Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 18. septembra 2020 Letnik LXXIII  št. 74  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Podravje  Letošnjo sezono preživeli le »občinski« bazeni  Stran 3 Politika Ptuj  Občinske fi nance daleč od pričakovanj  Stran 5 V središču Ptuj  Razlog, da mestni avtobus ne vozi, je potek pogodbe  Stran 6 Kronika Podravje  Na ptujski urgenci porast števila poškodb  Stran 12 SPORED MotoGP Vsi čakajo na Rossija! Tanja Žagar To ji je uspelo pred korono! Največja igra skrivalnic v Sloveniji je končana! 17. SEPTEMBER 2020 ŠT. 38 Denis Avdić Od 18. 9. do 24. 9 . 2020 TV-spored Destrnik  »Gre za rebalans, ki meji že na kriminalno dejanje«  Strani 6 in 7  Stran 12 Foto: Črtomir Goznik, Sta/M24 Aktualno Ormož  Pomoč vlade: ob odkriti strehi odeja ni rešitev!  Stran 2 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Cirkulane  »Kje se bodo odlagale naše smeti?«  Stran 5 Starše  Razpis razkril nepoštene namere investitorja  Stran 2 Ptuj  Koteks ostaja škrbina v veduti  Stran 2 Ptuj  Odškodninska tožba zaradi izbora izvajalca Kurentovanja Simonič toži občino in Zavod za turizem V prepričanju, da je bil razpis za izbiro izvajalca za Kurentovanje 2021, 2022 in 2023 napisan po meri dornavskega podjetja Arena Events, je Ervin Simonič, lastnik in direktor podjetja Songevents, ki je organiziralo letošnje Kurentovanje, po pritožbi zdaj vložil še tožbo. Zavodu za turizem Ptuj očita, da je razpis priredil in izbral podjetje, ki ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Več na strani 3 Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  18. septembra 20202 Aktualno Kot zdaj kaže, pa je bil precej neznan tudi občinskemu vodstvu oziroma sedanjemu podžupanu v funkciji župana Marjanu Maleku, ki so mu svetniki na julijski seji po- verili nalogo, da lahko sam (oz. v njihovem imenu) izpelje vse aktiv- nosti za prodajo zemljišč. Takrat je Malek namerno zamolčal, kdo je potencialni investitor: »Žal moram biti s podatkom o tem, kdo se zani- ma za gradnjo in pridobitev konce- sije v Staršah, previden. Investitor želi komunicirati samo s človekom, ki ima pooblastilo občinskega sve- ta, da sprejema odločitve, pri tem pa ne želi biti razkrit.« Podjetje z dvomljivim slovesom v pogovorih z občino Precizno izbrane besede so bile morda takrat res na mestu, a iz- kazalo se je, da se tovrstni »skriv- nostni posli« ne obnesejo dobro. Malek je sicer že nekoliko pred objavo razpisa za prodajo dobrih 310.000 evrov vrednega zemljiš- ča svetnikom povedal, da je bilo z družbo JAST Consulting podpisa- no pismo o nameri. To podjetje naj bi torej pomagalo skrivnostnemu podjetniku pri komunikaciji z vod- stvom občine. Kot se je kasneje izkazalo, pa je skrivnostni podjetnik očitno vodil razgovore s fi go v žepu, saj ga po objavi razpisa z vsemi pogoji, na katerega se sicer ni prijavil nihče, ni bilo nikjer več. Malek je sedaj potrdil, da je vodstvo občine takrat res vodilo razgovore s posrednikom, torej podjetjem JAST Consulting. S tem podjetjem je občina tudi podpisala pismo o nameri, kar naj bi po be- sedah Maleka in direktorice občin- ske uprave storil že pokojni župan Kirbiš. Tako Kacjanova kot Malek pa sta še zatrdila, da ni bila skle- njena nobena pogodba ali plačana kakršnakoli storitev omenjenemu podjetju, ki naj bi sicer zastopalo enega samega investitorja. Malek: »Če bi šli v posel, bi nasankali!« Očitno pa so pogoji oziroma kriteriji javnega razpisa za nakup zemljišč povsem zamešali štrene tako skrivnostnemu investitorju kot njegovemu zastopniku (morda gre celo za isto osebo?). Prvi mož občine Malek je na- mreč po fi jasku z razpisom pove- dal: »Investitor ni bil zadovoljen z našimi zahtevami, ki smo jih v raz- pisu dosledno zapisali, torej, da se najprej zgradi dom za upokojence s 40 posteljami. Tega ni želel spre- jeti. Dobro, da nismo prišli tako daleč, da bi zemljišče prodali. Ugo- tovili smo, da bi nasankali, če bi šli v ta posel!« V Staršah sedaj vse bolj dozore- va ideja, da bi občina pri projektu sodelovala. »Pogovarjamo se z ministrstvom, da bi pridobili do- ločena sredstva. Na tokratni seji bomo s svetniki dorekli nadaljnje postopke, sicer pa se bomo sami podali v pridobitev gradbenega dovoljenja,« je še pojasnil Malek. Kot potencialni partner se pri tem vse bolj pogosto omenja Dom Da- nice Vogrinec iz Maribora, ki slovi po zelo kakovostni oskrbi svojih varovancev. Foto: Arhiv občine »Posrednik je prihajal na občino v imenu investitorja, ki je najprej želel graditi hiše,« je načrte skrivnostnega investitorja končno razkril Marjan Malek, ki je sedaj zadovoljen, da se investitor ni prijavil na razpis in da zemljišča niso prodali. Starše  Čudno zakulisje občinskega iskanja investitorjev Pogoji razpisa razkrili nepoštene namere naložbenika Poročali smo, da občina Starše išče investitorja za nakup parcel in gradnjo medgeneracijskega centra. Že v obdobju pred razpisom, na katerega bi se lahko prijavili potencialni investitorji, se je veliko govorilo o podjetniku, ki naj bi ga naložba zelo zanimala, a je na vsak način želel ostati javnosti neznan. Zadnje omembe vredne aktiv- nosti so bile izvedene leta 2015, ko so si konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slo- venije (ZVKDS) objekt ogledali in na podlagi tega podali poročilo. Ugotovljeno je bilo, da ima objekt stare usnjarne status kulturnega spomenika in da gre za mestno obrobje značilno stavbo iz 17. sto- letja. Prav ta stavba naj bi zaradi svojih arhitektonskih značilnosti spadala med najpomembnejše ar- hitekturne dosežke Ptuja. Zaradi vsega navedenega in dejstva, da v mestnem odloku naveden varstve- ni režim narekuje, da se mora spomenik varovati v celoti, neokr- njeno, so konservatorji dovolili le posege, namenjene ohranitvi spo- meniških lastnosti. Nikakor torej ne rušitve. Pred petimi leti je bilo tudi ugo- tovljeno, da objekt statično sploh ni v tako slabem stanju, da se ga ne bi dalo obnoviti. A vladajoča politi- ka je menila, da bi bila to nesmisel- na in draga rešitev. Odprto je os- talo vprašanje, ali se lotiti celovite obnove ali izgradnje nove stavbe za glasbeno šolo na tem mestu. Od velikopoteznih idej pa vse do da- nes ni bilo nič. S tem, ko je ZVKDS pred petimi leti zavrnil vlogo za ru- šitev, so se aktivnosti ustavile. Dol- goletna nevzdrževanost objekta je ostal eden ključnih problemov. Ko je občina pred leti prejela opozori- lo gradbenega inšpektorata zaradi dotrajanosti objekta in nevarnosti za mimoidoče, je le delno obnovila poškodovano ostrešje. Na Zavodu vztrajajo: tudi objekte v slabšem stanju se je dalo obnoviti Ključno pri kakršnihkoli posegih bo soglasje ZVKDS. Vodja Srečko Štajnbaher pravi, da v zadnjih letih sicer niso izdali nikakršnih aktov ali usmeritev za objekt stare usnjarne. Poudarja pa, da so se v preteklosti zavzemali za umestitev primerne dejavnosti v objekt, ki bi lahko revi- talizirala celotno območje, ob tem pa za celovito načrtovanje poteze ob Dravi: „ZVKDS se je zavzemal za arhitekturno kakovostno adaptaci- jo objekta z novo vsebino, kot se je to zgodilo npr. s pristavo gradu Ormož, ki je bila v veliko slabšem gradbenem stanju, kot je objekt stare usnjarne.“ Objekt Koteksa je bil vpisan v register kulturne dediščine leta 2001. Zanj je mestna občina pred kratkim naročila izdelavo statične presoje objekta: „Ko bo le-ta izde- lana, bomo lahko sprejeli nadaljnje korake in odločitev, kako s stavbo v prihodnje.“ Ptuj  Stara usnjarna - stavba, na katero se je pozabilo Koteks ostaja škrbina v veduti najlepšega mesta Nekoč pomemben objekt na Dravski 14, v katerem je delovala stara usnjarna, je mnogo let le še ena izmed neurejenih, propadajočih ptujskih stavb ob Dravi. Za razliko od tistih, skritih v mestnem jedru, je njena impresivna lega tudi njena največja „slabost“, saj je vsem na očeh in zato predstavlja škrbino v sicer krasni veduti mesta. Da je ureditev nujno potrebna, je dejstvo, ne vprašanje, a kratkoročne rešitve že leta ni na vidiku. Nekateri bi stavbo rušili, drugi sanirali, denarja pa ne za eno ne za drugo očitno ni ... Ormož  Župani želijo pomoč v denarju Ob odkriti strehi odeja ni rešitev! Po razdejanju, ki je v zadnjih avgustovskih dneh povzročilo neurje na ormoškem koncu, se je kmalu oglasila tudi vlada z obljubo pomoči v višini 250.000 evrov. Toda ta pomoč, ki sicer ni velika, prizadetim ne bi kaj prida koristila, saj naj bi bila po prvih informacijah “izplačana” v obliki prehramb- nih paketov, ozimnice, odej in oblačil, ki naj bi jih razdelili organizaciji Rdeči križ Slovenije in Karitas. Omenjenega četrt milijona evrov so v Vladi namenili prebivalcem občin Ormož, Cirkulane, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Središ- če ob Dravi, Sveti Tomaž, Videm, Zavrč in Žetale. Pomoč naj bi prejeli tisti občani, ki so zabeležili škodo na stanovanjskih objektih. Tako prebivalci kot predstavniki lokalnih skupnosti so se pomoči ka- kopak razveselili, dokler niso izvedeli, kakšna bo dejansko ta pomoč ... “Občani, ki jim je neurje povzročilo škodo na stanovanjskih objek- tih, ne potrebujejo pomoči v obliki, kot jo je predvidela vlada, pač pa denar, da si bodo lahko pokrili stroške sanacije!” je jasno povedal or- moški župan Danijel Vrbnjak. Občani naj bi za te namene tudi hranili dokazila, da so dela izvajali po vremenski ujmi. Ali bo vlada poziv žu- pana Vrbnjaka upoštevala ali ne, bo jasno te dni, ko se bodo sestali z upravo za zaščito in reševanje. Po sedanjih ocenah je zadnje neurje na ormoškem območju povzro- čilo za nekaj več kot milijon evrov škode, čemur je treba dodati še oko- li 800.000 evrov škode zaradi poplavljanja Dravskega polja. V Ormožu so medtem občanom že pomagali pri zagotavljanju nuj- nih zaščitnih sredstev, za kar so namenili okoli 10.000 evrov, prav tako pa so zagotovili brezplačen odvoz salonitnih plošč. »Dodatnih 25.000 evrov bomo namenili kot pomoč občanom, ki imajo škodo na kme- tijskih površinah. Občanom bomo pri sanaciji škode tako pomagali skupno z okrog 50.000 evri,« je povzel Vrbnjak. Po zadnjih informacijah pa naj bi bila pomoč vlade, čeprav preko Karitasa in Rdečega križa, upravičencem vseeno razdeljena v denarju. Kriterije bodo oblikovale občine. Foto: RK /M24 Župan Danijel Vrbnjak: »Po sestanku z upravo za reševanje in zaščito, kjer nam bodo povedali, kakšen bo postopek pri deljenju pomoči, bomo izvedeli tudi, koliko sredstev pripada posamezni občini.” Foto: DK Konservatorji menijo, da je objekt možno obnoviti in mu nameniti primer- no vsebino. Posli Janka Herička pod drobnogledom kriminalistov Aktualnega zastopnika podjetja JAST Consulting Janka Herička se v javnosti drži dvomljiv sloves. Po navedbah medijev se je Heričko že znašel pod drobnogledom preiskovalnih organov in na zatožni klopi, kjer se mu je očitalo kar sedem kaznivih dejanj zlorabe položaja, ki naj bi jih zagrešil kot predsednik mariborske mestne četrti. Posredno pa naj bi bilo vpleteno tudi samo podjetje. Od muzeja do glasbene šole in hotela Idej o tem, kaj storiti z razpadajočo stavbo na Dravski 14, je bilo že veliko, a dalje od tega ni prišla nobena oblast. V času županovanja Štefana Čelana naj bi imeli resne kupce, ki bi stavbo porušili in v njej uredili hotel. A so naleteli na nasprotovanje kulturnikov, ki so vztrajali, da to ne sodi v ta objekt in da naj se uredi muzej usnja. V času županovanja Mirana Senčarja so želeli v nekdanji Koteks umestiti glasbeno šolo, a spet ni bilo soglasja, saj so se nakteri zavzemali za novogradnjo. Zdajšnja politika je veliko bolj previdna pri obljubah, je pa stanje stavbe dovolj zgovorno o nujnosti reševanja tega problema ... Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020 COLOR CMYK stran 3 Direktorica Zavoda Tanja Srečk- ovič Bolšec podlage za to ne vidi in odgovarja, da Simonič le išče me- dijsko pozornost. Medtem ko se mnogi sprašuje- jo, ali bo Kurentovanje spomladi naslednje leto sploh izvedeno, se v ozadju okrog izbirnega postopka bijejo prave bitke. Razlog za to je gotovo dejstvo, da gre tokrat za triletni razpis in da bo izbrano pod- jetje dogodke organiziralo tudi v letih 2022 in 2023. Napovedi, da se bo na izbirni postopek pritožil, je neizbrani po- nudnik, družba Songevents iz Ce- lja, uresničil. Pritožba je bila minuli petek vložena zoper sklep Zavoda za turizem Ptuj zaradi dejstva, da je bila njihova ponudba zavrnjena iz ocenjevalnega postopka. Kot enega izmed pritožbenih razlogov Simonič uveljavlja kršitev vsebine razpisa, ki naj bi po njego- vem mnenju bil prirejen za potrebe izbranega izvajalca, torej podjetje Arena events. Izbrano podjetje brez zahtevanih referenc To naj bi konkretno dokazoval podatek, da so zahtevali dvorano s kapaciteto 2.600 ljudi. „Med po- goji pa je bilo tudi, da mora ponu- dnik imeti izkušnje pri organizaciji vsebinsko in po obsegu podobnih prireditev; najmanj dvodnevne za- poredne prireditve z več kot 2.000 obiskovalci,“ pojasnjuje Simonič in dodaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje niti tega, saj da je bila družba ustanovljena šele oktobra lani. „Izbrani ponudnik nima niti ustreznih referenc, ki jih je na- ročnik opredelil v javnem pozivu, te pa predstavljajo enega izmed objektivnih pogojev za sodelova- nje na razpisu,“ še dodaja. Zato po trditvah Simoniča pod- jetje Arena events ne izpolnjuje niti temeljnih pogojev in bi ga morali iz petek  18. septembra 2020 3Aktualno Ptuj  Odškodninska tožba zaradi izbora izvajalca Kurentovanja Simonič toži občino in Zavod za turizem Ptuj V prepričanju, da je bil razpis za izbiro izvajalca za Kurentovanje 2021, 2022 in 2023 napisan po meri dornavskega podjetja Arena Events, je Ervin Simonič, lastnik in direktor podjetja Songe- vents, ki je organiziralo letošnje Kurentovanje, vložil pritožbo zoper izbiro. Zavodu za turizem Ptuj očita, da je razpis priredil in izbral podjetje, ki ne izpolnjuje razpisnih pogojev. V petek je vložil pritožbo, ta teden pa še tožbo zoper zavod in ptujsko občino. Foto: ČG Simonič je prepričan, da je šlo za prirejanje razpisa, zadeve je predal Komisiji za preprečevanje korupcije, vložil je že pritožbo na izbirni postopek, ta teden pa vlaga še tožbo zoper ptujsko občino in Zavod za turizem Ptuj. Zadeve prijavil tudi protikorupcijski komisiji Sporno naj bi bilo tudi to, da je v strokovni komisiji, ki je obravnavala ponudbe, sodeloval predsednik sveta Zavoda za turizem Ptuj Andrej Klasinc, ki je direktor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Direktor in zakoniti zastopnik izbranega ponudnika je namreč Miroslav Sarkičević, tudi direktor zavoda Štuk, katerega ustanovitelj je Študentska organizacija Univerze v Mariboru. „Izvedbo prireditev je dobilo podjetje, ki je v posredni lasti ŠOS (študentske organizacije Slovenije), pod katero delujeta obe imenovani osebi,“ vztraja Simonič, zaradi česar je prepričan, da gre za konfl ikt interesov. Zadeve je prijavil protikorupcijski komisiji, direktorici Zavoda za turizem Ptuj pa predlagal, da razveljavi izbiro izvajalca in ponovi razpis. Foto: ČG Andrej Klasinc postopka izločiti: „V konkretnem primeru je naročnik za izpolnje- vanje in dokazovanje ustreznih izkušenj in referenc ponudnikov določil konkretne pogoje za sode- lovanje, ki jih pa izbrani ponudnik ne izpolnjuje in jih nima.“ Favoriziranje izbranega ponudnika Pogoji za sodelovanje so po mnenju direktorja podjetja Songe- vents jasno favorizirali izbranega ponudnika, kar kaže zahtevana kapaciteta dvorane. Pritožnik celo meni, da dvorana Campus ne more sprejeti niti 2.600 ljudi, samo dej- stvo, da so zahteve znižali s 4.000 na 2.600 obiskovalcev, pa po mne- nju Simoniča vzbuja sum v diskri- minatorno postavljanje pogojev z namenom favoriziranja enega ponudnika. Zato je po njegovem mnenju razpis ničen. Tudi pogoj, da prijavitelj ne sme imeti odprtih, neporavnanih ob- veznosti do zavoda iz preteklih štirih let ter vseh preostalih ptu- jskih zavodov in podjetij, naj bi bil nesmiseln in prirejen za izbranega ponudnika: „Seveda je jasno, da novoustanovljeni pravni subjekt ne more imeti neporavnanih ob- veznosti z zavodom, saj z njim niti ni mogel poslovati oziroma ni po- sloval. Tako je na mestu zaključek, da so favorizirani novoustanovljeni subjekti.“ Tožba tudi zoper ptujsko občino „Obenem ta teden vlagam tudi odškodninsko tožbo zoper občino in Zavod. Če so že prodali znamko Kurentovanje, ki smo jo mi plačali, ne bi smeli dovoliti, da je sočasno bil izveden študentski dogodek Kurentanc. S tem so nam povzro- čili ogromno poslovno škodo,“ še zaključuje Simonič. Najmanj, kar pričakuje, je, da bo oproščen pla- čila dela dolga, ki ga za letos še ni poravnal, saj je moral najprej pokri- ti stare dolgove za lansko leto. Za komentar na dogodke, ki so sledili izbirnemu postopku, smo prosili tudi direktorico Zavoda za turizem Ptuj Tanjo Srečkovič Bol- šec. Minuli teden v petek je dejala, da s pritožbo ni seznanjena, v po- nedeljek, ko jo je prejela, pa je za- pisala: „Glede na to, da je gospod Simonič vašo medijsko hišo sez- nanil s pritožbo prej kot Zavod za turizem Ptuj, lahko sklepamo, da si želi predvsem medijske pozor- nosti. Pritožbo smo kasneje prejeli tudi mi in jo bomo ustrezno obrav- navali. Z napovedjo kakršnekoli tožbe nismo seznanjeni, niti ne vi- dimo upravičenih razlogov zanjo.“ Foto: Občina Slov. Konjice Podravje  Klavrna sezona na bazenih Preživeli le »občinski« bazeni Bazeni, ki vsako poletje vabijo k ohladitvi, so bili letos manj obiskani iz povsem objektivnih razlogov. Covid-19 na eni strani in ukrepi na drugi preprosto niso dopustili razcveta kopalne sezone. Bazeni v Ormožu pa so samevali tudi zato, ker jih niso obiskali gostje, ki sicer vsako leto prihajajo iz Hrvaške. Ormoški bazeni so vrsto let poslovali negativno, rdeče številke pa so pokrivale tamkajšnje občine. V preteklem letu je sicer uspelo no- vemu najemniku kompleksa Francu Škorjancu v poletni sezoni 2019 znižati velik primanjkljaj na 5.000 evrov. Za letošnjo sezono si je kot cilj zastavil prodajo 13.000 kart, kar bi po njegovih izračunih pomenilo, da bi sezono 2020 zaključili na pozitivni nuli. Še pred začetkom pomladi pa se je vse obrnilo na glavo. Škorjanec, ki je sprva nameraval poveda- ti, kakšna sezona je za njim, se je zavil v molk. Tudi na ormoški občini o letošnjem poslovanju bazenskega kompleksa še niso obveščeni. »Na občini še nismo prejeli poročila najemnika. Glede na to, da se je sezona končala z avgustom, pa poročilo pričakujemo v kratkem,« je dejal član občinske uprave Boštjan Jelovica. Najemnik doslej poravnal vse stroške »Ne obetamo si bleščečih rezultatov, saj vsi vemo, da obisk iz objek- tivnih razlogov ni mogel biti velik. Velik dejavnik pri padcu obiska je bil gotovo tudi izpad kopalcev, ki drugače vsako leto prihajajo s Hrvaške. Teh letos praktično ni bilo,« je bil jasen Jelovica. Na občini sicer zaradi najverjetnejšega slabega poslovanja in rezultatov niso zaskrbljeni, saj morebitne izgube niso (več) dolžni pokrivati. Razlog je v tem, da imajo s Škorjancem sklenjeno najemno pogodbo in ne koncesijske. Po naje- mni pogodbi Škorjanec upravlja z bazeni in picerijo, pri tem pa vsak mesec občini plača 700 evrov. »Svoje obveznosti do občine najemnik redno plačuje, prav tako izpolnjuje druge obveznosti po pogodbi,« je še pojasnil Jelovica. V Slovenski Bistrici bazen na plečih občine, vstopnine ni bilo Foto: MH Letošnjo kopalno sezono so težko pričakovali tudi Slovenjebistri- čani in prebivalci okoliških občin, saj se je tik pred poletjem zaključila obnova mestnega bazena. Ob tem je občina sklenila, da vstopnine le- tos za kopalce ne bo. Brezplačno kopanje na eni ter omejeno število kopalcev zaradi ukrepov covida-19 na drugi strani sta bila razloga, da so številni obiskovalci v poletnih dneh ostali pred ograjo bazena. Sicer pa je Javni zavod za šport Občine Slovenska Bistrica letos naštel okoli 5.500 kopalcev. Bazen je vrata odprl na zadnji šolski dan, prvega sep- tembra pa se je ograja zaklenila, kar pomeni, da je zavod letos naštel 50 celih kopalnih dni. Stroške obratovanja oziroma vzdrževanja bo v celoti krila občina, ti pa naj bi po oceni znašali okrog 30.000 evrov. Stroške novega bazena v Slovenskih Konjicah prav tako krije občina Letos je bil zgrajen tudi nov bazen v Slovenskih Konjicah. Od 10. julija do 31. avgusta je Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice prodalo 5.875 dnevnih vstopnic za kopanje na bazenu. Takoj po od- prtju je bilo prodanih tudi 82 sezonskih kart. »Z obiskom prve sezone obratovanja novega bazena in zaradi vseh omejitev, ki smo jih mora- li upoštevati, smo tako upravljavec bazena (JKP) kot lastnik bazena (Občina Slovenske Konjice), zadovoljni,« so sporočili. V slabih dveh mesecih je bil bazen zaprt le osem dni. Poslovanje bazena na druž- bo JKP Slovenske Konjice nima vpliva, saj podjetju vse stroške pokrije Občina Slovenske Konjice. V proračunu je imela konjiška občina rezer- viranih 43.700 evrov. 3.000 vstopnic in 200 prepustnic za sponzorje Simonič pravi, da bo dvorana Campus bistveno premajhna za izvedbo Kurentovanja: „Če bodo razdelili toliko kart in prepustnic, kot jih zahteva Zavod za turizem, bo dvorana že skoraj polna, še preden bodo kako vstopnico prodali. Med drugim zahtevajo šest miz na VIP prostoru, prost vstop na večerne dogodke; skupaj 3000 vstopnic in 200 prepustnic za sponzorje.“ Foto: FB Miroslav Sarkičević Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  18. septembra 20204 Podravje Mnogi so se prav zaradi bonov na dopust odpravili po dolgem času ali celo prvič v življenju. Izka- zalo pa se je tudi, da prva skrb v očeh slovenskega turista ni nujno skok v morje. Mnogi so namreč raje odrinili v hribe, gozdove, vi- nograde ali v središča, ki ponujajo kulturna doživetja. Med njimi je kar 1.154 dopustnikov to poletje odri- nilo proti Ormožu. Do 23. avgusta so na Finančni upravi RS zabeležili skupno vrednost 122.621 evrov, ki je bila v obliki turističnih bonov unovčena na območju občine. »To je zelo dober rezultat za našo občino,« je ocenil direktor Javnega zavoda za turizem, kultu- ro in šport Andrej Vršič: »Ta znesek bo pomagal našim turističnim de- lavcem, da nadomestijo izpad tujih gostov, ki jih je bilo v prejšnjih letih v naši Destinaciji Jeruzalem Slove- nija skoraj polovica. Gre za potro- šenih 106 evrov na osebo na noči- tev (z zajtrkom).« Vršič je še dodal, da so cene nočitev na Ormoškem ugodnejše kot drugje po državi. Korist imajo tudi ponudniki drugih storitev Vršič je prepričan, da so dopust- niki v celotnem ormoškem turizmu 'pustili' veliko več denarja, kot je razvidno iz pokoriščenih bonov, kar pa je ključno, da bodo v teh ča- sih ponudniki sami lahko preživeli. »Ponudniki so zadovoljni s poletno turistično sezono, saj so bili neka- teri popolno zasedeni. Dobra za- sedenost nastanitvenih kapacitet se kaže tudi za jesen, kar nam daje upanje na dobro turistično leto, ne glede na zdravstvene razmere,« je še napovedal. Središče ob Dravi in Sveti Tomaž: 0 bonov – 0 evrov Medtem ko se je dokaj zajeten izkupiček denarja iz državnega proračuna stekel k ormoškim po- nudnikom, pa na drugi strani v Svetem Tomažu in v Središču ob Dravi tega niso zabeležili. V nobe- ni izmed občin nad tem dejstvom niso posebej razočarani, saj je raz- log povsem preprost. Nočitvenih kapacitet v teh občinah sploh ni. »Turisti so pri nas vedno dobro- došli. Nudimo urejena postajališča za avtodome tako v Savcih kot pri Svetem Tomažu, sicer pa so vablje- ni v našo občino tudi na enodnev- ne izlete,« je pojasnila direktorica občinske uprave Sveti Tomaž Zinka Hartman. V Središču ob Dravi pa opažajo, da turisti in obiskovalci pridejo pre- težno v oljarno. »V času korone je teh bilo zelo malo, sedaj pa je opa- ziti kar veliko manjših in tudi več- jih skupin pri njih. Opažamo tudi veliko kolesarjev, ki niso iz naše okolice (seveda tudi domači in iz sosednjih občin), ti pa se pogosto zaustavijo v gostilni v Središču,« je povedal župan Jurij Borko. Ormož  Zadovoljni s številom unovčenih bonov Boni – velik obliž za ormoški turizem Ob prvih septembrskih dneh ocenjujejo, da so turistični boni rešili poletno turistično sezono na mnogih destinacijah. V Ormožu so z izkupičkom, ki se je iz državnega proračuna stekel k ponudnikom turističnih storitev, več kot zadovoljni. Na drugi strani pa v Svetem Tomažu in v Središču ob Dravi niso zabeležili nobenega unovčenega bona. Foto: Arhiv Na Ormoškem so s številom unovčenih bonov zadovoljni. V občinah Sveti Tomaž in Središče ob Dravi pa nad dejstvom, da niso zabeležili niti enega unovčenega bona niso in ne morejo biti razočarani, saj v teh dveh občinah nočitvenih zmogljivosti ni. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Ptuj, Grajena  Velika pridobitev gasilcev Pripeljali bodo novo visoko tehnološko dodelano vozilo Gasilci PGD Grajena, ki skrbijo za požarno varnost na območju Četrtne skupnosti (ČS) Grajena in pokrivajo precej razgiban ter zahteven teren, se bodo prihodnje leto veselili pomembne pridobitve. V kraj bodo pripeljali novo gasilsko vozilo, nakup bo veljal blizu 280.000 evrov. Predsednik PGD Grajena Bo- štjan Breg je z mednarodno pri- znanim proizvajalcem gasilske opreme, podjetjem Rosenbauer, pogodbo o dobavi vozila že skle- nil. „Gre za visok o tehnološko dodelano vozilo Rosenbauer ET, z gasilsko oznako AC 24/60. Novo gasilsko vozilo bo zgraje- no na podvozju Scania in bo lah- ko prevažalo 6.000 litrov vode. Vgrajena bo sodobna črpalka Ro- senbauer NH 35. Vozilo bo name- njeno gašenju požarov, nudilo bo podporo napadalnim enotam na intervencijah ter prevozu pitne vode. Zraven opreme za gašenje požarov bodo v vozilu nameščeni 9 kW elektro agregat, potopne črpalke, ki jih redno uporabljamo v primeru poplav in pri prečrpa- vanju vode, bencinska rezalka za pločevino, motorne žage in vitel, ki so obvezna oprema pri najrazličnejših intervencijah,” je karakteristike vozila predstavil poveljnik društva Silvo Planec. Grajenski gasilci, ki so leto s iz- vozili že na več kot 20 interven- cij, novo pridobitev v društvu nestrpno pričakujejo. Novo in so- dobno opremljeno vozilo jim bo nedvomno omogočilo tudi boljše pogoje za izvajanje nalog zaščite in reševanja. Gasilci PGD Grajena sedaj pri svojem operativnem delu in na intervencijah upora- bljajo 31 let staro vozilo TAM 130. Foto: PGD Grajena Na sedežu slovenske podružnice podjetja Rosenbauer v Gornji Radgo- ni sta pogodbo o dobavi novega gasilskega vozila podpisala predsednik PGD Grajena Boštjan Breg in direktor Rosenbauer Slovenija Marjan Cvikl. Sveta Trojica  Odprtje postajališča za avtodome ob jezeru Z oktobrom bo parkiranje plačljivo Na južni strani Trojiškega jezera oziroma neposredno na vpadnici v Sveto Trojico je občina uredila postajališče za avtodome. S tem se je občina pridružila mreži slovenskih postajališč za avtodome. Na 560 m2 je prostora za dva avtodoma, na voljo so tudi vsi komunalni priključki. Kot je na odprtju povedal župan David Klo- basa, gre za pomembno pridobi- tev za Sveto Trojico, ki svojo priho- dnost vidi tudi v turizmu. »Po stati- stičnih podatkih se skozi Slovenijo na leto pelje 90.000 avtodomov, kar pomeni, da gre za izredno priljubljen način dopustovanja in potovanja ter tržno nišo, ki jo velja izkoristiti, še posebej glede na dej- stvo, da v Trojici za zdaj še nimamo drugih namestitvenih kapacitet.« Projekt ureditve postajališča za avtodome je stal 70.000 evrov, od tega jih je občina 39.000 pridobi- la preko Lasa Ovtar, v njem pa je aktivno sodelovalo tudi Turistično društvo Sveta Trojica. Predsednica društva Darja Šuta je zadovoljna, da so lahko sodelovali pri takem projektu. »Prostor za avtodome je samo prvi korak k urejanju prostora ob glavni vpadnici v občino. Zdaj je namreč na vrsti tudi naše 'divje' parkirišče za delavce, ki se dnevno vozijo na delo v Avstrijo in Ljublja- no, tu parkirajo svoja vozila, naprej pa se peljejo skupaj s sodelavci,« je dodal Klobasa. »S prvim oktobrom bomo namreč parkiranje začeli za- računavati, in sicer po simbolični ceni 50 centov na uro oziroma pet evrov na dan. Za 20 evrov bo mo- goče kupiti tudi mesečno karto, za 60 evrov pa letno. Naš namen ni zaslužiti s parkiriščem, ampak ga s pomočjo parkirnin urediti in vzdrževati.« Foto: SD Postajališče za avtodome pri Trojiškem jezeru je prvi korak k urejanju glavne vpadnice. Zdaj je na vrsti še divje parkirišče za dnevne delovne migrante. Kidričevo  Občinske žepnine Dijakom 20, študentom 30 evrov Občina Kidričevo je objavila razpis za podelitev žepnin v šolskem in študijskem letu 2020/2021. Med pogoji za pridobitev žepnine je aktivno udejstvovanje v društvenem življenju. Občina žepnine dijakom in študentom izplačuje deset mesecev, za dijake je to od septembra do junija, za študen- te od oktobra do julija. Če se prejemniki odločijo za izplačilo štipendij v vrednostnem bonu Sternthal, se izplačilo za dva me- seca podaljša. Mesečni znesek žepnin za dijake je 20 evrov, za študente 30 evrov. Med pogoji za pridobitev žepnine za dijake je, da niso starejši od 20 let, za študente je omejitvena starost 25 let oziroma 27 za študente medicine. Prejemniki žepnin morajo biti aktivni vsaj v enem društvu v občini. Za dijake je rok za oddajo vlog 30. september, za študente 5. oktober. Občina bo žepnine nakazovala na tran- sakcijski račun upravičencev, prva letošnja nakazila bodo izvedena do konca novembra. Če se bodo prejemniki odločili za izplačilo v občinskih vredno- stnih bonih, jih bodo lahko prev- zemali na sedežu občine. Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  18. septembra 2020 5Politika Cirkulane  Izredna seja občinskega sveta »Kje se bodo odlagale naše smeti?« Svetniški zbor v Cirkulanah je na izredni seji sredi septembra precej časa posvetil problematiki ravnanja z odpadki. Ivana Hemetka je zanimalo, kaj bo s CERO Gajke, glede na to, da so se ptujski mestni svetniki odločili za zaprtje odlagališča: „V preteklih letih smo se naposlušali napovedi, kako bodo Gajke dolgoročna re- šitev za odlaganje odpadkov za obdobje 30, 40 let in ne za 15, kot se je zdaj izteklo. Kaj bo z bonitetami, ki so jih deležni krajani? Ali jim prej, ko so prejemali rente, ni smrdelo? Vse to smo leta in leta vsi plačevali, sedaj je pa naenkrat vse narobe … Kje se bodo odlagale naše smeti?“ Socialna aktivacija in socialno podjetništvo za aktivno 2SoKroG kot inovativni model javnih storitev nadgrajuje sistem socialnih transferjev, ki sicer preprečujejo absolutno revščino, vendar ne daje trajnih rešitev in glede na demografske kazalnike predstavlja resen problem. Za izboljšanje in nadgradnjo javnih storitev z modelom socialne aktivacije je ključno zagotoviti dvig institucionalnih zmogljivo- sti javnih institucij. Na čezmejnem obmo- čju smo v praksi preizkusili model socialne aktivacije, ki je ključnega pomena za pre- oblikovanje sedanje pasivne politike za- poslovanja za osebe, ki so dolgotrajno brezposelne. Model 2SoKrog pa ponuja inovativni pri- stop, kjer izvajalci programov (predvsem socialna in družbeno odgovorna podjetja) celostno obravnavajo osebo, ki se jo soci- alno in delovno aktivira za pridobivanjem kompetenc in hkrati se odpravljajo speci- fične težave, ki so osebo pripeljale do sta- nja dolgotrajne brezposelnosti, zato se v sklopu delovno-učnega modula izvaja učna praksa, ki poteka pri zunanjih delo- dajalcih, kjer se s pomočjo mentorjev, iz- vajalcev programa razvije sodelovanje in iskanje možnosti za nova delovna mesta, ki na trgu prinašajo nove storitve in izdelke in so finančno vzdržni. V sklopu delovno učne prakse se oseba tudi socialno opolnomoči in postane aktivna na trgu dela, kar pripo- more k odpravljanju specifičnih težav, ki jo spremljajo običajno več let. Zato je aktivna vključitev dolgotrajno brez- poselnih, ki so sposobni delati in se zapo- sliti zlasti v socialnih podjetjih, da s svojim delom prekinejo povezavo odvisnosti od pasivnih transferjev in postanejo samostoj- ni in opolnomočeni za reševanje težav, ki običajno pripeljejo posameznika v revšči- no, zelo pomembna. Projekt se izvaja v okviru Programa sode- lovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška za obdobje 2014–2020 in ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (1. 9. 2018–30. 9. 2020). Partnerji v projektu: ZRS Bistra Ptuj (vod- ja projekta), Center ponovne uporabe, Ra- zvojna agencija Savinjske regije, Zavod RS za zaposlovanje – OS Ptuj, Center za soci- alno varstvo Čakovec, Javni zavod za regi- onalni razvoj Varaždinske županije in Javni zavod za razvoj Međimurske županije RE- DEA. Ptuj  Realizacija proračuna za prvo polletje Finance daleč od pričakovanj Po sprejetem rebalansu maja letos naj bi proračun Mestne občine Ptuj za letos znašal okrog 36,2 milijona evrov. A zaradi izrednih razmer so bili manjši od načrtovanih v prvem polletju tako prihodki kot odhodki. Že naslednji mesec bo najbrž na dnevnem redu obravnava drugega letošnjega rebalansa, ki je neizbežen. Na prihodkovni strani je bila realizacija občinskega proračuna MO Ptuj le 35,7-odstotna, vanj se je namreč steklo le nekaj več kot 10,6 milijona evrov. Temu deležu je pri- merljiva tudi odhodkovna stran, ki je bila realizirana le 36,2-odstotno, izkazani odhodki pa so znašali 12,7 milijona evrov. V prvih šestih mese- cih so torej izdatki presegli prihod- ke za približno dva milijona evrov. Realizacija prihodkov je bila nižja kot v preteklih dveh letih, kar je po pojasnilih vodstva občine posledi- ca več dejavnikov: „Nižja polletna realizacija letošnjih prihodkov je posledica kasnejše izdaje odločb za nadomestilo za uporabo stavb- nega zemljišča in nižjih prihodkov zaradi sprejetih ukrepov občine, povezanih z epidemijo (nižje na- jemnine, takse, globe, komunalni prispevek in drugo).“ Občina je v prvem polletju naje- la tudi posojilo v znesku 406.000 evrov za energetsko sanacijo OŠ Mladika, doslej so že odplačali glavnino tega zneska, 388.520 evrov. Največje načrtovane investicije ostajajo nerealizirane Zaradi vsega navedenega pa v ptujski občini niso bile realizira- ne nekatere največje načrtovane investicije. Bistveno manj od pla- na je šlo denarja za investicijsko vzdrževanje cestne infrastruk- ture, za kar imajo okrog milijon evrov (realizacija znaša le 149.145 evrov), rekonstrukcija Slovensko- goriške ceste je planirana v znesku 400.000 evrov (realizirano 20.715 evrov), celovita oskrba vodovo- dnega sistema Spodnje Podravje v znesku 150.000,00 EUR (realiza- cija 0 evrov), vitalizacija Ptujskega jezera v znesku 130.000 evrov (re- alizirano 2.112 evrov), izgradnja ka- nalizacije v znesku 300.000 evrov (realizirano 8.780 evrov), odva- janje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave –MOP v znesku 2.818.130 evrov (realizirano 11.026 evrov) ... Letos načrtuje občina najeti šti- rimilijonski kredit za investicije. Svetniki so se s poročilom o izvrševanju proračuna MO Ptuj v prvem polletju leta 2020 seznanili in ga potrdili brez kakršnih koli vprašanj ali pripomb. Najbrž pa bodo imeli že na naslednji seji na mizah predlog rebalansa proraču- na, drugi letošnji. Foto: ČG Svetniki pripomb na realizacijo proračuna MO Ptuj za prvo polletje 2020 niso imeli. Odlagališče v Gajkah je „mrtvo“ že nekaj let Smeti iz celotne regije se že štiri leta v Gajkah več ne odlagajo. Sistem je takšen, da izvajalci zbiranja (Javne službe Ptuj, Čisto mesto ter Komunala Ptuj) odpadke pripeljejo na Cero Gajke, kjer jih po potrebi sortirajo, ostanek pa so v preteklosti vozili v Celje na sežig. Ker so Celjani želeli skleniti dolgoročno sodelovanje, Ptu- jčani pa temu niso bili naklonjeni, so se letos njihove poti razšle in tako so vse smeti iz Sp. Podravja nekaj mesecev romale na obdela- vo in odlaganje v pomurski regijski center za ravnanje z odpadki. Ptujčani so junija želeli dvigniti ceno na položnici za smeti, a jih je k treznemu razmisleku vodil tudi članek iz Štajerskega tednika, v katerem smo prikazali, da so zneski na položnicah za smeti na Ptuju najvišji v državi in bi po tedanjem predlogu še zrasli. Po objavi našega članka je županja Nuška Gajšek točko o podražitvi umaknila z dnevnega reda in pojasnila, da bodo situa- cijo z odpadki v nadaljnjih mesecih dodobra preučili. Foto: MZ V občini Cirkulane odpadke po- bira Čisto mesto Ptuj. Direktorica občinske uprave Nina Horvat je svetniku Hemetku pojasnila, da se občina z izvajalcem dogovarja o alternativnih rešitvah. Po njenih besedah bi se odpadki v prihodnje zbirali v lokalnih zbirnih centrih, ki so po občinah in bi se nato nepos- redno (brez „postanka“ v Gajkah) vozili na obdelavo in odlaganje v katerega od delujočih centrov. „Odpadke bi iz občine vozili ne- posredno v predelovalne obrate. Pogovarjamo se o rešitvah, ki bi bile za občane ugodnejše oziroma cenejše. Dolgoročno odlagališča v današnji obliki tako ali tako več ne bodo delovala, saj se tehnologije ravnanja z odpadki hitro in neneh- no spreminjajo.“ Smeti vikendašev v vrečah bodo razmetane po celi občini Direktorica Horvatova je dodala, da bi Čisto mesto v prihodnje po gospodinjstvih pobiralo tudi stek- lo in bi skupne zbiralnice umakni- li. Uporabnika bi to na položnici bremenilo za dodatnih 90 centov. Prav tako je svetnike seznanila, da bo Čisto mesto začelo odvažati od- padke z vikendov – tistih, ki imajo hišne številke. Občani Cirkulan, če so lastniki vikenda v cirkulanski občini, dodatnega stroška ne bodo čutili. Bodo pa obremenili vse osta- le vikendaše, ki prihajajo iz drugih občin. Mesečni strošek bo okoli štiri evre, odpadki pa se bodo odla- gali v vreče, ki jih bo treba nastaviti ob cesti. Svetnica Mira Petrovič je opozorila, da vikendaši običajno prihajajo ob petkih in ob nedeljah odhajajo. „Če bodo vrečo nastavili v nedeljo, kakšno bo to do sredi- ne tedna, ko bi jo prišel izvajalec pobrat?“ je spraševala. Da se zna s tem sistemom okolje res zasmetiti (vreče in odpadke bi lahko naokoli nosil veter, razvlekle bi jih divje ži- vali …), so prikimivali vsi svetniki Direktorica Horvatova je dejala, da lahko uporabniki, če želijo, names- to vreč pri Čistem mestu dvigne- jo posode. A v pravilniku, ki ga je sprejel občinski svet, je predvidena uporaba vreč. Foto: MZ Kako bo z odpadki, je spraševal svetnik Ivan Hemetek, prvi na levi stran. Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  18. septembra 20206 V središču Prva pogodba med Mestno občino Ptuj in podjetjem Arriva Štajerska, d. d., o opravljanju pre- vozov mestnega avtobusa je bila sklenjena januarja 2016. Pogod- ba, vredna nekaj več kot 105.000 evrov, je bila sklenjena za leto dni. Vse od takrat do danes so bili pre- vozi za potnike brezplačni, strošek je namreč v celoti iz proračuna krila ptujska občina. Ker se je ta oblika prevoza izkazala kot odlična pridobitev za mesto, v katerem se spopadamo tudi s pomanjkanjem parkirišč, nenehno pa je naraščalo tudi število potnikov, se politika doslej za reze v postavko plačila mestnih linij ni odločila. Sočasno s preklicem epidemije potekla pogodba z izvajalcem Sredi marca, ko se je življenje za nekaj časa tako rekoč ustavilo, je nehal voziti tudi mestni avtobus. Razlog je bil jasen: epidemiološka situacija v državi. A tudi po razgla- sitvi zaključka epidemije, ko je mar- sikdo pričakoval, da bodo prevozi ponovno stekli, se to ni zgodilo. Na ptujsko občino smo v zadnjih me- secih večkrat naslovili vprašanje, kdaj naj bi podjetje Arriva ponovno začelo opravljati linijske prevoze po mestu. Dvakrat smo dobili enak odgovor: da bi na avtobusu lahko po veljavnih priporočilih in smerni- cah bili le trije potniki, kar da bi bilo nesmiselno. Ko so se septembra na šolske avtobuse vrnili osnovnošolci, ob obvezni uporabi mask so se že prej dovolile tudi redne linije, celo izleti, pa se je postavilo novo vprašanje; zakaj je prav mestni avtobus izjema pri omejevanju številu potnikov. Minuli teden so na to dilemo iz ptu- jske občine odgovorili: „Mestnega prometa nismo izvajali v skladu z dogovorom in ukrepi, ki so se mo- rali upoštevati od 16. marca. Konec maja pa je Arrivi potekla pogodba za izvajanje mestnega javnega linij- skega avtobusnega prevoza. Glede nove pogodbe smo v dogovorih in se bomo s predstavniki Arrive ses- tali konec meseca.“ Iz odgovora je jasno razvidno, da za ukinitev linij mestnega avto- busa nikakor niso kriva le priporo- čila NIJZ, pač pa potek pogodbe. O njej naj bi se vodstvo občine z izvajalcem prevozov pogajalo na sestanku, ki bo 29. septembra. Res potniki ne pogrešajo mestnega avtobusa? Čeprav številni starejši občani, pa tudi šolarji, ki sicer nimajo pov- sod na voljo šolskih avtobusov (npr. iz blokovskih naselij), pogre- šajo to linijo avtobusa, na občini pravijo, da s tem niso seznanjeni: „V vsem tem času smo na občin- sko upravo prejeli le nekaj klicev starejših uporabnikov glede pre- voza z mestnim avtobusom, ki pa smo jih napotili na Šoferka.“ A to dejstvo najbrž ni tako zgo- vorno kot podatek o številu potni- kov, ki se vozijo z mestnim avtobu- som. Ta je bil ob delavnikih poln, res pa je, da so bile ob praznikih in vikendih nekatere (dodatne) linije brez pomena, saj se je šofer preva- žal sam. Jesen in zima prinašata nove izzive za marsikaterega Ptujčana, predvsem tiste gibalno ovirane, ki so bili zadnja leta vajeni te oblike prevoza. Vsako leto je občina za ta namen zagotovila okrog 110.000 evrov, največ lani – 121.451 evrov. Kakšen bo fi nančni prihranek zara- di dejstva, da te linije letos ni bilo kar šest mesecev, bo znano ob koncu leta, verjetno pa bo občina privarčevala nekaj deset tisočakov. Županja še kot svetnica najbolj glasna za ohranitev brezplačnih linij Na občini zagotavljajo, da bo tudi v prihodnje linija mestnega avtobusa za uporabnike brezplač- na. Ne nazadnje je bila prav seda- nja županja MO Ptuj Nuška Gajšek leta 2017 kot mestna svetnica, ob nameri takratnega župana Mirana Senčarja, da to postavko v prora- čunu za polovico oklestiti, odločno proti tej ideji. „Brezplačni prevozi z mestnim avtobusom niso bili nikoli pod vprašajem. Ko ga bomo ponovno vzpostavili, bomo uvedli celo do- datno linijo na Turnišče,“ so še do- dali na MO Ptuj. Kdaj bo ta vzpostavljena, pa bo torej znano konec tega meseca. Ptuj  Kdaj bo začel ponovno voziti mestni avtobus Razlog, da mestni avtobus ne vozi, je (tudi) potek pogodbe Natanko pol leta, od sredine marca naprej, linije mestnega avtobusa, ki je za potnike brezplačno delovala od januarja 2016, ni več. Razlog naj bi bila epidemiološka situacija in smernice NIJZ. A kot se je izkazalo, je zadnje tedne dejanski razlog dejstvo, da je med ptujsko občino in izbranim izvajalcem prevozov potekla pogodba. Foto: ČG Sestanek, na katerem bodo dorekli podrobnosti o nadaljnjih vožnjah mestnega avtobusa, bo 29. septembra. Prodaja občinskih prostorov je bila ena od vročih poletnih tem de- strniških pogovorov, vendar jo je večina jemala kot govorice, saj se jim zadeva ni zdela realna. Izkazalo se je, da so se skeptiki motili, saj je Pukšič svoje načrte kmalu tudi uradno potrdil in s tem marsikoga šokiral. Že konec lanskega leta je prodal štiri opremljene pisarne ob- činske uprave, takrat z namenom zakrpati velikansko proračunsko luknjo, ki ji je botrovala sodna poravnava v aferi gradnje prav te poslovno-občinske stavbe, v kate- ri je sedež občine. Spomnimo, da gre za poravnavo v višini 870.000 evrov, ki še vedno buri duhove in na vsaki seji občinskega sveta neti besedne spopade med pozicijskimi in opozicijskimi svetniki. Prvi na- mreč trdijo, da je izvirni greh zanjo na strani prejšnjega vodstva, drugi pa s prstom kažejo na Pukšiča. Motiv za prodajo še preostalih 230 kvadratnih metrov v tretji eta- ži stavbe, ki so ocenjeni na dobrih 290.000 evrov, pa je drugačen. Pukšič je namreč prepričan, da so sedanji prostori za delovanje ob- činske uprave neustrezni in pre- majhni. Poleg tega tam ni prostora za upravno enoto, ki si jo prizade- va vrniti na Destrnik, prav tako ne za policijo niti samostojno pošto. »Vse našteto lahko 'pospravimo' pod skupno streho, če se preseli- mo nazaj v staro občinsko stavbo v Vintarovcih 50, za energetsko sa- nacijo katere je zavod LEA Spodnje Podravje že pridobil 72.000 evrov sredstev iz razpisa za Podonavje.« Ilešiča zanima stavba v celoti Kupca oziroma vsaj enega inte- resenta za nakup občinske pisarne v novi zgradbi Pukšič že ima, in si- cer je to podjetnik Aldo Ino Ilešič, ki je za svoje podjetje Doxakey od občine odkupil že prve štiri pisar- ne, po novem je lastnik še kletnih prostorov. Če bi zmagal na razpisu za prodajo, bi z nakupom še pre- ostalega občinskega dela postal lastnik celotne zgradbe. Svoje na- črte je Ilešič predstavil tudi svetni- kom. »Ukvarjamo se z industrijsko mehanizacijo na različnih področ- jih od avtomobilske industrije do farmacije. Da smo se odločili za Destrnik, je slučaj, navdušila pa nas je narava, ki se ponuja skozi vsako okno in človeka sprosti po napor- nem 'buljenju' v računalnik,« je povedal Ilešič. »Večinoma delamo v tujini, na Destrniku nas je 12. Ker bomo v naslednjih petih, desetih letih lahko vse vodili na daljavo, bomo vsi stacionirani tu, zato pot- rebujemo več prostora. Nekaj smo že in še bomo izvajali brezplač- na izobraževanja za osnovno- in srednješolce, tako da bomo tudi vračali v okolje, v katerem ustvar- jamo. Rad bi razblinil mnenje, da koga potiskamo ob rob ali meče- mo ven, na primer trgovino, kot je bilo slišati govorice ali kot so poro- čali mediji, saj to nikakor ne drži. Želimo si sodelovati z okoljem.« Izplen od prodaje za polovico manjši Pukšič je prepričan, da mlado tehnološko podjetje pomeni veli- ko pridobitev in dodano vrednost za Destrnik, kjer bi si »morali samo želeti privabiti še več podobnih, ne pa jim metati polena pod noge«. Branka Horvata iz Liste za Urban je zato zanimalo, koliko zaposlenih v podjetju prihaja z Destrnika. »Za zdaj še nihče,« je bil odgovor. »Pre- malo časa smo tukaj prisotni, da bi že lahko rekrutirali ljudi iz lokalne- ga okolja, gotovo pa jih bomo.« Destrnik  Zdaj tudi uradno: občinska uprava se seli iz novih v stare prostore »Gre za rebalans, ki meji že na kriminalno dej S sprejetjem drugega letošnjega rebalansa proračuna je občina Destrnik po besedah njenega župana Franca Pukšiča zaključila s fi nanč zadnjih volitev. Toda pozornost ugodnejši fi nančni kondiciji občinske blagajne je v celoti ukradla novica o prodaji zdaj že zloglasnih občin Foto: SD Andrej Zelenik: »Opozicijski sve- tniki, šli ste celo tako daleč, da ste me vabili k sebi in mi za to ponujali denar. Sram vas bodi.« Foto: SD Svetnik Matej Sužnik županu Puk- šiču očita oškodovanje občinskega proračuna, saj bo občinske prostore prodal za manj kot polovico na- kupne vrednosti. Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  18. septembra 2020 7V središču Negospodarno in brez logike Če je mislil, da je prvi rebalans slab, Branko Horvat ugotavlja, da je drugi še slabši. »Gre za verjetno najslabši proračun doslej, ki meji že na krimi- nalno dejanje. Za kar 97.000 evrov po- večujete postavko za občinsko upravo, poleg 3.500 evrov za plačo si župan zdaj zvišuje še višino nagrade. Pred nekaj meseci ste prodali službeno vozilo, ker ga ne potrebujete, zdaj kupujete nove- ga. Res je, da vam je uspelo zmanjšati obresti za neugoden kredit, ki ga je na- jelo prejšnje vodstvo, ste pa z Darkom Frasom sklenili svetovalno pogodbo za 84.000 evrov. In kaj imamo od tega svetovanja? Še bi lahko našteval, vrhunec pa je seveda prodaja občinske stavbe, ki je povsem negospodarna in brez vsake logike. Zgradili smo hišo, se vanjo vselili, jo nato prodali za tretjino cene, zdaj pa bomo odkupili staro hišo, jo obnovili in se vselili vanjo. Tega si nihče v zasebnem življenju ne bi pri- voščil. Gotovo niti vi ne, dragi svetniki (svetniki z liste Najprej Destrnik, op. p.), vas šest bo odgovornih za to proda- jo.« Tako Horvat kot Sužnik pozdrav- ljata prihod Ilešiča na Destrnik in mu želita vse dobro, vendar ne na račun občinskega premoženja. Foto: SD ejanje« čnim cunamijem, v katerem se je vrtela vse od nskih prostorov v stavbi v Janežovskem Vrhu 42. Foto: ČG Svoje nestrinjanje s prodajo ob- činskega premoženja je z vloženim pisnim amandmajem k rebalan- su proračuna izrazil že neodvisni svetnik Matej Sužnik. »Glede na dejstvo, da gre za nepremičnino na odlični lokaciji, ki je bila zgraje- na za namene občanov, sem proti prodaji, saj je prodaja po mojem mnenju neracionalna. Ob nakupu in kasnejši poravnavi je cena za kvadratni meter znašala več kot 3.000 evrov, po trenutno ocenjeni vrednosti pa je nepremičnina vre- dna samo še 1.255 evrov. Tudi ob upoštevanju amortizacije nepre- mičnine bi šlo v primeru prodaje Slavica iz Morja pri Framu je samostojna podjetnica in poslovna partnerka 3DVA, d.o.o., ki že 25 let živi na Ptuju. Je srčna dama. Nežna duša. Svojim strankam želi biti v oporo. Diha, sočustvuje z njimi, če se le pred lokalom ne zbere kolona in mora delati hitro in zbrano. Ste dolgoletna partnerka 3DVA. Nam zaupate, kaj vas je prepričalo, da ostajate z njimi že vso svojo kariero? »S 3DVA-jem imam le dobre izkušnje. So strokovni, z vizijo, pomagajo v vseh smislih na vseh področjih in to hitro. Tako je že, odkar sodelujemo. Na začetku sem bila njihova štipendistka. Izobrazili so me v gostinski in trgovski stroki, tako da sem bila koristna na različnih prodajnih mestih. A naklonjenost je bila obojestranska. Delo z ljudmi pa mi je bilo vedno pri srcu.« Sedmo leto za vas že teče na 3DVA, Osojnikova 11. Kaj iz vaše široke ponudbe približava bralcem? »Ker je lokal na avtobusni postaji, je dosti zanimanja za FlixBus vozovnice, pa tudi za plačevanje položnic, Western Union denar- na nakazila in izplačila, športne stave ter kupončke ugodnosti. Do korona virusa smo prodali ogromno vstopnic za prireditve Eventim, Olaii, Entrio in mojekarte.si. Zdaj prireditev ni veliko, a upam, da bo kmalu znova živahno. Imam tudi pijačo, sladki in tobačni program, revije, časopise, križanke, srečke … Drugače pa se trudim biti vsestranska.« Kaj točno mislite z vsestranskostjo? »Prvič, da se za vsako generacijo pri meni nekaj najde. Drugič, če sem malček hudomušna, delujem kot informacijska točka; ljudje pogosto k meni zaidejo po podatke, kdaj odpelje ali pripelje kakšen avtobus. A pomagam z veseljem. Tudi taksi pokličem, če je treba. Poleg tega sem pogosto zaupna točka. Pri meni se ljudje včasih oglasijo, če jim gre v življenju kaj narobe. Prisluhnem jim in poskušam pomagati po najboljših močeh.« Kdo so te stranke, ki so vam tako blizu? »Mladi iz okoliških osnovnih šol, dijaki, študentje in starejši Ptujčani oz. sosedje, ki živijo blizu in me obiščejo vsak dan. Največ pa je tistih, ki se z avtobusi pripeljejo iz širše okolice Ptuja.« Kakšno je bilo vaše leto pandemije doslej? »Lahko rečem, da malček samotno. Tu na postaji sem od lokalov ostala edina odprta. Pogrešala sem mladi- no, ki so jo »odnesli« ukrepi za preprečevanje širjenja virusa, nato pa še poletne počitnice. K meni tako ni bilo dijakov, ki bi mi zaupali, kakšne ocene so dobili, katera krivica se jim godi ipd. Ni bilo priložnosti, da bi koga potolažila, če je dobil popravni izpit. Res jih srčno vabim nazaj. Tako dostopni, prisrčni so. Zlata generacija. Tudi druge stranke vabim, da pridejo, naš lokal kljub korona virusu ves čas obratuje nemoteno.« Ta 3DVA je pred štirimi leti zasijal v novi preobleki. Ste zadovoljni s prenovo ali bi še kaj spremenili? »Ne, prav nič. Za vse je uprava 3DVA že poskrbela. Enkratno je. Notranjost je prostorna, praktična, estetska. Prej je bila bolj temačna in ko sem ugledala to čudovito svetlobo, kot sonce toplo in svetlo, sem se kar prerodila.« Topla in svetla kot sonce je tudi Slavica, sicer ljubiteljica psov in žametno rdečih vrtnic, ki je najbolj srečna, ker bo kmalu dobila vnuka. Vabljeni v njeno družbo tudi vi. Na Ptuju vas v dobro založenih 3DVA čakajo tudi na Mestnem trgu 1, na Potrčevi pri bolnici, na Volkmerjevi in v Q Centru na Puhovi 21, širše po regiji pa v Mariboru številne, skoraj na vsakem koraku, v Ormožu na Kolodvorski 2 na avtobusni postaji, v Lenartu na avtobusni postaji ter v Slovenski Bistrici na Trgu svobode 21 (Rotovž) in na Partizanski 37. Alenka Ivančič »Dobrodošli v vsestranski trafiki 3DVA. Počutite se kot doma.« To so besede Slavice Purgaj, ki vas postreže v 3DVA lokalu na avtobusni postaji na Ptuju (Osojnikova 11). Pravi, da rada, če le lahko, svojim strankam tudi pomaga in jim stoji ob strani. za veliko oškodovanje občinske- ga proračuna,« je zapisal, vendar amandma ni bil izglasovan. Plačilo za prestop k opoziciji? SDS-ova svetnica Elizabeta Fras pa je spomnila, da so zdaj očitno na točki, o kateri je sama govori- la že pred leti, in sicer v prejšnjih mandatih, ko se je rodila ideja o gradnji nove občinske stavbe. »Že takrat sem namreč menila, da je ne potrebujemo, saj je stara čisto okej. No, zdaj to, kot kaže, vsi ugotavljamo. Zakaj smo torej sploh gradili in porabili 1,5 milijona evrov? Za ta denar bi lahko na De- strniku marsikaj naredili. Nikakor ni vse slabo v predlaganem rebalan- su, celo nasprotno, vendar ga ne morem podpreti zaradi te prodaje, ki je sama za ta denar ne bi nikdar prodala. Občani me ustavljajo in sprašujejo, če to o prodaji drži. Ne morejo verjeti, zgroženi so. Žal mi je stavbe, zapravljenega denarja in časa, predvsem pa vseh grdih be- sed, ki so bile izrečene zaradi nje.« Da je del opozicije tu le zato, da nagaja, pa se je razjezil Andrej Zelenik (Najprej Destrnik). »Vse v rebalansu tudi meni ni všeč, a ga bom vseeno podprl, saj sem za na- predek. Opozicijski svetniki, vam gre samo za lastne interese in ne za dobro Destrnika. Sram vas bodi. Šli ste celo tako daleč, da ste me vabili k sebi in mi za to ponujali de- nar. Ja, Branko Horvat, samo zava- jaš, a vedi, da se nikogar ne bojim.« Kot smo že vajeni, se je na De- strniku znova tresla gora, rodila pa samo miš. Puščice so letele na relaciji opozicija–pozicija, padale so težke besede in obtoževanja, a tudi tokrat je šla zmaga k županu, ki ima v občinskem svetu večino. Rebalans in z njim prodaja občin- ske stavbe sta bila namreč potr- jena s šestimi glasovi za in petimi proti. Foto: SD Aldo Ino Ilešič je svetnikom predsta- vil namero po nakupu še preostalih občinskih prostorov v Janežovskem Vrhu 42. Foto: ČG Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  18. septembra 20208 Ljudje in dogodki Ogromne količine posteljnine, brisač, osebnih oblačil, delovnih oblačil in ostalega perila – za čis- točo vsega tega skrbi šest delavk Doma upokojencev Ptuj, ki delajo v pralnici. Kot pravi vodja pralnice Valerija Vertič, vse delajo z velikim veseljem, kar pa ni zmeraj lahko, saj jim delo – predvsem v poletnih mesecih – otežuje vročina. Štirje veliki pralni stroji kletne prostore dodobra segrejejo. Največji stroj opere kar 60 kilogramov perila, os- tali so manjši. Tudi ogromen likalni stroj za posteljno perilo prispeva svoje, tako da je zrak v pralnici pre- cej suh in vroč. Da je mera polna, nimajo niti prave dnevne svetlobe. Izjemno dišeči, a žal tudi prenatr- pani prostori, so vidno dotrajani. S stropov pada omet, kar je posledi- ca vlage in slabega prezračevanja. Kot pravi direktorica Doma upo- kojencev Ptuj Jožica Šemnički, so slabi pogoji v pralnici eden izmed razlogov, da si tako močno priza- deva, da se čim prej začne gradnja enote v Žabjaku. To je pred upoko- jitvijo eden njenih glavnih ciljev. Nove, primernejše prostore za delo si želijo tudi delavke, ki vsa- kodnevno marljivo in vestno op- ravljajo svoje delo. Kot povedo z veseljem, jih je sicer šest, a imajo družbo. „Pred časom se nam je pridružila Frančka. Tako smo poi- menovale pomoč, ki smo jo dobi- le v pralnici. Gre za likalno lutko, na kateri se likajo bluze, majice, srajce ipd. To nam je olajšalo delo, dejansko smo se modernizirali,“ pravi vodja pralnice v ptujskem DU. Na omenjeno lutko postavijo oblačilo, ki se navlaži, napne in pod visoko temperaturo zlika. Nato op- rana in zlikana oblačila obesijo na obešalnik ali zložijo na police. Zelo skrbno ravnajo z vsakim kosom. Kot je bilo razvidno ob našem (nenapovedanem obisku), vlada v pralnici red. Ker je oblačil ogrom- no, se kdaj zgodi, da kakšnega kosa ne najdejo takoj. „Trudimo pa se, da vsi dobijo vsa svoja ob- lačila in da je napak čim manj, se pa občasno tudi pripeti kak spo- drsljaj, ki ga skušamo hitro rešiti,“ pojasni vodja pralnice. Za vsako nadstropje imajo posebne vozičke, na katere zložijo oprana in urejena oblačila po sobah in priimkih. Zraven oblačil stanovalcev, ki jih za bivalni del perejo enkrat te- densko, pa v ptujski pralnici perejo in likajo tudi posteljnino, brisače in delovna oblačila tudi za vse osta- le spodnje podravske enote. Vse enote – Kidričevo, Muretinci in Jur- šinci – sicer imajo manjše pralnice, a se v njih perejo povečini le oseb- na oblačila stanovalcev. Količina perila, ki ga na Ptuju operejo, je ogromna; dnevno tudi do 800 kilogramov, kar pomeni te- densko tudi do 5.600 kilogramov perila. V osemnajst milijonov evrov ocenjeni investiciji gradnje eno- te Žabjak (od tega naj bi dvanajst milijonov znašal gradbeni del, šest pa nabava opreme) je zajeta tudi predvidena gradnja primerne pral- nice. Zanjo naj bi odšteli okrog dva milijona evrov. Foto: DK Količine perila, ki se operejo v pralnici Doma upokojencev, so enormne. Na fotografi ji vodja pralnice in direktorica. Ptuj  Šest zaposlenih v pralnici in Frančka Dnevno operejo kar 800 kilogramov perila V Domu upokojencev Ptuj operejo ogromne količine perila. Dnevno okrog 700 do 800 kilogramov. Čeprav pralnica predstavlja pomemben del ustanove, pa so pogoji za delo povsem neprimerni. Prostor je v izjemno nizki kleti, brez pravega prezračevanja in dnevne svetlobe. Delavke se nadejajo, da bodo v Žabjaku, kjer naj bi kmalu stekla gradnja nove enote doma s centralno kuhinjo in pralnico, tudi one dobile primernejše prostore za delo. Starše  Prostovoljci so zavihali rokave Za igrišče so poskrbeli občani sami Odbojkarsko igrišče v Zlatoličju so pred časom postavili gasilci na občinskem zemljišču, upo- rabljajo pa ga občani za rekreativno igranje odbojke. V preteklem letu so ga občani tudi sami urejali, letošnjo pomlad in poletje pa je tudi njim covid prekrižal načrte. »Igrišče je precej zaraslo s trava- mi, plevelom, mivka je bila zbita, poleg tega pa se je nabralo tudi kar nekaj smeti. Ko smo videli, kako je stanje, smo stopili skupaj in šli v delovno akcijo,« je povedala Katrin Korotaj. V akcijo so stopile štiri družine in nedeljski popoldan preživele v čiščenju in urejanju igri- šča in okolice. »Otroci so se igrali, osem odraslih pa nas je poprijelo za delo, nakar sta se ustavili še dve mimoidoči občanki in nam stopili v pomoč. Tako smo bili še hitrejši,« je dejala Korotajeva. Koša za smeti je prav z namenom, da ju postavijo ob igrišču, izdelal in doniral Blaž Korotaj. Zmontirali so ju v sklopu akcije, služila pa bosta za ločeno zbiranje odpadkov. Samo še kak mesec bodo lahko igrali odbojko »Rečeno je bilo, da bodo igrišče odstranili,« je še naznanila Koro- tajeva. Razlog naj bi tičal v lokaciji igrišča, ki je preblizu ograje, s kate- ro je ločeno od deponije elektrar- ne. Žoga naj bi včasih poletela čez ograjo. »Na občini so nam pove- dali, da naj bi včasih kdo za žogo skočil čez ograjo ter s tem sprožil alarm, zato naj bi občina igrišče prestavila,« je pojasnila Korotaje- va. Kot predstavnica KS Zlatoličje je povedala, da se zelo zavzemajo, da bi se igrišče prestavilo zgolj na dru- go stran. »Na občini so v tem tre- nutku stvari zastale. Upam, da bo ideja sprejeta,« je pojasnila Korota- jeva in še dodala: »Ne pričakujemo nobenih posebnih vložkov, radi bi le, da bi lahko prostor uredili in ga uporabljali. V Zlatoličju potrebuje- mo športno-rekreativni park, in če bi nam na občini dovolili, bi se sami podali v urejanje. Pri tem si želim o urediti tudi kak park s klopmi. Pot- rebovali bi pa pomoč predvsem pri pripravi dokumentacije za pridobi- vanje evropskih sredstev. Menim, da je lokacija prava in ima priho- dnost, na drugi strani pa domačini potrebujemo kotiček za sprosti- tev, kjer bi se lahko rekreirali, ot- roci pa igrali.« Lokacija je zanimiva že zato, ker je ob igrišču postavljen tudi fi tnes na prostem, koši za ko- šarko, mali nogometni goli in igra- la, ki pa jih bo zaradi dotrajanosti treba zamenjati. Addiko banka je v luči pomo- či reševanja posledic epidemije z novim koronavirusom za obr- tnike, samostojne podjetnike in mikropodjetja pripravila ponud- bo preprostih in hitrih finančnih rešitev. Zakaj hitrih? Avtomatizi- ran proces odobravanja kreditov omogoča, da kredit prejmete že v dveh do treh dneh, in to z mi- nimalno dokumentacijo. Kredit lahko pridobite do višine 75.000 EUR. Preprost postopek v le ne- kaj korakih vam ne bo jemal naj- vrednejše valute – časa, zato vabljeni k obisku poslovalnic Ad- diko banke, kontaktirate pa jih lahko tudi prek elektronske po- šte svetovalci.si@addiko.com ali telefona. Odlična novica za obrtnike, s. p. in mikropodjetja! Mali podjetniki pozor: hitri krediti z malo dokumentacije! »Nova realnost« je posebej ve- lik izziv za obrtnike, samostoj- ne podjetnike in mikropodjetja. Nestabilnost trga, negotovost, manj posla in še marsikaj je pri- peljalo do finančno nestabilne- ga poslovanja, tudi situacij, ko je treba finančne zagate reševa- ti hitro, skorajda takoj. V Addiko banki so na te potrebe odgovori- li s ponudbo hitrih in preprostih finančnih rešitev Addiko bank business. Obrtnikom, s. p. in mi- kropodjetjem tako omogočajo, da kredit za financiranje podje- tja v višini do 75.000 EUR prido- bijo že v dveh do treh dneh, in to z minimalno dokumentacijo. Na novo uveden proces avtoma- tizacije odobravanja kreditov na področju financiranja podjetij omogoča, da se postopki odo- britve, ki so prej trajali približno teden dni, sedaj zaključijo v le nekaj dneh, običajno že v dveh ali treh dneh. Poleg tega je ob- čutno zmanjšan obseg potrebne dokumentacije, s katero stran- ka potrjuje svojo kreditno spo- sobnost. V večini primerov je ta minimalna oziroma sploh ni po- trebna. Zato ne odlašajte, čas je naša najvrednejša valuta, zakaj bi ga trošili. Obiščite vam najbližjo po- slovalnico Addiko banke, pišite jim na svetovalci.si@addiko.com ali jih pokličite po telefonu in ure- dite svoje finančne izzive že da- nes. Avtor: Katrin Korotaj Foto: DK Lutka Frančka je zaposlenim v veliko pomoč. Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 9 Nogometaši v 1. slovenski ligi bodo konec tedna odigrali 4. krog, naziv derbi si zasluži tekma Mari- bor – Celje. Bodo varovanci Maura Camoranesija zabeležili drugo za- poredno zmago, ali pa bodo mor- da do prve prišli sedanji državni prvaki? Obračun »ranjenih levov« Kidričani se bodo v enem od za- nimivejših obračunov kroga pome- rili z Olimpijo. Gre za obračun ekip, ki nista najbolje začeli sezone in sta še brez kakšne zmage. »Za pripravo na tekmo z Olimpi- jo imamo na voljo cel teden, zave- damo pa se, da moramo popraviti veliko stvari z zadnje tekme. Naša želja je, da se vsem navijačem od- dolžimo za poraz v Sežani in pri- kažemo boljšo igro,« je v uvodu dejal Renato Pantalon. Branilec Aluminija se še kako dobro zaveda, da v uvodu ne blestijo: »Pozitivno je vsaj to, da si ustvarjamo precej priložnosti, tako je bilo proti Celju in tudi proti Sežani. Nismo še pre- bili strelske blokade, a enkrat se to mora zgoditi in vse bomo naredili, da bo to že v nedeljo. Ko se bo od- prlo, bo vse lažje.« Na Olimpijo imajo šumarji dob- re spomine, v lanski sezoni so jih ugnali dvakrat. »Vedno je lepo pre- magati Olimpijo, tisti lanski zmagi sta bili med najbolj izstopajočimi, še posebej tista v Stožicah je bila odmevna. Zagotovo si želimo po- noviti nekaj takega, zato pa se mo- ramo osredotočiti na svojo igro, na svojo situacijo,« je dejal 22-letni Zadrčan. Ta v letošnji sezoni v centralni obrambni vrsti nastopa skupaj z novincem Emirjem Azemovićem. »Gre za super fanta in igralca, tako da imam občutek, kot da bi že zelo dolgo igrala skupaj. Resnično se dobro razumeva, a enako velja za celotno ekipo. Ob Emirju je tukaj še nekaj novincev, kar je super, saj vsak prinaša v ekipo nekaj nove- ga. Na splošno bi dejal, da smo pri Aluminiju zelo odprti za novince, zelo se trudimo, da jim je čim lažje in da se lahko nemudoma vklopijo v delo,« je zaključil Pantalon, ki se je Aluminiju pridružil pred dobrim letom. Zanimivo bo tudi videti, kako bo četrtkova tekma Olimpije v kvalifi - kacijah za Ligo Evropa z Zrinjskim (odigrana je bila po sklepu redak- cije, op. a.) vplivala na nedeljsko predstavo Ljubljančanov. Nekoliko moči bodo potrošili, a z novincem Andreasom Vombergarjem bodo nedvomno favorit na tekmi z Alu- minijem. Ga bodo uspeli potrditi tudi na igrišču? Jože Mohorič Brežice Terme Čatež – Drava 3:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Kahrimanović (28.), 1:1 Felja (50.), 2:1 Sivonjić (74.), 3:1 Rešetič (82.). BREŽICE: Kruljac, Urh (od 27. Vidmar, od 56. Vizlar), Hasan, Li- pec, Ribič (od 56. Judež), Martić, Pajaziti (od 78. Rešetič), Božič, Predanič (od 78. Ruedl), Sivonjić, Felja. Trener: Rok Zorko. DRAVA: Klasinc, Kryeziu (od 74. Kramberger), Gassmann, Lukić- -Grančić, Piras, Nelson, Kahrimano- vić, Marcius, A. Rogina, Dodlek (od 84. S. Rogina), Montie (od 43. Nin- kovic Quintana). Trener: Jura Arsič. Sreda je bil dan, ko je ekipo Dra- ve kot glavni trener na uradni tek- mi prvič vodil Jura Arsič. Za odpra- vo številnih pomanjkljivosti je bilo od zadnje tekme nedvomno pre- malo časa, poskušal je z minimal- nimi spremembami v ekipi. Ena od bolj opaznih je bila uvrstitev Marka Klasinca med vratnice. »Nekaj je v takšnih trenutkih nedvomno treba storiti, poskušal sem s postavitvijo 4-1-4-1, z Monti- em v napadu, ki bi moral zadržati čim več žog. To nam ni najbolje us- pelo, za nameček se je že v prvem polčasu tudi poškodoval in sem moral opraviti prvo menjavo. Sicer sem generalno gledano s prvim polčasom zadovoljen, predvsem s taktičnim izpolnjevanjem nalog. Stali smo v dovolj plitki in gosti formaciji, da smo onemogočali do- mačine, ki si zares niso priigrali ka- kšnih posebej lepih priložnosti. Ta del igre smo imeli popolnoma pod kontrolo,« je prvi del ocenil Arsič. Posebej so lahko bili ptujski modri zadovoljni z vodstvom, za katerega je v sredini prvega polča- sa poskrbel Amir Kahrimanović, ki je v gol spravil odbito žogo po stre- lu Antona Rogine – 0:1. Drugi del se ni začel po željah gostov, ki jih je na tekmi spremljal tudi predsednik Salvio Passan- te. »Začeli nismo slabo, a smo nato prehitro dobili gol, ki nas je postavil v stresni položaj. Tukaj bi morali zdržati še pet ali deset minut, pa bi bilo zagotovo lažje. Izenačenje je pomenilo šok, ki ga je bilo težko obvladovati, saj so domačini začutili priložnost za preobrat. Ob stalnem pritisku do- mačinov je bilo težko držati kon- centracijo, tukaj smo potem 'pad- li v njihov mlin'. Nato smo prejeli še precej nespretno zadetek za 2:1, po katerem smo morali več tvegati. Nismo bili brez priložnos- ti, po tretjem golu iz protinapada pa je bilo tekme dejansko konec,« je drugi del videl novopečeni stra- teg Drave. Končna ocena je z njegove stra- ni kar pričakovana, »Napredek je bil opazen, predvsem v prvem polčasu, a je za kakšen večji korak to še premalo. Težko je kaj storiti čez noč. Brežičani so dobra ekipa, igrajo čvrsto in agresivno, nimajo slučajno na svojem računu 13 točk. Ne preostane nam drugega, kot da naslednje dni poskušamo še kaj dodati in se tako kar najbolje zoperstaviti Dobu v soboto,« je zaključil Arsič. JM Karting Spektakularne dirke in zanimivi razpleti Stran 11 Tenis Blaž in Žiga do lovorike, Tara do polfi nala Stran 11 Atletika Za zaključek sanjske sezone Čehu priznanje AZS Stran 10 Judo Na DP bron za člana ptujskega kluba Stran 10 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si 1. SNL, 4. krog: Aluminij – Olimpija, v nedeljo, 20. 9., ob 18.00 v Kidričevem Nogomet  1. SNL, 4. krog Kakšne posledice bo pri Olimpiji pustila četrtkova evropska preizkušnja? Nogomet  2. SNL, 7. krog Če bi se tekma končala ob polčasu … Foto: Črtomir Goznik Po Celjanih prihajajo v Kidričevo naslednji atraktivni tekmeci – Ljubljančani. Tekmo si bodo lahko v omejenem številu ogledali tudi navijači. Foto: Črtomir Goznik Marko Klasinc (Drava Ptuj) Bizjak in Haljeta dosegla sedem golov, Kajtazovič pokazal 14 kartonov Drugoligaši so v sredo nada- ljevali svoj hiter tempo igranja tekem v sezoni 2020/21. Med te- dnom so bili strelci odlično raz- položeni, najbolj v tej sezoni, saj so na osmih tekmah zabili kar 36 zadetkov, povprečno 4,5 na tek- mo. Izstopali so igralci Nafte, ki jim pod vodstvom Dejana Dončiča letos odlično kaže. Tokrat so se znesli v Šmartnem, zmagali so s »čisto desetico«. Izmed teh sta jih kar sedem zabila nekdanja člana Drave Jaka Bizjak (4) in Nermin Haljeta (3). Drugi rekorder kroga je sodnik Nejc Kajtazovič, ki je delil pravico na tekmi Krke in Fužinarja, saj je podelil kar 14 kartonov, 12 rumenih in dva rdeča. Korošci so še v 60. minuti vodili 1:3, nato pa so v nekaj minutah ostali brez dveh igralcev na zelenici in Dolenjci so to izkoristili za preobrat. Vrh lestvice še naprej drži Kal- cer, tokrat je z Rudarjem opravil že v uvodnih minutah tekme, podob- no kot tudi Dob na tekmi z Brdi. V dobri seriji so Beltinčani, zmagali so tretjič zapored in se povzpeli v zgornji del lestvice. Končno je uspelo zmagati Trigla- vu, na gostovanju so ugnali Jadran. V primorskem obračunu Bilja in Pri- morja ni bilo golov. REZULTATI 7. KROGA: Brežice Terme Čatež – Drava 3:1 (0:1); Beltinci Klima Tratnjek – Krško 3:1 (0:0); strelci: 1:0 Mauko (49.), 2:0 Verunica (73.), 3:0 Žalik (77.), 3:1 Anković (85.); Roltek Dob – Brda 5:0 (3:0); strelci: 1:0 Petrovič (12.), 2:0 Petro- vič (24.), 3:0 Račić (26.), 4:0 Jugo- var (59.), 5:0 Kunstelj (86.); Jadran Dekani – Triglav 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Kumer (12., z 11 m), 0:2 Petric (30.), 1.2 Zyba (70., z 11 m); Kalcer Radomlje – Rudar Vele- nje 2:0 (2:0); strelci: 1:0 Varga (16.), 2:0 Nikolić (18.); Vitanest Bilje – Primorje Emun- dia 0:0; Rdeči karton: Slavec (73., Bilje); Šmartno 1928 – Nafta 1903 0:10 (0:5); strelci: 0:1 Bizjak (16., z 11 m), 0:2 Ubochioma (19.), 0:3 Bizjak (27.), 0:4 Bizjak (28.), 0:5 Haljeta (43.), 0:6 Bizjak (53.), 0:7 Pozsgai (59.), 0:8 Haljeta (67.), 0:9 Vinko (76.), 0:10 Haljeta (89.); Krka – Fužinar Vzajemci 5:3 (1:1); strelci: 0:1 Potokar (6.), 1:1 Huč (14., z 11 m), 1:2 Horvat (47.), 1:3 Horvat (48.), 2:3 M. Brekalo (76., z 11 m), 3:3 M. Brekalo (80.), 4:3 I. Brekalo (87.), 5:3 Jašaragič (90.). Rdeča kartona: Grubelnik (62.), Potokar (68., oba Fužinar). 1. KALCER RADOMLJE 7 6 0 1 18:5 18 2. NAFTA 1903 7 5 2 0 22:4 17 3. KRKA 7 5 2 0 20:7 17 4. ROLTEK DOB 7 5 0 2 21:10 15 5. VITANEST BILJE 7 4 1 2 10:9 13 6. BREŽICE ČATEŽ 7 4 1 2 9:8 13 7. BELTINCI TRATNJEK 7 4 0 3 15:11 12 8. TRIGLAV KRANJ 7 3 0 4 8:8 9 9. FUŽINAR VZAJEMCI 7 2 2 3 16:13 8 10. PRIMORJE 7 2 2 3 6:11 8 11. RUDAR VELENJE 7 2 1 4 7:11 7 12. KRŠKO 7 2 1 4 8:15 7 13. ŠMARTNO 1928 7 2 0 5 6:23 6 14. JADRAN DEKANI 7 1 2 4 7:8 5 15. DRAVA PTUJ 7 1 0 6 9:18 3 16. BRDA 7 1 0 6 2:23 3 JM 2. SNL, 8. krog: Drava Ptuj – Roltek Dob, v soboto ob 16.00 v Zavrču. Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 10 Za rokometaši Jeruzalema sta dve tekmi nove sezone v NLB ligi: domača zmaga nad Dobo- vo (28:26) in poraz v Trebnjem (38:34). Kako so z začetkom se- zone zadovoljni v taboru Ormoža- nov? »Pred začetkom sezone bi spre- jeli takšen izkupiček, vendar se ni- kakor ne moremo otresti občutka, da smo na gostovanju pri Trimu zamudili lepo priložnost za prese- nečenje. Trebanjci so bili zreli za poraz, vendar ponujene priložnos- ti nismo izkoristili. Na koncu, ko ekipa prejme 38 zadetkov, si niti ne zasluži drugega kot poraz,« je uvodni tekmi pokomentiral David Bogadi. V preteklosti so Ormožani redno zmagovali tekme, kjer so odlično odigrali tekmo v obrambi in ko so vratarji zbrali vsaj 10 obramb. »Obramba bo še naprej ključ do naših zmag. V Trebnjem se nam je zelo poznala odsotnost obolelega vratarja Aleša Zemljiča, ki je odlič- no opravil nalogo proti Dobovi. Na srečo se nam je kadetski reprezen- tant Slovenije že priključil na tre- ningih,« je še dodal Bogadi, igralec Jeruzalema na levem krilu. »Igra Kopra boljša kot v lanski sezoni« V soboto, 19. septembra, ob 19.00 na Hardek prihaja Koper, ki je sezono začel s porazom pri Tri- mu (25:24) in domačo zmago proti Mariboru (24:23). Gre za ekipo, ki je izgubila nekaj odličnih igralcev, a le-te nadomestila z novimi. Trener Kopra Uroš Rapotec ima tudi letos močno zasedbo. »Ogledali smo si obe tekmi in lahko trdim, da je igra Kopra pre- cej boljša od tiste, ki so jo kazali v minuli sezoni. Spomnimo se, da so nas lani šokirali ob naši vrnitvi iz Velike Nedelje ter Ljutomera na prenovljeni Hardek. Tudi letos se mi zdi, da so ekipa, ki lažje igra v gosteh, da so bolj sproščeni in da niso pod pritiskom nujnih zmag na terenu domače Bonifi ke. Že v pre- teklosti so tekme Jeruzalema in Kopra bile nekaj posebnega in mis- lim, da bo tako tudi tokrat. Ljubite- lji rokometa bodo zagotovo prišli na svoj račun, pričakujem zanimivo tekmo vse do zadnjih minut. V ta- boru Jeruzalema kljub določenim poškodbam in odsotnosti neka- terih igralcev verjamemo v novo domačo zmago, ki bi nam olajšala delo v nadaljevanju sezone,« nam je povedal trenutno drugi strelec lige (17 zadetkov na dveh tekmah) Tinček Hebar. Slednji je zaradi bo- lezni izpustil dva treninga, v sredo pa se že priključil ekipi, ki je odigra- la medsebojno tekmo (ekipa Boja- na Čudiča je za dva zadetka ugnala ekipo Roka Žurana). Tekma Ormož – Koper bo od- igrana pred gledalci, seveda ob upoštevanju vseh potrebnih ukre- pov, ki jih zahteva NIJZ. Kot pra- vijo organizatorji: »Na tribuni brez maske ne bo šlo, na parketu, kjer pa se bo iskrilo, pa bodo zagotovo padale maske.« Uroš Krstič Slovenska atletska liga Atletska zveza Slovenije je na posebni prireditvi podelila nagrade in priznanja najboljšim v letošnjem skupnem seštevku slovenske atlet- ske lige, seriji šestih najpomemb- nejših tekmovanj v državi. Prva tekma je bila v Slovenski Bistrici 13. junija, zadnja pa 2. septembra v Novem mestu. AZS je ob koncu tekmovanj najboljših pet v moški in ženski konkurenci nagradila s po 2.000, 1.500, 1.000, 750 in 500 evri bruto (za nagrado je bilo treba na- stopiti vsaj na štirih mitingih lige). V moški konkurenci je slavil član AK Ptuj Kristjan Čeh, ki je v metu diska zbral 40 točk, eno več je med dekleti zbrala Maruša Mišmaš Zrimšek (Mass). „Ta sezona je zame sanjska, ni- sem pričakoval česa takega na za- četku leta. Svoj osebni rekord sem od lani izboljšal za pet metrov. V mednarodni konkurenci sem me- tal sproščeno, imel sem stabilno tekmovalno formo, premagal sem skoraj vse tekmece s svetovnega vrha, ostal mi je le še Daniel Stahl, svetovni prvak iz Švedske,“ je ob razglasitvi najboljše peterice lige v moški in ženski konkurenci pojas- nil 21-letni Čeh. „Odločili smo se, da bomo le- tošnjo ligo izpeljali kljub epidemiji novega koronavirusa. Tekmovanje smo celo nadgradili, naši športniki pa so imeli možnost tekmovanja doma, ker je bilo letos še po- membnejše kot v drugih sezonah. Obenem napovedujem naslednje petletno obdobje slovenske atleti- ke, ko bomo podpirali vse sloven- ske klube, od koder prihajajo naši najboljši tekmovalci,« je napovedal predsednik Atletske zveze Sloveni- je (AZS) Roman Dobnikar. Ekipno DP za članice: odličen dosežek Bedračeve Konec tedna je v Celju potekalo ekipno državno prvenstvo za čla- ne in članice. Mini zastopstvo je imel tudi Atletski klub Ptuj, saj sta nastopili Maja Bedrač in Veronika Domjan. Maja je nastopila v dveh discipli- nah, v teku na 100 metrov z ovira- mi in skoku v daljino. V tekaški pre- izkušnji je v soboto z rezultatom 14,26 s osvojila 2. mesto, zmagala je Joni Toničič Prezelj iz AK Olimpi- ja (14,02). Še veliko boljši rezultat je Maji uspel v skoku v daljino, kjer je do- segla najboljši letošnji izid – 6,27 m! Ta disciplina je bila na tekmovanju v središču pozornosti, saj so kar tri atletinje preskočile mejo 6 metrov, zmagala pa je Neja Filipič (Mass, 6,41), tretja pa je bila Ena Pepelnak (Kladivar, 6,15). Veronika Domjan je zanesljivo zmagala v metu diska, tokrat je zmogla daljavo 54,17 m. V ekipni ženski konkurenci (26 klubov) je bilo to dovolj za 8. mes- to, prepričljivo je zmagala ekipa Mass. V moški konkurenci (22 klu- bov) so tesno slavili Celjani Kladi- varja pred Massom. Prvenstvo Slovenije za pionirje U-16: tri osvojene medalje V Ravnah je konec tedna pote- kalo Prvenstvo Slovenije v konku- renci U-16. Na Koroškem je nasto- pila tudi ekipa AK Ptuj in s tremi osvojenimi medaljami pustila do- ber vtis. Zlato medaljo je v metu kladiva osvojil Andraž Rajher, k temu je dodal še bronasto v metu diska. Medaljo istega leska je dobi- la tudi Tia Kelc v metu kladiva. Trener v ptujskem klubu Gorazd Rajher je po tekmovanju povedal: „Za našo malo ekipo je uspešen nastop, tri osvojene medalje so lep uspeh. To ima še toliko večjo težo zaradi dejstva, da bodo prav vsi naši tekmovalci imeli v tej konku- renci pravico nastopa tudi drugo leto, nekateri pa še celo dve ali tri leta. Kar nekaj jih ima ob trdem delu v prihodnosti možnosti nap- redovanja, osnova je zelo dobra.“ Državne prvakinje med članicami: –48 kg: Maruša Štangar –52 kg: Nuša Perovnik –57 kg: Tina Kovač –63 kg: Tina Trstenjak –70 kg: Zarja Tavčar –78 kg: Anka Pogačnik +78 kg: Patricija Brolih Državni prvaki med člani: –60 kg: David Štarkel –66 kg: Matjaž Trbovc –73 kg: Adrian Gomboc –81 kg: Juš Mecilošek –90 kg: Narsej Lackovič –100 kg: David Kukovica +100 kg: Vito Dragič V nedeljo je v Mariboru pote- kalo člansko državno prvenstvo, na katerem smo dobili po sedem novih državnih prvakinj in prvakov letošnjega leta. Po dolgem tekmo- valnem premoru so bili izpeljave tekme veseli tako športniki kot or- ganizatorji. Državnega prvenstva se je ude- ležilo 121 tekmovalcev iz vse Slove- nije, ki so v dvorani Lukna prikazali veliko odličnih borb. Kljub tekmo- valnemu premoru naši judoisti os- tajajo v samem svetovnem vrhu. Perkovič bronast v kategoriji do 73 kg Iz Judo kluba Drava Ptuj je v kategoriji do 73 kg tekmoval Luka Perkovič. Ta je v močni konkurenci zasedel zelo dobro 3. mesto. Va- rovanec trenerja Vlada Čuša je na poti do brona premagal Žiga Vre- čarja (JK Bežigrad) in Aneja Duka- riča (JK Impol). V polfi nalu je po izenačenem dvoboju, v katerem je bil večinoma časa v vodstvu, na koncu izgubil z Goranom Kelavo petek  18. septembra 2020Šport10 Atletika  AK Ptuj Za zaključek sanjske sezone Čehu priznanje nacionalne zveze Judo  Državno prvenstvo za člane Bron za člana ptujskega kluba Foto: AZS Maja Bedrač (AK Ptuj) je v Celju v skoku v daljino postavila nov osebni rekord. Foto: AZS Kristjan Čeh je prejel priznanje za zmago v slovenski atletski ligi med moškimi. Foto: JZS Naslov državnega prvaka v kategoriji do 73 kg je osvojil Adrian Gomboc (drugi z leve), Luka Perkovič (prvi z desne) je bil tretji. Rokomet  Liga NLB, Jeruzalem Ormož Derbi kroga bo odigran v Ormožu (JK Bežigrad). Sledila je še zaključ- na borba za 3. mesto, v kateri je ugnal Roka Plešnika (JK Z'dežele Sankaku). Luka Perkovič: »Zelo sem vesel dobrih borb, treh zmag in tretje- ga mesta. Odlične uvrstitve sem še posebej vesel, ker sem bil celi avgust brez judo treninga zaradi težje poškodbe palca. Zaradi covi- da-19 sem bil od marca brez velikih tekmovanj, zato mi je manjkal tudi tekmovalni ritem. Bronasta kolaj- na je moj trenutno največji uspeh na članskih državnih prvenstvih. Lani me je v polfi nalu premagal Gomboc in sem potem izgubil tudi borbo za bronasto kolajno. Letos si tega nisem dovolil in sem v borbi za tretje mesto dal vse od sebe za zmago proti večkratnemu repre- zentantu Plešnarju. V oktobru me čaka prva tekma na evropskem članskem pokalu v Dubrovniku; glede na rezultat bom videl, kako bo z mojo udeležbo na letošnjih evropskih prvenstvih za mladince in mlajše člane. Upam, da bom letos še nastopil na nekaj mladinskih tekmovanjih, ker je to moje zadnje leto v tej starostni ka- tegoriji, predvsem si želim nastopa na evropskem prvenstvu, saj je svetovno prvenstvo odpovedano. Dal bom vse od sebe in verjamem, da se lahko kvalifi ciram na eno od evropskih prvenstev.« Vlado Čuš: »Vedel sem, da lah- ko Luka poseže po najvišjih mes- tih, je pa ta kategorija izjemno konkurenčna in se lahko vsaka napaka tekmovalcu maščuje. Škoda za poraz v zadnji minuti polfi nala proti Kelavi, kjer je Luku po odličnem začetku in visokem vodstvu zmanjkalo moči, kar je bila predvsem posledica več kot enomesečnega prisilnega odmo- ra zaradi poškodbe palca na roki. V primeru zmage bi se v fi nalu pomeril z enim naših najboljših ju- doistov in olimpijcem Gombocem, prav tako iz Bežigrada, ki je Luka lani izločil v polfi nalu. Škoda, bila je prilika za revanšo.« David Breznik Rezultati članov AK Ptuj: kladivo (4 kg): 1. Andraž Rajher (49.98 m); krogla: 6. Žan Ritlop (10,85 m), 8. Gašper Plavec (9,75 m); disk (1 kg): 3. Andraž Rajher (32,08 m); 100 m: 24. Andraž Petrovič (13,34 s); kopje (600 g): 14. Andraž Rajher (33,09 m); troskok: 6. Zoja Sluga (10,63 m); kladivo (3 kg): 3. Tia Kelc (30,50 m); daljina: 6. Taja Pučko (5,06 m), 9. Zoja Sluga (4,98 m); 100 m: 19. Maja Kostanjevec (13,39 s), 64. Maša Rus (14,97 s). Iz AK Ormož je v sprintih nasto- pil Blaž Jurgec. Na 300 metrov je zasedel 5. mesto (39,16 s), na 100 metrov pa se je kvalifi ciral v B-fi na- le, kjer je slavil z rezultatom 12,27 s. S tem je zasedel končno 7. mesto. Posebno pozornost je na tek- movanju pritegnil član kluba iz Slovenske Bistrice Klemen Mod- rijančič, ki je zmagal v kar treh di- sciplinah: skoku v daljino (6,37 m), troskoku (13,06 m) in teku na 100 metrov (11,45 s). Ekipno prvenstvo Slovenije U-14: Ptujčani gostili tekmovanje v Slovenski Bistrici Atletski klub Ptuj je bil zaradi zamenjave travnate površine na Mestnem stadionu na Ptuju pri- moran kot organizator izpeljati Ekipno prvenstvo Slovenije za pi- onirje in pionirke U-14 v Slovenski Bistrici. Ptujčani so tekmovanje iz organizacijskega vidika izpeljali dobro in tudi mladi atleti so se iz- kazali v nekaterih disciplinah. Andraž Petrovič je zmagal v skoku v daljino (526 cm), drugi pa je bil v teku na 60 m (8,19 s). Pri fantih je v teku na 200 m z ovira- mi slavil Nik Stajnko (32,57 s). Dve drugi mesti si je primetal Gašper Plavec, kroglo je sunil 10,69 metra, vortex pa je vrgel 53,88 metra. Pri dekletih se je najbolj izkazala Taja Pučko, ki je zmagala v skoku v daljino (539 cm), druga pa je bila v teku na 60 m z ovirami (10,05 s) in v teku na 200 m z ovirami (30,83 s). Izmed ptujskih atletinj je Tija Lovše zmagala v metu vortexa (50,11 m), zmage se je v suvanju krogle vese- lila tudi Tia Kelc (10,93 m). Ekipno je oba naslova pobral AK Radovljica, medtem ko so bile ptujske atletinje pete, atleti pa so osvojili ekipno sedmo mesto v Slo- veniji. JM, sta, DB Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 11 Tenis  Mladinski ITF-turnir: Blaž in Žiga do lovorike, Tara do polfi nala V Sloveniji trenutno poteka seri- ja mladinskih ITF-turnirjev 4. ranga, pretekli teden je takšen potekal v Radomljah. Iz TK Terme Ptuj sta najboljši re- zultat naredila Žiga Kovačič in Blaž Vidovič, ki sta v konkurenci dvojic pokorila vso konkurenco in v zrak dvignila zmagovalno lovoriko. Na tej poti sta dosegla štiri zmage, na koncu sta v fi nalu z rezultatom 7:5, 7:5 ugnala mariborsko dvojico Gal Emeršič Potočnik-Sebastjan Dominko. Med posamezniki je Vi- dovič v četrtfi nalu izgubil proti Po- točniku v treh nizih. V posamični konkurenci je bila uspešna Tara Gorinšek, ki se je kot 5. nosilka s tremi zmagami prebi- la do polfi nala. Tam jo je ustavila kasnejša zmagovalka turnirja, Ru- sinja Milana Zhabrailova – 6:7(7), 1:6. Tara je izjemno delo opravila v 2. krogu, ko se je srečala z Aniko Planinšek, napeti dvoboj pa je do- bila z izjemno tesnim izidom 6:3, 6:7(12), 7:6(11). V tem tednu najboljši slovenski mladinci nadaljujejo nastope na podobnem turnirju v Kranju, nas- lednji teden pa v Domžalah. Nogomet  Popoln iztržek Aluminija V 1. mladinski in kadetski ligi so konec tedna odigrali tekme 5. kroga. Tokrat so popoln izkupiček vpisali mladi Kidričani, ki so gostili vrstnike Brinje Grosuplje. Mladinci so slavili 1:0 (Jan Majcen je iz 11-me- trovke zadel v 86. minuti), kadeti pa 4:3 (Pučnik, Vuković, Rahte, Lorber). Mladi dravaši so v tem krogu gostovali pri vodilnih Domžalah in vpisali dva poraza: mladinci so klo- nili 5:1 (edini gol je iz 11-metrovke dosegel Nik Erhatič), kadeti pa 2:0. Skupna lestvica: 1. MARIBOR 10 9 0 1 27 2. DOMŽALE 10 9 0 1 27 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 10 6 3 1 21 4. KOPER 10 6 2 2 20 5. ILIRIJA EXTRA-LUX 10 6 1 3 19 6. ALUMINIJ 10 4 2 4 14 7. A2S CELJE 10 3 2 5 11 8. BRINJE GROSUPLJE 10 3 2 5 11 9. MURA 10 3 2 5 11 10. KALCER RADOMLJE 10 3 1 6 10 11. TRIGLAV KRANJ 10 3 1 6 10 12. BRAVO MASTERCARD 10 2 2 6 8 13. GORICA 10 1 3 6 6 14. DRAVA PTUJ 10 1 1 8 4 Plavanje  V Kranju najbolje Emma Krevs in Matevž Kostanjevec Pred tednom je v Kranju po- tekalo mednarodno tekmovanje START 2020. Na tekmovanju je na- stopilo 218 plavalk in plavalcev iz 5 držav, med njimi je bilo tudi 14 ot- rok Plavalne akademije Kurent. Ti so pokazali odlično pripravljenost, saj so osvojili 17 medalj: 5 zlatih, 3 srebrne in 8 bronastih. Lina Maltarić je v Kranju je poka- zala vzpon forme in kljub počitni- škemu avgustu osvojila 1. mesto v svoji paradni disciplini 50 m prsno (38,35). Na dvakrat daljši razdalji je bila druga. Rezultatsko je bila uspešnejša Emma Krevs (letnik 2008), ki je osvojila 1. mesto na 50 m hrbtno (34,42), tretja je bila še na 100 m razdalji. Med dečki je bil tokrat najuspe- šnejši Matevž Kostanjevec (2007), ki je na 50 m hrbtno (32,79) osvo- jil 2. mesto. Na najvišjo stopničko pa je stopil v disciplini 50 m delfi n (30,76), tretji je bil še na 100 m hrbtno. Med zmagovalci v svoji ka- tegoriji je bila tokrat tudi Mia Jova- novič (2009), ki je zmagala na 100 m hrbtno (1:46,15). Zlato medaljo je osvojila tudi Špela Sedič na 50 m delfi n. Plavanje  Mišov memorial 2020: prvi miting za sestri Črepinko Ana in Zala Črepinko sta v sobo- to zastopali Plavalni klub Terme Ptuj na ljubljanski Iliriji na tekmi ra- zvojnega pokala – Mišov memorial 2020. Za varovanki trenerja Igorja Ster- nada je bil to prvi nastop, ki sta ga opravili dobro in sta odplavali zelo spodbudne rezultate. Zala je tek- movala v disciplinah 200 m prsno in 50 m prosto, Ana pa v disciplinah 100 m prsno in 50 m hrbtno. DB petek  18. septembra 2020 Šport, rekreacija 11 Karting  Dirke v Slovenji vasi Spektakularne dirke in zanimivi razpleti Športne novičke Blaž Vidovič in Žiga Kovačič (TK Terme Ptuj) Konec tedna se je v Centru kar- tinga in moto športa v Slovenji vasi odvil velik karting dogodek. Parkirni prostor so s tovornjaki in ostalimi vozili zasedle številne tuje ekipe, ki se zares z vso profesional- nostjo lotevajo tega atraktivnega dirkaškega športa. Ob dirkah za državno prvenstvo so namreč čla- ni AMD Ptuj organizirali še Pokal Sportstil, dirke za centralno evrop- sko zono, avstrijsko prvenstvo in srbsko prvenstvo. Skupno se je na stezah zvrstilo 91 voznikov in voznic iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske, Srbije, Črne gore in Slovenije. Zmagali Ščulac, Trobec, Mlakar in Skledar V tekmah za DP so bile v vsakem razredu na sporedu tri vožnje. Na 1006 metrov dolgi stezi so lahko gledalci spremljali tako otroke kot tudi nekatere vrhunske voznike, ki so nastopali že tudi na svetovnem prvenstvu v kartingu. V obeh osnovnih razredih Rotax Micro Max in Rotax Mini Max sta zmagi ostali doma, saj sta zmagala mlada upa Nik Ščulac in Nik Trobec (oba AMD Ptuj). V razredu Rotax Max Junior je s tremi zmagami iz- stopal Dimitrij Mlakar (AMD Hajdi- na), drugi je bil Taj Kovačič (AMD Ptuj). Najboljša mlada slovenska vo- znica Katja Pivk (AMD Šlander) je slavila v razredu Rotax Max Seni- or, druga je bila Kaja Kralj in četrti Matic Kolmanič (oba AMD Ptuj). Zelo talentiran Xen de Ruwe (AKK Sportstil) je slavil v vseh treh vo- žnjah v razredu Rotax DD2. Pred- vsem v prvi vožnji mu je »za ovra- tnik dihal« Primož Matelič (AMD Hajdina), ki pa je imel tik pred kon- cem smolo pri poizkusu prehiteva- nja. Na koncu je osvojil skupno 4. mesto. Najbolj zanimivo je bilo v razre- du KZ2, kjer je bil Vid Pšajd (AMD Hajdina) na dobri poti do zmage in naslova državnega prvaka, saj je dobil prvi dve vožnji. Z odstopom v tretji pa je priložnost za naskok na vrh izkoristil njegov društveni sovoznik Jan Skledar. Tretji je bil v tem razredu Jan Ternjak Harc (AMD Ptuj). V tem razredu je naj- boljša slovenska voznica kartinga Sara Markučič (AK Lamko) na so- botnem uradnem merjenju časov postavila nov rekord kroga na dir- kališču v Slovenji vasi. Ptujčanom ekipni naslov državnih prvakov V koledarju sezone 2020 so bile za državno prvenstvo izpeljane le tri dirke. Dve sta se odvili v Slovenji vasi, ena pa na Vranskem. Izmed članov AMD Ptuj sta državna prva- ka postala Nik Ščulac (Rotax Micro Max) in Nik Trobec (Rotax Mini Max), drugi je Matic Kolmanič (Ro- tax Max Senior), tretja pa sta Kaja Kralj in Taj Kovačič. Za Ptujčane so to sezono na državnem prvenstvu vozili še Max Trobec, Jure Levar, Sebastjan Bergant, Massimo Volk in Jan Ternjak Harc. AMD Ptuj je na vseh treh tekmah zbralo največ točk in je osvojilo naslov ekipnih državnih prvakov za sezono 2020. Z bistveno manj člani so solidno sezono odpeljali tudi člani AMD Hajdina, ki se lahko pohvalijo z dvema posameznima naslovoma državnega prvaka in dvema dru- gima mestoma. V glavnem dirka- škem razredu KZ2 je prvak postal Jan Skledar, drugi je bil Vid Pšajd. Slednji je napadal svoj peti naslov državnega prvaka, s čimer se je že- lel posloviti od aktivnega tekmova- nja v kartingu, a mu je nov naslov preprečila velika smola na zadnji dirki. Izmed Hajdinčanov si je na- slov prvaka v razredu Rotax Max Junior privozil Dimitrij Mlakar, medtem ko je svojo dirkaško ka- kovost z drugim mestom v državi v sila močnem razredu Rotax DD2 potrdil Primož Matelič. Predsednik AMD Ptuj Uroš Lan- gerholc je ob koncu tekmovanja iz- razil zadovoljstvo, da jim je uspelo izpeljati tako veliko dirko, posebej pa še to, da so bile tokratne dirke zelo atraktivne za gledalce. David Breznik Nogomet  1. SNL RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 15.45: Bravo – Koper; OB 18.00: Maribor – Celje; V NEDELJO OB 16.00: Domžale – CB24 Ta- bor Sežana; OB 18.00: Aluminij – Olimpija; OB 20.30: Mura – Gorica. 2. SNL RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Drava Ptuj – Roltek Dob, Primkorje eMundia – Šmartno, Fužinar Vzajemci – Vitanest Bi- lje, Beltinci Klima Tratnjek – Krka, Krško – Rudar Velenje; OB 20.30: Triglav Kranj – Kalcer Radomlje; V NEDELJO OB 16.00: Brda – Ja- dran Dekani, Nafta – Brežice Terme Čatež. 3. SNL – vzhod RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Šmarje pri Jelšah – Dravinja, Kety Emmi Bistrica – Korotan Prevalje, Zreče – Koroška Dravograd, Dobrovce – Videm, Rogaška – Šampion; V NEDELJO OB 16.00: Cirkulane – Podvinci. Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Markovci – Gerečja vas, Hajdina – Gorišnica; V NEDELJO OB 10.30: Skorba – Apače; OB 16.00: Zavrč – Stojnci, Bukovci – Boč Poljčane. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 3. KROGA, V PPETEK OB 19.00: Podlehnik – Rogo- znica Slofi n; SOBOTO OB 16.00: Majšperk picerija Špajza – Tržec, Grajena ANpro – Ormož; V NEDELJO OB 16.00: Središče – Hajdoše. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Leskovec – Polska- va avtop. Grobelnik, Mladinec Lovrenc – Oplotnica; OB 17.00: Slo- venja vas SMS sanacija – Zgornja Polskava; V NEDELJO OB 16.00: Makole Bar Miha – Pragersko. Veteranske lige MNZ Ptuj +35 vzhod RAZPORED 4. KROGA, V PETEK OB 17.30: Markovci – Grajena, Podvinci – Borovci, Gorišnica – Rogoznica Gostilna Muršič, Lesko- vec – Dornava. Prosta je ekipa Zavrč-Cirkulane. +35 zahod RAZPORED 4. KROGA, V PETEK OB 17.30: Spodnja Polskava – Gerečja vas, Hajdina – Skorba, Pragersko – Apače, Tržec – Lo- vrenc. Prosta je ekipa Podlehnika. +40 RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 17.30: Majšperk – Videm, Haj- doše – Zgornja Polskava, Pohorje Oplotnica – Ormož. 1. mladinska liga 6. KROG: Drava Ptuj – Aluminij (v nedeljo ob 16.00 na igrišču na Hajdini). 1. kadetska liga 6. KROG: Drava Ptuj – Aluminij (v nedeljo ob 14.00 na igrišču na Hajdini). Liga U-15 – vzhod 7. KROG: Aluminij – Fortis Jarenina (v soboto ob 11.00), Drava Ptuj – Dravograd (v nedeljo ob 11.00 na igrišču z umetno travo pri Mestnem stadionu). Rokomet  NLB liga RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 18.45: Gorenje Velenje – Slo- venj Gradec; V SOBOTO OB 18.00: Celje PL – Urbanscape Loka, Maribor Branik – Ljubljana; OB 19.00: Jeruzalem Ormož – Koper, Riko Ribnica – Trimo Trebnje, Krka – Dobova; OB 19.30: Butan Plin Izola – LL grosist Slovan. 1. A SRL (ž) 3. KROG: Zelene doline Žalec – ŽRK Ptuj (v soboto ob 19.30 v Žalcu). Jože Mohorič Športni napovednik Foto: Črtomir Goznik Nik Trobec (AMD Ptuj) Kucelj (1237 m) 26. 9. 2020 IZHODIŠČE: Predmeja – tunel na cesti Lokavec-Predmeja SESTOP: Predmeja TURA: nadaljujemo potepanje po vrhovih in točkah Slovenske planinske poti. Tokrat se bomo zaustavili na Koči Antona Bavčarja na Čavnu (1240 m). Čaven je greben nad Vipavsko dolino. Tvori juž- no mejo Trnovskega gozda, planote v severnem delu Dinarskega gorovja. Njegov najvišji vrh je Veliki Modrasovec, najbolj razgleden pa Kucelj. Na Čaven vodi pot s Predmeje, Stomaža in Lokavca. Na vrhu se odpre pogled po Vipavski dolini in do Jadranskega morja. Sprehodili se bomo po Srednječavenski poti do Kuclja mimo Doma na Mali gori. Vračali pa se bomo po Slovenski planinski poti. ODHOD: v soboto ob 6. uri s parkirišča pod gradom PRIHOD: v soboto v večernih urah TEŽAVNOST: lahka označena pot. Približno 5 do 6 ur hoje s po- čitki. STROŠEK IZLETA: 26 evrov. ROK PRIJAVE: torek, 22. 9., v pisarni PD PTUJ, preko spletne pri- jave ali osebno pri vodji izleta. Plačilo stroška izleta na TRR (SKLIC 20202609) ali v pisarni društva. O bvezno ob prijavi navesti telefonsko številko (ob možnosti, da izlet odpade). IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože Dajnko s sovodniki. INFORMACIJE: na sedežu PD Ptuj in pri vodji izleta (040 754 499). Planinski kotiček Foto: Črtomir Goznik Vid Pšajd (717) in Jan Skledar (706), oba AMD Hajdina Foto: Črtomir Goznik Mladinci Aluminija (v rdečih dresih) so ugnali goste z Grosuplja. Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 12 Na Policijski upravi Maribor so pojasnili, da so pred tednom dni, v ponedeljek, 7. septembra, na ptujskem okrajnem sodišču obravnavali kaznivo dejanje oviranja pravosodnih organov po 289. členu in kaznivo deja- nje lahke telesne poškodbe po 122. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). »Po do sedaj zbranih po- datkih je omenjenega dne med obravnavo ena oseba udarila drugo osebo in jo lahko telesno poškodovala,« je povedal Mi- ran Šadl iz PU Maribor. Policisti o dejanju še zbirajo obvestila v predkazenskem postopku, zato drugih podrobnosti prei- skave še ne morejo pojasniti. Napad na sodnika Tivadarja, ki je v zadevi na sodišču nasto- pil kot priča, je izvedel Ljuto- merčan Boštjan Klement. Na ptujskem sodišču mu sodijo za- radi poškodovanja tuje stvari, petek  18. septembra 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Danes se bo postopno zjasni- lo. Ponekod bo še pihal seve- rovzhodnik, na Primorskem večinoma šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem do 17, najvišje dnevne od 20 do 24, ob morju in na Goriškem do 28 °C. V soboto in nedeljo bo pretežno jasno s svežim jutrom. Ptuj  Ljutomerčan Klement sredi obravnave napadel sodnika Tivadarja »Usekal sem ga na polno, da je padel dva metra vstran« Po spletu se je ta teden razširila novica o fi zičnem napadu na sodnika na ptujskem okrajnem sodišču. Poškodovan je sodnik ljutomerskega okrajnega sodišča Gorazd Tivadar, ki je na Ptu- ju v obravnavi nastopil kot priča. „Po sorazmernem mrtvilu v začetku epidemije se postopoma povečuje delež poškodb, ki jih obravnavamo v kirurški ambulanti. Trend se je še bolj intenzivno začel povečevati čez poletje in ne kaže, da bi se karkoli umirilo,“ ugotavlja dr. Teodor Pevec, strokovni direk- tor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Porast števila poškodb je več kot očitna, v primerjavi z lanskim letom imajo med 20 in 30 % več pri- merov. Trend povečanja v poletnih mesecih je nenavaden sploh glede na statistiko prejšnjih let. Kot pravi Pevec, se je delež poškodb prav v času poletja zmeraj zmanjšal. Ra- zlogov, da so letos deležni prav nasprotnega trenda, je najbrž več. Bojazen pred korono in dejstvo, da je marsikdo dopust preživel doma, je prispevalo svoje. Obenem je bilo zaradi čakanja na domu spomla- di in poleti več zaposlenih doma. Zaradi razglašene epidemije in karantene je bilo tudi več časa za opravila na prostem, delovne ak- cije ipd. Prav delovnih nesreč je bilo na ptujski kirurgiji to poletje največ. „Spomladi smo tako kot vsako leto imeli ogromno dela s padci z dreves. Ko je čas češenj, se to zelo pozna pri nas. Grozne po- škodbe smo obravnavali. Češnja je precej suho drevo, veja se hitro od- lomi in imeli smo kar nekaj resnih poškodb, celo zlome prsnega koša ter druge življenjsko ogrožajoče poškodbe, ki so bile posledica pad- ca,“ ugotavlja Pevec. Obravnavali so tudi več delov- nih nesreč, padcev z gradbenih odrov, lestev ipd. Vse primere so obravnavali in zdravljenje zaključili v ptujski bolnišnici, potrebe za pre- voze v druge ustanove k sreči ni bilo. Pevec ob tej priložnosti ljudi opozarja, naj bodo previdni in naj ne precenjujejo svojih zmožnosti. Podravje  Na ptujski urgenci porast števila poškodb Poleti po navadi manjše število poškodb, letos obratno Delež poškodb, ki jih obravnavajo na ptujski urgenci, se je v zadnjih mesecih precej povečal. Vse od pomladi naprej beležijo predvsem več delov- nih in ostalih nesreč. Za približno petino več poškodb pa so obravnavali v poletnih mesecih, kar je prav obraten trend tistemu, ki so ga bili vajeni. Foto: ČG Letošnje poletje so imeli na ptujski kirurgiji veliko več dela kot po navadi. Ptuj  Koronavirus se širi Prva okužba v ptujski enoti Doma upokojencev Vse od marca doslej se je ptujski Dom upokojencev v vseh petih enotah uspešno izogibal koronavirusu. Ta teden pa je bila prva okužba potrjena pri eni izmed zaposlenih v enoti Ptuj. „Delavka v pralnici ni bila v neposrednem stiku s stanovalci niti z zaposlenimi, ki opravljajo storitve neposredno pri stano- valcih. Nemudoma smo izvedli vse ukrepe skladno s spreje- timi protokoli za preprečitev širjenja okužbe v Domu ter pri- poročili NIJZ. Ustreznost ukre- panja je potrdil tudi pristojni epidemiolog,“ se je v sredo po ugotovitvi, da imajo prvi primer okužbe, odzvala direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. Kot je zatrdila, situa- cija ni nevarna, tudi zato, ker je delavka nazadnje delala minuli teden, pozitiven test pa je pre- jela ta teden v torek. Zato razloga za paniko ni, delo in vse aktivnosti v domu potekajo nemoteno, tudi obiski stanovalcev za zdaj ostajajo do- voljeni. Foto: ČG primeru nastopa kot priča, op. a.) postavil v vlogo sodnika in začel nekaj modrovati in sem ga kar usekal na polno, da je padel enih dva metra na stran na klop in na eno gospo, ki ga je prijela, da ni padel na tla.« Sodniku Ti- vadarju v zapisu, ki ga je prido- bil spletni portal Siol, očita, da zoper njega že deset let sproža postopke. »Ko se eden konča, se začne drugi, in to že po kmeč- ki logiki ni normalno, ampak je to sistemsko,« še piše Klement. Po udarcu naj bi Klement sicer zapustil sodno dvorano, ki je bil – po zapisanem – prepričan, da sodnik simulira poškodbo oziro- ma se je sam kasneje namerno poškodoval in se sedaj dela kot žrtev. Po napadu naj ne bi bil videti poškodovan. »Niti ga ni- sem zadel v nos,« je še zapisal Klement. Sodnik naj bi se sicer, po neuradnih podatkih, 18. sep- tembra vrnil v službo. Foto: Jure Zauneker Klement je popisal stene Okrajnega sodišča v Ljutomeru. saj je marca lani popisal stene in z granitnimi kockami razbil nekaj šip na oknih okrajnega sodišča v Ljut- omeru. Predsednik višjega sodišča v Mariboru je zadevo takrat prene- sel na Ptuj. Klement dejanje potrdil Na novico se je sicer odzval Kle- ment, ki je dejanje pisno potrdil. Med drugim je zapisal: »Takrat se je sodnik (ki sicer v obravnavanem Foto: Jure Zauneker Prav tako naj bi lani razbil tudi nekaj šip na oknih Okrajnega sodišča v Ljutomeru. Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020 COLOR CMYK stran 13 Premierno je bila razstava Kopt- ske tkanine odprta septembra lani v Narodnem muzeju Slovenije, leto dni po tem, 10. septembra, so jo odprli v Miheličevi galeriji na Ptuju. Sodelovanje obeh muzejev je pri tej razstavi znova izpisano z zlati- mi črkami, je poudarila v. d. Naro- dnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik. „Brez pomoči zlatih rok restavratork iz ptujskega konser- vatorsko-restavratorskega oddel- ka za tekstil razstava ne bi mogla tako žareti in imeti takšno sporočil- nost, kot jo ima. Njeno gostovanje na Ptuju bo edino gostovanje v Sloveniji. Že dogovorjeno pa je nje- no gostovanje na Kitajskem. Upa- mo, da bo cepivo kmalu nared, da bomo dogovor lahko uresničili,“ je na odprtju razstave še posebej iz- postavila. Soavtor razstave Tomis- lav Kajfež je povedal, da je kustos nekdanjega deželnega muzeja za Kranjsko v Ljubljani leta 1890 Al- fonz Müllner v odkupu zbirke 52 koptskih tkanin prepoznal prilož- nost, da tudi deželni muzej pridobi eno takšno zbirko. Odkupil jo je za 260 fl orintov. Osnovno oblačilo Koptov je bila tunika V maniri zbirateljstva 19. stoletja so zbiratelji z oblačil nekdanjih pre- bivalcev Egipta odstranili samo ok- rasne dele. „Kopti so kot kristjani svoje umrle pokopavali skeletno, v enostavno izkopane grobne jame so jih položili v njihovih najlepših oblačilih. Suho egiptovsko podne- bje je ohranilo tekstil in tekstilne dele ter tudi trupla. Koptsko prebi- valstvo je v oblačilni kulturi sledilo tradiciji grško-rimske oblačilne kul- ture. Osnovno oblačilo za moške, ženske in otroke je bila tunika in pregrinjalo, s katerim so se ogrni- li. Med koptske tkanine sodijo tudi hišne tekstilije, različni prti, pregrinjala in zavese. Ta oblačila so bila v osnovi stkana iz lanene- ga blaga, na katerega so aplicirali okrasje, stkano v tehniki tapiseri- je,“ je še pojasnil Tomislav Kajfež. Dopolnila ga je dr. Eva Ilec, vodja konservatorsko-restavratorskega oddelka za tekstil PMPO, kjer so zelo ponosni, da so lahko konser- virali tekstilije oz. koptske tkanine iz Narodnega muzeja Slovenije. To je za restavratorja prestižna nagrada, da ima čast v roko vzeti tako dragocene tkanine iz 3. do 10. stoletja našega stoletja. Tega tako pogosto pri svojem delu ne srečujejo, kajti v Sloveniji ni veliko tekstila iz tako poznih obdobij. Vse tkanine so bile v zelo krhkem stanju. 130 let so ležale v depojih, kjer so pri pregledu našli še eno koptsko tkanino, za katero pa ne vedo, kako se je tam znašla. Vlakna so bila že ob dotiku tako občutlji- va, da so pri delu morali izredno paziti, da ni prišlo še do dodatnih poškodb. Ena izmed zahtevnejših nalog je bilo tudi barvanje tkanine, ki je služila za oporo tem koptskim tkaninam. Vse tkanine so v pešče- no rjavih odtenkih, treba je bilo izbrati pravi odtenek, ki se ujema z originalnimi toni. Restavratorka Marina Čurin je zelo dobro opravila to nalogo, niansirala je dva barvna tona, ki ga laično oko na razstavi morda niti ne opazi. „Najpomemb- nejša naloga konservatorja-resta- vratorja je poleg aktivnega konser- viranja, preventivna konservacija, da skrbimo za optimalne razmere hranjenja, še posebej pri tako ob- čutljivih muzealijah, kot so tkani- ne,“ je še povedala Eva Ilec. petek  18. septembra 2020 Kultura 13 Konservatorsko-restavratorski oddelek za tekstil PMPO, ki je bil ustanovljen kot prvi tovrstni oddelek v Sloveniji že v začetku 80. let prejšnjega stoletja, ima danes izjemno pomembno vlogo tako v Sloveniji kot v širšem mednarodnem prostoru. Vedno, ko gre za potrebne posege ali nadzor nad pomembnimi zgodovinskimi tekstilijami, PMPO sodeluje z različnimi institucijami kot posamezniki. Tudi pri razstavi Koptske tkanine je imel nadvse pomembno vlogo, je povedal direktor Aleksander Lorenčič. Oba muzeja (PMPO in Narodni muzej Slovenije) tudi sicer izjemno dobro sodelujeta na več področjih. Prihodnje leto bodo slovenski muzeji praznovali 200-letnico, odkar obstajajo. Ob tej priložnosti bodo v Narodnem muzeju pripravili razstavo, v okviru katere bodo sodelovali vsi slovenski muzeji. Pod naslovom Zlato slovenskih muzejev bodo slovenski javnosti predstavili dragocenosti, ki jih skrivajo in odkrivajo. Ste že brali / David Diop: Več kot brat Še ena od knjig, ki kažejo na to, da je Evropa dolžna poskrbeti za tuje državljane, ki prihajajo v ta del sveta poiskat lepšo prihodnost. Ker je njihovim pred- nikom ta ista Evropa uničila življenje. Roman Več kot brat (originalni naslov v francoščini je Frère d'âme – Brat po duši) govori o dogajanju v prvi svetovni vojni, kot ga večina ljudi najbrž ne pozna. Namreč o tem, kako so takratne kolonialne države (v tem primeru Francija) za boj proti sovražniku na evropskih tleh pripeljale iz svojih kolonij afriške domačine. O tem piše David Diop, francosko- senegalski pisatelj, rojen v Franciji l. 1966, odraščal v Senegalu, študiral pa spet v Parizu (in doktoriral na Sorbonni). V Evropi je skoraj pozabljeno dejstvo, da je Francija samo iz svoje senegalske kolonije v prvi svetovni vojni na svojo fronto proti Nemčiji pripeljala 200.000 domačinov – Senegalcev. Da so se borili za obrambo svoje 'bele matere domovine', ki jih niti ni štela za državljane, pač pa, kot piše v spremni besedi, za »podložnike«; tako so bili namreč pravno defi nirani afriški prebivalci francoskega kolonialnega imperija. »Domorodski zakonik«, ki je opredeljeval njihove skrajno skope pravice in dolžnosti – med njimi tudi prisilno delo – je bil ukinjen šele leta 1946, beremo v spremni besedi (str. 144). Roman prikazuje usodo dveh 20-letnikov, Alfe Ndiaya in Madembe Diopa, prijateljev iz majhne senegalske vasice, ki se odločita pridružiti francoski vojski v boju proti Nemcem, saj bi s tem dobila državljanske pravice in si zagotovila lepše življenje. Francoska vojska je 'afriške divjake' – 'čokoladce' v boj proti sovražnikom – Nemcem – poslala iz psiholoških razlogov. »Stotnik jih je poučil, da se sovražniki bojijo divjaških zamorcev, ljudožercev, Zulujev, oni pa so se temu smejali. Veseli jih, da se jih sovražnik z nasprotne strani boji. Zadovoljni so, da lahko pozabijo na lasten strah. Kadar se torej s puško v levici in mačeto v desnici prikažejo iz jarka in se poženejo iz zemljinega trebuha, spačijo obraze z blaznimi pogledi. Stotnik jim je rekel, da so véliki bojevniki, zato se s pesmijo na ustih izpostavljajo smrti, med sabo kar tekmujejo v norosti. Noben Diop ne bi rad veljal za manj pogumnega od kakega Ndiaya, zato se vsak od njih vreščé kot divjak požene iz svoje luknje vsakič, ko mu to zaukaže rezki pisk iz piščalke stotnika Armanda. /.../ Vsi bodo umrli, ne da bi sploh kaj pomišljali, saj jim je stotnik Armand rekel: 'Vi, čokoladci iz črne Afrike, ste že po svoji naravi najpogumnejši med pogumnimi. Francija vam je hvaležna in vas občuduje. Časopisi pišejo le o vaših podvigih!' Zato jih nič ne zadržuje, ko se po trebuhih plazijo na plano, in se prav rade volje pustijo razmesariti, pri tem pa vreščijo kot poblazneli norci, vselej z obvezno puško v levici in mačeto v desnici.« (Str. 18.) Pripoved se zaplete, ko nemški vojak ob nekem napadu razpara trebuh Madembeju in ta umre v strahotnih mukah na rokah svojega prijatelja Alfe Ndiaya, ki prijatelja, čeprav ga ta večkrat prosi, ne zmore odrešiti njegovih muk s tem, da bi ga iz usmiljenja ubil. Ndiayevo maščevanje prijatelja – več kot brata, brata po duši – je grozljivo ... Roman Več kot brat so leta 2018 francoski dijaki izbrali za svoj roman leta in je prejel Goncourtovo nagrado dijakov; s to nagrado so ga nagradili tudi slovenski študenti francoščine. Ptuj  Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije Slikovite tkanine Koptov restavrirali na Ptuju Razstava Koptske tkanine je rezultat sodelovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in Narodnega muzeja Slo- venije, ki je zaradi svoje kompleksnosti povezala strokovnjake različnih področij. Gre za slikovite tkanine Kop- tov, krščanskega prebivalstva Egipta.. Oplotnica  Velik uspeh Petovia kvinteta Polka za Tjaža prinesla tri nagrade Hišni ansambel družbe Radio-Tednik Ptuj – Petovia kvintet – niza uspeh za uspehom. Teden dni pred 51. festivalom narodno-zabavne glasbe Ptuj 2020 so nadvse uspešno nastopili na 4. Festivalu pod Pohorjem. Za živahno polko – Polko za Tjaža – so prejeli tri nagrade: prvo nagrado strokov- ne komisije, zlato plaketo Bratov iz Oplotnice in nagrado za najbolj- ši aranžma festivalske skladbe, ki ga je spisal njihov veliki prijatelj in odlični glasbenik Luka Krof. S tem so postali veliki zmagovalci tega mladega festivala narodno-zabav- ne glasbe. Polka za Tjaža je nastala po re- snični zgodbi. „Naš Kristijan je dobil prvega sina Tjaža. Prevzele so nas emocije in čustva, zato smo dali pobudo za živahno polko, ki opisuje edinstveni dogodek rojstvo prvega sina. Odlikuje jo tudi močno sporo- čilo in odlično besedilo edinstvene tekstopiske Vere Šolinc. Petkov večer na Festivalu pod Pohorjem v Oplotnici je bil edinstven, nepono- vljiv. Tekle so solze sreče, veliko je bilo stiskov rok in iskrenih nasme- hov,“ je v imenu ansambla Peto- via kvintet povedala pevka Larisa Majcen in dodala: „Hvala, ker ste, brez vas ne bi bilo nas, dragi naši podporniki.“ Foto: Boris Kovačič, Brežice Petovia kvintet – ponosni zmagovalci 4. Festivala pod Pohorjem Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji bo razstava na ogled do 8. novembra. Foto: Črtomir Goznik Z odprtja razstave Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 14 petek  18. septembra 2020Zdravstveni globus14 Čeprav se nam zdi, da so bolj kot zobotrebcem kosti podobne jekle- nim tramovom, mišično-kostni sistem s staranjem poskrbi za ne- prijetna presenečenja. Varujmo ga, kajti kaj nam denimo pomaga vsa pamet tega sveta, če ne moremo več samostojno hoditi? Kosti so živi organi, ki se nenehno obnav- ljajo in staro kostno maso nado- meščajo z novo. Takoj za sklenino, ki jo imamo na zobeh, so druga najtrdnejša snov v telesu, a še zda- leč niso kot beton. Še najboljša je primerjava s satovjem, trdo snovjo z nešteto luknjicami. Po 35. letu starosti kosti nehajo rasti in človek postopno izgublja gostoto kostne mase, kar pomeni, da se luknjice v njih večajo, trdna snov pa se tanj- ša. Vse skupaj lahko primerjamo z luknjami v lesenih tramovih, ki jih delajo termiti, le da smo pri škodi na kosteh v vlogi termitov sami. Foto: Dreamstime/ M24 Pomagajmo si Osteoporoza lahko doleti vsako tretjo starejšo osebo Že v otroštvu z napačno prehrano in zgrešenimi navadami začnemo postavljati temeljne okoliščine za poznejšo bolezen. Od večine drugih bolezni pa se osteoporoza razlikuje ravno po tem, da se človek morda sploh ne zaveda, da jo ima. Kakšen je namen UZ ščitnice UZ ščitnice lahko neposredno in natančno opredeli morebitne morfološke spremembe v ščitnici. Kdo opravi preiskavo Opravi jo klinični specialist za bolezni ščitnice oz. tirolog s pomočjo linearne ultrazvočne sonde kot dopolnilo kliničnega pregleda. Kdo vas napoti na preiskavo Na preiskavo vas napoti izbrani zdravnik družinske medicine ali pa jo opravi tirolog v sklopu svo- jega pregleda. Kako se pripravite na UZ ščitnice Posebna priprava ni potrebna. Kako preiskava poteka Preiskavo opravijo ambulant- no. Preiskovanec je v ležečem položaju, vrat mora biti prost, gla- va pa nagnjena nazaj. Sama pre- iskava je nenevarna in neboleča in traja nekaj minut. Preiskovalec nanese na kožo nad ščitnico po- seben gel in nato s sondo spreml- ja odboj ultrazvočnih valov, ki se kaže kot slika na ekranu ultrazvo- čnega aparata. Žlezo pregleda v celoti, v več prerezih. Oceni veli- kost ščitnice ter odbojnost (eho- genost) in enakomernost (homo- genost) žleznega tkiva. Koliko časa traja preiskava Preiskava traja nekaj minut. Kakšne neprijetnosti lahko pričakujete Med preiskavo ni pričakova- ti neprijetnosti. Če ob preiskavi opravijo še punkcijo žleze, pa se izjemoma lahko pojavi bolečina na mestu vboda. Kakšne so nevarnosti preiskave Preiskava je popolnoma ne- škodljiva tudi za nosečnice in ot- roke. Kdaj bodo znani izvidi preiskave Izvid preiskave lahko prejme bolnik takoj oziroma skupaj z os- talimi izvidi pregleda ščitnice in mnenjem tirologa. Čemu bodo služili izvidi Tirologi, tj. klinični specialisti za bolezni ščitnice, iščejo in spreml- jajo s preiskavo morebitne spre- membe v tkivu ščitnice in sosed- njih strukturah. Preiskava dobro prikaže že najmanjše spremembe in je odlično dopolnilo k celotni klinični preiskavi. Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Foto: Dreamstime/M24 Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Ultrazvočna preiskava (UZ) ščitnice Kaj je UZ ščitnice V diagnostiki ščitničnih bolezni poznamo več preisko- valnih tehnik, med katerimi ima ultrazvočna preiskava ščitnice v sedanjem času pomembno vlogo. Je pogosto upo- rabljena metoda, ki s pomočjo ultrazvočnih valov prikaže strukture, ki ležijo pod sondo. Osteoporoza se od večine drugih bolezni razlikuje ravno po tem, da se človek morda sploh ne zaveda, da jo ima. To pomeni, da zanjo ne veste, vse dokler si ne zlomite kosti, ko malce nerodno stopite ali se denimo zaletite v vrata. To je že prvi opozorilni znak, da so vaše kosti očitno bistveno šibkejše in da imate morda osteoporozo. Z zdravili lahko bolezen le zavirate, zato je preventiva toliko pomembnejša. Ostanite ravno prav telesno dejavni, ne pijte alkohola, ne kadite in nadzirajte krvi tlak, predvsem pa hodite na preventivne preglede. Po 40. letu je priporočljivo prvo merjenje kostne mase, pred 65. letom pa naj bi prvo testiranje opravila prav vsaka ženska, tudi tista, ki ni v tvegani skupini. Za ugotavljanje osteoporoze je na voljo zelo zanesljiva metoda, merjenje mineralne gostote kosti (BDM) z aparaturami DXA. Zlasti na začetku epidemije covi- da-19 je reagentov, ki so potrebni za testiranje na okužbo z novim ko- ronavirusom, močno primanjkova- lo, med državami pa se je vnel boj za zadostno preskrbo z njimi. Vpra- šanje, kakšen bo trg reagentov v prihodnjih mesecih, ko pričakuje- mo veliko povečanje števila okuže- nih in s tem tudi večje potrebe po testiranjih, je še odprto. Je pa pred- stojnik inštituta za mikrobiologijo, kjer med drugim izvajajo testiranja na okužbo z novim koronavirusom, Miroslav Petrovec pojasnil, da ima večina resnih podjetij, ki proizva- jajo reagente, na svetovni ravni algoritem razdeljevanja, pri čemer upoštevajo tudi to, kako država obvladuje epidemijo. Tako bodo tudi v jesensko-zimskem času pri dobavi reagentov ves čas odvisni od 14-dnevnih ali tritedenskih na- povedi. A kot kaže, bi z odkritji na Kemijskem inštitutu lahko vzposta- vili lastno oskrbo z reagenti in ne bi bili več odvisni od uvoza. Za komercialno uporabo še ni zanimanja Vzpostavitev lastne proizvodnje reagentov »bi verjetno trajala ne- kaj tednov za tiste, ki jih že imamo v raziskavah, in nekaj mesecev za nove«, so pojasnili na inštitutu. Do- dali so, da do zdaj sicer ni bilo zani- manja za komercialno uporabo. V primeru novega koronavirusa so proteine, ki so jih sami pridobili, že uporabili pri testiranju odpornos- ti cepljenih živali. Na Kemijskem inštitutu so namreč v raziskovalni skupini Romana Jerale razvili cepi- vo proti novemu koronavirusu, v preteklih mesecih pa so ga pred- klinično preizkušali na miših. Ob tem navajajo, da so sposobni pri- praviti reagente za različne teste, a je poslanstvo Kemijskega inšti- tuta predvsem v tem, da pripravi tehnologijo, ki bi jo potem lahko implementirali v industriji. »Če je to v interesu države, pa smo seve- da pripravljeni priskočiti na pomoč s svojo ekspertizo in opremo,« so dejali. Poleg tega pripravljajo hitri diagnostični test za odkrivanje vi- rusov iz sline, ki bi omogočil hitro preverjanje večjega števila vzor- cev in bi ga lahko uporabili kot pre- sejalni test. Tedenski mikroskop Kmalu tudi slovenski reagenti? Na kmeijskem inštitutu imajo na voljo tehnologijo za pridobivanje virusnih proteinov, ki bi jih lahko uporabili pri pripravi reagentov za teste na novi koronavirus. Foto: Bobo /M24 Miroslav Petrovec Oktobra dobava večjih količin hitrih testov Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo Miroslav Petrovec je pojasnil, da se po informacijah dobavitelja v oktobru obetajo večje količine hitrih testov za ugotavljanje okužbe z novim ko- ronavirusom. Trenutno namreč inštitut dobi manjše količine teh testov, v zadnji pošiljki jih je bilo za 14 dni 250, veliko ve- čino jih dobi UKC Ljubljana. Petrovec je pojasnil, da je zaenkrat na voljo le test enega proizvajalca, ki je gotov približno v eni uri in 15 minut, če se- veda ni čakalne vrste zaradi velike količine hkratnih vzorcev. Dobavitelj teste dobavlja na vsakih 14 dni. V zadnji poši- ljki so prejeli 250 testov, kar pomeni, da je tedenski limit za uporabo 125 testov. Test proizvaja ameriško podjetje, ki pa v Sloveniji nima svoje podružnice, enako kot v drugih manjših državah, zato ga po navedbah Petrovca kupujejo od na jav- nem razpisu izbranega podjetja. A se po informacijah dobavi- telja obetajo dobave večjih količin v oktobru, navaja Petrovec. Osteoporoza je zelo pogosta bolezen Na njo nas največkrat opozori šele nenavaden zlom kosti oziro- ma zdrs medvretenčne plošče, zato je zelo pomembno, da si že po 40. letu prvič izmerite kostno gostoto. Če je v družini prizadeta ena sorodnica, zlasti če je doživela visoko starost, to še ne pomeni, da boste zboleli tudi vi. Če pa si je vaša mati v pozni starosti zlomila kolk, je pri vas tveganje za osteoporozo nekoliko večje, zato le bodite do- sledni pri preventivnih pregledih. Pomen prehrane in telesne dejavnosti Bistveni pogoj za zdravljenje bolezni in njeno preprečevanje je sprememba prehranskih navad. Na dan potrebujemo gram kalcija. V mladosti, med nosečnostjo ali v poznih letih naj bi zaužili celo od 1,2 do 1,5 grama kalcija dnevno. Za vnos grama kalcija v telo pa mora- mo denimo na dan popiti pol litra mleka ali pojesti 50 gramov trdega sira ali dva lončka jogurta. Veliko vitamina D, ki omogoča absorpcijo kalcija, vsebujejo prav tako mlečni izdelki in mastne ribe. Gibanje mišic močno spodbuja delovanje kostnih gradilnih celic, osteoblastov. Zmerna športna dejavnost torej krepi mišično in kostno tkivo, hkrati se veča splo- šna obrambna moč telesa. Vaditi moramo po možnosti vsak dan in nikar ne obupajte, če se že po ne- kaj dneh ne pokaže pričakovani uspeh. Za preprečevanje bolezni si vsak dan sestavite in uskladite se- znam vaj za moč. Če je bolezen že tu, naj pri tem sodeluje zdravnik ali fi zioterapevt. Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  18. septembra 2020 Za kratek čas 15 AJET - Medejin oče v grški mitologiji, ARLINGTON - bivalno predmestje Washingtona, GLAVKONIT - zelen mineral, ONIKS - poldragi kamen z belimi in črnimi progami, PROFILAKSA - preprečevanje, preventiva Dnevi, ki so vas obremenjevali, so že za vami. Pred vami je obdobje razbremenitve in ponovno boste lahko hiteli v objem novih boljših časov. Bodo pa dnevi, ki so pred vami, dinamični, zato se le potrudite za fi nančno korist. Pomemben dan za to je torek. Veselo bo skoraj ves teden, posebno pa še od petka naprej, saj si boste z drugimi sodelavci ali prijatelji živahno izmenjali mnenja, zvezde pa vam bodo naklonjene tudi pri romantiki in prijetnih srečanjih. Najboljša dneva sta sreda in sobota. Sreča vas še ne bo zapustila, zato se le podvizajte in izkoristite pozitivne vibracije. S silno močjo, ki jo imate, lahko veliko dosežete, zato le ne odlašajte. Pred vami je še ves teden. Za reševanje osebnih težav pa je najbolj ugodna sobota. Pred vami je dinamičen, strasten in adrenalinski teden. Pri vsem, kar boste počeli, vas bodo vodila intenzivna čustva. Tudi kar se osebnega življenja tiče in ljubezni, bodo dnevi zelo odlični, predvsem za rakice, saj bodo imele veliko osvajalcev. Še malo potrpite in dolgčasa bo konec. Začelo se vam bo dogajati marsikaj zanimivega. Če imate še kakšen problem iz preteklosti, ki je povezan s fi nancami ali ljubeznijo, se mu boste morali kmalu posvetiti. Dinamičen teden, ki vam lahko prinese zanimivo razkritje. Nekaj se vam bo začelo premikati v službi, toda vprašanje je, v katero smer. Tehtnica sreče ni ravno na vaši strani, stresna situacija pa preti tudi vašemu partnerskemu odnosu. Tudi v teh dneh vas bo zaposlovalo postavljanje temeljev, takih ali drugačnih. V službi bo živahno predvsem v četrtek in petek. V petek boste pomagali tam, kjer bo drugim »zmanjkalo«. V ljubezni bo še vedno bolj kot ne negotovo. Bolj srednje ugoden teden na poslovnem polju. Ne zaupajte preveč svojim čustvom, ker bodo močnejša od razuma. V prvi polovici tedna počistite vso navlako, ki se je nabrala, ker prihaja nov začetek. Soboto izkoristite za nakupe, saj se tam najbolj sprostite. Dinamičen, stresen in naporen teden, toda samo, če boste hoteli vse narediti naenkrat. Imeli boste zelo veliko energije, zato se vam bo tudi zelo mudilo. Za vas je najboljše, da se umirite. Naredite si natančen urnik in dosegli boste veliko. Vaši poslovni projekti najbrž ne bodo potekali po načrtih, toda kriva bo višja sila. Najboljše obdobje za dogovarjanje o poslovnih zadevah je druga polovica tedna. Za sprostitev se posvetite podrobnostim. Lahko je to čiščenje ali pospravljanje. V teh dneh boste zelo uspešno dokazovali svoje intelektualne sposobnosti in strokovno znanje. Pred vami so dnevi, ko boste imeli zelo veliko živahnih stikov in izmenjave mnenj. V ljubezenski zvezi boste pogrešali romantiko. Čeprav bo teden, ki je pred vami, zelo živahen, bo tudi zelo napet in stresen. V službi vas bodo priganjali, češ da ste počasni in neučinkoviti. Vse se bo umirilo proti koncu tedna. Manjši prepir v ljubezenski zvezi. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 24. septembra Petek, 18. september 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 19:00 Ptuj, Mestna tržnica, 51. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2020, 11 ansamblov narodno-zabavne glasbe Sobota, 19. september 12:00 med Slovenjo vasjo in Hajdošami, ribnik, memorialno ribiško tekmovanje 13:30 Hajdina, športni park, Revijalna tekma prijateljev Zgornje in Spodnje Hajdine 19:00 Ptuj, Mestna tržnica, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, fi nale 6. sezone Nedelja, 20. september 18:00 Ptuj, Mestna tržnica, Z glasbo do srca Ponedeljek, 21. september 09:00 Ptuj, na vseh ptujskih osnovnih šolah, predstavitev projekta Varne šolske poti ob Evropskem tednu mobilnosti 10:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Umovadba Špajze modrosti 17:00 Ptuj, Narodni dom, Usklajevalni sestanek med pripravo PZI Revitalizacije Stare steklarske Mestni kino Ptuj Petek, 18. september: 17:00 Kapitan sabljezobi in čarobni diamant; 19:00 Prvič narazen; 21:00 Radioaktivna. Sobota, 19. september: 17:00 Kapitan sabljezobi in čarobni diamant; 19:00 Prvič narazen; 21:00 Tenet. Nedelja, 20. september: 17:00 Kapitan sabljezobi in čarobni diamant; 19:00 Radioaktivna; 21:00 Corpus Christi. Prireditvenik Ptuj  Redna seja SPVCP Izobraževanja za otroke Podatki o prometnovarnostnih razmerah na območju mestne občine (MO) Ptuj so sicer ugodni, a na prometni infrastrukturi je še veliko pomanjkljivosti, ki bi jih bilo nujno odpraviti. O tej temi so se na seji v tem tednu ponovno razgovorili člani Sveta za preventivo in vzojo v cestnem prometu (SPVCP) MO Ptuj. Septembrska seja je bila predvsem v znamenju obravnave programov izobraževanja mladine. Kot ugodno so člani SPVPC ocenili varovanje ot- rok ob začetku novega šolskega leta, v nadaljevanju so govorili o progra- mih s področja prometne varnosti, ki jih bodo v ptujskih šolah organizirali za otroke in mladino. Za učence 4. razredov osnovnih šol bodo na ZŠAM Ptuj pripravili dan odprtih vrat, dijakom Gimnazije Ptuj bo namenjeno izobraževanje „Heroji furajo v pižamah“. Organizirali bodo izobraževa- nje učencev druge in tretje triade OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena. Ob tednu prometne varnosti bodo organizirali izobraževanja za otroke v vrtcu in osnovnih šolah, četrtošolce bodo vključili v akcijo „Pešec bodi viden“. V program dela so si zadali tudi pripravo izobraževanja za sta- rejše udeležence v cestnem prometu. Delovanje SPVCP MO Ptuj bodo v prihodnjih tednih zaznamovale tudi priprave na organizacijo proslave v spomin na žrtve prometnih nesreč. Foto: MZ Člani SPVCP MO Ptuj so na sestanku ponovno govorili o prometnovarno- stni situaciji na območju MO Ptuj. Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  18. septembra 2020Naše prireditve16 - 18. septembra 2020, ob 19. uri FINALE 6. SEZONE Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 20. septembra 2020, ob 18.00 GENERALNI POKROVITELJ Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 17 Obnova stanovanja v večsta- novanjski stavbi je lahko precejšen zalogaj tudi z orga- nizacijskega vidika. Vsako več- je delo, ki se ga lotimo, pa naj gre za zamenjavo oken ali tal- nih oblog ali obnovitev kopal- nice, namreč povzroča hrup, ki je lahko za druge stanovalce v bloku precej moteč. Zato je se- veda treba upoštevati pravila, v nekaterih primerih pa prido- biti tudi soglasja drugi etažnih lastnikov. Kdaj potrebujemo soglasje etažnih lastnikov? Kot pojasni Igor Vamberger iz Podjetja za stanovanjske sto- ritve Ptuj, soglasja etažnih la- stnikov potrebujemo vedno, kadar s svojim delom posega- mo v skupne dele in naprave objekta. Najbolj pogosti so pre- boji t. i. nosilnih sten v stano- vanju, saj se kljub temu, da se dela opravljajo v stanovanju, posega v skupni gradbeni ele- ment celotne stavbe. „Upravni- ka in ostale etažne lastnike je vedno treba obvestiti o name- ravanih sanacijah, če bi se po- segalo v skupne dele objekta. Če se lotimo klasične obnove stanovanja, torej del, kot so sa- nacija kopalnice ali električnih napeljav, obnova ali zamenja- va talnih oblog, menjava oken in pleskanje, upravnika o tem ni treba obvestiti. Priporoča- mo pa, da lastnik stanovanja na oglasno desko objekta poda obvestilo, v katerem bo zapi- sano kakšna obnovitvena dela bodo opravljali ter kako dolgo bodo ta dela trajala – zgolj za- radi razumevanja in strpnosti sosedov v času trajanja sana- cije.“ Dobrodošel je posvet z upravnikom Zelo pogosto opravilo je me- njava dotrajanih oken, za kate- rega torej ni potrebno soglasje drugih etažnih lastnikov, a se je pred pričetkom del o naših na- črtih vendarle dobro posveto- vati z upravnikom, saj menjava oken pogosto vpliva tudi na zu- nanji izgled stavbe. Zato se je dobro posvetovati glede barve okenskih okvirjev, rolet in žalu- zij. Tudi ob namestitvi klimatske naprave je s tega vidika dobro- došel posvet z upravnikom. Pov- sem drugače pa je, če je stavba, v kateri želimo izvajati določe- na dela, zaščitena kot kulturni spomenik, saj je v tem prime- ru treba pridobiti tudi soglasje zavoda za varstvo kulturne de- diščine, ki določi pogoje, pod katerimi dela lahko izvedemo. Eden največjih posegov v večstanovanjskih stavbah je vsekakor rušenje sten. Pred- vsem ko gre za rušenje nosilnih sten, je treba pridobiti 100-od- stotno soglasje drugih etažnih lastnikov, saj gre za velik poseg, ki lahko brez ustrezne statične presoje in strokovne izvedbe ogrozi celotno stavbo. V povezavi s hrupom in motnja- mi v času izvajanja del veljajo določila Zakona o varstvu javne- ga reda in miru. Običajno se de- la izvajajo od 7.00 do 15.00 ali dlje, torej v času odsotnosti ve- čine sosedov, ko so le-ti v službi, šoli ... Zakon o varstvu javnega reda in miru sicer določa, da je prepovedano na nedovoljen način med 22. in 6. uro motiti mir ali počitek ljudi s hrupom, izjema so le nujni interventni vzdrževalni posegi. Zakon sicer pri tem vprašanju ne izpostavlja sobot, nedelj in praznikov, kar pomeni, da tudi za te dni velja enaka splošna ureditev kot za delovnike. Hrup, ki se povzroča pri obnovi stanovanja, sicer so- di pod običajen hrup in ga torej ni mogoče obravnavati kot pre- komeren hrup. Za tak primer bi lahko šlo, če bi obnova trajala nerazumno dolgo in z nerazum- no glasnimi napravami. Ko kdo od etažnih lastnikov ne upošteva določil, ki veljajo za obnovo stanovanj v večstano- vanjskih objektih, Igor Vamber- ger svetuje, da drugi lastniki o tem najprej obvestijo uprav- nika, ki bo skušal razrešiti pro- blem. Če se kršitelj na pozive upravnika in drugih etažnih la- stnikov ne odzove, je naslednji korak obvestilo Stanovanjski in- špekciji. V času del bodimo obzirni do drugih lastnikov KolofonKakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 18. september 2020 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov in fotografij: Majda Goznik, Natalija Škrlec, Katja Kaja Mejač, Marija Kralj, Črtomir Goznik in m24 Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj Čiščenje po gradbenih delih ne sodi v okvir rednega čiščenja Ob tem je dobro izpo- staviti še, da moramo po končanih obnovitve- nih delih počistiti skupne prostore večstanovanj- ske stavbe, saj čiščenje po gradbenih delih ne sodi v okvir rednega či- ščenja objekta. PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila Štajerski TEDNIK petek, 18 9. 2020  COLOR CMYK stran 18 2 KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika »Mansardnega stanovanja pa ne bi, hvala,« se marsikdo od- loči. Če je strešna izolacija sla- ba ter nimamo strešnih oken in klimatske naprave, je bivanje v mansardnem stanovanju lahko zares neudobno. Če pa je stav- ba kakovostno grajena in izolira- na ter je za svetlobo poskrbljeno s kakovostnimi strešnimi okni, je lahko mansardno stanovanje udobno in uporabno. Pri opre- mljanju takšnega stanovanja pa se bomo morali precej bolj pot- ruditi, saj ne bo vsako pohištvo primerno, stremeti pa moramo k temu, da izkoristimo celotno površino, tudi prostore z nizkim stropom. Zakaj bi torej izbrali mansardno stanovanje? Ponu- jamo vam osem tehtnih razlo- gov. 1. Prijetno vzdušje Mansardna stanovanja nosi- jo mero čarobnosti in domač- nosti. Podstrešje je namreč tisti kraj, kjer se skrivajo stari spo- mini, albumi z družinskimi fo- tografijami, skrinjice z zakladi in z vonjem po sivki odeta ob- lačila iz babičine mladosti. Na podstrešjih starejših stavb pre- bivajo stari leseni tramovi, ki so že sami poseben okras, ali kovinska ogrodja, ki so dob- ra podlaga za industrijski stil opremljanja. Mansardna stano- vanja, kljub temu da niso tako prostorna, nas vedno sprejme- jo z odprtimi rokami, saj nosijo duha domačnosti in bohemske dobrodošlice. 2. Naravna svetloba Na vprašanje, proti kateri sme- ri neba je obrnjeno stanova- nje, lahko pozabimo, saj imamo v mansardnih stanovanjih ce- lodnevni dostop do naravne svetlobe – če je le dovolj streš- nih oken. Če je zunaj svetlo, bo svetlo tudi v mansardnem sta- novanju. Iz tega razloga so pri- merna tudi za prostor za delo in hobije, kot so slikanje, pisanje in ročna dela. Svetloba namreč prihaja od zgoraj, zato ne bomo sami sebi delali sence. 3. Zasebnost Mansardna stanovanja nam za- gotavljajo prav posebno mero zasebnosti, saj so odmaknje- na od glasnih cest in mestnega vrveža. Če je stanovanje v do- volj visokem nadstropju, pa smo odmaknjeni tudi od pogledov iz sosednjih stavb in so zato odli- čen kraj za sprostitev ali druže- nje v krogu družine. 4. Brez zaves V mansardnem stanovanju, ki ima okna samo na strehi, ne bomo potrebovali zaves, ki so velikokrat problematičen del opreme doma, saj nekaterim enostavno niso všeč. Zavese predstavljajo problem tudi za astmatike in alergike, saj se ve- likokrat v njih nabirajo prah in pršice. Vsekakor nam zavese zastirajo pogled ven, in tudi če so prosojne, do neke mere ome- jujejo dostop svetlobi. Poleg tega prispevajo k slabemu ozra- čju v sobi in neprijetnim vonja- vam, saj jih je treba redno prati, kar pa je zaradi njihove velikosti problematično. 5. Možnost opremljanja Mansardna stanovanja nam po- nujajo kar nekaj izzivov in za- nimivih možnosti opremljanja in postavitve pohištva. Nagib stropa lahko uporabimo kot ele- ment zasnove vgradnega po- hištva, višino stropa na sredini kot možnost za dodatne ele- mente, stebre in tramove kot nosilce luči ali samostojne ok- rasne elemente. Res je, da bo opremljanje mansardnega sta- novanja zahtevalo nekaj iznaj- dljivosti, a bo tudi izziv za našo domišljijo in spretnost – rezul- tati pa bodo edinstveni. 6. Brez sosedov Verjetno o nadležnosti sose- dov v višjih nadstropjih, ki ima- jo »slona za domačo žival«, ni treba izgubljati besed. V man- sardnem stanovanju nas defini- tivno ne bodo motili, saj jih ni. Mogoče nam bo kakšen ptiček naredil gnezdo na oknu ali pa zgodaj zjutraj kaj zapel. 7. Spanje pod zvezdami V mansardnem stanovanju lah- ko postavimo posteljo pod eno od strešnih oken in občuduje- mo zvezdnato nebo, preden zaspimo. Nič ni bolj čarobnega in sproščujočega kot nočno ne- bo s tisočero svetlih lučk. 8. Cena Sicer je odvisno od okolice in povpraševanja, vendar so pra- viloma mansardna stanovanja cenejša od navadnih. Če smo v iskanju novega gnezdeca, lah- ko to dejstvo izkoristimo v svoj prid. Pozorni moramo biti le na to, da je stavba kakovostno gra- jena, da je streha dobro izolira- na in da so strešna okna nova. Mansarde imajo prednosti Strešna okna zagotavljajo dovolj svetlobe za dnevna hišna opravila. Postavitev kuhinje v mansardnih prostorih, kjer je pult ob steni z nižjim stropom. Kopalnica v mansardnih prostorih. Prho in umivalnike postavimo na stran, kjer je strop višji, kad pa tja, kjer je nižji. Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 19 3KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika Tišina, ki navduši. Oddajte povpraševanje in pridobite praktično darilo. Navedite kodo: Štajerski20 www.kronoterm.com 080 23 22 Enostavno upravljanje toplotne črpalke preko telefona ali tablice z aplikacijo Cloud.Kronoterm. Obdaja nas ogromno elektron- skih naprav, ki proizvajajo različ- ne zvoke. Ni hujšega od hrupa, ki se dogaja na sosedovem dvo- rišču. Eden najpogostejših virov je lahko preglasna toplotna čr- palka. To je moteč zvok, ki nam še dolgo odmeva v glavi. Ko se odločate za pomembno naložbo, kakršen je nakup to- plotne črpalke, se morate za- vedati, da bo z nami naslednjih 15 do 20 let. In njena naloga je, da ne vzbuja nobene pozor- nosti. Zvoki toplotne črpalke se namreč zlijejo z ostalimi zvoki v hiši ali okolju. V Sloveniji imamo absolutnega zmago- valca med toplotnimi neslišne Dolgo je veljalo pravilo, da so toplotne črpalke glasne, vse do- kler tega predsodka ni opravila toplotna črpalka Adapt, ki so jo razvili v Kronotermu. Adapt je prva toplotna črpalka v Evropi s skoraj neslišnim delovanjem in izjemno učinkovitostjo. Uporab- niki pravijo, da ni glasnejša od delovanja hladilnika. Poskrbite za tiho bivalno okolje Dom ima veliko vlogo na počutje celotne družine. Vedno več ljudi se zaveda, kako pomembni so lastni trenutki miru in tišine. In v okolju, kjer živimo, na dobro počutje vplivajo tudi dobri sosedski odnosi. Spokojen dom, kjer se ustvarjajo spomini. Naj vas ne moti delovanje naprav, kot je toplotna črpalka. Mnogo motečih zvokov spremlja naš vsakdan. Toplotna črpalka ni eden izmed motečih faktorjev, saj je delovanje tišje od delovanja hladilnika. Pred nakupom z apliakcijo Kronoterm AR testirajte, kako se Kronoterm toplotna črpalka Adapt poda na vašo zelenico. Specialisti za tihe V Kronotermu so se odločili, da glasnost delovanja prepustijo la- stnim strokovnjakom, ki so toplo- tno črpalko znali utišati. Tako niti vi niti vaš sosed ne bosta vedela, da Adapt tiho dela v ozadju. Ko nekdo posluša delovanje toplo- tne črpalke Adapt, je ravno tišina tista, ki najbolj navduši. Za brezhibno delovanje toplo- tne črpalke so v Kronotermu uporabili velike visoko učinko- vite ventilatorje s posebnimi bionično oblikovanimi lopatica- mi. Poleg teh k neverjetni tiho- sti pripomore tudi velika čelna površina, kar povzroča majhen tlačni padec, zato se za dose- ganje potrebnega pretoka ven- tilator vrti z nižjimi vrtljaji. In ne nazadnje so poleg izjemno mo- dernega izgleda in dovršene- ga ohišja za izdelavo uporabili materiale, ki vsrkajo hrup in vi- bracije kompresorja. Tako zelo, da boste med spanjem slišali samo svoje misli. Uporabniki Kronotermu zaupa- jo zato, ker vedo, da je to slo- vensko družinsko podjetje z lastno proizvodnjo, organizira- nim servisom, z dolgoletno tra- dicijo in izkušnjami, kjer zelo dobro poznajo vaše potrebe. Vedo, da ste vsakodnevno ob- dani z mnogo glasovi, ki kratijo vaš mir, motijo tudi vas in vaše sosede. S toplotnimi črpalkami Kronoterm se bodo vaši sosed- ski odnosi kvečjemu samo še iz- boljšali. Če želite, da boste do kuril- ne sezone imeli nov, varčen in predvsem tih ogrevalni sistem, je zdaj idealen čas, da se pove- žete s Kronoterm na info@kro- noterm.com oz. jih pokličite na 03 703 16 20. Več: www.kronoterm.com Štajerski TEDNIK petek, 18 9. 2020  COLOR CMYK stran 20 V naših stanovanjih in vse pogosteje tudi na delovnih mestih imajo cvetlice, tako cvetoče kot zelene, nadvse pomembno vlogo. V obdobju, v katerem živimo in delamo, skorajda ni okolja, kjer se ne bi tako ali drugače soočali s stresom. Zato je toliko pomembneje, da si ga poskušamo znižati na zdravo mero. Pri tem lahko ve- liko pomagajo tudi cvetlice, bo- disi cvetoče, bodisi zelene. Naši vrtnarji in cvetličarji vam bodo rade volje pomagali z nasveti, kako narediti naš dom ali de- lovno mesto prijaznejše, bolj zdravo in pomirjujoče. Marsik- do pa nosi že sam po sebi vr- tnarja v sebi, da iz izkušenj in poznavanja svojega stanovanja, delovnega okolja, ve, kaj to pot- rebuje z zelenega področja, da bo funkcioniralo kot zdravo in prijazno okolje. Tudi poznavanje feng shuija, kitajske vede o ure- janju prostorov tako, da v njih steče pozitivna energija, lahko veliko pomaga pri tem, katere rastline bomo izbrali. Med ra- stline, ki ne le izganjajo nega- tivno energijo iz našega okolja, temveč ga tudi čistijo strupenih snovi in vanj privabljajo srečo, ljubezen, denar in mir, spadajo bambusova palma, pahira, gu- movec, spatifil (ženska sreča), ki bi ga morala imeti vsaka pi- sarna, saj ne samo, da prečišču- Domača pisarna je po nasvetih s prejšnjih strani že pripravljena, a lahko v njej svojo kreativnost in delovno vnemo še dodatno spodbudite s pravo kombinaci- jo barv. Katere barve pozitivno vplivajo na vašo delovno zagna- nost, katere na koncentracijo in katere na ustvarjalnost? Preveri- li smo, kakšne nasvete je prip- ravila umetnica, oblikovalka in barvna terapevtka Anna von der Heiden. Barve v domači pisarni imajo drugačen pomen kot barve v drugih prostorih vašega doma. Predvsem pridejo barve do iz- raza takrat, ko si pisarno ureja- te znotraj dnevnega prostora in jo morate vsaj vizualno ločiti od dela, kjer sicer preživljate pros- ti čas. Najhitrejša rešitev pa se zagotovo skriva v barvnih pou- darkih in pisanih dodatkih. Pri vseh barvah je učinek odvisen od odmerjanja le-teh, pa tudi od osebnosti vsakega posamezni- ka, saj so nekateri za barve bolj dovzetni, drugi manj. 1. Rumena Rumena barva močno vpliva na psiho posameznika, saj spod- buja hrepenenje po življenju, optimizem in veselje ter kre- pi ustvarjalnost in koncentraci- jo. Pomemben pa je tudi vpliv te barve na videz pisarne, saj manjše prostore optično pove- ča. 2. Oranžna Oranžna pomembno vpliva na naše počutje, saj povečuje op- timizem in pozitivno vpliva na razpoloženje in samozavest. Pi- sarne z oranžno barvno izžare- vajo udobje, primerna pa je za prostore z malo dnevne svetlo- be. 3. Rdeča Spodbuja vitalnost in energi- jo, a jo je treba uporabljati v majhnih količinah, ker se lahko zaradi te barve hitro počutimo nemirno. 4. Vijolična Vijolična je barva umetnosti in navdiha ter spodbuja koncen- tracijo. V pisarni jo uporabljajte v obliki barvnih poudarkov. 5. Magenta ali rožnata Ta barvna družina predsta- vlja idealizem, veselje in red. Magenta pa naj bi pozitivno vplivala tudi na zmanjšanje du- ševnega šoka, ki ga lahko do- živimo, ko moramo delati od doma. 6. Rjava in zemeljski toni Prostori z rjavimi in zemeljskimi toni imajo pomirjajoč in uravno- težen učinek. Z rastlinami v teh tonih boste dosegli tudi pozitiv- ne učinke na psiho. 7. Bela Čeprav je bela barva med naj- bolj priljubljenimi, se morate pri opremljanju zavedati, da popolnoma bela soba ne spod- buja ustvarjalnosti. Uporabite jo le za eno steno ali za pohi- je zrak, preprečuje tudi sevanje monitorjev, tolstica, bršljan, lu- skasta praprot itd. Na okenskih policah stanovanj in pisarn ali jedilnih mizah pa najpogosteje cvetijo orhideje. Le-te za uspešno rast potrebu- jejo zadostno količino svetlo- be. Poleti najbolje uspevajo na okenskih policah, ki so obrnjene proti zahodu, pozimi pa na južni strani okenskih polic. Orhideje predstavljajo simbol ljubezni, privabljajo ljubezen v naše živ- ljenje, poglabljajo prijateljstvo in umirjajo dušo. Njihova sporo- čilnost je v tem obdobju naše- ga življenja še kako pomembna. Naj bo tudi v našem domu in na delovnem mestu tako. KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika4 Cvetje in zelenje v našem stanovanju, na delovnem mestu V domači pisarni izkoristite pomen barv Foto : Shutterstock Rjava in zemeljski toni ter zlata uravnavajo energije ter so predvsem pozi- tivni za posameznikovo duševnost. Foto : Shutterstock Zeleno morate uporabljati zmerno, zato v pisarno dodajte rastline, morda si omislite zelen stol, zeleno blazino na počivalniku ali kak drug dodatek. Foto : Shutterstock Zaradi modre barve so manjši prostori videti večji, zato je recimo modra stena odlična za poživitev pisarne. Pred- vsem takrat, ko si delovni kotiček urejate znotraj dnevnega prostora. Foto: Črtomir Goznik Filodendron uspeva v umetni kot naravni svetlobi. Njegovi srčasti listi predstavljajo element ognja, ki prinaša pozitivna čustva tudi v temne predele našega doma ali pi- sarne. štvo, zagotovo pa jo nekako kombinirajte z drugimi našteti- mi barvami. 8. Zelena Zelena harmonizira in pomirja ter povečuje ustvarjalnost, tudi to barvo pa je treba uporablja- ti zmerno. 9. Zlata Zlati odtenki uravnovešajo no- tranjo negotovost in spodbuja- jo navdih. 10. Modra Predstavlja zaupanje in mirnost, spodbuja pa tudi jasno razmi- šljanje. Foto: Črtomir Goznik Orhideje privabljajo ljubezen v naše življenje, poglabljajo prijateljstvo in pomirjajo dušo. Foto: Črtomir Goznik Za uspeh in napredek v našem živ- ljenju bomo tolstico (krasulo) pos- tavili blizu vhodnih vrat. Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek 18. septembra 2020 Podravje 21 Trgovina MANA Trgovina Mana je s kar 90 trgo- vinami prisotna skoraj v vsakem slovenskem kraju in je posledič- no močno zasidrana v sloven- ski nacionalni zavesti. Že po Maninem sloganu ‘’Živim mo- dno in super ugodno’’ pa lahko razberemo, da lahko v trgovi- nah Mana najdemo ogromno odličnih kakovostnih in poceni artiklov. Kakovostne in poceni artikle lahko najdemo za celo družino. Ponosni smo, da lahko v prodajalni Mana ponudimo tako otroško, žensko in moško kolekcijo. Le-ta pa je dostopna v zelo velikem številu različnih številk in modelov. Ko k temu dodamo še izjemno prijazne prodajalke, je MANA zares ide- alna izbira za jesenska oblačila. MANA – idealna izbira Nekatere trgovine so človeku preprosto pri srcu. Ena, za katero lahko z goto- vostjo trdimo, da je pri srcu Ptujčanom, je trgovina Mana, tradicionalni partner Qcentra Ptuj na Puhovi. Glede na akcije trgovine Mana pa je razvidno, da smo tudi Ptujčani pri srcu njej. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si. vsak torek med 17. in 18. uro Ptuj Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: _______________________________________________ Telefon: _______________________________________________ Podpis: ________________________ Posebna ponudba V sredini septembra je pro- dajalna Mana pripravila obili- co zanimivih popustov in akcij. Brezrokavnike vseh velikosti lahko najdete že za 15,99 . Otroške jakne so prav tako zni- žane na 15,99 , jakne za odra- sle pa kar na 24,99 . V Mani se zavedajo težav, ki jih povzro- ča iskanje prehodnih jesenskih oblačil, zato so pripravili zniža- nje tudi na puloverje in trenir- ke, ki se začnejo že pri cenah 12,99 oz. 9,99 . Nizke cene in popusti pa še niso vse. Za je- senske dni so v Mani pripravili celo naslednjo akcijo: • ob nakupu dveh osnovnih kosov trenirk ali legic vam tretji kos podarijo. Svetujemo Vam, da se čim prej oglasite v poslovalnici trgovine Mana v Qcentru Ptuj na Puhovi, popusti trajajo le do 23. 9. Se vidimo v trgovini Mana v Qcentru Ptuj na Puhovi! Zlate poroke v cerkvi sv. Mar- tina na Hajdini so v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami pre- cej pogoste. Po navadi jih opravi hajdinski župan Stanislav Glažar, no konec avgusta pa se mu je iz prav posebnega razloga pridružil še pooblaščenec za sklepanje za- konskih zvez Upravne enote Ptuj Štefan Čelan, zet zlatoporočencev Dragice (nekoč Rozman) in Cirila Drevenška. Pred izbrano družbo sta zakon- ca Drevenšek svečano potrdila obljube, ki sta si jih izrekla pred 50 leti, poseben pa je bil tudi govor, ki ga je zanju spisal Čelan. Kot je dejal, je še posebej radosten, saj sta mu prav njegova tast in tašča povrnila izgubljene občutke o lepoti družine in mu omogočila, da jih deli z njimi: „Biti srečna in zadovoljna družina je ena izmed najboljših in najlepših reči na sve- tu, ki je sicer ne moremo videti, niti se je ne moremo dotakniti, čutimo jo lahko samo s srcem. Kljub vsej lepoti, ki jo prinaša pol stoletja skupnega življenja, se zavedam, da so bile na tej poti tudi ure in dnevi, ki niso bili zaznamovani brez težav in nesoglasij. Če samo pomislim, kako težko je v družbi prijateljev preživeti le nekoliko dni brez obi- čajnih trenj, potem vama moram priznati, da je vajina zlata poroka res vsega spoštovanja vreden ži- vljenjski dosežek. Pogled na vaju me kljub različnim tegobam, ki so vaju zanesljivo spremljale skozi živ- ljenja, prepričuje, da je na vajinem zakonskem nebu vendarle večino- ma prevladovala sončna vedrina. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da za vaju velja rek, ki pravi, da je družina tam, kjer se življenje začne in ljubezen nikoli ne konča.“ V zakonu sta se Drevenškovi- ma rodili hčerki Andreja in Brigita, ki sta tokrat bili priči staršema, medtem ko je bil pred 50 leti priča nevesti Avgust Rozman, ženinu pa Franc Peršuh. Zakonsko zvezo sta prvič sklenila 27. junija 1970 na Ptuju, po 50 letih pa sta še enkrat več potrdila, da je bila to še kako pravilna odločitev. Hajdina  Zlata poroka zakoncev Drevenšek V družini se ljubezen nikoli ne konča V življenjih Dragice in Cirila Drevenšek je bilo veliko pomembnih mejnikov. Enega takih sta obeležila konec avgusta, ko sta slavila zlato poroko in si tudi po petih desetletjih skupnega življenja ponovno obljubila večno ljubezen in zvestobo. Pri sklepanju zakonske zveze je kot pooblaščenec sodeloval kar njun zet Štefan Čelan. Foto: arhiv občine Zakonca Drevenšek v družbi družine, hajdinskega župana Stanislava Gla- žarja z ženo in kaplana Primoža Lorbeka, ki je opravil cerkveni obred. V občini z več kot 2.000 prebival- ci so se dolga leta soočali z omeje- no zdravstveno storitvijo. Vse od leta 2009 zdravnik na območju ob- čine ni bil prisoten vse delovne dni v tednu, kar je povzročalo nemalo slabe volje tako med občani kot tudi pri vodstvu občine. »Mi smo se v tem času vztrajno srečevali s predstavniki zdravstvenega doma in se zavzemali, da bi se to spreme- nilo. V zdravstvenem domu so ime- li do letošnjega leta pomanjkanje zdravnikov, a se je stanje le izbolj- šalo. Sedaj k nam prihaja zdravnica Martina Skuhala za tri dni na teden, prav tako pa bo zdravnik Ivan Me- ško svoje delo pri nas še naprej op- ravljal tri dni na teden,« je pojasnil Borko. Svetniki so predlog prepoz- nali kot velik korak naprej pri zdra- vstveni oskrbi in izrekli soglasje, prav tako pa so s sklepom predla- gali, da se ambulanti dodeli doda- tna medicinska sestra ali tehnik. Ničesar več ne nameravajo prepustiti naključju V zvezi z zagotavljanjem zdra- vstvene oskrbe v občini pa je Jože Šef predlagal še nekaj: »Predlog strokovnega sveta Zdravstvenega doma Ormož sprejmimo, istoča- sno pa gremo v postopek za kon- cesionarja. Menim, da bi se nam na dolgi rok to najbolj obrestovalo.« Njegov predslog so z glasovanjem podprli prav vsi svetniki, kar pome- ni, da bodo začeli postopek prido- bitve koncesije. »Ta sklep je varo- valka, saj če se zgodi, da v okviru Zdravstvenega doma zadeva ne bi tekla, bomo problematiko reševali s koncesionarjem,« je dodal župan Jurij Borko. Središče ob Dravi  Po kar enajstih letih so jih le uslišali Prej eden, sedaj kar dva zdravnika Sredi septembra so se središki svetniki sestali na izredni seji. Kratek dnevni red ni obetal burne debate, so pa zbrani izvedeli, da bodo v občini končno imeli zdravnika vse dni v tednu. Svetniki so namreč predse dobili predlog Strokovnega sveta Zdravstvenega doma Ormož, ki zagotavlja prisotnost zdravnika vsak delovni dan, ob sredah pa naj bi bila prisotna kar dva zdravnika. Večina, ki se sedaj oglaša, pova-bila za koriščenje ni prejela; tako vsaj zatrjujejo. Tudi v Mestnem gledališču Ptuj, ki je od odra loče- no le nekaj metrov, nekaj deset metrov pa od Mestne hiše, niso bili sesznanjeni s tem povabilom. Očitno so ga prejeli le gostinci, kul- turniki pa ne. Kakorkoli že, še ena naložba, nakup odra je stal 5.000 evrov, ni dala želene vsebine: več življenja v mestnem jedru. Poleg tega pa je tudi postavitev oz. de- montaža odra povezana s stroški. „Nekega dne smo ugotovili, da so ga postavili. Informacije o tem, zakaj so ga postavili, še do danes nismo dobili. Vse, kar vemo, smo izvedeli iz članka v Štajerskem tedniku, torej, da je bil namenjen prireditvam. Sklepal sem, da je bil postavljen za festivale. Ko so se končali, pa je ostal nezaseden, saj se na njem ni nič dogajalo. Nihče nas ni vprašal, ali naj ga tu postavi- jo ali ga lahko tu postavijo oz. če bi ga tudi mi potrebovali. Za kakšno gledališko dejavnost je oder sicer neuporaben. Pogojno bi ga lahko uporabili za kakšno monodramo. Festivali, ki so izdatno sofinanci- rani, lahko izvajajo brezplačne do- godke. Mi jih ne moremo, zato bi morali izvesti prireditev s plačilom vstopnic,“ je povedal direktor MG Ptuj Peter Srpčič, najbližji sosed poletnega odra. Oder je dober za politične govorce in volitve ... Sicer pa na njem ni mogoče kaj „pametnega“ izvesti, je prepričan. Na njem lahko nastopi kakšen manjši band, ali pa po možnosti kdo kaj z njega pripoveduje, mor- da celo nekdo s političnim govo- rom. Koristno bi ga bilo mogoče uporabiti tudi za volitve. Lahko pa bi ga oblepili s transparenti, ki jih sicer na negodovanje ljudi obeša- jo na gledališko stavbo. „Nasploh moram povedati, da nekega dialo- ga, kaj bi v mestu dejansko potre- bovali, ni,“ je kritičen Peter Srpčić. Ptuj  Še o poletnem odru na Slovenskem trgu Oder z omejeno uporabo Ptujski poletni oder na Slovenskem trgu bo, kot kaže, še eno sezono ostal neizkoriščen. Po začetnem zagonu v okviru poletnih festivalov, Art Stays in Arsana, je ostal prazen, saj tistih, ki bi ga lahko polnili z vsebino, ni in ni bilo. Foto: Črtomir Goznik Peter Srpčič: „Nihče nas ni sezna- nil z možnostmi koriščenja pole- tnega odra.“ Foto: KG »Vsi vemo, da nam je zdravnik za pet dni na teden pripadal in žalostno je, da ga doslej nismo imeli. Tudi glede na vložek, ki ga dajemo za Zdravstveni dom. Vsi vemo, da so nas zavajali in nam vsa ta leta lagali, ko smo poslušali obljube, ki se niso uresničile. Menim, da o tem sploh ni potrebna debata,« je bil kritičen Roman Medik. Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  18. septembra 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). 19. in 20. 9. 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Legendarni komandant Stane. Dokumentarna pripoved o herojski poti komandanta Staneta. Spomini borca Lada Ambrožiča na legendar- nega komandanta Staneta Rozmana. Stane je bil s svojimi enotami povezan na življenje in smrt. Uničenje pohorskega bataljona in smrt aktivistke Vere Šlander sta borcem partizanskih odredov dala nov zagon na poti do zmage. Španski borec, komandant NOB, narodni heroj Franc Rozman Stane, ni dočakal osvoboditve. Dokumentarni fi lm Zgodbe Balkana. Albanija nekoč in Albanija v razcvetu danes. Tirana mesto različnih pogledov in kontrastov. Spoznajmo Makedonijo, deželo različnosti. Naj viže stoletja. Z narodno-zabavnimi ansambli po stopinjah Lojzeta Slaka, legende slovenske glasbe. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Vide- oprodukcija Tinček Ivanuša. Vsak drugi petek POLNA IDEJ Razpis za delovno mesto direktorja in odgovornega urednika v Zavodu za informiranje Ormož Skladno z 12. in 13. členom Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za in- formiranje Ormož (Uradni vestnik občine Ormož št. 10 z dne 30. 5. 2008 in 8/14 z dne 7. 7. 2014) Svet Zavoda za informiranje Ormož razpisuje delovno mesto: direktorja in odgovornega urednika radia PRLEK, VSAKEGA ZA POLOVIČNI DELOVNI ČAS (4 ure direktor, 4 ure odgovorni urednik), ena oseba. Za direktorja in odgovornega urednika je lahko imenovan/-a kandidat/-ka, ki izpolnjuje naslednje pogoje: • ima najmanj visokošolsko ali višješolsko izobrazbo novinarske, prav- ne, ekonomske ali družboslovne smeri, • najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vodenja javnih zavodov, • poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda, • vodstvene in organizacijske sposobnosti ter znanja s področja upravlja- nja. Kandidat/-ka mora predložiti program dela in razvoja zavoda. Direktor in odgovorni urednik se imenuje za dobo štirih let. Prijave kandidatov/-k se sprejemajo do vključno 28. septembra 2020. Prijavljeni kandidati/-ke bodo o odločitvi Sveta zavoda seznanjeni najpo- zneje v tridesetih dneh od objave razpisa. Prijave s priporočeno pošto pošljite na Zavod za informiranje Ormož, Graj- ski trg 3, 2270 Ormož s pripisom »ZA RAZPIS.« Predsednik Sveta ZZI Ormož dr. Simon Kolmanič • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  18. septembra 2020 Oglasi in objave 23 Srce je omagalo, vaš dih je zastal. Odšli ste tja, kjer ni bolečine in ne gorja. Tam zdaj mirno spite, a v naših srcih še vedno živite. V SPOMIN 19. septembra bo minilo 10 let, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, prababica, sestra in svakinja Ivana Majcen IZ BUKOVCEV 67A Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in z lepo mis- lijo in prižgano svečo ohranjate spomin nanjo. Njeni najdražji Prazen dom in dvorišče, oko naše zaman te išče. Ni več tvojega nasmeha, utihnil tvoj je glas, zdaj bolečina in samota sta pri nas doma. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine zdaj spiš, a v naših srcih za vedno za nas živiš. SPOMIN Danes mineva leto dni, odkar te ni več med nami Tatjana Pernek BREG 35 MAJŠPERK Ni besed, ki bi nas tolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src. So le dragoceni spomini, ki nas vodijo živeti naprej. Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spo- minu. Vsi njeni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice, prababice, tete in botre Ivanke Čuš IZ DORNAVE 2B *20. 5. 1923 †11. 8. 2020 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter izrečena sožalja. Zah- valjujemo se ge. Marici za govor, teti Neži za molitev, gospodu župniku za obred in godbeniku za odigrano Tišino ter pevcem. Žalujoči: hčerka Ivica, sin Tonček in hčerka Vida z družinami Nikdar te ne bomo pozabili. Spomini nam lepšajo dan, te vedno ob sebi čutimo, kot smo nekoč tvojo dlan ... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, brata, dedka in pradedka Janeza Kuharja IZ PODVINCEV 39A 30. 8. 1938–5. 9. 2020 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose- dom in znancem za pisna in ustno izrečena sožalja. Hvala za darovane sveče in cvetje. Zahvaljujemo se tovarišem gasilcem, da so ga pospremili na njegovi zadnji poti, gospodu patru Andreju za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku, govornici za prebrane besede, pogrebnemu podjetju Javne službe ter posebej hvala vsem vam, ki ste se na zadnji poti poslovili od njega. Žalujoči: vsi tvoji najdražji V SPOMIN V četrtek, 17. septembra, je minilo 5 let, odkar nas je zapustila Genovefa Brec IZ GRADIŠČ 129 PRI CIRKULANAH Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi najdražji SPOMIN Vinko Brenčič 11. 7. 1935–23. 9. 2019 Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (Simon Gregorčič) Tvoji najdražji OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl dragi mož, oče, dedek in tast Adolf Simonič 4. 10. 1938–14. 9. 2020 OB ROGOZNICI 5, PTUJ Pogreb bo v soboto, 19. septembra, ob 12. uri na starem rogo- zniškem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 10. uri na novem ptujskem pokopališču. Pogreb bo v družinskem krogu. Žalujoči: žena Neža, sinova Igor in Mitja z družinama FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. NUDIMO vam lažja stanovanjska popravila in obnovo, kličite po 15. uri na telefon 031 551 838 – Matic. BMŽ, d. o. o., Potrčeva c. 59, Ptuj. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - obnovljeno 3,5 sobno stanovanje v centru Ptuja v izmeri 69,50 m2, l. izgradnje 1969. Cena: 79.000,00 EUR. Kontakt: 051/455 010 ali 02/6208 816 IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. PRODAM bale slame v kockah. Tel. 051 361 050. PRODAM trgatev na brajdah, kvinton. Tel. 051 214 560. PRODAM dve telički simentalki, težki 140 kg. Tel. 041 326 952. KOTEL za žganjekuho, 40 l, ter gumi voz prodam. Tel. 041 728 945. PRODAM dve telički simentalki, stari 3 tedne, ter brejo telico, veterinarsko pregledano, pašno. Telefon 070 250 441. PRODAM 1 hektar koruze na rasti. Tel. 041 885 229. PRODAM Akme motor, generalno obnov- ljen, za kosilnice Muta in Buherca, cena po dogovoru. Tel. 051 376 732. PRODAM grozdje zeleni silvanec in sovi- njon. Tel. 031 880 796. NEPREMIČNINE PAŠMAN, prodajo gradbeno parcelo, druga vrsta od morja, v izmeri 550 m2, ter kamnito hišo na Ugljanu, 70 m od morja, lepa lokacija. Tel. 070 270 130. NA PTUJU kupimo garsonjero ali eno- sobno stanovanje. 041 394 854. KUPIM vikend, po možnosti bivalni, v vrednosti do 25.000 €. Telefon 041 433 672. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. Vabljeni na izlet v družbi Radia-Tednika Ptuj in Tur istične agencije ATP! AKCIJSKA CENA: 55,00 EUR po osebi(pri udeležbi 45–55 oseb) GORIŠKA BRDA Solkanski most z znamenitim razglednim stolpom in spomenikom Šmartno z lokalnim in z briškega okoliša (26. september 2020) www.tednik.si Štajerski TEDNIK petek, 18. 9. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  18. septembra 2020Križem kražem24 Nič ne kaže, da b i bila globoka dr žava – plimi ne zadovoljstva navkljub - kaj b liže plitvini. * * * Ker nisem čisto g ladek, me žena n a vsake toliko po pravi z likalnikom. * * * Subkultura ni bi la nikoli subtilna . * * * Eno leto je bila k raljica mojega sr ca in denarnice. Od takrat sem že dvajset let kra lj ulice. * * * Ponoči ti je vsak a krava sposobn a rogove natakn iti. * * * Vse je v glavi. Ra zen, če si glavni! AFORIZMI BY FREDI Ptuj  Športni vikend z balinanjem Najboljša je bila ekipa ČS Spuhlja Na novem (starem) balinišču ob Potrčevi cesti na Ptuju je 10. septembra potekalo balina- nje v okviru športnega vikenda Zavoda za šport Ptuj. Izvedlo ga je ŠD Center. Tokratna balinarska tekma, ki je bila bolj rekreativnega značaja, je potekala z nekoliko prilagojenimi pravili. Bila pa je tudi prva po ob- novi, za katero so se člani društva trudili skoraj cel teden. Tekmovalo je osem ekip, ki so jih sestavili v ČS Spuhlja, MO Ptuj, ČS Breg-Turnišče, ČS Panorama, Zavo- du za šport Ptuj (moška, ženska), ČS Rogoznica in ŠD Center. Naj- boljša je bila ekipa ČS Spuhlja, v kateri so balinali: Branko Strelec, Silvo Čeh in Roman Štumberger, druga je bila ekipa MO Ptuj, ki so jo sestavljali: Nuška Gajšek, Marjan Kolarič in Franjo Rozman, tretja pa je bila ekipa ČS Breg-Turnišče, v ka- teri so tekmovali: Vlado Koritnik, Janez Rožmarin in Stojan Stijako- vić. Na četrto mesto se je uvrstila ekipa ČS Panorama s Petrom Gor- nikom, Maksom Jabločnikom in Slobodanom Jovanovičem. Od 5. do 8. mesta pa so se uvrstile ekipe Zavoda za šport (moški, ženske), ČS Rogoznica in ŠD Center. Na tek- mi, ki jo je vodil Marjan Lenartič, sta sodila mednarodno uveljav- ljena sodnika Slavko Skok in Boris Premzl. Foto: Črtomir Goznik Na novem (starem) balinišču ob Potrčevi cesti je osem ekip balinalo v okvi- ru športnega vikenda Zavoda za šport Ptuj. Svet, EU  Vsako letalo ni primerno Za transport cepiva za covid-19 8000 jumbo jetov Transport cepiva za novi koronavirus bo največji tovrstni izziv – Mednarodno združenje za zračni transport (IATA) ocenjuje, da bo za ta podvig potrebnih 8000 letal Boeing 747 oziroma njihov ekvivalent. Čeprav cepiva za covid-19 še ni, IATA že sodeluje z letalskimi družbami, letališči, zdravstvenimi organizacijami in farmacevtskimi podjetji, da bi začrtali nove smerni- ce. Predpostavljajo pa, da bo vsaka oseba potrebovala le en odmerek cepiva. Dostavo tega so označili za misijo stoletja. Res je, da se večina letalskih družb zaradi sprejetih ukrepov osredotoča na prevoz blaga, a je transport cepiva veliko bolj zaple- ten. Za to niso primerna vsa letala, saj mora biti med prevozom cepiv temperatura v tovornem prostoru med dvema in osmimi stopinjami Celzija. Nekatera cepiva potrebu- jejo celo temperature pod ničlo, kar iz izbora izloči še več letal. Naj- bolj kritični bodo leti na tiste konce sveta, ki nimajo kapacitet za razvoj cepiva. Eden takih je jugovzhod Azije. V tem trenutku bi bila distribuci- ja cepiva v Afriki nemogoča – tudi zaradi velikosti celine in zapletov pri prečkanju meja. Foto: Profimedia/ M24 Od danes do nedelje se bodo na ptujski tržnici zgodile tri vrhunske glasbene prireditve v organizaciji družbe Radio-Tednik Ptuj: 51. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2020, fi nale 6. sezone projekta Otroci po- jejo slovenske pesmi in se veselijo ter Z glasbo do srca. Zaradi upošte- vanja priporočil in navodil NIJZ si bo prireditve v živo lahko ogledalo le nekaj sto gledalcev. Festival in fi nalno prireditev Otroci pojejo sloven- ske pesmi in se veselijo bo posnela RTV Ljubljana – Regionalni studio Maribor, tako da si jih bodo lahko ogledali tudi tisti, ki letos teh priredi- tev ne bodo mogli spremljati v živo. Dober obisk Ptuja se nadaljuje tudi v septembru. Počasi pa se iztekajo razstave 18. festivala sodobne umetnosti Art Stays. Od 10. septembra pa je v Miheličevi galeriji na ogled izjemna razstava Koptske tkanine iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije, ki je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož oz. njegovim konservatorsko-restavratorskim od- delkom tekstila. Na ogled bo do 8. novembra. Še vedno pa k ogledu vabi tudi največja arheološka razstava PMPO na ptujskem gradu Osrčje Peto- vione, ki so jo odprli ob praznovanju 1950. obletnice prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. Turistično društvo Ptuj bo letos priznanja za urejeno okolje podelilo nekoliko drugače. Ker zaradi covida-19 posebne prireditve ob svetovnem dnevu turizma ne bo, bodo vse prejemnike 27. septembra povabili na sedež društva, Slovenski trg 3, ter jim izročili priznanja za njihov trud in prizadevanja za lepši Ptuj. Hkrati pa jih bodo povabili, da ostanejo zvesti tem prizadevanjem tudi v prihodnje, da bo najstarejše slovensko mesto ohranilo sloves enega najbolj urejenih mest v Sloveniji. Najboljšim v državnem merilu pri urejanju okolja in v gostoljubnosti pa bo Turistična zveza Slovenije priznanje podelila na Dnevih slovenskega turizma v Laškem. Turistična zveza Slovenije, ki pod svojim okriljem združuje 360 turi- stičnih društev in zvez, v katerih je aktivnih več kot 30.000 prizadevnih NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj je Marija Terezija na Ptuju ustanovila invalidsko vojaško upravo? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Pri TZ Slovenije nastaja tudi promocijski fi lm o slovenskih cerkvah in ba- zilikah. Na fotografi ji Ptujska Gora. Nagradno turistično vprašanje video posnetke oz. kratkometražne fi lme, v katerih predstavljajo zanimi- vosti in znamenitosti manj znanih in turistično manj izpostavljenih krajev Slovenije. Doslej so na fi lmski trak ujeli že 12 takšnih destinacij, tudi Po- murje, ki ga Slovenci letos na novo odkrivajo, kot tudi Belo krajino. V po- sebnem fi lmu pa bodo predstavili verski turizem in romanje k slovenskim staroverskim in duhovnim točkam. Slovenija premore čudovite cerkve in bazilike, ki se s svojo bogato arhitekturo in notranjimi poslikavami lahko kosajo tudi z najbolj obiskanimi verskimi kraji na svetu. Številni glasbeni ustvarjalci so za promocijo slovenskih turističnih zanimivosti že dovolili uporabo svoje glasbe. Ker pa ustvarjalcem fi lmov že počasi zmanjkuje glasbe, so k sodelovanju povabili še druge glasbene ustvarjalce. Na ta na- čin bodo poleg lepot Slovenije promovirali tudi svojo glasbo. Nagrado za pravilen odgovor, da se je Minoritski trg v srednjem veku imenoval Goveji trg, bo prejel Matej Sok iz Velike Nedelje. Danes sprašu- jemo, kdaj je Marija Terezija na Ptuju ustanovila invalidsko vojaško upra- vo. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 25. septembra. prostovoljcev, ki se trudijo za rast in razvoj turizma, je k sodelovanju pri promociji slovenskega turizma povabila tudi glasbenike različnih žanrov. Zaradi znanih omejitev tudi v turistični društveni organizaciji prilagajajo način delovanja. Odločili so se za nekaj izvirnih projektov. Gre za kratke Za promocijo slovenskih lepot tudi glasbeniki Tajska  Nezaželeni obiskovalci v sanitarijah Na školjki ga je ugriznil piton Osemnajstletni Siraphop Masukarat je zvečer nič hudega sluteč sedel na straniščno školjko, ko je začutil pekočo bolečino. Ozrl se je in ugledal pitona, ki se je s čeljustmi držal njegovega penisa. Primež je popustil, keramiko je oškropila kri. Iz stranišča v Nontha- buriju v osrčju Tajske so se zaslišali kriki in najstnik se je s hlačami okoli gležnjev pognal v tek. Pomirila ga je mama in ga odpeljala v bližnjo bolnišnico. Dobil je tri šive in an- tibiotik, da opravi z morebitnimi bakterijami. Siraphop upa, da si bo njegov penis lahko opomogel. Piton pa še ni rekel zadnje: školjke ni zapustil, zato so ga zlahka ujeli in ga izpustili v divjino. Foto: Profimedia/ M24