PB&tnbm pMfn« p mtnm _ Cena na t*- Miu c tisk L tu ni Slev. 108 U I|uW|nm, 12. maja 1936 Oto t. Angleži pravijo: Usoda Abesinije se odloči v Ženevi Odgoditev razgovorov o Abesiniji. Klavrni potek včerajšnje seje. Brezuspešni protesti Abesinije London, 12. maja. o. Z ozirom na proglas Mussolinija ob zasedanju sveta ZN, je angleški ministrski predsednik Baldwin dal izjavo, ▼ kateri pravi, da bo proglasitev vzhodno-afrikanskega cesarstva s strani Italije, dobila obširen odgovor. Vprašanje Abesinije se more in sme rešili samo pri ZN, k)er je Abesinija še zmeraj zastopana. Kar se tiče ne-gnša in njegovega bivanja v Jeruzalemu, je angleški ministrski predsednik dejal, da ni res, da bi bUa Anglija iz političnih razlogov določila negušu za bivanje Palestino, ker ji njegova prisotnost v Londonu ne bi bila po volji. Izjava angleškega ministrskega predsednika je zanimiva, ker priča, da Angleži kljub vsemu neomajno verujejo v uspeh akcije ZN, čeprav je potek včerajšnje seje pokazal drugače. Besede besede ... Ženeva, 12. maja. Svet Zveze narodov je imel včeraj ob 17. uri svojo prvo zasebno sejo. Določil je dnevni red svojega sedanjega zasedanja. Na dnevnem redu je tudi italijansko-abesinsko vprašanje. Seji je prisostvoval tudi abesinski delegat Volde Mariam. Italijanski delegat baron Aloisi je pri tej priliki dal tole izjavo: Čast mi je izjaviti, da italijanska vlada ne more dovoliti navzočnosti tako zvanega abesinskega delegata. Samostojne abesinske države ni več. Abe-ainija je sedaj italijanska. Zato odpade tudi vsaka nadaljnja razprava o italijansko-abeeuukem sporu. Na podlagi tega sem prisiljen, da se™dstranim. Nato je baron Aloisi z ostalimi italijanskimi delegati zapustil sejo. Po kratki razpravi je svet Zveze narodov obdržal italijansko-abesinsko vprašanje na dnevnem redu svojega sedanjega zasedanja. Ženeva, 12. maja. Včerajšnji dan je potekel v znamenju številnih razgovorov. Angleški zunanji minister Eden se je sestal s francoskim delegatom Paul Boncourjem in z zastopniki nekaterih malih držav. Italijanski delegat Aloisi je imel daljši sestanek s sovjetskim komisarjem Litvinovim, da g:i je skušal pridobiti za italijansko stališče pio! sankcijam. Poljski zunanji minister Beck se je sestal tudi s predsednikom senata v Gdansku Grei-serjem. Na dnevnem redu sedanjega zasedanja so tudi vprašanja tega mesta. Usoda Abesinije -odgodena Ženeva, 12. maja. AA. Iz razgovorov, ki jih je imel včeraj popoldne angleški zunanji minister Eden, sklepajo, da svet Zveze narodov po vsej priliki ne bo sklepal o abesinskem vprašanju. Po splošnem mnenju bodo razpravo o tem vprašanju odložili na sejo, ki bo 14. junija. S to ureditvijo soglaša tudi italijanski delegat Aloisi, ki je imel včeraj razgovor z generalnim tajnikom Zveze narodov Avenolom. O lokarnskem vprašanju se bo vršila najbrž seja lokarnskih držav, na kateri bo Eden sporočil, da Nemčija še ni odgovorila na vprašalno polo angleške vlade. Iz teh okoliščin sklepajo, da bo svet Zveze narodov končal svoje sedanje zasedanje že v sredo. Ženeva, 12. maja. AA. Havas poroča: Člani Sveta ZN so se sestali zvečer na poziv predsednika Sveta Edena, da bi razpravljali o postopku glede spora med Italijo in Abesinijo na redni seji sveta ZN. Sestanek se je vršil v kabinetu tajnika Avenola. Navzoč: Mani so se sporazumeli, da bodo na prihodnji redni seji glasovali za odložitev tega vprašanja. Tudi motivacija te odložitve je bila soglasno sprejeta, prav tako pa je bil sprejet datum, kdaj se bo govorilo o-Abesiniji. Izredna seja Sveta ZN se bo po tem sporazumu vršila 15. junija in na dnevnem redu bo to dvoje: Spor med Italijo in Abesinijo in kršitev lokarnske pogodbe. Ženeva, 12. maja. AA. Havas poroča: Kljub incidentu na včerajšnji seji Sveta ZN ni niti govora o tem, da bi Italija zapustila ZN. Italija bo priznala, da naj ZN obravnava posledice italijanske zmage v Abesiniji brez njene navzočnosti. Svet ZN nc more govoriti o Abesiniji, ker so sobotni dogodki v Rimu še preblizu in zato ni mogoče hladnokrvno proučiti ves položaj. Prav tako se ne more razpravljati o bodočem statutu Abesinije in o problemu sankcij. Ban dr. Natlačen v Mariboru Poziv mestnega načelnika. Meščani! Danes proti večeril posoti naše mesto ban gospod dr. Natlačen. V pozdrav visokemu gostu bo mestna občina razobesila na svojih poslopjih državne zastave. Vljudno vabim meščane, da store isto na svojih hišah. Predsednik mostne občine: dr. Juvan. Zepelin prevozil 1,500.000 km Frankfurt, 12. maja. AA. (DNB.) Včeraj ob 9.30 je pristal na tukajšnjem letališču zrakoplov »Grof Zeppelin«. Letališče bo odslej njegova stalna baza. Poveljnik zrakoplova je izjavil, da je zrakoplov doslej preletel poldrug milijon kilometrov in da bo ostal v sedanji službi še štiri leta. Letel bo med Nemčijo in Južno Ameriko. Nato pa bo preurejen za neke druge naloge. Zrakoplov »Hindenburg« je izpolnil vsa pričakovanja. Popravili bodo samo gondolo. Zrakoplov »LZ 13«, ki ga pravkar grade, bo podoben »Grofu Zeppelinu« in »Hindenburgu«. Vozil bo v Južno Ameriko in Newyork. »Grof Zeppelin« bo opravil letno 15 poletov v Južno Ameriko, »Hindenburg« pa sedem poletov v Južno Ameriko in 10 poletov v Severno Ameriko. Letališče v Frankfurtu na Maini bo bolj v središču Evrope tudi zaradi tega, ker ima izvrstne železniške, zveze in letalske proge na vse strani, do-čim je Friedrichshafen nekoliko na strani. Angleški delavci za sankcije London, 1.2. maja. Predsednik delavske stranke major Attlee, ki se je vrnil iz Francije, je izjavil, da se je med razgovori s francoskim socialističnim prvakom Leonom Blumom dotaknil tudi vprašanja ohranitve sankcij proti Italiji. Izjavil je uredniku »Daily Heralda«, da je treba zaenkrat zahtevati ohranitev sankcij. Bojkot Italije je treba okrepiti tako dolgo, dokler Mussolini ne bo priznal avtoritete Zveze narodov. To bo samo prva stopnja, je pristavil major Attlee, ker je sedaj napočil čas, ko je treba Zvezi narodov dati vidnejšo moč. Amerika dovoljuje izvoz orožja Washington, 11. maja. V zunanjem ministrstvu potrjujejo vest, da bo zdaj takoj ukinjena prepoved izvoza orožja, ki jo je vlada izdala v zvezi z vojno v Vzhodni Afriki. Stavke Pariz, 12. maja. »Agence Economique el Finan-ciere« poroča iz Casablance, da je izbruhnila v Tan-gerju splošna stavka. Boje se, da ne bi zaradi tega prišlo do izgredov. Gotova živila že primanjkujejo, ker so mnoge španske in francoske trgovine iz previdnosti zaprle obrate. V Tanger so prispeli, kakor trdi list. sovjetski agenti. I>va angleška rušilca sta se zasidrala pred pristaniščem. Njuni posadki sta v pripravljenosti tako, da lahko vsak hip zaščitijo angleške družavljane v Tangerju. Iz Belgrada Bclgrad, 12. maja. m. Poštni minister dr. Ka ludjerčič je odpotoval včeraj popoldne v Sarajevo, kjer bo izvršil pregled vseh podrejenih mu ustanov. Razven tega bo dr. Kaludjerčič obiskal v Bosni več mest ler bo imel tam s svojimi političnimi prijatelji konferenco in shode. KONFERENCE JR/ Bclgrad, 12. maja in. Pojutrišnjem 14. t. m. se bo ob 7 vršila v prostorih JI’Z seja mestnega odbora JRZ za mesto Bclgrad. Na tej konferenci bo izvoljen predsednik mestnega odbora. Poleg ostalih funkci jonarjev bo tej konferenci prisostvoval predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič kot predsednik 24. pododbora, dalje minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič, podpredsednik 1!!. pododbora ter ministra Cvetkovič in štoševič. Uro pozneje se bo vršila na istem mestu širša seja, kateri bodo prisostvovali odbori vseh pododborov upravnega področja Belgrada. Na tej seji bo imel govor o politični situaciji predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Francoski komunisti ne gredo v vlado Pariz, 11. maja. AA. Komunistična stranka je poslala izvršnemu odboru socialistične stranke pismo, v katerem nacjlaša zmago ljudske fronte, ki omogoča delo s še večjim uspehom. Treba je delati na to, da bi bogataši plačevali več in tako olajšali breme revnejšemu narodu. Le tako sc bo ohranil javni red. Komunisti v svojem pismu predlagajo, da se čimprej prouči vprašanje o organizacijskem edinstvu, da bi se tako čimprej zadinile delavske stranke. Iskreno želimo, pravi njih pismo, da bi izvršni odbor socialistične stranke sprejel naš predlog in bi komunistične celice in socialistične organizacije čimprej stopile v kontakt. Sklicati bi se morale posebne konference, na katerih naj bi se pripravil kongres za zedinjenje. Smatramo za potrebno naglasiti, d« volilni rezultati nc bodo spremenili našega stališča, glede sodelovanju z vlado. V vladi ne bomo sodelovali, v poslanski zbornici pa jo bomo podpirali. Drobne Belgrad, 12. maja. m. Snoči sc je vrnila semkaj državna nogometna reprezentanca, ki je igrala meddržavno tekmo z Romunijo. Naše moštvo se je vrnilo po porazu iz Bukarešte zelo zmučeno in nerazpoloženo. Na železniški postaji ni državne reprezentance nikdo pričakoval. Dunaj, 12. maja. AA. Havas poroča: Zaradi nedeljskega spopada med Heimwehrom in krščanskosocialnim delavstvom je bivši podkancler Fey poslal kanclerju pismo, v katerem s-kuša odkloniti vsako odgovornost za te dogodke. Med napadalci je policija aretirala 10 bivših narodnih socialistov. Mir ali nemir v Grčiji Solun, 12. maja. m. Vse je še pod vtisom zadnjih dogodkov v državi. Sele kedaj se more tudi bolj trezno presojati, kako je do vsega prišlo: zadnji dogodki, posebno pa stavka, je imela najprej popolnoma ekonomski značaj. Delavstvo, katerega mezde ne odgovarjajo draginji, je zahtevalo zvišanje mezd. Ker pa njihovi delodajalci teh zahtev niso sprejeli, so se delavci poslužili zadnjega sredstva ter stopili v stavko. To je bilo v tobačni tovarni v Solunu. Ko so ti delavci tobačne tovarne stopili v stavko, ni nihče slutil, da bi ta dogodek mogel izzvati kake posledice. Delavci so najprej zahtevali zvišanje mezd in izboljšanje delavskega zavarovanja ter spoštovanje zakonov, delavskih korporacij. Te zahteve so bile samo deloma izpolnjene. Ker pa so delavci vztrajali pri svojih zahtevah, se je stavka iz Soluna razširila preko grške Macedonije in Trakije. Pozneje so se s tobačnimi delavci solidarizirali tudi delavci drugih strok. Šele pozneje pa je dobila stavka popolnoma političen značaj in to v trenutku, ko se je delavstvo podalo na ulice. Tamkaj je začelo manifestirati in demonstrirati. Prve minitestacije so potekle brez krvi. Šele preteklo soboto, po krvavem spopadu med policijo in delavci v Solunu, je stavka dobila širši razmah. Po krvavem spopadu je delavstvo zahtevalo, da se mora policija umakniti. Tej zahtevi so oblasti ugodile ter je dobila vojska nalog, naj ona vzdržuje red v mestu. Delavstvo je nadalje zahtevalo ostavko vlade in sestavo nove vlade Solfulisa, ki je — kakor znano — pred kratkim napravil političen sporazum s komunisti. Na teh demonstracijah je delavstvo vzklikalo Španiji in Franciji ter proti fašizmu. Dogodki zadnji dni so bili zelo resni ter so resni Se danes, ker so bili stavkujoči za gotov čas gospodarji ulic. Ko je bila odpoklicana policija ter je bila odposlana na ulico vojska, so delavci poskušali pregovoriti vojake za akcijo proti policiji. Radi tega so vojaške oblasti takoj prosile za jiomoč ter so radi tega priplule v solunsko luko tri vojne ladje. Ker je oblast z vso energijo pobijala delavski pokret, se pričakuje, da bo stavka prihodnji teden končana. Solun, 12. maja. m. Včerajšnji dan je f>otekel v glavnem mirno. 2e zgodaj so začele po mestu krožiti konjeniške patrulje, sestavljene iz čet, ki so prispele v Solun iz notranjosti države. Patrulje so priporočale delavstvu, naj se vrne na delo. Na drugi strani pa so razganjale delavce, ki so se proti danim policijskim predpisom začeli na več mestih zopet zbirati. Na trgu Svobode so konjeniki razgnali tudi druge ostanke delavcev, ki so hoteli tam demonstrirati. Pri tem je morala vojska uporabljati orožje. Na sličen način so bili manifestanti razgnani tudi na drugih mestih. Oblasti so sklenile, da se poslu-žljo izrednih mer. Aretiranih je bilo nad 500 delavcev, večinoma predstavnikov stavkujočega odbora in stavkujočih. Na drugi strani pa so vojaške oblasti poklicale večino delavcev jxxt orožje. Vsi ti vpoklicani delavci so bili takoj preoblečeni v vojaške suknje in kot taki odposlani na delo v električne centrale in druge tovarne. Čeprav so oblasti postopale zelo energično proti delavcem in drugim demonstrantom, ki jih vodijo komunisti in levičarski elementi, so trgovine še nadalje ostale zaprte. Po mestu je še vedno ustavljen ves promet. Opaža pa se, da levičarski elementi ne uživajo več tako slepih simpatij med prebivalstvom, kakor v začetku. Pojavljajo se že akcije intelektualcev in drugih stanov, ki gredo za tem, da reargirajo proti demonstrantom. Pod tem vplivom so se danes že začele odpirali tudi prve trgovine. Z druge strani pa so se stavili oblastem na razpolago bivši bojevniki za borbo proti stavkujočim. Pa tudi med delavstvom samim ni več prave harmonije, vrnilo se je na delo n. pr. že več skupin stavcev tako, da so sinoči že prišli na ulice prvi večerni listi. Sinoči se je začutilo po mestu pomanjkanje kruha. Radi tega je vojska odprla svoja skladišča ter začela s preskrbovanjem ljudi s kruhom. Atene, 12. maja. m. Kralj Jurij je radi delavske stavke odložil svoje potovanje v Trakijo. Predsednik vlade Metaxas je kralju Juriju podal obširno poročilo o situaciji v državi. Sinoči ob 7 se je predsednik Metaxas sestal s seli parlamentarnih strank ter razpravljal z njimi o situaciji v državi. V Atenah in Pireju so bile včeraj poulične demonstracije večjega obsega. Policija je demonstrante razgnala, pri teni pa je bilo ranjenih nekoliko oseb. Delavstvo se je nato zbralo v Kotili ji v bližini Pireja na shod, na katerem je protestiralo proti postopanju vlade. Po shodu je delavstvo napadlo policijo. V borbi je bil ranjen tudi prefekt policije Maskules. Ranjena sta bila tudi dva jiolicijska častnika in trije orožniki. Policiji je bilo takoj poslano ojačenje iz Pireja, nakar so se demonstranti razbežali na vse strani. Mussolinijeva preureditev Evrope Pariz, 12. maja. m. Poluradni »Temps« poroča o verjetnih namerah Mussolinija. Po informacijah tega lista hoče Mussolini reorganizirati Evropo na podlagi gotove hierarhije velikih sil. V tem smislu bo skuSal Mussolini posredovati z ene strani med Francijo in Nemčijo, z druge strani pa med Nemčijo in Rusijo. Po pojmovanju Mussolinijevem Anglija prav za prav ne bi spadala v evropske kontinentalne velesile. Kajti njeni interesi še danes, tako kakor za časa kraljice Elizabete, ne presegajo mej Flandrije, a njena vojaška sila ne obstoja iz močne suhozemske vojske. Nemški odgovor Angliji - neugoden 2eneva, 12. maja. o. Angleški zunanji minister Eden je prejel snoči od angleškega poslanika v Londonu brzojav, v katerem mu ta sporoča, da angleška vprašalna pola, ki so jo pred tednom poslali Nemčiji z ozirom na Hitlerjeve predloge o miru, ni naletela v Berlinu na ugoden sprejem. Razpoloženje v Berlinu je tako, da ni mogoče upati v celoti ugodnega odgovora. Ta položaj je nastal predvsem zaradi dejstva, da je Hitler odbil angleško zahtevo, naj se izrazi glede nemškega stališča do Sovjetske Rusije. Rekel je, da je vprašanje od-nošafev s Sovjetsko Rusijo stvar, ki zadeva samo Nemčijo ter njeno vlado, pa nikogar drugega. Angleži se morajo tega zavedati. Posojila ne bo London, 12. maja. o. Na včerajšnjem banketu Društva bančnikov, je predsednik Per.se izjavil, da z ozirom na zadnje debate v skupščini glede po- sojila Nemčiji, da angleški finančniki ne morejo dati Nemčiji kreditov, ker je jasno, da bi jih porabila za oboroževanje, kljub raznim pretvezam. Današnje razmere v Evropi tega ne dopuščajo. Nemci o Abesiniji Berlin, 12. maja. AA. DNB poroča: O priliki aneksije Abesinije piše »Angriff« med drugim: Mussolini je proglasil rimski imperij in na ta način nasilno izbrisal Abesinijo v državnopravnem pogledu, v kolikor je to bilo v njegovi moči. Vendar pa cesar Haile Selaeie še ni odstopil. Doživel je samo veliko razočaranje, zdi se pa, da še zmeraj veruje, da se bo Anglija izrekla za njega. Toda kako se naj to zgodi? Lahko se zgodi, da Ženeva nadaljuje s sankcijami proti Italiji. Toda ali bi to kaj škodovalo Mussoliniju in kaj koristilo nugušu. Kdor je stopil z zahtevami imperija pred svet, se ne bo ustavil pred sankcijami in tudi če bi to zahteval njegov prestiž. Dr. M. Stojadinovič o vlogi MZ in Balkanskega sporazuma Paril, 12. maja. >Petit Parisien« priobčuje izjavo, ki jo je dal predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič bel-grajskemu poročevalcu tega lista: Spremljali ste naše delo zadnjih dni, pravi takoj v začetku dr. Stojadinovič. Mogli ste se prepričati, s kakšno skrbnostjo smo v sklepnem poročilu o sedanjem zasedanju Balkanske zveze in Male antante, ki sem mu predsedoval, očrtali vse točke, ki so bile na dnevnem redu naših posvetov. Zato Sinatram, da la jx»ročila nc potrebujejo nobenega posebnega komentarja za francoske bralce. Želim pa jxmdariti okolnost, da obe ti skupini, Mala antanta in Balkanska zveza nista bili nikoli tako tesni, tako močni in složni, kakor sedaj. To Je okolnost, ki naj ne bo več predmet diskusije med našimi prijatelji. V tem oziru naj ne bo nobenega dvoma več, prav tako pa tudi med tistimi, ki niso naši prijatelji. Naši skupni sestanki se razvijajo v duhu popolne prisrčnosti in pa v ozračju, ki omogoča popolno proučitev vprašanj, ki so pred nami in ki nastopajo zaradi svoje mednarodne aktualnosti. Tudi v Belgradu je prišlo o vseh vprašanjih do popolnega sj>orazuma brez kakršnekoli težave, enostavno s teni, da smo svoja stališča prilagodili drug drugemu. Tudi o vprašanju, kako naj tolmačimo Balkanski pakt, ni bilo nobenega niti najmanjšega nesoglasja, ki Bi moglo opravičevati spletke, ki so zadnje čase nastale proti nam. Obenem smo krej>ko odločeni, da z vsemi _silami in sredstvi, s katerimi razpolagamo, jamčimo za nedotakljivost svojih mej. To je nekaj, kar je treba vedeli. Tudi Malo antanto so v nekaterih tujih krogih skušali predstaviti tako, kakor da so te tri države nastopile druga proti drugi in da nobena izmed njih noče odstopiti od svojega stališča. svo- iz- Spletkc o tej stvari so bile zelo obširne. V jem jioročilu smo nanje javno odgovorili in javili, da države Male antante nimajo nobenega povoda izpremeniti svoje politične smeri, ki so jo doslej vodile z neomajno odločnostjo. Bolj kakor kdajprej se bomo ravnali po smernicah, ki so nas vodile doslej v 10 letih od ustanovitve Male antante, v letih, ki so bila tako bogata na izkustvih. Verujte mi, da ne podcenjujemo nobene tež-knfo, s katerimi se mora sedaj Evropa boriti. Zavedamo se, da je tudi mir sam v resni nevarnosti. Zaradi tega hočenio nadaljevati svoje dolo. Bodite prepričani, da nas dogodki nc bodo presenetili in da nas bodo našli pripravljene tako pri ohranitvi miru, kakor pri varstvu svojih koristi. Sicer pa mislimo, da pripada Franciji pri reševanju miru na evropski celini še velika vlo-lia. V tem oziru bo našla v naš vedno zveste ki bodo tem močnejši, čim složnejši zaveznike, bodo. Glede Jugoslavije moreni pristaviti, da se po-liUka miru in razumevanje opira na notranji položaj, ki se čezdalje bolj krepi, in ki se v glavnem naslanja na veliko Jugoslovanska radikalno zajednico. Ta stranka, je nastala na podlagi sporazuma med tremi velikimi bivšimi političnimi strankami radikalov, bosanskih muslimanov in Slovenske ljudske stranke. Stranka je sedaj že v celot organizirana v petih od devet banovin. V nekaj dneh pa bo dokončana organizacija stranke [»o vsej državi, tako da se bo mogel koncem meseca sestali v Belgradu vsedržavni kongres stranke. Na ta način bo vlada, ki jo vodim, postala izraz velike in močne politične organizacije, in se bo mogla s podvojeno energijo posvetiti nadaijnenni uresničevanju svojega programa. Egiptovska bolezen se širi Borba proti tratiomu v M. Soboti Samo y srezih Morska Sobota in Dolnja Len-risvn 5700 trahomače-*! — Nujno potrebna treh Omska bolnišnica v Mimici Soboti. Murska Sobota, 11. maja. Naislabše socialne in higijeneke prilike v vsej Sloveniji imamo nedvomno v Slovenski Krajini, ki ir bila do nedavnega tako odaljena od naših zdravstvenih središč, da a« ji ni mogla posvečati ona poroinoat, ki bi jo zaslužila. Prebivalstvo je tukaj zlasti v hribovitem, goričavskem delu zelo plodovito in prav gosto naseljeno. Rodbine z 10 in več otroki niso nikaka redkost. Trdih kmetov je malo, nujveč je kočarjev, ki ne morejo preživljati števil' ne družine. Že v zgodnji pomladi se zbero okoli *vojih polirjev, ki jih odpeljejo na državna in privatna posestva v Slavonijo. Srem, Bačko in Vojvodino, drugi zopet odidejo posamič v različne kraje države in izven države. S tem siromašnim stanjem naroda se skladajo tudi žalostne zdravstvene razmere. Večina hiš ni zidapa, temveč je zgrajena iz zbite zemlje in ilovice- Ponajveč obstoji hiša iz one same sobe, kjer prebivajo in spijo, zlasti v zimskem času, vsi številni člani družine, včasih tudi več družin. Gnojnica se dostikrat nahaja naravnost pri hiši in se razliva po visečem dvorišču. Ni čuda, da se širijo bolezni, najbolj seveda traliom — dolgotrajno vnetje očesnih veznic, ki privede cesto do slopote. Kdor pride v dotik s trahomačem ali pa * stvarmi, ki jih je nosil ali se jih je dotikal trahomaš, je v stalni nevarnosti, da tudi sam oboli za trobomom. Domovina te bolezni je Egipt, zato se imenuje tudi egiptovska bolezen. Da bi se zajezilo razširjanje te bolezni, je bil Uftanovljen Zdravstveni dom v Murnki Soboti, katerega centralni antitrahornski ambulatorij je začel protitrahomsko borbo v srezih Murska Sobota in Dolenja Lendava in deloma v srezu Ljutomar-Gor. Radgona. Njegovo delo je bilo tudi lani ogromno, saj je bilo pregledanih prvič 26.993 prebivalcev [med temi 1095 slučajev trahoma). Ponovnih pregledov je bilo 15.783. Delo centralnega antitrahomiikega ambulatorija vrše: centrala v Murski Soboti, tri stalne protilra-homske ambulante, in sicer v Črensovcih, v Gor. Lendavi in Dol. Lendavi, vaške anmbulante centrale. Centrala zdravi dva dopoldneva in dva popoldneva v tednu. En dan je določen za preglede, ostale dneve pa se vrše obiski v 22 vaških ambulantah. V centrali je bilo izvršenih 15.384 konzultacij brez zdravljeni« in pregledov po zunanjih ambulantah. V črensovclh Stalna protitrahomska ambulanta v Črenaovcih posluje v najbolj okuženem predelu. Pod njo »p®" da okoli 1500 trabomačev. Pod kontrolo centrale vrle to službo dve trahomski sestri, vsaka s svojim , delokrogom. Na sedežu v Črensovcih se vrli zdravljenje trakrat tedensko, oskrbuje pa še šest vaških ambulant, kjer se tudi po trikrat zdravijo traho-mači. Delo ambulante j« sistematično, uspehi so jako lepi, nove infekcije so poetale redkejše. Vsi trahomači eo pod redno kontrolo, v«e s trahomom okužene hiie obišče letno po dvakrat trahomska •estra. V Gor. Lendavi Stalna protitrahomska ambulanta v Gor, Lendavi je velikega pomena za okoliške vasi, kajti tu j« drugo leglo trahoma. Delovanje te ambulante se je »cer lani ojačilo, vendar je ša vedno nedostatno. Zdravljenje se vrši po dvakrat tedensko na sedežu. V zadnjih mesecih so pričele s poslovanjem tudi tri vaike ambulante. V ambulanti deluje zaščitna sestra, ki vrši poleg ostalih poslov tudi protitrahom-sko službo. Tedensko po enkrat obišče to ambulanto vodja protitrahomeke akcije, «cer pa nadzira delo zdravnik združene zdravstvene občine v Gor. Lendavi. Nujno je potrebno, da se nastavi pri tej ambulanti še ena, in sicer samo trahomska sestra. V Dol. Lendavi Trabomski oddelek v Zdravstvenem domu v Dol. Lendavi posluje zelo lepo po smernicah centrale. Zdravljenje se vrši po trikrat tedensko, po-leg tega pa še oskrbuje tri, oz. štiri vaške ambulante. Upravlja ga upravnik doma, v pomoč mu je zaščitna sestra, ki se je izvežbala zs jvrotitrahom-sko delo v centrali v Murski Soboti. Tedensko po enkrat obišče oddelek vodja akcije. V zadnjem času se pripravlja tudi stalna protitrahomska ambulanta v Ljutomeru, ker se tudi v tej okolici neprestano pojavljajo slučaji trahoma. Število vseh konzultacij lani je znašalo 113.863, 1. 1934 113.993, 1. 1933 59.000, I. 1932 39.916. Večjih in manjših operacij je bilo nad 350, hišnih obiskov pa 1192. V poslopju je nameščen tudi trahonrski bolniški oddelek r 10 posteljami, ki predstavlja oddelek splošne bolnišnice v Murski Soboti. Oddelek je namenjen za težke in operativne slučaje trahoma. Lani je bilo tukaj sprejetih 65 trnhomačev. Oddelek bi bilo treba čimprej povečati. Edini Izhod Nujno potrebna je zgradba trahomske bolnišnice v Murski Soboti. Trahomska akcija brez spe-cijalne bolnišnice z najmanj 60— 80 posteljami nc more roditi res zadovoljivih in stalnih uspehov. Dve tretjini trahomačev se lahko zdravita ambulantno s popolnim uspehom. Ostalim pa je pirej ali alej potrebno zdravljenje v bolnišnici. Zgradba novega poslopja je edini izhod iz teh težav, kajti splošna bolnišnica v Murski Soboti je s svojimi 120imi posteljami daleko premajhna za okoliš 125.555 prebivalcev že samo za interne in kirurške slučaje. Pošiljanje težkih slučajev v ljubljansko bolnišnico je za ogromno večino tukajšnjega kmetskega prebivalstva izdatek, ki ga ne more utrpeti. Samo vožnja v Ljubljano in nazaj za bolnika in potrebno spremstvo stane 150 Din. Očesna oddelka v Ljubljani, kakor tudi v Mariboru pa poleg lega nimata dovolj potrebnega prostora. Z odlašanjem zidanja take speeljalne bolnišnice se samo ogromno škoduje in nič ne pridobi. Prej ali slej bo morala biti zgrajeno, število postelj bo moralo bili dvakrat večje. Kdor se bavi s traho-raom, ve, koliko truda je potrebno, da se en slučaj ozdravi, in obratno, s kakšrfo hitrostjo in lahkoto sc pod gotovimi pogoji v par mesecih okužijo vsi ali vsaj večina v družini. Če bi «e pa prvi slučaj pravočasno izoliral in zdravil v bolnišnici ter prišel ozdravljenec domov, bi bila družina obvarovana infekcije. Število trabomačev znaša v obeh srezih Slovenske Kra|lne okoli 5700, V vaseh preko Mure bi pa šele nameravana perlustraeija pokazala točno stanje. Vsekakor zahteva to izredno visoko število bolnikov kar najbolj odločnih protiukrepov naiih oblasti, da «• Sirjenje te bolezni omeji, Protitrahomska borba z dosedanjimit razpoložljivimi sredstvi brez večje bolnišnice in poinnožitve osebja, ne more dati trajnih uspehov in preprečiti širjenja trahoma. Smrtna irtev obračuna z nožem Kranj, 11. maja. V vasi Sr. Bitnje pri Kranju sta se v gostilni pri Rozmanu danes, v ponedeljek, okoli 2 zjutraj sprla dva fanta, Ješe Franc, 24 letni kmetiški sin, sedaj delavec v »Jugobruni« v Kranju, in Kalan J., star okli 30 let, mesarski pomočnik. Oba sta doma iz iste vasi. Pri tem je prvi drugega zaklal in je ranjenec na mestu umrl. Fantje Lz vasi Bitnje so v nedeljo rvečer v gostilni pili in igrali biljard. Med igranjem se je Kalan, ki je bdi velik in postaven fant, večkrat ponorčeval iz Ješeta, ki je bolj slabotne postave. Pri tem pa je dala beseda besedo in naenkrat je močnejši slabotnejšega, toda zelo vročekrvnega Ješeta oklofutal in nato vrgel na cesto. Ješe je v jezi takoj stekel na svoj dom, ki se nahaja na koncu gostilniškega vrta. Ko je prišel domov, ga je mati, ki je zapasila sinovo jezo, prosila, naj gre spat, ker bo moral drugi dan zgodaj na delo, Fant ji je odgovoril, da se mti Se ne mudi, prišel pa je samo po denar, ker mora v gostilni poravnati še nek »ačun. Res je vsel 100 dinarski bankovec, a po- leg tega pa še krušni nož. Ko je prišel nazaj v gostilno, je plačal malenkostni račun, nato pa je prosil pokojnega Kalana, če gre na dvorišče, ker bi rad z njim še nekaj govoril. Kalan je šel in zunaj sta se pričela takoj prepirati in zopet je bil Ješe oklofutan, Tedaj pa je potegnil nož in ga porinil Kalanu v desno stran prsi, Nož je prerezal žilo odvodnico in ni minilo niti pet minut in že je bil Kalan izkrvavel. Ješe sc je takoj zavedel svojega dejanja in se še ponoči javil na kranjski orožniški postaji. Vsa okolica pa sočuvstvuje z obema. Z enim, ker je moral v prerani grob, z drugim. ker bo moral radi svoje vročekrvnosti in nagle jeze preživeti nekaj let v ječi. Ravno tako so ss ta večer stepli na Laboreh pri Kranju brezposelni. Večja skupina se je napila gorilnega špirita. Vsi podivjani so *e pričali pretepati, nato pa še z žepnimi noži obdelavati. Trije so jih precej dobili, tako, da so morali iskati zdrav-ške pomoči. Oni pa, ki so ostali neranjeni, pa so zapustili bojno polje. Okolf Abesinije Anglija se brani neguša London, 13. nuj*. AA.»M©rningpost« poroča, da angleSka vlada ne želi, da bi abesinski cesar zapustil Palestino in da bi se nastanil v Londonu tako dolgo, dokler ne bo položaj, ki jc nastal v razglasitvijo aneksije Abesinije s strani Italije, pojasnjen. Vloga Angležev v Abeslnl|i Rim, 12. maja. »Resto del Carli no« priobčuje dopis svojega poročevalca v Vzhodni Afriki, ki poroča, da so med mnogimi listinami, ki jih je pustil ras Nasibu v svojem glavnem stanu, našli tudi pismo angleškega konzula v Džidžigi, ki mu sporoča, da je dal prijeti neko osebo na potu v Harar, o kateri misli, da dela proti abesinskim interesom. List se čudi, kako je mogel Angleški konzul odrediti aretacijo osebe na abesinskem ozemlju. Pismo je viden dokaz, kako je uradna angleška osebnost delala v sporazumu z abesinskimi oblastmi. Usoda aretirane osebe ni znana, pravi ljst na kraju. Italijani nabirajo regrute Addis Abeba, IZ maja. Italijanske oblasti so že ustanovile nekaj uradov, ki zbirajo rekrute v abesinski prestolnici. Veliko število abesinskih vojičakov se je že vpisalo v vrste itali. domačinske vojske. Negušev klavir Addis Abeba. 12. maji. Guvtmer Addis Abebe Bottai je odredil, naj obnov« cesarski dvorne, v katerem *e bo nastanil maršal Badoglio kot podkralj Vzhodne Afrike. Skupina novinarjev, ki je obiskala dvorec, je ugotovila, da so Abesiuci dober del pohištva odnesli, kar ga je ostalo, pa je popolnima rajjjite, Nepoškodovan je sam oen gbtMvfr,. ’ Organizacija gospodarskega življenja Rim 12. maja. Predsednik vlade Mussolini je dal predsedniku fašistične industrijske zveze nalog za vIiuflA?! nSaJisj-epcKlso? o(pez;ur3jo Offaj}iq un.j v Abesiniji. Mussolini je tekom današnjega dne nadalje sprejel generalneg aravnatelja Banco di Napoli, ki mu je poročal o delu in uspehu zavoda v lanskem letu. Generalni ravnatelj je izročil pri tej priliki predsedniku vlade ček na pol milijona lir. Predsednik italijanske vlade se mu je zahyaltl za dar, ki ga bo porabil v razne človekoljubne namene. Drobne Asmara, 12. maja. Iz Addis Abebe poročajo, da so med obrambo hotela »Imperial« pred roparji padli štirje Evropejci, število žrtev med Evropejci je zaradi tega mnogo večje, kakor so prvotno mislili. S parnikom »Conte Verdi« je odpotovalo v Italijo mnogo uglednih oseb iz italijanske Vzhodne Afrike. Med drugimi ?e vrača minister Ciano z obema sinovoma predsednika italijanske vlade Mussolinija. Podtajnik za vojsko general Baistroochi je poslal abesinskemu podkralju maršalu Badogliu tole brzojavko: »Vojvoda Vittoria Venela »ozdravlja s ponosom in z živim zadovoljstvom vaše imenovanje za abesinskega podkralja. Napulj, 11. maja. AA. (Stefani.) Davi je prispel v tukajšnje pristanišče parnik »Cesarea«, s katerim se jt vrnila piemontska vojvodinja. Na parniku je bilo 280 bolnikov in 50 ranjenih italijanskih vojakov. Zanje je skrbela ves čas vožnje piemontska vojvodinja, ki je opravljala službo bolničarke Rdečega križa. Meščanstvo ji je priredilo prisrčne ovacije. Verdijev „Otello" V povojnem času se je začelo povsod po svetu veliko pisati in govoriti o krizi opere kot posebne vrste umetnih glasbenih tvorb ali celo o njenem končnem propadu. Res jo, da današnja doba niti po miselnosti niti po družabni strukturi ne tvori pripravnih tal za nastajanje novih opernih umetnin. Dalo bi se celo s precejšnjo gotovostjo prerokovati, da ta čas ne bo rodil na tem polju nobenega trajnega dela, saj so se dosedaj precej vsi reformatorični poskusi, kako bi se nove operne tvorbe prilagodile zahtevani časa, z neko nujnostjo razbili, ker se je pač glavni in najgloblji tok iskanja za novim glasbenim izrazom obrnil v drugo smer. Tudi stališče do opere preteklih dob se spreminja. Današnja publika postaja do nje v splošnem kritičnejsa in hladnejša: vse logične, psihološke in estetske neskladnosti, ki so zvezane že s samim pojmom opere, težko obstanejo pred vsakovrstnim racionalizmom 20. stoletja. Le tiste opere, pri katerih je omenjene neskladnosti premostila genialnost velikih tvorcev n. pr. Glucka, Mozarta, Wagnerja, Verdija, Janačka, te so do danes in bodo tudi v hodoče ohranile nespremenjen umetniški učinek. Med te vrhove operne umetnosti šteje tudi Verdijev »Otello«. Ce bi mogli mlajšim Verdijevim operam očitati večkrat romantično banalnost libretta in marsikdaj tudi muzike, če, nas niti pompoznost Aide ne more čiplo navdušiti, prod njegovim »Otellom-. (in »Falst#fom<) stojimo kot prod globoko dovršeno umetnino. Zdi se nam kot čudež, koko je mogel 75 letni umetnik starec modrost svojih novih s|>oznanj združiti s tako silno umetniško vitalnostjo, da je s tem dosegel nele višek svojega lastnega ustvarjanja, ampak tudi enega od vrhov operne umetnosti sploh. Odrsko dogajanje »Otellat je spretno posneto iz Shakespearjeve drame. To se |X>zna po umetniški prepričevalnosti kot po strogi enotnosti, ki vlada v celem dejanju in ki ni otežena z nepotrebnim balastom. V glasbi se nam Verdi pokaže v novi luči: sicer še vedno prevladuje njegova stara melodična sila v pevskih glasovih, vendar je teža izraza preložena tudi v orkester. Spoznal je, da zahteva realistično dejanje tudi istega glasbenega izraza; tako je ustvaril v tej operi poleg »Falstaffa« najdovrše-nejše delo italijanskega realizma. »Otella« smo po več letih vnovič letos dobili na naš oder. (Premiera se je vršila tik pred odhodom naše opere v Split). Glasbeno stran je izdelal dirigent A. Neffat prav solidno; občuti pa se, kar seveda ni njegova krivrla. ludi tu premajhno število orkestra. Režiji R. Primožiča ni mogoče^ ugovarjati, saj se je precej dosledno držal realistične obdelave, ki jo delo zahteva. Naslovno vlogo je pol M. Šimenc kot gost. Na glasu se mu je jx»znala precejšnja indisponiranost, igralsko pa je prav dobro podal razumsko precej enostavnega, pa zato večjih čustvenih napetosti zmožnega zamorca, ki ga ščuvanje satansko zlobnega tovariša •Jaga privede slednjič do tega, da zadavi svojo ženo in šele potem spozna njeno nedolžnost. Primožič kot .Jago pa ne zadovolji niti pevsko niti igralsko: ne posreči se mu prikazati silnega de-monizma Jagovega dovolj prepričevalno. Na tem trpi vtis cele opere. Saj je v igralskem pogledu pravzaprav Jago glavna oseba. Z. Gjungjenar. kot Desmodena pa je ustvarila zlasti v zadnjem dejanju s pesmi,jo o vrbi in sledečo molitvijo krasno, naravno«! pretresljivo učinkujočo sceno. Tudi manjše vloge so bile dobro zasedene in so obenem z zborom posrečeno dopolnjevale igro glavne trojice. Vlom v trgovino Kranj, 11. maja. Dane* okoli četrte ure zjutraj, ko se je že le-lal dan, so v znano manufakturno trgovino črnelič v Kranju (poleg Stare pošte) vlomili neznani vlomilci. Vlomilci so že čez dan v hišnem hoJniku odprli okno, skozi katerega so ponoči prišli v hišo. lo jim je bilo zelo lahko storiti, ker so glavna vrata podnevi vedno odprta, okno pa jc pri tleh in meji na bližnji vrtnarjev vrt, na katerega pa se lahko pride ob vsaki uri, Ko so bili v hiši, so vdrli v trgovino, kjer so nemoteno pričeli z delom. Pobrali so samo najboljše moško blago v vrednosti okoli 20.000 Din, poleg tega pa še 1600 Din v gotovini, za spomin pa so pustili v vsakem predalu po 25 par. Okoli pol pete ure zjutraj pa je opazil stražnik Mihelčič v parku pred Narodnim domom ne- i znanca, ki je peljal na kolosu velik zavoj. Stražniku se je čudno zdelo, kaj neki bi popolnoma ne- i Tiskarji contra Narodna tiskarna Ljubljana, 12. maja. Kakor je »Slovenski dom« že poročal, je skupina tiskarskih uslužbencev svoječasno vložila tožbo proti Narodni tiskarni, v kateri zatrjujejo, da »o bili 30. junija ozir. 1. julija 1935 izprti iz podjetja in jim je podjetje vse do 5. julija preprečevalo dostop k delu. V pravdi, ki se je nato razvila, je Narodna tiskarna nastopila z dokaznim predlogom, v katerem je obravnavala potek dogodkov pred in po 1. julijem 1935 ter zlasti navajala zgodovino tarifnih pogajanj, ki se je vršila v tem ča-su' Y Pry* stopnji je bilo zaslišanih mnogo prič in so bili izvedeni ostali dokazi, nakar je sodišče izdalo razsodbo, s katero pa se ni zadovoljila Narodna tiskarna, ki je nato proti tej prvostopni sodbi vložila pritožbo. Danes se vrši na tukajšnjem prizivnem sodišču prizivna razprava, za katero vla.da tako med tiskarskimi uslužbenci, kakor med tiskarskimi podjetji samimi, veliko zanimanje. Ob času poročanja razprava še traja. Prostovoljna smrt pod kolesi vlaka Maribor, U. maja. Kakor smo javili že v današnjem >Sloven-skem domu« je bilo najdeno danes zgodaj zjutraj na železniški progi v Košakih truplo z odrezano glavo. Preiskava je tekom dneva ugotovila, da je mrtvec 27 letni zasebni uradnik Ivan Horvat iz Koroške ceste in da je izvršil samomor. Baje je sel v prostovoljno smrt zaradi tega, ker ga njegova izvoljenka ni marala. Sinoči je popival v raznih gostilnah, po polnoči pa se je napotil v Košake ter se nekolika nad železniškim nadvozom v leg el na progo nekaj minut pred prihodom graškega brzovlaka, ki mu je odrezal glavo. Krvav pretep zaradi 1 dinarja Kamnik, 12. maja. V nedeljo popoldne so igrali tovarniški delavci Zupan, Rems, Pirc in Korošec na Zalah hazardne igre na karte. Med igro pa so se naenkrat začeli prepirati med seboj in to samo zaradi enega dinarja. Zupan je v jezi navalil na Remsa z nožem in mu zadal na rami precej veliko rano ter ga povrh še opraskal po obrazu. Remsu pa je priskočil na pomoč Pirc, s katerim sla z združenimi močmi navalila na Zupana s kamnom, ga nabunkala in mu prizadejala ceč ran. Zlomila sta mu tudi roko in je nesrečnež, ki je oče sedmih otrok, moral iskati pomoči pri zdravniku, istotako tudi Rems. Žalostno pa je predvsem dejstvo, da so vsi zakonski očetje s precejšnjo kopico otrok in bodo posledice tega pretepa najbolj občutile družine. Orožniki so zadevo oddali sodniji v nadeljnje postopanje. Konferenca vinogradnikov Belgrad, 11. maji. Danes dopoldne se je v konferenčni dvorani kmetijskega ministrstva začela vinogradniška konferenca. Poleg zastopnikov kmetijskega ministrstva in ministrstva za trgovino in industrijo je navzočih kakih 50 delegatov vinogradnikov, vinogradniških zadrug, vinskih trgovcev in združenja vinogradnikov in sadjerejcev kraljevine Jugoslavije. Raren lega so prisotni zastopniki eno-loikih postaj kmetijsko-gozdarskih fakultet v Za* znan človek tako zgolaj vozil preko parka, zato jc stopil proti njemu Tedaj pa ie neznanec pospešil brzino. Stražnik je takoj zavpil stoj! — a neznanec je spustil kolo in zavoj ter pričel teči. Stražnik seveda za njim, vendar je bil neznanec hitrejši, celo revolverski krogli je ušel in kmalu se ej izgubil v mračnem gozdu nad Majdičevim jezom. 1 akoj nato so tudi orožniki pričeli zasledovati vlomilce, a našli so le na cesti proti pokopališču pet večjih zavojev blaga. Gotovo so ostali vlomilci slišali krik stražnika in njegov strel in so nekaj blaga pustili, da so lažje pobegnili. Tako je sedaj ukradenega še za okoli 10.000 Din, katero škodo pa bo trpela zavarovalnica, ker je bil trgovec zavarovan. Kolo, katero je odvrgel neznanec, pa je iz kamniške okolice, a je skoro gotovo tudi ukraden. Hiša, v katero je bilo danes vlomljeno, pa beleži v zadnjem desetletju kar štiri vlome. Zadnja večja tatvina je bil vlom v blagajno Gospodarska bank«, ko so vlomilci odnesli čez 160.000 Din. grebu m Zemunu. Na konferenci bodo razpravljali tudi o troiarini na vino in žganje. Zato Ji prisostvuje tudi odposlanec finančnega ministrstva. Konferenco je otvoril v imenu kmetijskega ministra njegov pomočnik Milan Novakovič. — V svojem govoru je opozoril na važnost konference v zvezi z vprašanjem vnovčitve našega vina, Najvažnejša vprašanja so izvoz vina, jx>trošnja vina doma, in splošni pogoji pridelovanja. Cepljenje proti svinjski kugi Belgrad, 11, maja. V kmetijskem ministrstvu so sestavili uredbo o zaščitni skupni cepitvi proti svinjski kugi, Uredbo so poslali v izjavo finančnemu in notranjemu ministrstvu. Po tej uredbi naj bi se po posameznih občinah organizirali vsi ti živinorejci, ki sami niso mogli poklicati veterinarja zaradi zaščitne cepitve svinj proti svinjski kugi. Občinska in mestna poglavarstva bodo morala na svojih področjih organizirati in podpirati kolektivno zaščitno cepitev po navodilih kmetijskega ministrstva Poglavarstva bodo morala živinorejcem izročati cepivo. Prejemala ga bodo na šestmesečni kredit brez posebne pristojne odobritve. Prav tako bodo občine po potrebi kreditirale živinorejcem znesek za cepivo in sicer za 6 mesecev. Šele po tem roku bodo lahko terjale plačilo po zakonu o splošnem upravnem postopku. G. ban na Štajerskem Konjice, 12. maja. Na svojem potovanju je prispel danes v Konjice ban dravske banovje dr. Marko Natlačen. Okrog 8 je bil slovesen sprejem v Stranicah, na meji konjiškega okraja. Skozj Žiče je nato prispel ban v Konjice, kjer je bil okrog 9 izredno slovesen sprejem. Konjice veljajo že od nekdaj za staro slovensko trdnjavo in kot take so danes Konnce sprejele tudi svojega ljudskega bana. Kako je ban priljubljen, so dokazale številne množice, k' so se zbrale k sprejemu ter prisrčne dobrodošlice, ki so mu jih izrekli predstavniki krajevnih oblasti in društev. p0 oficielnem sprejemu *rk(? • Nall»čen podal v prostore Pritli žn "Sle sprejemal deputacije. i<0Pn'^ki ljudstva iz vsega okraja ter predočili banu potrebe svojega okraja. » j; fi11 -i 0 N*tla£en bo ostal v Konjicah tudi na kosilu, nakar se bo popoldne odpeljal v Loče Oplotnico in Cadram, od koder bo z meje mariborskega okraja, je iz Slov. Bistrice krenil v Mai iDor, kjer mu pripravljajo slovesen sprejem. Maribor mariborsko gledališče 4* Torek, 12, maja, ob 20: »Izdaja pri Noveri«. Znižane cene. Zadnjič. Sred«, 13. maja; Zaprto. Četrtek, 14. maja, ob 20: »Tuje dete«. Red B. »Izdaja pri Novari«, drama švicarskega pisatelja Arxa, ki se godi v Uriju okrog 1. 1500, je ob začetku letošnje sezone dosegla zelo velik uspeh. Napisana je efektno, notranje razgibano ter s pre-tresljivo učinkovitostjo. Zadnja uprizoritev tega tudi literarno mnogo vrednega dela, bo danes, v torek, 12. maja ob 20. Veljajo znižane cene. • Lekarne. Nočno lekarniško službo vršita drevi Mijiarikova mestna lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu in Savostova »Magdalehska lekarna« na Kralja Petra trgu. Sef« kluba železničarjev JRZ bo v soboto, 16. t. m., ob 7 zvečer v običajnih prostorih. V, Mariborski teden je bil deležen ob svojem prvem jubileju visokega odlikovanja. Maršalat dvora je obvestil upravo Mariborskega teln», da bo pokrovitelj letošnjih prireditev kraljevič Andrej. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 12. maja: Pankracij. Jutri, sreda, 13. maja: Servacij. * Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Leustetk, K meljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Kcvmotar, Vič. Kaj bo danes Restavracija »Zvezde«! Ob 8 sestanek dobro- roljccv. . ; . Soba Gospodarske zveze; Ob 8 redni sestanek dekliškega odseka Prosvetnega društva Lpibliaaa- O Akademskem pevskem zboru, ki koncertira v Ljubljani v petek, dne 15. t. m., je priobčil praški kritik dr. Hutter naslednjo oceno: Pevo. majo prekrasne glasove, zvočne in sočne v barvi. Nphovi glasovi zares lahko podajo pevsko kantileno. Fenomen j«, kako sc pri njih plastično pojavlja melodija. Prav tako izvrstni so v ekspoziciji melodične linije, kakor tudi v ravnovesju glasov. Posebno izvrstni so basi. Kritik Narodnih listov pa pristavlja in pravi: To ni samo umetnost grla, ampak v prvi vrsti umetnost posluha. Zbor zna razviti svoj* mlade glasove do moči burje, umiri jih pa tudi do lahne pomladne sapice. Poje očarujoč« točno S prirojenim muzikalnim občutkom. Skratka, zbor Mladost-Balkan iz Zagreba je zbor odličnih glasovnih kvalitet. Koncert zagrebškega akademskega zbora bo v Ljubljani v petek, dne 15, t. m. ob 20 v veliki dvorani »Uniona«. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene matice. • Na Trsat in na čarobni otok Rab (8 ur vožnje po morju) sc odpeljejo romarji o bmkoštih. —- Do 15. maja je zniiana cena 140 Dio; po*n«i« 20 Din več; Štajerci, ki >e vozijo > posebnim vlakom Mimo od Zidanega moatai plačajo 25 Din D*" jaki, vajenci in otroci pa plačajo: ir Ljubljana 120 Din, iz Zid. mosta 110 Din. Podrobna pojaanila polije pisarna »Po božjem »vato«, Ljtronana, Seat* Dcter»ka vojašnica. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBU ANI Drama. Začetek ob 8. uri. lorek, 12- maja: Gozd. Gostovanja v Celju. kven. Sred s, 13. maja: Prvi legija. Rad B. Četrtek. 14. maja: Gozd- R«d Četrtek. Petak, 15. maja: Kako zabogatiS- Izvan. Goetovam« v Kranju. * CeHane in Kranjčane opozarjamo, da bo ta teden gostovala ljubljanska dram« pri njih, in sicer v torek, dne 12 rasja v Celju z dramo .Gozd«, m v petek, dne 15. maja v Kranju z dramo »Kako zafcogahš«^ ^ i;j mija pom)vi za rad B nenavadno uspelo in umetniiko na,učinkovita,še delo »Prva legi,a«, delo ameriškega pisatelja La-verya. Delo si mora ogledati vsak izobraženec. Nastopajo vsi naši najboljši člani. Režijo ima gosp. Ciril Debevec. .... Proslava 25 letnega gledališkega delovan,a Milana Skrbinška bo v sredo, dna 20. maja ▼ Indijanski drami. Slavljenec bo igral vlogo očeta v p e (dejanski igri pisatelja Besi« a »Tiran«, ki ,o je prevedel književnik Fran Albrecht. Ražlio ima g. Ciril Debevec. Opera. Začetek ob 8, uri. Četrtek, 14. maja: Pasem ljubezni. Rad Srada. * Ljubljanska opera, ki gostuje danea še v Šibeniku in se vslad ozko odmerjenega časa m mogla odzvati vabilu Dubrovnika, da priredi tudi tam šeat opernih predstav, prične s predstavami v Ljubliani zopet v četrtek, dne 14. maja. Ta večer se poje za red Sredo izvirna opereta »Pasem ljubezni«. Tam po Tivoli Radio Ljubljana, 12. maja. Z mestnim parkom, kakršnega ima Ljubljana, se n« more ponašati menda nobeno mesto v državi, pa tudi daleč v inozemstvu ne. Zato tudi ni čuda, da se ie o parku, njegovih nasadih, preureditvah itd., toliko pisalo, kakor morda o nobeni drugi ljubljanski stvari — če izvzamemo regulacijo Ljubljanice. Mnogo se je v zvezi s pajkovo preureditvijo tudi zabavljalo, posebno takrat, ko je Plečnik le prodrl s svojim novim načrtom in s tem dal našemu Tivoliju lice, ki je napravilo iz Tivolija najlepši park v naši državi. Šele sčasoma se je pokazala lepota Plečnikove zamisli, do svojega popolnega izraza pa prihaja posebno spomladi. Pisali pa so listi tudi še o raznin drugih stvareh, ki jih bo vsekakor treba še popraviti, kRkor n. pr. o ribniku itd. Ce si stoodstotni poslovni človek in če nimaš prilike, da bi večkrat obšel Tivoli, se ti zdi, da je ljubljanski Tivoli za Ljubljančane morda — luksus. Ce bi imel vsak tako malo prilike, kakor tako zvani poslovni ljudje, potem bi Tivoli res sameval. Toda navadni zemljani vemo. da je park vedno poln sprehajalcev in da v polni meri služi svojemu namenu. In če se nekajkrat po parku oziraš z vso potrebno radovednostjo, boš tudi ugotovil, kdo so ljudje, ki jim je park najbolj dobrodošel. ffMuki" raportira Oe hočeš svojo radovednost stresti v parku v prav zgodnjih jutranjih urah, boš lahko ugotovil, da tedaj samevajo v parku dolge vrste klopi in da ni tu skoraj žive duše. To je ča» ptičjega gospodarstva: kot edini prebivajci parka žgolijo in pojo, da morajo pritegniti na se pozornost tudi najhujšega zakrkneža. Kmalu j» sočnem vzhodu, še prej, predno bi kdo pričakoval, pa se začno po j avli ati v parku že prvi obiskovalci, ki so navadno tudi redni jutranji sprehajalci, ki so benem tudi največji prijatelji ptic in parkovih živalskih prebivalcev. S temi žive skoraj nekako nerazdružljivo življenje. Kaj bi napravil n. pr. »Muki«, ta tako znana veverica, če ne bi vsako jutro zagledala svojih prijateljev iz mesta. Ravno ta »Muki« vzbuja menda v parku največjo pozornost s svojo udomačenostio do nekaterih gospodov. Saj zjutraj ne more prikriti svojega velikega veselja nad prihodom prvih obiskovalcev. Priskače jim nasproti, kakor da jim hoče raportirati, da ni nič novega. Pred osmo uro Tudi onstran proge, ki navidezno tako ostro refce mejo med samim mestom in krasnim parkom, lahko opaziš, kako Ljubljana jutro za jutrom vstaja. Takoj za prvimi obiskovalci, ki zgodaj zjutraj prihajajo iskat v park svežega zraka in oetanejo tukaj še sredi dopoldneva, srečavaš v parku ljudi, ki jih čaka naporno delo po uradih in ki jim ta tihi jutranji trenutek med tivolskimi rožami in pticami prinese »ve/ega razpoloženja. Pred osmo uro se že vračajo preko železniškega prelaza v svoje službe. Kljub temu, da delajo po raznih službah že leta in leta. je morda ravno Tivoli tisti, ki jim je že ohranil svežost in vedrino obraza. Kljub temu |>a, da je v parku v tem času že prav živo, lahko opaziš, da ni v Tivoliju tistih, ki jim je jutro v sveži naravi morda najbolj potrebno. V znamenju »modernega naraščaja" Okrog osme ure občutiš v parku zopet neko tišino, ki vlada vse do takrat, ko se pojavi v Tivoliju tako zvana »moderna« — večinoma ženska — Ljubljana. Malih ljudi je seveda med temi silo malo; kajti boriti se morajo ob stroju ali kjerkoli za svoj vsakdanji kruh. Tudi »moderna« ljubljanska družba ni enolična, marveč že na jx>gled lahko razločiš med sprehajalkami, kaj je katera. Vidiš služkinjo, ki pelje v vozičku otročička, ki mu mamica vendarle še privošči svežega zraka, seveda, če malega vodi ali vozi služkinja... Kmalu za njo že vidiš »pravi« okus mestne dame; prinesla je na ogled vso svojo iznajdljivost od včeraj do danes: nova frizura, jx>sebne* vrste šminka, nadpariška toaleta — in česa še ne manjka — lef>o jjočesanega, dosedaj vendar še ne našminkanega cucka. Da gre na račun teh cuckov in njihovih oboževateljic med ostalimi sprehajalci mar-sikaka pikra, je seveda prav razumljivo. Toda dame so dame in podaš se v nevarnost, če govoriš o njihovih ljubljencih tako. da te slišijo. Nekega gospoda je pred nedavnim neka velika ljubiteljica tega modernega naraščaja takole »blamirala«, ko je malo preglasno povedal svoje mnenje o njenem cucku: »Lepši pa je že še, kakor ste vi!« — Kihnilo se temu gospodu pač ni ... Biti j>a moramo pravični do vseh: tudi moške že zanaša v te vode. Lejx>ti narave skušajo vsiliti svojo modernost ter jo hočejo prepričati, da je na-šemljenost več, kakor naravna lepota. Matura na tivolski klopi Daleč od tega mondenskega sveta pa najdeš sedaj. pred koncem šolskega leta, v kakem skritem parkovem kotičku ali še bolj zadaj kje za tivolskim gradom kakega mladega fanta, ki ni prišel semkaj občudovat lepe pomladanske narave, marveč je prišel v njeno okrilje, da se odtegne mestnemu hrupni in da najde mir. Na samotni klopi, sklonjen nad knjigo, je zatopljen v znanost, ki jo bo moral zagovarjati za zeleno mizo. Vidi se mu. da je to njegova prva skrb in se zato ne zanima za življenje, ki se odigrava okoli njega, pa naj bo to zjutraj ali čez dan. Živahnost večera Najbolj ]»isano je življenje v parku proti večeru. Tedaj se zateče na throske steze vse, kar utegne. Kakor da bi imeli vsi eno misel: da je namreč škoda zamuditi lep pomladanski večer v Tivoliju. Ce bi hoteli naštevati, kdo so ti ljudje, bi morali menda našteti vse sloje ljubljanskega prebivalstva — razen onih, ki jim življenje od ranega jutra do trde noči ne daje drugega, kakor delo. Neuslliana radovednost O ostalem večernem in nočnem življenju v Tivoliju ie težko kaj povedati. Zadnjič je menda nekdo hotel kaj več o tem izvedeti od tivolskih dreves. Drevesa pa »o, kakor da so užaljena, da se kdo vmešava v njihova tajna, trdovratno molčala, Včasih je človek res preveč radoveden— Svetovni rekord v plavanju Programi Radio L|ubl|ana Torek, 11. maja. 13 ftotaJca uira: Pro*ln/va ob GO letni« rotatv* Ivam* CantarJ*, iavada iensku realna rimnozija. — 1® 18 v*i*kon> (ploifo). — 12.45 Vremenska napoved, poroftil«. — 1J Napove*! 6a*a, ohiava sT*>r«la, obvestili a. — 1*.M Slovit* pavke (plo-Ea _^4 Vremensko poročilo, bojrani taBaJ!.. - 1« nmkMtsF' Pnectmi: Tnramlot, f»n talija. — 5SfjSLS!2SrT«'himalajcih *;«v (rr*e TnrseRlav). - 19 ta • por64.Ua, ohjaiva sporeda °kvn« (dr. Dušan Stojanovič, B*l*rad). — 20 Prenos o£«re 1* . Z«rreha: Fr. Piavol« (Auber). V prada/vanj« (go*p. Vilko ukmar); v II. 0*rne*ti.JN«Po ved 6a*a, vrrnnenaka napoved, poročila, ohjava »1» reda. — Konec ob 23. Drugi programi Torek, 12. maja. Belgrad: lS.fiO N’*rodne t>ewnj. — 90.30 Opereta: Mala Florami. — 22.31) Prenos i* kasarne. — Zagreti: 20 Opera «Fra Piavolo«. — nnnaj: 30.10 Koneort radio-orkeetira. — S2.S0 Zabavni lioneort. — Rratitlniia: lO.Sft Voj»4ki orka#tor. — 42.80 PloSfee. — BudimpeSta: 32.30 Ida Aav-Loo, poje ob apremljevamju k,laviTja. — ‘22.50 Jara. — Prana: 31 Kooieect r,a ohtet-niino smHa.n nahaja veliko število kolonietov-dobrovoljcev, ki so prejeli od države zemljo v obdelovanje, je neki kolonist slavil svojo slavo. V go-*tfh je imel mnogo Bvojih znancev in prijateljev, lii ?o sp veeelill do pioznega vefiera, ko so se zaželi r(izhajati na svoje domove. Dva kolonista pa (Ha tiflsla v bližnjo gostilno. Tam sta popila kozarec vina, nakar sta sklenila, da bosta Sla nazaj potrkat na gostiteljeva vrata. Kolonist, ki je slavil slavo, jim je vrata brez prometa odprl. Postregel Jima je z Spanjem. Kmalu j>a se je obrnil na nju s prošnjo, naj odideta domov in gresta spat. Nekoliko vinjena go«ta pa sta smatrala ta nasvet za žalitev in se r.ačpia prepirati t gostiteljem. Po nekaj besedah so sf «]>oprijeli, F.den od goetov je pograbil z* velik kuhinjski no/, in zaCel * njim udrihati po ostalih dveh. Najprej je ranil gostitelja v trebuh, nato pa V *vojpga tovariia po licih in glavi. Oba sta obležala vsa okrvavljena, da je napadelc mislil, da ju je r.aklal do smrti. Spoznanje svoje dejanje, zavihtel nož in 6i ga jx)rinil v želodec. Njegova rana je bila grozna in smrtnonevama, d očim ita tadobjla ostala dva poškodbe, katere bosta naibri prenesla. Mednarodna plavalna organizacija je objavila listo svetovnih rekordov, ki so bili v veljavi do 1. januarja leta 1936.. Sicer so nekateri plavalni rekordi že izboljšani in je lista, kljub temu, da je stara komaj štiri mesece, že zastarela. Vendar teh rekordov ne moremo smatrati za olicijelne rekorde, ker jih mednarodna zveza Se ni priznala. Priznanje Fise šele pomeni oiicielni svetovni rekord. Ta rekordna lista pa je v primeri z letom 35 prinesla mnogo izprememb. Lansko leto so bili izboljšani svetovni rekordi na 29 j>rogah in panogah. Poleg tega pa so bili j>riznani nekateri rekordi iele lansko leto, čeprav so bili postavljeni že v letu 3j4. V posameznih panogah plavanja se nam fiokaže naslednja slika: v prostem plavanju dominira Amerika. Sam ameriški plavač Medica ima 10 svetovnih rekordov in je skoraj izbrisal Weissmiillerja in Arne Borga iz tabele svetovnih rekorderjev. Japonci imajo tri svetovne rekorde v prostem pla: vanju. Vendar smo pa prepričani, da bodo Japonci na letošnjih olimp. igrah v Berlinu igrali v plavanju važno vlogo in bodo ponovili svoj uspeh pred štirimi leti v Los Angelesu, kjer so naravnost za-divili vso športno publiko s svojim načinom plavanja. Fisa pa je priznala tudi že rekord Amerikanke Erne Kompa. ki je na 400 metrov hrbtno izboljšala svetovni rekord n* 6:04.8, ki ga je postavila šele letos. Sicer se pa glasi lista svetovnih rekorderjev takole: Moški: prosto plavanje: 100 yardov Weissmiil-ler (USA) 51 1927; 100 metrov Fick (USA) 56.6 1935; 200 metrov Medica (USA) 2:07.2 1935; 220 vardov Medica (USA) 2:07.9 1935; 300 yardov Medica (USA) 3:04.4 1935; 300 metrov Medica (USA) 3:31.06 1035; 400 metrov Medica (USA) 4:38.7 1934; 440 yardov Medica (USA) 4:40.8 1934; 900 vardov Medica (USA) 5:16.3, 500 m Medica (USA) 5:57.8 1934; 800 metrov Makino (Japan) 9:55.8 1935; 880 vardov Flanagan (USA) 10:07.6 1935; 1000 yar-dov Medica (USA) 11:?7,4 1995; 1500 m Borg (Švedska) 19:0(7.2 19(27. Ptujske muzejske društve je zborovalo Ptuj, 11. maja 1936. V sredo, dne 6. maja je imelo Muzejsko dru-Itvo v Ptuju v refektoriju raeetneja muzeja svoj redni občni zbor. Zborovanje je vodil društveni predsednik, gimnazijski ravnatelj v pok. gosp. dr. Komljanec. It porodila funkcijomarjev je posneti, da je bilo društvo v letu 1935 zelo agilno in delavno. Tako is izvršilo na Hajdini pri Ptuju z odkopavanjem veliko delo. kjer so odkrili rimsko naselbino, Jupitrovo svetlite, mestni forum, skladišče, javne zgradbe, sledove starokrščanske cerkve, rimski novec in rasne druge znamenitosti. — Vsa ta dela je vodil univ. prof. g. dr. W. Schmid, ki je natanko In skrbno preiskal vse najdbe in jih potem izročil Muxej«ketnu društvu v varstvo-Nadalje je pometi iz poročila, da »e lansko leto obiskali naše mesto arheologi svetovnega slovesa iz vse Evrope, ki so si znamenitosti naSega mesta in okolice natanko ogledali m se o vsem ael« laskavo izražali. Izkopavanj« so se vršila tudi na Panoramskem hribu, kjer so odkrili dobro ohranjen« staroslovanske grobov«, Vse te znamenitosti in najdbe so znatno povečale itak že bogato zbirko ptujskega muzeja. Društvo bi storilo š« mnogo več, vendar zaredi skromnih «r«oložila na mrtvaški oder. Pred par tlei mu je na tragičen način unirla žena in mu fmstali troje nedoraslih otrok’ Lejx»Jih je vzgajal in jih redno vodil k angeljski mizi. Tudi sam je bil mož krepkega krščanskega značaja, v trgovini j>a prijazen in uslužen. Pogreb je danes dopoldne. Potreba škropljenja. Ce gre človek jx> cerkniških ulicah v dneh, ko je lepo vreme, si mora, če noče biti sit prahu, dati na usta alinos robec. In pri takih prilikah se vprašamo, zakaj neki naših ulic ne škropijo, ko smo vendar pred časom imeli voz, ki je bil nalašč za to narajen. Smo v času, ko naš kraj obiskujejo izletniki in nikakor ni prav, da se morajo spotikati prav nad takimi štvarmi, kot so škropljenje in snaženje ulic. Saj imamo v Cerknici menda celo Tujsko prometno društvo, a žal njegovega delovanja ne zasledimo nikjer. Kopališče. Ce gremo v kraje, ki jih količkaj obiskujejo tujci, vidimo, da imajo javna kopališča. Tega žal v Cerknici ni. 'Kopalci morajo hoditi v tako zvano Koleno i nbiti vedno jjripravljeni, da bo prišel lastnik travnika, na katerem se slačijo in sončijo. Pri takih prilikah se dogajajo prizori, ki se navadno končajo tako, da mora kopalec vzeti obleko pod pazduho in oditi na drugi breg ali pa se obleči in iti domov In če tak slučaj doleti tujca, ni to menda prav dobra reklama za Cerknico. Zato bi bilo prav, da bi tudi v Cerknici dobili kopališče. Ce pa tega ne, pa naj bi vsaj Koleno napravili koj>anju jjri-mrno. Mislimo, da bi to pozdraviti vsi, seveda najbolj pa kopalci. Volkulja v vasi Prsno plavanje: 100 metrov Higgins (USA) 1:10.8 1935; 200 yardov Cartonnet (Francija) 2:25.2 1935; 200 metrov Cartonnet (Francija) 2:39.6 1935; 400 metrov Rademacher (Nemčija) 5:50.2 1926; 500 metrov Kaye (USA) 7:23.8 1935. Hrbtno plavanje: 100 metrov Kieter (USA) 1:04.9 1935; 150 yardov Kiefer (USA) 1:33.9 1935; 200 metrov Kie-fer (USA) 2:24 1935; 400 metrov Kieter .(USA) 5:17.8 1935. Damsko plavanje. Prosto: 100 vardov Ouden (Holandska) 59.8 1934; 100 metrov Ouden (Holandska) 1:04.8 1934; 300 metrov Ouden (Holandska) 2:25.3 1935; 220 yardov Ouden (Holandska) 2:27.6 1934; 300 vardov Ouden (Holandska) 3:27 1935; 300 metrov Ouden (Holandska) 3:50.4 1935; 400 metrov Ouden (Holandska) 5:16 1934; 500 metrov Ouden (Holandska) 6:48.4 1935; 800 metrov Kight (USA) 11:34 1935; 1000 metrov Madison (USA) 14:44.8 1931; 15000 metrov Madison (USA) 23:17.2 1991. Prsno plavanje: 100 metrov Holzner (Nemčija) 1:24.5 1935; 200 yardov Genenger (Nemčija) 2:44.9 1935; 200 metrov Mayehata (Japonska) 3:00.4 1933; 400 metrov May-ehata (Jajxmska) 6:24.8 1933; 500 metrov Maye-hata (Jaj>onska) 8:03.8 1933. Hrbtno plavanje: 100 metrov Holm — Jarett (USA) 1:16.3 1906; 150 yardov Bridges (USA) 1:68.8 1935; 200 metrov Mastenbroek (Holandska) 2:49.6 1935; 400 metrov Mastenbroek (Holandska) 6:05 1935. V štafetnem plavanju na 4 X 200 imajo svetovni rekord s časom 8:52.2, ki so ga postavili tudi lansko leto; v damskem štafetnem plavanju na 4 X 100 metrov pa so najboljše Holandke s časom 4:33.3. V vasi Repištu »o kmetje doživeti izredno redek dogodek. Pred dvema dnevoma je v temni noči pridrla v vas volkulje in obiskala več ovčjih staj. Volkulja je kar besnela in trgala ovce vsevprek. Najprej se je zaletela v stajo kmeta Ilije Stojanoviča, kjer mu je v nekaj trenutkih poklala in raztrgala deset ovac. Meketanje ovae je gospodarjevega sine zbudilo iz sn«, ki je pograbil sekiroa in se brez obotavljanja lotil divje zverine. Volkulja je skočila na fanta in ga podrla na tla. Fant je bil pa še vedno toliko pri moieh, da je zgrabil volkuljo in z njo ruval dalje. Prijel jo je ie tako spretno, da bi jo skoro zadavil, da se mu volkulja z nenadnim sunkom ni iztrgala iz prijema. Jadrno je skočila na prosto in ae lotila sosednjega hleva. Vendar jo je odtod prepodil lastnik. oK je volkulja uvidela, da jo povsod čakajo s sekirami, jo je potegnila nazaj v gozd. Nekaj ur kasneje pa se je spet jjojavila v vasi, zdaj na drugem koncu. Vdrla je v stajo in kar po vrsti trgala ovce. Kmet pa se je ob meketanju zbudil, stekel v hlev, še prej pa po klical svoje soeede, ki so s sekirami plenili na zver. Volkulja ae jih je prestrašila, skočila iz hleva in v skoku zašla v kmetovo hišo. Kmet je planil za njo in jo zgrabil, čeprav v hiši ta čas ni bilo luči. Pol ure se je ruval in metal z vol-volkuljo, vendar je sprevidel, da je ne bo mogel zmagati. Začel je vpiti na pomoč, da sta prihitela sin in snaha. Rešila sta očeta smrtnega objema, nato pa hitro zaklenila vrata, da je zver ostala v njej. Zaprta volkulja je v sobi besnela in je vse, kar ji je prišlo pod kremplje in zobe raztrgala na drobne kosce. Kmetu je razcefrala vso posteljnino in vso obleko, ki jo je imel v tej »bi. Zunaj pa so se ta čas posvetovali sosedje, kako bi zverino pogubili. Skozi okno ae streljati niso upali, ker so se proti oknu nahajala vrata sobe, v kateri so spali otroci. Vsi so se pa bali stopiti v sobo, ker je bila volkulja besna. Zato so razkrili streho hiše, se splazili nad sobo in od tam je eden od kmetov s puško ustrelil volkuljo. Boj je bil tako končan. Ranjena kmeta, ki sta se borila z volkuljo, j»a so morali naglo prepljati v bolnišnico, da jih preiščejo in obvarujejo pred morebitno steklino. Zlata ruda Pred nekaj dnevi ao naili v okolici Kumaaova v Srbiji na več krajil^koM zlat« rude, in sic«ar v vaseh Dlobačica, Studena Bara, v Starem m Novem Nagoričanu ter v Čelopeku. Rudo so našli ljudje na hribih, nekaj pa tudi v koritu reke Pčiaj« v dolžini 20 km. Zlata ruda, ki «o jo našli v rečnem koritu, je seveda pomešana s peskom. Najdba zlat« rude je izzvala veliko .pozornost v6eh vaščanov, ki so poalali s tovorom take rude v Belgrad nekega upokojenega učitelja v analizo. Analiza je pokazala zelo zadovoljive rezultate. Kmalu po teh najdbah pa se je oglasil v teh krajih zastopnik nekega belgijskega podjetja, ki je pripravljen takoj začeti s preiskovanjem rude, preiskovanjem ležišč in v ugodnem slučaju tudi z izkopavanjem. Sreča, katero je imelo nekaj kmetov, da so našli zlato rudo, je ohrabrila preiskovalce, da so začeli stikati za zlato rudo tudi i« v drugih krajih. Zlata «cer niso naili, pač pa v vasi Bajlovcu baker m »viseč. Če bodo preiskave dognale, da se nahajajo v teh krajih bogatejša leiiiča teh rud, s« bodo postavili novi obrati in bodo imeli vsi ti kraji posel in zaslužek. Razbite izložbe ,Ta-ta' Pred kratkim časom sc k odprl v Belgradu velik magazin odnosno trgovska hiša po vzorcu Kastnerja in Ohlerja, z nazivom »Te-Ta«. Proti otvoritvi take trgovine so m- borili vsi trgovci, ker so videli v njej premočno konkurenco in ogrožanje svojega obstoja. Kliub temu je židom, ki so lastniki »Tn-Ta«, uspelo da so si izposlovali vsa potrebna dovoljenja in odprli trgovino. Nizke cene so privabljale veliko število kupcev. Kakor si je Bata pridobil smrtne sovražnike v čevljarjih, jih je »Ta-Ta« našel sedaj v trgovcih. V soboto zvečer, ko so bile vse ceste polne in so se ljudje trli pred izložbami trgovine »Ta-Ta«, se je med nje pririnil tudi neki trgovski pomočnik ter vrgel kos železa v izložbeno okno. Steklo se je zdrobilo v kosce, ljudje pa so prestrašeni zbežali. Napadalec se pa ni ustrašil in je pobijal eno izložbo za drugo. Sele žandarji so prekinili njegovo početje, pri katerem sta bila od koscev stekla ranjena tudi dva potnika, ki st« se tisti čas nahajala med množico. Največjo škodo pa seveda trpi lastnik magazina, namreč 1* tiaoč dinorjev. Mamica: »Sirotica moja, kaj bi počela, ko bi ne imela več mamice?« Edinka: »No, pojedla bi ves med v shrambi « Notar: »Tako velike vsote hočete torej voliti svojim dedičem, Mar ste tako bogati?« Oporočevalec: »To ne, gospod notar, bogat nisem, hočem pa pokazati svojim otrokom, da imam dobro ooelednjo voljo.« Lužiških Srbov v Nemčiji ne smatrajo kot posebno narodnostno skupino, ker zaradi znanja več jezikov sestavljajo nemške kulturne skupnosti. Ker pa nimajo matične države, jih Nemci tudi ne smatrajo za narodno manjšino. Zaradi tega pojmovanja bolj in bolj opuščajo v materinem jeziku. Stalno zmanjšujejo število učiteljev, ki bi bili sposobni, da poučujejo v srbskem jeziku. Za vzgojo takih učiteljev ni na učiteljiščih niti malo poskrbljeno. Vrh tega pošiljajo srbsike učitelje v čisto nemške kraje, v šolah pa, kjer je 60 do 80% srbskih otrok, poučujejo čisto nemški učitelji. Lužiško-srbske organizacije pogosto protestirajo proti takim odredbam nemške vlade, toda nemška vlada se na to niti malo ne ozira. Julija 1935. so poslali glede tega spomenico Hitlerju, toda ta še do danes ni odgovoril na njo. Posledica današnjih razmer je, da je 6 do 8(MX) srbskih otrok brez slehernega pouka v domačem jeziku, ostalih 2000 pa jih uživa le nezadosten pouk. Lužiški Srbi mislijo, da voditelji nemške dr- Škoda in korist bojev Boji Polabskih Slovenov z Nemci so imeli pozitiven in negativen uspeh. Iztrebili so s površja zemlje dve njihovi skupini in velik del tretje. Ostanek te tretje skupine je nehal biti činitelj za politični, gospodarski, kulturni in narodni razvoj pri Lužiških Srbih, čeprav se je ta mali ostanek uspešno upiral ponemčenju. Uspeh teh stoletnih bojev je med drugim tudi to, da na ozemlju, kjer so nekdaj prebivali Polabski Sloveni ne nahajamo čistega nemškega plemena, marveč mešano slovan- Neguševo jHC£' v M Kako izumiralo Lužiški Srbi: Useda najmanjiega naroda v Evropi V angleškem zborniku »The Slavonic and East European Revievv« je neki Sorabicus objavil zanimiv članek o Lužiških Srbih, ki nas izčrpno in prepričevalno informira o politični usodi najmanjšega naroda v Evropi. Iz tega članka je razvidno, da se sredi Evrope odigrava žaloigra spričo izumiranja malega zatiranega naroda, žaloigra, ki je podobna žaloigri Indijancev ali katerihkoli nasilno iztrebljenih narodov. Ker je članek izšel v angleški reviji, bo morda našel kaj odziva ter pripomogel kaj do tega, da se bo kdo v Evropi začel zanimati za usodo naših najmanjših bratov. Ljudje, ki niso ne narod, ne manjšina Pisec pravi v uvodu, da zavzemajo Lužiški Srbi med evropskimi narodi potreben položaj. Predstavljajo ljudsko skupino, ki nima nikjer svoje matične države in zato ne predstavlja narodne manjšine. Na njo se ne razteza mednarodna zaščita manjšin, njen obstanek ni zavarovan po ustavi nemške države. Lužiški Srbi so posebni ostanek Polabskih Slovenov. Vse do prihoda krščanstva in za osvoje-valnih vojn, od 9. do 13. stol. so bila v Polabju naseljena tri slovanska plemena: Lužičani so živeli na Baltskem primorju, med Labo in Odro, Bodrici v današnjem Mecklenburgu in Holsteinu, Srbi ali Vendi so pa prebivali v današnji Lužici, kjer žive še zdaj. Prvi dve skupini in večina današnjih Lužiških Srbov so padli v obrambi proti nemškim napadom, ki so trajali stoletja in stoletja. Kar jih je pa ostalo so se potem ponemčili. Stalni napadi nemških zmagovalcev ®o Lužiškim Srbom onemogočili, da bi se osamosvojili ali osnovali svojo vojno silo, ki bi jim mogla zavarovati obstanek. Toda vzrok za njihov poraz ni bila, kakor trdijo nemški pristranski zgodovinarji, nesposobnost za ustvarjanje samostojne države. Federativni sistem, v katerem so živela polabska plemena, popolnoma odgovarja narodnemu značaju vseh Slovanov. Vzroki za njihov propad so bili naslednji: 1. Zemljepisni položaj, ki jih je izpostavljal močnim napadom Nemcev. 2. Njihov preprosti državni sistem, ki ni mogel dolgo časa vztrajati pred napadi koncentriranega nemškega imperializma. Glavni razlog pa je bil v tem, da so poedine plemenske skupine premalo sodelovale med sabo in da je bila njihova vojaška sila prešibka. zitiven in zemlje dve r t sko-germansko raso. Najmočnejši dokaz za to trditev je prusko ^pleme, ki kaže vidne znake in posledice tega narodnostnega mešanja. Z jezikovnega in zgodovinskega stališča spadajo Lužiški Srbi v skupino Zahodnih Slovanov kakor Poljaki, Slovaki in Čehi. Njihovo današnje ozemlje je manjše, kakor pa je bila zgodovinska Lužica za Karla IV. Meri okrog 7500 km3, dolgo je 150, široko približno 50 km. Po uradnem popisu prebivalstva iz leta 1925. je število Lužiških Srbov znašalo 72.000 duš. Po zasebnih podatkih iz leta 1924 pa so našteli Lužiških Srbov nad 120.000, čeprav so pri štetju izpustili velik del luiiškega ozemlja, ki je pod Prusijo. Ta zasebni popis ni priznan. Nemške oblasti so pri ljudskem štetju jemale kot zadosten razlog za določanje narodnosti dejstvo, da kdo zna nemščino. Današnji položaj Zakoniti položaj Lužiških Srbov, kar se tiče pouka in službe božje, določata danes dva činite-lja: prvi tak činitelj je narodno stališče nemških narodnih socialistov do vprašanja narodnih manjšin sploh, drugi pa stališče nemških oblasti posebej z ozirom na lužiško-srbski problem. V Nemčiji na zunaj še zmeraj obstoja vveimar-ska ustava. Njen čl. 113 govori o ustavni zaščiti manjšin v Nemčiji. Narodno-socialistični režim pa menja ustavo po svojih koristih. Zato 113 čl. nemške ustave ni nikdar nič pomenil in tudi danes ne pomeni. Vrh tega ni nemška država vezana po določilih za mednarodno zaščito manjšin, katerih ni podpisala. Zaradi tega je položaj Lužiških Srbov še posebno neugoden. Zanje ni nikakega posebnega manjšinjskega zakona in tudi ne zakonske osnove za ureditev kulturnih in narodnih vprašanj. Posledica te pomanjkljivosti pa je, da Nemci vse kulturne potrebe in zahteve Lužiških Srbov pretresajo izključno s političnega stališča. Ponem-cevalni postopek upravnih oblasti v Lužici pa je v ostreni naspro nikavajo vsako [ Lužiških Srbov v sebno r ’ I izjavami, ki za- kot po- več Ker tudi ne v srbskem učiteljiščih i srbsike pro-, toda > _ v domačem . le nezadosten voditelji nemške dr- zlato nakladajo zave takega ravnanja ne odobravajo in da bodo prej ali slej tudi nižje oblasti morale začeti delati po Hitlerjevi volji. Verska nasprotja Posebno težko vprašanje predstavlja zaostre-nost v verskem pogledu. Tudi na tem področju za Lužiške Srbe ni pravice. 15.000 Lužičanov pripada katoliški cerkvi. Ti imajo službo božjo in verouk v materinem jeziku. Tako se je tudi tu katoliška cerkev pokazala kot edina nesebična za ščitnica narodnih dobrin. Večina Lužiških Srbov pa je evangelske vere.. Podrejeni so nemškim cerkvenim oblastem, ki so pa med Lužiškimi Srbi vedno zasledovale ponem-cevalne cilje. Na vsem ozemlju Lužiških Srbov so nastavljeni zgolj nemški evangeljski pastorji. Srb- Srb v občinskem odboru. Kar je pa višjih mest, sede na njih izključno narodni socialisti. Zaradi tega ni noben Srb šolski nadzornik. Še težje ga boste pa našli na kakem drugem mestu. Deželni svetnik, okrajni glavar, pokrajinski predsednik, sodnik in kar je še takih višjih uradnikov, so zmeraj in izključno le Nemci. Kulturne organizacije Lužiški Srbi imajo svoje kulturne organizacije, katere je takoj po vojni nekaj let predstavljal narodni zbor, zdaj pa jih na zunaj zastopa Osrednja organizacija »Domovina«. To osrednjo organizacijo pa. zdaj ogroža narodno-socialistična vlada, ki hoče vse srbske organizacije vključiti v sistem na-rodnosocialističnih društev. Posledica tega bo seveda ta, da se bodo izgubili še zadnji ostanki samostojnosti in posebnega narodnega značaja Lužiških Srbov. Domovina je že dobila naredbo, da srbska društva ne smejo več uporabljati naslova »Zveza Lužišikih Srbov«, temveč se mora imenovati »Bund wendisch sprechender Deutcher«. Če bodo društva to naredbo zavrnila, jih bodo razpustili in včlanili v narodno-socialištične organizaciie »Vojvodinja Cecilia«, največja jadrnica na svetu, nemškega porekla, ki je bila zadnja leta v finski lasti, je nasedla na angleški obali pri »Salcombeu« ski pastorji pa morajo služiti v Prusiji. Izbrani so samo taki, ki veljajo za izrazite privržence narod-no-socialističnega režima. O kaki kulturni delavnosti protestantovske cerkve, ni govora. Kar se tiče pokrajinskih in občinskih uprav nove odredbe sicer ne izključujejo predstavnikov manjšin, toda vse to je odvisno od ukrepov pokrajinskih predstavnikov narodno - socialistične stranke. Ker je pa vsa uprava do najmanjše in najnižje edinice zgrajena po načelih narodnega socializma in z ozirom na njegove koristi, ni nobene možnosti za obrambo narodnih manjšin in manj-šinjskih j)ravic, čeprav sedi tu pa tam kak Lužiški Užitne žuželke Angleški naravoslovec W. Bristenve je objavil po večletnem bivanju v Indo-Kitaju delo o žužkojedih v Laosu in Siamu, kjer redno uživajo domačini hrošče, kobilice, gosenice, pajke (ki jih ne šteje znanost med žuželke) in mnogo drugega, v Evropi nepoznanega mrčesa Avtor zatrjuje, da se nam gnusi slična hrana samo, ker smo sužnji predsodkov. Žuželke so zelo redilne in po pravici priljubljene pri indokitajskem revnem ljudstvu. Pajki, ki jih jedo v Laosu, vsebujejo na primer 63 odstotkov beljakovine, dočim znaša ta odstotek pri ribi povprečno od 18—23 odstotkov. Domačini v Laosu so tudi višje rasti in bolj krepki, kakor v ostalem Siamu. Raziskovalec misij, da je to odvisno od hrane, ker živijo omenjeni pajki samo v tej pokrajini. Razen Indo-Kitaja uživajo na olju v obliki pogačic j>ečcne kobilice prebivalci Arabije in Severne Afrike. Sv. pismo omenja štiri vrste »čistili«, za hrano primernih kobilic. Arabščina ima en in isti izraz za kobilice in prepelice. Alžirske pečene kobilice so celo naprodaj v nekaterih orientalskih gostilnah. Strokovnjaki zatrjujejo, da so celo okusne, čeprav povzročijo hudo žejo.« Poldek: »Koliko let imaš že, Franček?« Franček: »Pet.« Poldek: »Tudi jaz bi že imel pei let, pa sem bil nekoč vse leto bolan « Lužiškim Srbom je kakor drugim slovanskin* narodom prepovedano nositi narodno zastavo in grb. Njihovemu dnevniku »Serbske Noviny«, ki izhajajo že 95 let, preti zaplemba, če se dotakne manjšinjskih koristi. List n. pr. ne sme zapisati, da so Lužiški Srbi narodna manjšina in da spadajo po narodnosti med Zahodne Slovane. Ne sme se pisati o razliki med Srbi in med nemškim narodnim značajem. List kot osrednje glasilo tudi ne sme prinašati objav o predavanjih in poročil o sestankih »Domovine««. Na plakatih, vstopnicah, programih itd. mora biti nemščina na prvem mestu, srbski jezik pa na drugem. »Obup — toliko dinarjev sem zmetal v telefon, da bi dobil zvezo z Avstralijo, pa je bilo zasedeno« Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta ■ ■■ legija Ko se je zdanilo, smo se izkrcali. General Sarrail, ki se je proslavil v svetovni vojni, tedanji guverner Sirije, je pregledoval čete. Godba je igrala. Izpod čela smo ogledovali bejrutske stre-he in minarete. Spominjali smo se Bizerte, a ta spomin nam je obljubljal prijetne ure, ki jih bomo prebili tam. No, ko smo prišli skozi sredo mesta, smo odkorakali na nasprotno stran, da bi se utaborili nedaleč od zaliva, sedem kilometrov od mesta. Torej so nas vendar pogruntali. .. Ves dan smo ostali v taboru ob morju in hrepeneče gledali mesto in njegove obljubljene čare... Ob pol petih popoldne smo znova korakali skozi mesto ter še enkrat mimogrede pogledali ves pisani vrtinec kavarn in bazarjev. Ko smo brez odmora prevalili spet tistih sedem kilometrov, smo dospeli na postajo. Tu nas je čakal vlak. A cilj našega potovanja? Temnorjave črte gora, ki smo jih videli že z obale. Videti so bile, kakor da nam prete. Kakor zmeraj smo se tudi zdaj v velikem številu natlačili po oddelkih, da smo se v resnici dušili. No, vročina ni trajala dolgo. Vlak se je v zavojih vzpenjal v breg, kmalu nas je začel vražje bosti mraz. Padla je noč. Zvalil sem se na tla in zaspal med nogami svojih tovarišev. Okoli štirih ali petih zjutraj smo sc peljali čez visok klanec. Skozi okno smo zdaj pa zdaj zagledali male kamenite kočice in domačine, skrbno zavite v debele ovčje kožuhe. Vsepovsod sama bodeča žica, ki je preprezala pašnike in bregove. Med njimi so se premikali spahiji z belimi turbani in Sirijci z rdečimi fesi. Ob vsej železniški progi straže. Proga se zavija in se spušča v veličastno dolino, odkoder vidimo rdečkasto-rumenkaste zidove, minarete in vrtove Mamaska. K nesreči pa je na dvaindevetdeseti kompaniji ležala težka sumnja in nezaupanje predstojnikov: Zadržali so nas na postaji, daleč od mesta, kamor so nam prepovedali iti. Vsepovsod je bilo, polno vojaštva: Sirijci, strelci, lovci spahije, bilo je pa tudi dosti topništva in oklop-r.ih avtomobilov. Vrvenje in prerivanje sta spominjala na vojno. Izstopili smo iz vagona in malo pretegnili noge. Svoje bidone smo to pot napolnili z vodo ter zajtrkovali čokolado, testenine in meso iz konzerve (>Opičje meso«). Prišel je drug vlak, ki je bil oklopni. Naložili smo se nanj, prej pa smo še natovorili na vagon pet strojnic in en poljski top petinšestdesetmilimetrskega ka- libra. . Po progi je bilo nešteto spahijskih patrol, ki so stražile železnico, Ti spahije jahajo na neobrzdanih konjih. Mimo nas so neprestano hodili mrki, ožgani obrazi, beli turbani in bur-nusi, ki vihrajo okoli ljudi, oblečeni v široke, nagubane hlače. Sedla teh konjenikov so, nenavadno globoka kakor naslonjači. Pogosto smo se ustavili, da smo oddali hrano posameznim stražnicam. Dejansko je tu vladalo obsedno stanje. Vsi zidovi so bili preluknjani s strelnimi linami in zavarovani z bodečo žico. Povsod so bili izkopani strelni jarki. Na ravnih strehah so budno bedele straže in z daljnogledi preiskovale vrhove, odkoder bi se lahko spustili v dolino Druži. Poskusili so že dosti napadov, pod varnim okriljem noči se jim je posrečilo, da so iztrebili nešteto stražnic. Garnizije v tem ozemlju tvorijo senegalski strelci z rdečim pokrivalom, imenovanim še-šija, ki je okrašena z žimo. Razen puške nosijo še svoj glasoviti coupe-coupe, velik orjaški nož, ki je na vrhu zaokrožen in podoben sekiri. Na to orožje so zelo ponosni in ga uporabljajo, kamorkoli pridejo v boju. Kadar sekajo z njim glave, uživajo kakor paglavci. Vse stražnice so zgrajene vzdolž železniške proge, ki teče vzporedno z gorsko verigo, kateri slede po vseh njenih neštetih zavojih. Progo povsod in zmeraj ogrožajo Druži, zato povsod vlada razburjeno ozračje. Nazadnje smo dospeli v Ezro, kjer je glavna stražnica. Tu je tudi skladišče za živila, vojna bolnišnica in postaja za vidno, optično telegrafijo. Topničarske baterije, ki se nahajajo tu, so zmeraj v popolni pripravljenosti. V daljavi se modri oddaljen obris nizkih gora. Vprašam nekega strelca domačina, kako se to gorovje imenuje, a on mi odgovori: »Džebcl Druz«. Za tem se je prikazal neki vrh, na katerem sem s težavo razbral drobno belo piko, ki se je lesketala na soncu. »To je suejda,« mi je dejal domačin, »postaja, katero zdaj oblegajo Druži.« Res, to malo trdnjavico vrh gora oblegajo Druži že dolgo, pa se jim kaj hrabro upira. Tedaj, ko sem to poslušal, je začel helio-graf nad mojo glavo dajati znamenja. A tam daleč je na ta znamenja s svetlobo odgovarjala mala hrabra četa. Kaj so odgovorili? Ne vem. Morda. »Vse je dobro in v redu,« morda pa tudi obupani« S. O. S. »Rešite naše duše.« Vožnja se nadaljuje. Spet se prikazujejo stražnice. Vsi vojaki ob njih so dobro oboroženi m pripravljeni. Vozimo se mimo nekega kolodvora. Vso postajo tvori nekaj hiš in vojaški tabor. V taboru vlada živžav. Legija!« smo vzkliknili vsi enoglasno. Trudni smo že bili, ko smo neprenehoma gledali samo te topničarje, strelce, Sirijce, spahije in Senegalce. Zdaj*smo vendar prispeli v legijonarski tabor, bili smo spet med svojimi! Kako hitro smo jih prepoznali! Kako to? Po kapah, samo po kapah, ki so znane kakor pregovor. Samo po tem jih je bilo mogoče prepoznati, ker so bili ti ljudje, ki so nam vzklikali v pozdrav, do pasu goli. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava; Kopitarjeva 6. T“lefou 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K; Geč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček,