želi simpatična gospodlč.ia z inteligentom. starim 'od 30—40 let Cenjene dopi e prosim na og'a-ni oddelek »Jutra« pod »Simpatija 65 ' ' 42065 Halo! Jurče. kaj pa l'i misliš, da me ne pelješ v go tiln > k Medici, riu' dobro kapljico' in krvave klobase. Zatirej le urno. da ne zamudiva krvavih k1,obad . 42083 - -__— '^ —. —~ - — -'t mM I m 3w inštrumenti- gramofoni strune-plošče Zahtevajte pros-ekte pošiljatev po iiovzct.u F. PEflC, Restavracija «Rožno iezero» Podrožnjk — Vte-sapot — KtO CokfUe 1 H< -iilO (1i!f>. M za godala na iovc, za dtuge orKeslrane inštrumente /a harmonike m PiHA L A. Gosposka34 lunusia '.Jta-.HUJUOBB i U i £ ŠU. tiiUPS kil. ločj izborna vina Vsako soboto in nedeljo krvavice. Se priporoča Zinka Ha hi jati 42116 : fj gj za večjo KONFEKCIJSKO INDUSTRIJO. Primerni objekt? in stavbe ^ 'M v Ljubljani, k- bi se dali brez prevelikih stroškov adaptirati v te namene, naj se ponudilo takoj pod »Jovid« na oglasni oddelek »Jntra* Ponudile event tudi primerne parcele /a novo zgradbo. srednja velikost, solidno zidana, dobro ohranjena, s pri-H inernim vrtom."ne daleč od mesta, v lepi legi, najraje Pod Rožnikom kje. Ponudbe pod »Jovid« na oglasni od- dc Ick »jutra«. Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim te/kočam želodca priporoča di G Piccoli, lekarnar v Ljubljani. 257 Opremljeno sobo malo, z električno razsvetljavo oddam ta'oj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 42027 Opremljen kabinet oddam 1 ali 2 osebama — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 42018 Opremljeno sobo odda Jlilavec, Stari trg 19. i. nadčtr. 4:1069 Sobico opremljeno, s posebnim vhodom 'takei.-iG Idam na. 'Sv." clorijar.a ulici 5. 42l'iS Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu ali dami na Starem trgu št. 8/1. 42047 Oprejnlleno sobo oddam takoj. Naslov pove oglasni c I leiek »Jutra«. 42076 Prazno sobo z eiektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam 1 ali 2 osebama Na- lov pove oglasni oddelek »Jutra*. 420S1 Sobo lepo in zračno, s posebnim -vhodom oddam boljšemu, f talnemu gospodu Naslov T ogla ^nem oddelku Jutra i 41975 2 lepi sobi v I. nadstr. nasproti opere oddam takoj ali s 1 dec.. or.ir 1 jan 1929 samostoj nema gospodu (tudi za pisarno) — postrežha Raz glerl na opero Pojasnila daje Srečko Vršič. Ljubljana, Selenburgova ul 3 41937 Prazno sobo oddam. Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra*. 41960 Zračno sobo takoj oddam v bližini opere. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41927 Solidno gospodično sprejmem v sredi mest.a v lepo sobo k domači h,'-trki. — Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra*. 42094 Sobo prazno ali opremljeno, par-ketirano in z elektriko oddam pod Rožnikom. Informacije daje Singer na Sv. Petra cesti 24. 41760 2 sobi lepo opremljeni, v pritličju, ftrogo separirani iz stopnišča, o d tla m zakonskemu paru. Poizve se na Poganski cestj št. 12/1. 42095 Onren'?pno sobo v sredini mesta išče s 1. decembrom soliden uradnik, ki je ve- dan odsoten — Plača 400 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po I »Centrum*. 42096 Preprosto sobo oddam poštenim gospodičnam. Na-lov v oglasnem' oddelku »Jutra*. ' 42097 Solnčno sobo parketirano. z ele*ktr. razsvetljavo in "osel.Tiiin vbo-'lom, novo opremljeno takoj oddam Naslov v osla s. oudelku »Jutra >. 42104 Sobico snažno in svetlo, v centru me-ta oddam boljši osebi al; dijaku — tu li s hrano. — Istotam sprejmem s 1. decembrom na stanovanje in hrano mlajšega dijaka ali dijakinjo Naslov pove oglas, o ide!eU »Jutra«. 42029 Veliko prazno sobo oddam blizu gorenjskega kolodvora. Na.-lov v oglas, oddelku »Jutra*. 42066 3 velike prazne sobe lepa skladišča in velike suhe kleti oddam blizu glavnega kolodvora Naslov v oglasnem oddelku »Jiit~a-> 42049 Na stanovanje sprejmem takoj 2 gospoda t'i 2 gospodični na Zabieku št. 10 42046 Ti Živim solnce zate in bo vzšlol jaz! čakam, da 42007 Razglednice prejel trojico obšel. Povej: K lo n: - K. 42034 Jaroslav 23 Prosim, dvignile pismo. 42122 Lastovica in prepelica pismo. — »Sokol* d vignita 10643. 42013 Mlada dama iz boljših krogov. ž"!i poznanstva s simpatičnim go-spodom. Cenjene ponudbe po mo/rosti s ,-liko na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Pravica do življenja* 419G7 Gospodična trgovsko na-nhražena. simpatična in neoporečne preteklosti. stara 24 let želi-znanja z brdišim. resnim tropo^om Prednost imMo drž uradniki in trjovrd Vdovci brez otrok ni^o izključeni. Le resne pomt-lhe na oglasni od-Vek »J>i»ra« pod »Dobrosrčna.«. 41941 Samec 40 let star, izobražen, s premoženjem, išeli znanja z go~podif.no ali vdovo, ks po seiluje podjetje, h kateremu b; pristopi kot družabnik Event ženitev ni izključe na. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro iBodočno-st 40*. 41044 Mladenič inteligenten, i 150.000 Din kapitala, želi spoznati mladenko, ki bi mu pomagala osnovati trg podjetje — event. ki je verzirana v industriji p-rila Dopise na oglas oddelek »Jutra* pod značko »Pozneje«. 41803 Želim znanja s starejšo gos[h>diči)o ali vdovo, zaradi poznejše že nitve, z večjim kapitalom. v svrho ustanovitve do bičkanosnega podjetja, ki ga •-' Jugoslaviji še nimamo. Oziram se le na ponudbe s polnim naslovom. Tajnost zajamčena Dopise na oglas oddelek »Jutra* pod šifro «Brez konkurence«. 42020 Inteligenten Rrvat 32 let star. čedne zunanjosti, veselega temTa mt-nta, samostojen obrtnik, s čistim doho ikom 4 -5000 Din mesečno, želi. kei ni ma znanstva, seznaniti se tem potom z gospodično od 18—25 let. čedne zun.i njostj in višjo izobrazbo v svrho žeiiitve Pro-im sa mo čedne go-podične veselega temperamenta. da pišejo, pod šifro »Sreč.-, v JtHb'.,'Kn-» na podružnico ijutra* v Mariboru. 41674 V podružnici «Jutra» v Mariboru je dvigniti sledeŽa pisma pod" šifro. Sreča v ljubezni, Srečna bodočnost Takoj plačam. Hiša 85 000. Prvovrsten. Potnik 182, Trgo vec. Ekspozitura.- Dobra eksistenca. Sreča 203 Red ka. prilika. Piazno. Lep nastop. Znanje. Vestna Delo Din 100.000. Ljuba v Dobra 53. Rešitev Lepa "brini-tka. Kmečko dekle. Vijolica. Trajna sreča. Zvesto življenje. Poštena moč B°ton. Znsignrano Solidnost E ksiM-nr-a. Galanterij;, 46. Prvovrsten. Skladiščnik. Marljiva srospn-tinja W»lt 'irma. LoVomobila. Vosten 600. Ot rtnicaJ Štajersko. Prodajalka. Zlata bodof-nn-t. Takoj ali slej. Nastop takoj. V svrho takojšnje ženitve z obrtnikom ali drž nameščencem, 38 -48 let Stalini gospodom se želi* moja so-ro iniea. ši'< i:ja :n posest-nij-a spoznati Dopise na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Resno 35». 41932 Gospodična -tara 24 let. s 50 000 D n gotovine in potrebno balo. e želi poročiti z državnim uradnikom. — Ponudbe na podružnic« »juira* v Mariboru pod »Dobra gospodinja*. 41998 Ločen gospod !*< z lastile- krivde.-. ■ l-ivši go-filničar in ^trgovet- v starosti 45' let,. - Lap'fniom od 280.000 Din. želi rednega znanja z njemu enako gospo, s potrebno naobraz bo in potrebnim premoženjem, v svrho skupnega gospodinjstva, odnosno ženitve ali priženitve — Le resne ponudbe, po nložnosii s sliko pridejo v poštev in nat s'- vp-ddjfjn na i>odruž-nico »JutTi« v Celju p'nd značko »S:imo-sto'en št. Bfli Anon:mne ponudbe so bri-z pomena. Tajnost in povrnitev slike zajamčeno 41S22 y ■ ' b S v- i . - j- v, -7 '^Jlts^tir Gramofon v obliki kovčega — dobro ohranjenega, kupim Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gramofon« 41957 Vsak svoj zdravnik Prvi zvezek za Božič Naročnino Din surtjema Uredništvo »Domačije* v .Mariboru, Koroška .štev 10 42003 Psa prave volčje pasme, starega 7 mese-.-ev proda Alojzij Bernik. Škoija Loka št. 54 41706 Lovskega psa brakirea. ž" za lov, kuni Lj Očič, Sisak. 41970 ! *a2?!?5ES>Sg3B 134-45 Svecl liž i si ^nežm čevl i in ^aSoše n tjboljše s etovne znamke se dobijo pri: S^OJ, P.ešerno/a ulica 28 30. Vel ka izbira. Cene ime ne. Istotam se sprejemajo v popraviio: SNeŽMi ČEVLJI in GA. O Št. 13497 Amerikanske pisalne stroje »Remington« prodaja na obroke J- Gustinčič. Maribor. i'attenbachova ulica št. 14. Zahtevajte cenike. ' 42000 Pisalni stroj renomirane znamke in rlo-iiro ohranjen, kupim Ponudbe na oglasni oddelek ^Jutra* pod značko »Stro'». 42074 Hladilna naprava na oglj.kovo liislino maj trna Zelo Ugodilo u iff O laj Interesenti jo tahku ■igle.lajo v pivovarn' llnn i v Ljubljani. 41261 Brzi polnojarmenik 'Sehnell Vollgat.ter) nov ali malo rabljen širina od 50 lo 65 cm kupim Na-lov nove oglasni odib-b-k Jnir.1 41219 Pletiinlh strojev 8 40 v«č popolnoma dobrih prodam Ponudbe na ogla oldele-k »Jutra> pod šfro »Pletilni stroji«. 4197S. ir s uglašujem ter popravljan -trokovno in čisto Potujen, udi na deželo — teliks Y o v š «. uglaš klavrjev Ljubljana, hotej »Llov-t« Sv Petra ce^-ta Tel 33 65 12171 'U IS ia t rf« kokošje, purje, jos;e naravno in s s roiem iščeno, dobavlja v vsak množini G^Ssc^cc Medjimur e l elcon -50, 3. tO matrace), posteljne mreže, železu" postelja (zložljive), otomane, divane in tapetni ške izdelke nudi najceneje Rudol? Radovan tapetni k Krekov trg štev. 7 poleg Mestnega doma 36 □□□□uuuunnonnD KEau^Ee «s priznan!h znamk tovarne D L \V Bietigheim imam stalno v ia!ogi in izvršu jem -trokovno polaganje l. Černe, Ljubljana, Dunajska cesta 28. Proračuni razpolago. vzorci na 27'.Ofc ur i u planine, mrnionije na naj manjše, obrok*- n Oa . pu^o lo — svetovno Qajtioljšt-8temway ti, it zel . Bo-in iorfer FOrster. Stingi ori gllial »te dobite te v veli k) zalog' tn .zllin »trokov njaka in mvšega učneljj, tila-bene Slaticf — A!foti> Breznik. Ljubi ji na M-sin trg št 3. l>oleg magi-Irata 162 novt le rabljene vset vrst ter juto za embalažo aia vedno v i ,lo(T' Mirko Mlakar Ljubljana Slomškova ll f;? ff n ff% „ K„ & «> vcv b sa a . tyi. LI » .t ' * vmS' n.ijnv.iih cenah Velika izbira -csniki franko — prodata na obroke «TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c. 4, t ^ i ^ -A___ A____ _ _ i s * a ~ ♦ a ?! r Q rira * : ♦ 4 ♦. 501 i de a 1 št" 'e sprejme s 15. decembrom pri večji špecerijski pgovini v Ljub ani. P smei e ponudbe na ♦ O lasm odJeek „Jairu" po J šf o „ Večletna pa si".' ■, ■ —— .ii '■m ki u ".kupite pri "tvrdki Svf. Petra cesta, ši. 44 ' ": " : P"^ '>- fA j6 AABtiV A i kakor: perzijske preproge,- orijentakka r-)čna dela, kavne, kadilske-in pisalne servise, verižice,. gumbe, vaze i. dr. v srebru in pozla-•••■ čeno, vse v Ofiicjitalskem slogu-. — IJogata zaloga- pletenih in d-ru-. g!h izdelkov.'bfrsanske domače Industrije. Kupite pocciii! Kupite dobro! 1347<5 Stroj za spajanje kartonov tleftmasc hilie) malo rabljen ali nov kupi Ivan Prešern. tov čevljev v Kraniu 42014 Kratek črn klavir najboljše znamke, kupim. Ponudbe s ceno na naslov: Dr. Kalan, Velike Lašče. 42100 Planino ali klavir kupi G'aser, Maribor Sodna' uiiea 32. 42002 Pianino dobro uliranicn — eeno, napi o laj Na 'ov v oglasnem oddelku «J litru*. " 420:12 Šivalni s^rof nov. pa prodaj. Na lov v oglasni lb oddelku »Jutr.-i '• 42-;68 - l- ff (ij f % w - SMke za legštimaciit zdeluie najhitreje .fotogra1 'IHiMt Ljuhiiana -Sv petra ee-ta 21 SnPciialist fM Oirvanie in strii-me a- tei on 1 n!a <»i jo Fran ■belti Ljubljana. Dunaj -ka cests 20 2(><' Fotografiram •oeenL »materjelD jwveča »ia i oooaštom Slik, » -gitim^cije oogojno tir*-'/ oiačno Stalit. I.jubljaiift 'io-;.i>-v-t-bj, e»ft« št I I' 291 Žaganje drv l moto'no žago — U r a c Franc Vilharjevs ';e.-t?i — I elefor št 2820. 3580: Lutka (punčke) v.-a-kovr-tne se popravljajo v trgovinj Koler, Stari trg št 6.' 41873 Snežne čevlje in galoše Vam popravi najbolje in nsjeentje po amerikanske-m sistemu specijalist Josip Prešern, specijelno čevljarstvo, Celovška 65. 42123 Kemično barvanje čevljev Zarnik. Gajeva ulica št 2 42025 Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Fr. W o I f i n g. urar, Gospo-svetska cesta 12 42051 f • 'V. Lisice, oofhove kože n rs. Jrugf »o tlv)-,dii. , lll'tlj» cc '-»n^-ljivii dobri •i»č« ' D Mrtvif, LluMik Ik tionian-t* alloa U m iih i® ■: I i'/' i i' jgifjlt' iaiut: ferasnO tirr.oš!van,ie »troje« UMjTloVejš 1'4B , idbt m V I r I I. N« it -Uu »'v»i -•i.olnont«' -no-taviit ovf^tui ttligo UAŠitk« j. u.k. , »ikr«!< iivoti J<--te Helenin« jiiml^ ii' •irnonice Pouk ® fi-li.a. ■'eriiUčeii — Prod«'» tu-: a tihriik« Omi k, 'rinki ribnns, C H ti Lml-^na Kirlovsk, eest* < veliko izbiro daril, bonbonov čo-ko ade, obeskov za drevo in keksov \ inozemskega, domačega in lastnega izdelka nudi 305 VITF.IS v,' 4 ven K 1 H j f -s5 «♦«><>♦♦♦❖♦4 Proda'amo ta na;niž . ia dnevno ceno orvo ^■stna suha ■ v e I a dre jb (Handr-rdarml solie na ravna debela 6-eva Sjheibenda-m) svnlska K«>niska čreva, ovč)-. ■iattlinse ' It OOCRI.IFVO. Zagreb Klaonička ul 9. Telefrxn 50—91 13 U0 ■ ustrovan Jobne zaslon, 'atitevajie «a o a skiat ifl £ t ii c L in H £ R O L L li/LHC- >L iS j L ii<4M jrUHUlf t- tflRKON: l Lor^.-r ŽV1 A M I B O R 10 Violine od-O n t^očne Harmonike o )in lamb.jie )d Din rfS--. Grame on; -Si ;)' /-iV*- d;il'e 1 ^aipopolnejSi tir "sar %% siusini stro|i za šivilje, kroja e m čevliaij« t« za vsak dorn Preden si nabavite stioj oglejte si tt- ziednosi pri tvrdki LiafS. Baraga, nuDlicng Sslonburgova ulica 6 I. (rajjlaren jouk iS-letiu pi-rrrciii Telefon št 980. ^ 1 raztopite 1—2 žlici sv Ro-ka nožne soli v Umivalniku tople vode in pustite v kopel ji svoje utrujene noge dc-.et mi* nut! Polagoma preneha mučno skelenje, odrgnine in mlahavost nog .izginejo,.naj« trdovratneiše ozebline m neznosna srbc= eica se odpravijo. Če pustite noge dalj časa v vodi. se omehčajo vsa kurja oče sa in drugi zaguljki tako zelo, da jih lahko odstranimo brez noža. ^Hrmifl «aZž*aSBi au m & Mi- vl^ samo s" Lo M oiiite a, Odtiski " Utrujene rllllli :, ž-;'::- lili : m tif .. -»tsiiiSl? --....... Oirs 380'- le pri Mont Breznik ljubljena, Mestni trg 3 V'sa clo tftkoj igra najlepše slovenske ii nemške ko-rfade in šlagerie ki o v največji izb ii, na lazpolago. O.bgnine Kepe K urja očesa Ožuljki med prsti jS Skelenje podplata pzebljine .. , ., . ,.., s* " •>' w Po ozkih čevljih povzročeni otiščanei Kožni oguljki Sv. Roka nožna sol spravi tudi najbolj zanemarjene noge popolnoma zopet v red. —. Velik zavojček sv Roka nožne soli stane 16.— Din — Dobi se v vsaki lekarni. Če je ne dobite, obrnite se na: DROGI-R1.TA GRT-GORIC LJl BLJAKA PRESKRNOVA l LICA 5 aMOira ^a i iiKa © >3 C Za Krojače za samouKe o prikrojevanju moških oblačil. lilIliO, ■Ais.m^i Gosposka ali ca 7 ^ahtevajtf opis Krnice 14 i F. Stera, I!ic"5i 44»' preje jVtira (c p\zx -Moja liuba sestra Dragica Rastcherieva uti eljica v Radečah pri Z danem mostu ie danes po 'e ld bole-ni zdihni!a svojo bia go dušo. Neoczabno bomo sprt.mili v ^omdeljek, dna 19 nov; mbra od 3 uri popoldne iz splošne bolnice v Ljubiani na pok pališče pri S . Knžu. Vsi, k i sle ji bili dobri ohranite jo v 'rajnem sponi nu. L ubljana-Litija Gor. Pijanko;'17. nov, 1928 fragoi n Rostohar Portland - cementna tovarna d. d., Dovje-Mojstrana USTANOVLJENA 1892 priporoča svoj prvovrstni izdelek portland-cementa Dobavlja se iz tovarne, kakor tudi od zaloge v Javnih skladi££ih, Ljubljana, Dunajska cesta ftt. 33 Zastopnik: JOSIP GAGEL, Ljnbijana-Šolskf drevored telefon štev. 2547 Reklama. Amerikanskt sistem za vsakega obrtnika in trgovca. Navodilo stane Din 30 Rodošek Pretinac43, Varaždln 13 6-a Staroznano trgovino v* Lud. Dolenc smo preselili s Sv. Petra ceste it. 8 v palačo Okrožnega urada na Miklošičevi c. 20 in }o vodimo uaprel pod Imenom Bazar »SLON« Priporočamo se In vabimo cen], občinstvo za nakup raznovrstne GALANTERIJE, IGRAČ In PARFUMERUE. ZA ZIMO Vam nudi toplo trikotažo, rokavice copate in nogavice po konkurenčn h cenah I. PODBOJ, Ljubljana pri cerkvi sv. Petra. najboljši je samo švicarski Pletilrii stroj kompleten in „DUBIED" od dobrega najboljši pisalni Sf PO j „URANIA" v 3 velikost'h. Nizke cene, tudi na odplačevanje pri JOSIP PETELINC, Ljubljana Telefon 2913 poleg Prešernovega spomenika <•"» ii k ii it m ir uho rrrttttttnnrttnr Češko sukno, kamgarne kupite najceneje pri tvrdki HOJI HI. CEUE samo €Iavni trs it. i O s t an k i za polovično ceno. i ji n ji jnmnr iui nonnooDDori iimnr «9 SHtCTRUMI11 d. d. inž. Kopista, Dubskf in Krstih tvornica ogledal in brušenega stekla, Ljubljana VII, se nahaja od 1. novembra oa Celovški cesti 81, telefon št 23« Zagreb. Osijek, Sredisnjica: Zagreb. Zrcalno steklo, portalni steklo, malin sko steblo 5—6 mm, ogledala, brušena 9 vseh velikostih tn oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izboS^e plošie vsteklevanje v med. — Fina. navadna sijala Vaše roke ostanejo zladke in bele, niso raskave te nlmaia ozeblin, ako jih male te s kremo Je fals blanc. Dobi se v lekarni h drogerijl. — Glavno skladišče parfumerlla URAN, Ljubljana, Mestni trg 11. 264 inPTOrararo-u.iuuu D. vestice, Čista volna , . , * « » ■ , Din 98.— D. vestice, modne z ovratnikom ..ti* Din 185.— D. telovniki, volneni . ....... . » 110.— D. pullover, modni z ovrat. (bordire) Din 178.—, 185.— » 189.—, 228— D. pullover, jaquard brez ovrat. . , » 168.—, 198.— D. pullover s krilom . * » s . . . . Din 395.— D. volnene površne jope « ■ « od Dm 130.— naprej. „Intarziia" zadnja novost? Velika izbira pletenin za gospode in otroke H. Šinkovec nasl. K Ljubljana, mestni trg ts-lB LOKOMOBILE MOTORJI SSSmpuS JAREMNIKI Povodni plačilni oogoji Brača Fischer i CAGREB GunduliCsva ul. 3« KOLMANOVO PLAVILO JE NAJBOLJŠE 'CEHA PO KOMADU SAMO EN DINAR ZAKAJ BI KUPOVALI DRUGO f u.moOernejsi stroji za mešanji šefov*, betona. ^ Razne modele tako dobavimo. Zastopstvo ivrdkt Vdgele A. G Mannheim >ntaa|«r]i R.I.A, Gor an Cagrob, Doikirt6e*8 ita* • Kvalitetni ŠivalVIi SftPOj je nGRITZNER11* » ADLER" najlepše opreme, edina tovarniška zaloga pri LJUBLJANA Nizke cene. Hivo tndl na obroke. Zahtevajte BREZPLAČEN CENOVNIK UR namiznih, žepnih, stenskih na odplačala in v gotovini »Odplata« K. D. S. BEOGRAD, Kralja Petra 64, mezzanin 13460 Vel.ko podjetje svetovnega slovesa i š 6 e 1343d agilnih zastopnikov ^a prodajo gos ^odarskHi, v vsaki kmetski hiši potrebnih siroiev. Ugodni plačilni pogoji veiika mogočnost zaslužka. Sposobn m, v g spodarskih krogih u ed.n m o>ebam >-e nudi S'gu na eks stenca. Resni reflektanii se strokovno brezp ačno uvedo. Pismene ponudbe pod »Zanesljiv 111" na Jugomosse. Zagreb, Zrinjevac 20 Originalno ugobanar~p«renr~m©l€@ proizvajajo jedino ZJEDINJENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR "VARUJTE SE 1MENUSL1ČNHH POTVORB / PLYMOUT RADI NJEGOVE HITROST! IN SIGURNOSTI ! Sedite v Plymouth-a in prepričajte se, kako bliskovito kot puščica poleti s petimi potniki v njem. Pazite sedaj, kako razvija hitrost—80-96 km. na uro. Posvetite pozornost na silo in visoko sposobnost njegovega motorja "Silver Dome" kako nosi voz, kot na krilih. Prepričajte se o moči njegovih sijajnih hidravličnih zavorah na vsa štiri kolesa, katere učinkujejo od znotraj na zavorni boben brez obzira na vreme in katere v danem trenutku zaustavijo automobil brez vsakega drčanja. Pomislite na Plymouth-ovo ugodno ceno, za katero je lahko vse to Vaše ! Eden od najboljših automobilov na svetu, Chrysler— je lahko tudi za Vas pristopen. Ogleite si še danes Plymouth-a pri zastopniku. Chrysler-jevi automobili vseh vrst in cen. Zahtevajte kataloge. Ogleite si razne modele pri zastopniku. GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: W. H. SMYTH, BEOGRAD ZASTOPNIŠTVA: LJUBLJANA - AMERICAN MOTORS LTD.-ZA LJUBLJANSKO OBLAST MARIBOR — AMERICAN IMPORT CO. — ZA MARIBORSKO OBLAST Chrysler Salu Corporation, Detroit, U.S.A. Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij cjutra* Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovo ren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani,