r
Št. 8. iivgust
Koledar za avgust 1917.
Mesečni namen apostolstva molitve, določen od sv. očeta:
Delavske razmere po vojski.
Dnevi		Godovi	Posebni nameni apostol, molitve so vsak dan še vse važne, nujne zadeve	Češčenje presv. Rešnj. Telesa ljublj. Škot 1 lavant. škof.	
1 2 3 4	Sreda Četrtek Petek Sobota	Vezi Petra ap. Alfonz Lig. Najd. sv. Štef. Dominik	Ujetniki in po krivem obtoženi. Spovedniki in spovedanci. Pravo češčenje svetnikov. Ugodno vreme.	Tunjice Ribnica Ljublj. Marij. Sv. Ožbald	J- Mozirje Luče Nova Štifta Sv.Mart. p.G.gr. Sv.Mih. priMoz. | Nazarje J Ptuj 1 Ptuj I (hiralnica) 1 i Ptuj, Peter I in Pavel Sv.Urb.priPt. Hajdinja Vurberg Sv. And.vSl.g. Sv.Lovr.vSl.g. i Sv. Marko / pri Ptuju Sv.Marj.p. Pt. Polenšak . Rogatec i Sv. Križ pri / Slatini Sv. Ema Medved, selo Kostrivnica
5 6 7 8 9 10 11	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Marija Snež. Gosp. sprem. Kajetan Cirijak Roman Lavrencij Tiburcij	Hrepenenje po zveličanju. Duhovniški in redovniški poklici. Duh prave pokorščine. Bolni in pohabljeni vojaki. Domači misij oni. Služabniki sv. Cerkve. Stanovitnost v veri.	Gora pri Sodr. Predoslje Sv.Jak.obSavi Polica Gotenica Raka Janče	
12 13 14 15 16 17 18	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Klara Hipolit Evzebij Vneb.B. D. M. Joahim Kijacint Helena	II. in III. red sv. Frančiška. Katoliški časopisi. Strežnice v bolnicah, zlasti pri voj. Srečen mir po Mariji. Krščanski očetje in gospodarji. Cesarska avstrijska hiša. češčenje sv. krajev (zlasti Jeruzal.)	Gojzd Dobovec Ljublj.,Lichtt Polje Dolenja vas Ribno Sv. Lovr. ob T.	
19 20 21 22 iŠ 24 25	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Ludovik, šk. Bernard Ivana, Franč. Timotej Jilip Ben. Jernej, ap. Ludovik, kralj	Katoliška Cerkev na Španskem. Redovniki sv. Bernarda. Vdove in sirote vsled vojske. Dobra letina. Marijine družbe. Apostolstvo molitve. Katoliška Cerkev na Francoskem.	Cerklje pri Kr. Žalina Mekinje Trebnje Koprivnik Št. Jernej Goričica	
26 27 28 29 30 31	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek	Cefirin Jožef Kal. Avguštin Obgl.Jan.Krst Roza Rajmund	Srčna hvaležnost za prejete dobrote. Šolska mladina in njeni učitelji. Naši škofi in Avguštinej na Dunaju. Vsi, ki trpijo zar. resnice in pravice. Slovenci in Slovenke v Ameriki. Novorojenci; vsi v avgustu umrli.	Zg. Tuhinj Dole Š tanga Stopiče Brdo Višnja gora	
mogoče, teh odpustkov se dvakrat udeležiti. Kdor se jih torej udeleži danes in jutri, jih ne more zadobiti prihodnjo soboto in nedeljo in narobe.
2.	Četrtek, prvi v mescu. Por-c i j u n k u 1 a, Porcijunkulski odpustek kakor včeraj. Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir,
3.	Petek, prvi v mescu. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki prejmejo sv. zakramente, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca Jezusovega in molijo po namenu sv. očeta; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; c) udom bratovščine presv, Rešnjega Telesa kakor včeraj.
4.	Sobota, prva v mescu. Popolni odpustek vsem vernikom, ki prejmejo sv. zakramente, opravijo kake pobožne vaje na
Odpustki
za mesec avgust 1917.
1. Sreda. Danes od 12. ure opoldne po-čenši pa do jutri opolnoči dobe v vseh farnih cerkvah kakor tudi v podružnicah vsi verniki porcijunkulski popolni odpustek toli-krat, kolikorkrat obiščejo cerkev in tam molijo po namenu sv. očeta. Odpustki se morejo darovati tudi dušam v vicah. Spoved se lahko opravi že teden dni prej, torej od 25. julija naprej; sv. obhajilo pa se mora prejeti ali 1. ali 2. avgusta. Onim, ki hodijo k spovedi vsak teden ali na 14 dni, ali vsak dan k sv. obhajilu, za porcijunkulo ni treba posebej hoditi k spovedi. Kjer je za porcijunkulski odpustek določena naslednja nedelja, ga danes ni mogoče dobiti, ampak od sobote, dne 4. avgusta, opoldne do nedelje, dne 5. avgusta, opolnoči, in se more tudi spoved opraviti že osem dni prej, t. j. od 28. julija naprej. Vendar pa ni
Spisi in dopisi se pošiljajo uredništvo, naročnina in darovi pa uprav-ništvn ..Bogoljuba" v Ljubljani.
Stane za celo leto K 3'—, za Nemčijo K 3 50, za Ameriko in vse ostale zunanje kraje K 4'—.
Izhaja na začetku vsakega mesca.
Naša narodna obljuba.
Leto XV.
Štev. 8.
o
—- .-J>p
Vota mea Domino reddam coram omni populo eius.
Svoje obljube bom izpolnjeval Gospodu pred vsem njegovim ljudstvom.
Psalm 115, 6.
Velikim dogodkom stavijo ljudje spomenike in v veliki sili delajo obljube, je pisal že predzadnji »Bogoljub«.
Obljube v sili delajo ali posamezne osebe ali pa več ljudi skupaj: cela družina ali župnija, škofija, dežela, država ali narod.
Družina n. pr. napravi obljubo, da se bo ta in ta dan, ko ni splošnega posta, postila; župnija pa, da bo ta in ta dan, ko ni splošnega praznika, praznovala.
Mimogrede bodi povedano, da obljube, ki jih ljudje v sili delajo, niso vselej dobro premišljene in ne dosti pametne. V sili človek obljubi vse mogoče; ko pa je treba obljubo izpolniti, pa vidi težavo; potem je ne more ali tudi noče izpolniti, ker se mu zdi pretežavna. Zdaj ima pa težko vest ali celo resničen greh. Kajti obljuba dela dolg, in Bogu storjena obljuba dolg pred Bogom. Kdor ima kak tak dolg na duši, naj pove spovedniku, da se dolg poravna tako ali tako: ali obljuba izpolni ali spremeni v kako drugo dobro delo. Obljube je torej treba delati resno in zato
jih dobro premisliti. Tudi naj se obljubi res kaj takega, kar je Bogu v čast in duši v korist. Če n. pr. kdo obljubi, da na velikonočno nedeljo ne bo jedel mesa, je vprašanje, če je taka obljuba pametna. Veliko bolj modro bi bilo, da bi obljubil, da ne bo — posebno če prerad v kozarec gleda — nikoli preveč pil ali sploh ne pil. To bi bilo res Bogu v čast in duši v korist, ker bi se s tem% marsikakega greha obvaroval. Obljuba mora biti res kaj takega, kar je Bogu v čast ali ljudem v korist.
Od obljube pa se bistveno loči sklep ali namen, kaj dobrega storiti. Obljuba je neka zaveza, Bogu dana; pogodba, z Bogom narejena: če Ti daš meni to, dam jaz Tebi pa to! Sklep ali namen pa ni nikaka pogodba z Bogom, zato pa tudi ne veže pod grehom. Človek si le sam pri šefa i misli: to-le bom naredil. Ako naredi, je prav; ako ne, ga pa nikdo za to ne more na odgovor klicati, — V našem slučaju, o katerem hočemo govoriti, bi tudi smeli rabiti namesto »obljube« besedo »sklep« ali »namen«.
V tej vojski bodo, kakor že povedano, delali večinoma spominske ali obljub-ne cerkve. Skoro po vseh večjih mestih bodo nastale cerkve kot spomin na vojsko ali kot obljuba za mir in za srečno
bodočnost: po Nemškem, po Francoskem, po Laškem, v naši Avstriji in po drugih državah; ponekod pa bodo mesto cerkve druge koristne naprave, n. pr. v Zagrebu.
Zgoraj je zapisano »naša narodna obljuba«. Ali imamo mi Slovenci vzrok delati kako narodno obljubo? Menda! Če je kdaj kaka sila in kaka nevarnost, v kateri se je treba zateči k Bogu za pomoč, je zdaj. Ne samo za to, da bi bila vojska že skoro končana, ampak tudi za to, da bi nam bilo po vojski dobro. Saj končno se vsa vojska vodi za to, da bi bilo narodom po vojski dobro; vsaj pravijo vsi tako. Mi Slovenci pa nismo zadnji, katerim je treba skrbeti za srečno bodočnost. Malo nas je in v to malo našo zemljo je že sovražnik zasadil svoje železne kremplje. Naši ga sicer čudovito dobro odbijajo in upamo, da ga bodo še dalje. A konca le še ni in bodočnost je še vedno nejasna. Kako bo pri sklepanju miru? Ali nas bodo kaj raztrgali?1 Čigava bo Gorica, goriška Brda in drugo, kar imajo Italijani zasedeno? Ali nas bodo pa morda še bolj združili? Ali dobimo morda še beneške Slovence nazaj? Kako se bodo razmere v Avstriji preuredile? Ali se bodo. izpolnile naše želje, ki so jih izrazili naši poslanci v državnem zboru dne 30. maja? Ali bomo dobili za velikanske žrtve v vojski malo
1 Pomislite le, kako bi bilo, ko bi nas razdelili tako, kakor si žele Italijani! Kakor bi nas z zidom predelili! Če smo vsi eno telo, imamo še nekaj moči; razdeljeni bi bili obsojeni na to, da hiramo ... Naši poslanci bi ne imeli ne tu ne tam kakega vpliva. Vsa naša organizacija bi bila raztrgana, ker se mora urediti le po državnih mejah. Naše knjige in časniki bi težko šli čez državno mejo. Knjige družbe sv. Mohorja komaj smejo med beneške Slovence; naročnikov med njimi je vedno manj. Duhovnik, ki za take reči agitira, je takoj osumljen kot državi nevaren. Na Italijanskem po šolah ne uče nobene besedice slovensko; otroci iz šole slovensko še brati ne znajo, četudi šest let v šolo letajo. V Italiji v šoli tudi nič krščanskega nauka ne uče; šola ne pozna Boga. Kako veliko vzroka imamo torej, prositi Boga in zatekati se k Mariji, naj nas obvaruje take nesreče!
plačila s tem, da nam bodo privoščili nekoliko svobode, ali bomo — kakor neki ljudje hočejo — še hujše hlapčevali?
To so vprašanja v resnici življenjskega pomena. Vsako živo bitje želi živeti; Stvarnik mu je vsadil to željo v njegovo naravo. Ko bi mi ne želeli živeti, bi delali protinaravno in bi bili slabši od divjakov. Kdor ne želi živeti, tudi življenja vreden ni.
Pa ne samo živeti hočemo, ampak vpraša se, kako živeti? Kaj koristi, če živimo, če pa živimo slabo in grdo? Narod, ki Boga bolj žali kot časti, zopet ni vreden življenja. — Po vojski se bo pričela nova doba, novo življenje. Da bi to novo dobo srečno pričeli, da bi začeli res novo življenje, da bi izginile iz našega ljudstva vse grde napake: razpori, surovost, bogokletstvo, pijančevanje, poboji, nenravnost; zacvetela pa edinost, dostojnost, bogoljubnost in čed-nostno življenje, tudi za to se gre pri tem.
V tako odločilnem trenutku kakor zdaj že ni bil naš narod stoletja.
Vse to so reči, ki so vredne narodne obljube. Kdor bi to tajil, njemu za lastni narod nič ni ali pa na obljube nič ne da, ima torej premalo vere. Kdor pa vse to prav premisli in uvažuje, bo pritrdil, da v taki usodni uri narodna obljuba ni neumestna in nepotrebna.
Za narodno obljubo so — kakor zadnjič povedano — duhovniki nasvetovali že marsikaj. Nazadnje se je sprožila misel: misijonski zavod s kapelo vred. Kakor soditi iz mnogih pisem, je ta misel najbolj ugajala.
Pa je to res primerna obljuba. Zavod za vzgojo misijonarjev! Mi rečemo: Gospod vseh ljudi in narodov, če Ti v tej odločilni uri nas milostno obvaruješ, T i bomo v zahvalo za to nekaj tega, kar je naše — našega premožen ja in naših ljudi — darovali v to, da Te bodo spoznali.in častili tisti, ki Te še ne poznajo. Če smo zdaj darovali za kraljestvo zemeljsko toliko
našega denarja in naših ljudi, bomo darovali radi za kraljestvo božje tudi nekaj.
Gotovo primerna obljuba! Če Bog ohrani nas, bomo nekaj našega darovali tistim, ki niso tako srečni, da bi imeli to, kar imamo mi: pravo vero in krščansko omiko. S tem bi pokazali, da ne ljubimo samo sebe, ampak ljubimo tudi druge in jim privoščimo dobro kakor samim sebi. Taka ljubezen bo Gospodu pogodu. Ali ne smemo po pravici upati, da se bo Bog na našo »obljubo« milostno ozrl in nas obvaroval zlega?
Kdo naj pa napravi tako »obljubo«? »Bogoljub« sam je ne more. On jo samo nasvetuje in priporoči. Narodno obljubo more narediti le narod. Najprej njegovi poklicani zastopniki. To so v verskem oziru škofje za svoje škofije, duhovniki pa za svoje župnije. Tem mora pa pritrditi verno ljudstvo.
Presvetli knezoškof ljubljanski so to namero že odobrili in pohvalili kot prav primerno. S tem je prejela ta zadeva cerkveno-oblastveni pečat. Vemo pa tudi, da so vsi naši nadpastirji veliki prijatelji misijonov, in prepričani smo, da bodo to misel istotako odobrili. Duhovniki so pa v velikem številu že dozdaj pokazali, da so za to stvar vneti, s tem, da so priporočali in razširili »Misijonsko mašno zvezo«, katere preostanek od opravljenih maš se bo porabil ravno v ta namen. Verno ljudstvo je pa tudi pokazalo s tem, da je v kratkem času v tako velikem številu pristopilo k mašni zvezi in kaže sploh veliko zanimanje za misijone in Misijonsko zvezo.
Na ta način bi bila ta stvar — rekli bi: načeloma — že nekako sprejeta. Če se bo pa končno izvršila in v koliki meri se bo izvršila, to je pa odvisno od n a d a 1 j -nega sodelovanja, zanimanja in prispevanja. Če bo prvotna gorečnost, kakor jo je pokazala častita duhovščina in verno ljudstvo, trajala dalje, se bo sčasoma napravilo kaj lepega.
Seveda pa ta reč ne bo tudi brez po-
mislekov, ugovorov in nasprotovanja, kakor še nobena dobra reč ni bila. Te pomisleke in ugovore bi lahko že danes tukaj navedli in nanje odgovorili, pa bi ta-le spis za enkrat predolg narasel. Samo to-le: V zgodovini misijonske družbe »božje besede«, ki ima svoj sedež v Steylu na Nizozemskem, se bere, da ko je nje ustanovnik stopil pred nemške katoličane z mislijo na ustanovitev take družbe, so tudi taki, ki so posebno poklicani brigati se za misijone, rekli: Oh, kaj si ta izmišljuje! Kdo ima čas, zdaj se za misijone brigati, ko imamo doma toliko dela in potreb! — Mož je pa šel mirno, a nevzdržno za svojim ciljem dalje, in danes, ko še ni trideset let od tega, ima družba že svojih osem velikih zavodov, pošlje vsako leto okoli 50 misijonarjev na novo po svetu, ima mnogo misijonov v raznih delih sveta in veliko število spreobrnjencev. Versko življenje med domačimi katoličani pa zaradi tega gotovo ni nič trpelo, če ni celo pridobilo. — Pri nas seveda tako veliko nikoli ne bo; nekaj pa le bo in lahko še precej, samo če hočemo.
To bi bila torej naša «narodna obljuba«. Verni Slovenci, kaj boste rekli na to? Od vas je odvisno, ali se izvrši ali ne. Kakor vas poznamo, skoro ni treba dvomiti, da boste rekli: Amen! Prav je tako! To bo nekaj lepega. Naredimo kaj takega, da nas Bog obvaruje in milostno skupaj ohrani ali še bolj tesno združi!
Dodano bodi še to-le: Sprožile so se še te-le misli:
1.	Misijonska kapela bodi posvečena Mariji, Kraljici src, zato da bodo srca Slovencev kolikor moč posvečena Mariji.
2.	V kapeli naj bi bilo vedno, noč in dan izpostavljeno presv. Rešnje Telo. Tako večno izpostavljanje imajo že po mnogih mestih, na Slovenskem še nikjer.
3.	V kapeli naj bi bila vklesana imena v vojski padlih Slovencev, ali vseh ali le tistih, za katere so bo v ta namen kaj darovalo.
15s
4, V kapeli naj bi se opravljale večne sv, maše za padle vojake,
Ako se misel splošno sprejme, se bo potem ukrepalo, vkoliko se sprejmejo tudi ti predlogi.
Vsi darovi v namen »narodne obljube« naj se pošiljajo na naslov: Misijonska zveza, Ljubljana, Trg Tabor št. 22.
Kaj naj povrnem Gospodu za vse, kar mi je storil?
Kelih rešitve bom vzel v roke in navdušeno klical Gospodovo ime.
Svoje obljube bom izpolnjeval Gospodu pred vsem njegovim ljudstvom.
Obljube svoje bom izvršil Gospodu vpričo vsega njegovega ljudstva, v preddvorih hiše Gospodove, v tvoji sredi, Jeruzalem
Ps. XV, 4, 5, 6, 9. J
Porcijunkulski odpustki
ali
odpustki »tolikokrat — kolikorkraf.
Kolikokrat jih dobiš ti?
Dne 2, avgusta je Porcijunkula. Por-cijunkulske odpustke poznate. Do zadnjega časa so se dobivali le po cerkvah, pri katerih so nastanjeni sinovi sv. Frančiška: frančiškani, kapucini ali minoritje. Po novi odredbi rimske stolice se zdaj lahko dobe ali 2. avgusta ali naslednjo nedeljo po vseh cerkvah.
Ako prejmeš sv. zakramente, dobiš popolni odpustek tolikokrat, koliko r k r a t obiščeš cerkev in moliš na namen sv, očeta. Latinsko se pravi takim odpustkom »toties~quoties«. Slovensko se to reče: »tolikokrat — kolikorkrat«.
Taki odpustki, se zdaj dobijo lahko večkrat. In sicer povsod vsaj dvakrat na leto: o Porcijunkuli in o Vseh svetih. Koder pa je vpeljana rožnovenska ali karmel-ska bratovščina, pa tudi na rožnovensko nedeljo ali na praznik Karmelske Matere božje.
S tem je tore.j vernikom, ki poznajo vrednost odpustkov, dana mnogokrat prilika, dušam v vicah izredno veliko pomagati.
Posebno zdaj v času vojske, ko se je preselilo v večnost toliko duš, ki morda potrebujejo še čiščenja v vicah, preden bodo gledale prejasno obličje božje, bodo vsi prijatelji vernih duš z največjim veseljem pograbili in porabili vsako tako priliko, da dušam pomagajo, kar največ morejo.
Narava človeška je pa taka, da to, kar ljudje v obilni meri imajo, premalo cenijo in v nemar puščajo. Revnemu otroku se kar lice razvedri in sline pocede, če zagleda pogačo, ki je njemu namenjena; a razvajenemu otroku bogatašev, ki ima vsak dan torto na mizi, ni to nič posebnega.
Taka je tudi z duhovnimi dobrinami. In zato se je bati, ker so taki obilni odpustki tolikokrat na razpolago, da jih ljudje ne bodo dosti cenili in se zanje ne bodo dosti potrudili. Včasih so šli po en popolni odpustek v Rim, in so se srečne šteli, če so ga dobili, — danes se pa doma ne zmenijo zanje.
Ta nevarnost je velika. Ljudje odpustke prezirajo in zanemarjajo. Zaklada ni treba šele iskati, odprt je; ljudje pa hodijo mimo, a se jim ne ljubi toliko stegniti se, da bi iz njega zase kaj zajeli. Ali če zajamejo, se jim kmalu zdi dosti. Boje se, da bi preveč ne obogateli. Naveličajo se in puste zaklade ležati.
Če človek na porcijunkulsko nedeljo, recimo ob petih popoldne — ko je še tak lep čas — pri cerkvi in v cerkvi ne vidi nobenega človeka več, si mora misliti: Kmalu imajo dosti, Niso preveč lakomni duhovnih darov.
Ne moremo sicer biti vsi tako goreči, kakor so v Studenem na Notranjskem, kjer hodijo celo noč v procesiji iz cerkve, ckoli nje, pa zopet nazaj. V cerkvi molijo(
po poti okoli cerkve pa pojejo, da je več spremembe in se tako hitro ne naveličajo. Pravzaprav je tako ravnanje edino do skrajnosti dosledno: dgkler je zaklad odprt, ne mirovati, ampak zajeti iz njega, kolikor se le da. Nobene ure ne zamuditi! — To pravimo, je do skrajnosti dosledno. Vendar pa se nikakor ne more zahtevati, da bi vsi morali tako ravnati. Kajti človek je človek in — bodimo odkritosrčni — nazadnje se naveliča moliti, da kar ne gre več, vsaj dobro ne gre. Duh je utrujen, da ne more več misliti in tudi telo zahteva počitka.
Toda nekoliko potruditi se ob takih prilikah, se pa že izplača. Ako se človek zadovolji s tremi odpustki, ko jih lahko dobi 10, 20, 30 ali tudi 50, je to gotovo škoda. Pri denarju delajo drugače in bi se jim zdela nerazumljiva in neodpustlji-
va lenoba, če bi kdo ne zaslužil mesto pet tisoč rajši 50 tisoč, ako jih more dobiti z malce večjim trudom. V duhovnem življenju pa ni nič škoda — tisočake pustiti ob potu ležati in jih ne pobrati.
Da se človek preveč ne utrudi in prehitro ne naveliča, je dobro, delo si razdeliti: nekaj se zmoli že v soboto popoldne (kdor ima čas, priti v cerkev), nekaj drugo jutro pred mašo, nekaj po maši; nekaj popoldne pred božjo službo, nekaj po božji službi.
Tako ravnajte in tudi druge tako poučite! Ne bodimo malomarni in leni, kjer se gre za najvišje dobrine, za zaklade, ki daleč odvagajo zlato in srebro. Pomnimo, da nam duše v vicah neprenehoma kličejo:
Usmilite se nas, usmilite se nas vsaj vi, prijatelji naši, ker roka Gospodova nas je hudo zadela!

S smrtjo se
Z rojstvom se prične trpljenj
Časnost revščine je polna,
potok solz po njej drvi;
bežnost v grob človeštvo spremlja.
smrtni pečat nosi zemlja,
kar rodi se, mre, trpi,
S jmrtjo se prične življenje, ki ga v večnosti brezbrežni ne zasenči vse gorje. Tam ni tug, ni bolečine
in nasprotstvo vse izgine, rane tamkaj ne skele.
začne življenje.
:, Z rojstvom sem pričel trpeti... nade je srce gojilo, koprnelo in želelo, hrepenelo in — trpelo . , .
S smrtjo bom začel živeti večno srečo brez trpljenja, hrepenenja in želenja. — O zasij, napoči skoraj večne sreče — rojstni dan!
Limbarski.
Nekaj lepega in veselega
za vse trpeče in žalostne.
Blaženi Ludovik Grinjon o trpljenju.
Blaženi Ludovik Grinjon, ki ga vsi Bog poslal bolezen. Skoro zavidam te za to dobro poznamo kot izrednega častilca Ma- srečo. Njegovo usmiljenje prehiteva pra-rijinega, je nekdaj pisal svoji sestri:	vičnost njegovo, če nas z boleznijo obisku-
Veseli me, kar slišim, da ti je ljubi je in očiščuje. To je navadna topilnica (peč,
v kateri se topi in čisti ruda), v kateri čisti svoje izvoljence. Kaka sreča za nas, da nas Bog sam hoče čistiti! Koliko drugih ni tako srečnih, ker jih prepušča samim sebi. Zato, draga sestra, le pogum! Nič se ne boj! Trpi mirno in bodi stanovitnega srca! V tem trenotku ni zate nič primernejšega kakor bolezen.
Če je že to velika milost, da spoznamo dragocenost križa, koliko večja je še, če ta dragoceni križ res imamo! To je dar, ki ga Bog daje samo svojim prijateljem in šele po dolgih prošnjah. Sv. Pavel si je štel v večjo čast, da je bil v verige oklenjen kakor da je bil zamaknjen v tretje nebo. Vsi, katerim se je razodela božja Modrost, so si želeli križa, S svetim Andrejem so klicali: »O dolgo za-željeni Križ!« Ko bi vedeli ceniti vrednost križa, bi opravljali devetdnevnice, da bi dosegli ta dragoceni nebeški dar, kakor je storil sv. Peter Aldantara. V nebesih cenijo od vseh zemeljskih stvari samo križ. Jaz imam križ tolike vrednosti — je rekel Zveličar enemu svojih služabnikov — da moja vsernožna Mati ne more svojim otrokom nič boljšega izprositi.« Vi svetni modrijani, vi tega govorjenja ne razumete;
vi bežite pred križem ali pa ga mrmraje vlečete za seboj. Vi ravnate tako, kakor tiste živali, ki so z nevoljo vlekle skrinjo zaveze, v kateri je. bilo shranjeno najdragocenejše, kar so ljudje imeli.«
* * *
Občudujmo zopet pisanje tega svetega moža! Tako govore samo svetniki; svet-njaki tega govorjenja ne razumejo. Njega veseli, ko sliši, da je sestra zbolela! , . , Mi vsakdanježi bi jo le milovali in ji želeli hitrega ozdravljenja. Sestra pa, ko bi sama ne imela enako pobožnega duha, bi tako pismo hudo zamerila, češ, torej ti si še vesel, da je mene zadela nesreča! Toda ta dva to pač drugače razumeta , , ,
Poslušajmo dalje, kaj pravi ta razsvetljeni mož! Ko bi vedeli križ prav ceniti, bi opravljali devetdnevnice, da bi nam Bog križe poslal! Kaj govoriš, čudni mož? Mi opravljamo devetdnevnice ravno v nasproten namen: zato da bi se križev znebili, ne pa, da bi si jih izprosili. In sv. Peter Alkantarski pa da je take devetdnevnice res opravljal . . .
Kdo ima bolj prav: on ali mi? Oh, kdaj se bomo navzeli malo tega svetniškega duha! . . .
Jezus in jaz.
Solnčni utrinki. V,
Čisto sam sem tukaj . , , utrujen od svojih opravil, nekoliko žalosten , . . Ali Jezus me gleda iz svojega tabernakeljna.
Zjutraj sem mu pri sv, obhajilu obljubil, da bom ves njegov, in on mi je odgovoril z ljubeznivim nasmehom. — Zdaj pa je moj duh že daleč, zelo daleč od njega ,,. , Zakaj ž njim tako postopam?
O ubogi Jezus! On misli vedno name, in jaz tako malo na njega.
On me gleda iz svojega tabernakeljna in zre v dno mojega srca, vidi vso mojo dušo, preišče vsako mojo misel, vse moje občutke, opazuje vsako moje delo in po-grešek. Koliko revščine mora gledati! , , .
Jezus je pa tako dober, da me opa-
zuje in upa najti v meni kako misel na njega, — četudi eno samo ... on je zadovoljen tudi s tem, moj Jezus! — In še na to malo ga pustim včasih čakati cele ure, morda tudi cel dan , . ,
Moji duši je bolj kaj takega všeč, kar ugaja mojemu samoljubju, kar draži moj duh in moje srce, kar uničuje v meni prijeten duh sv. obhajila . . . Morebiti mi ima marsikaj milega in ugodnega povedati, ker pa. jaz za to ne maram, molči ... O kako nesrečna je duša, katera ne čuje Jezusa!
Kako to, da sem tako raztresen? O moje ubogo srce, ti si krivo: ti Jezusa ne ljubiš!
* * *
Jezus v tabernakeljnu: on je tukaj zame, edino zame. On ni pridržal zase niti kapljice svoje krvi, niti koščeka svojega telesa, niti malo svoje duše, niti ene same popolnosti svojega božanstva. — Če imam torej kaj madežev, on je tu, da jih opete,
Ako sem slab in lačen, on je tu, da me okrepča in nahrani.
Ako mojega duha še kaj nadleguje, on je tu, da mi pomaga zmagati.
Ako se nagibam k stvarem, on je tu, da premeni moje namene v nadnaravne, da mi srce takorekoč pobožanstvi.
Ta čas ni morebiti bitja na svetu, katero bi mislilo name . . . Morebiti ni nobenega na svetu, ki bi me nekoliko rad imel. Jezus je tukaj v tabernakeljnu, on me ima rad in to mi zadostuje.
Jezus me tukaj gleda z božjo milino, ponuja mi roke, odpira mi svoje božje Srce rekoč: Ljubim te, sinko moj! . . . Jezus me ljubi, on šteje vse moje muke od jutra do večera; blagoslavlja jih, s svojo krvjo jih vpisuje v knjigo življenja. Zvečer, ko bom ves iznemogel od napora, me bo on okrepil s poljubom svojega miru . . -
Obilni ribji lov.
On dela vse to, darujoč se popolnoma meni.
Zakaj bi se torej žalostil, misleč na svoje prošle grehe in zroč v sebi še tolike nepopolnosti? Kaj ni v tabernakeljnu zdravilo za vse to? Zakaj ne mislim na to?
Zakaj bi radi nasprotovanja obupaval in radi težav omahoval? Ali ni Jezus v tabernakeljnu, da me vzdigne, da me drži, da me stori nepremagljivega?
Jezus je ves zame, in jaz ne mislim
na to . . . Moj Bog, kako sem pozabljiv . . , # * *
Jezus me ljubi! on me vidi, ko jočem in joče z menoj; on me gleda, ko trpim in trpi z menoj. Včasih se mi zdi, da sem na križ pribit. Varam se: jaz sem le najtesnejše z Jezusom združen . ..
Jezus me tako ljubi, in jaz še na to ne mislim!
O moje ubogo srce, kje si? Ali moreš
ostati še brezčutno? . . .
* * *
Čas je, da se že enkrat predramim! In tudi pri tem mi bo Jezus pomagal.
Danes pri obisku in jutri pri sv. obhajilu, ko mi bodo ustnice še rdeče od nje-
gove krvi in srce polno njega, ga hočem rotiti, dk naj priveže s svojo božjo silo in milino vse mofe misli na tabernakelj.
Rekel mu bom, naj me obveže, misliti na njega, in če tudi pod kaznijo, s katero udarja nemarne duše . . . Rekel mu bom, da naj se me usmili, naj mi rani srce in naj je prisili iskati v njem zdravila zoper pozabljivost.
Reči mu hočem, da naj mi vzame to srce in naj je skrije v svoj sveti ciborij in naj ga ne izpusti več ven.
Reči mu hočem, da naj napravi iz moje duše gorečo svetilnico, katera naj gori pred oltarjem, ali tako, da je nikdar ne upihne noben smrtni dih.
Jn Jezus je tako dober, da mi ne bo odrekel teh milosti.
Kako bom srečen, ko bom vedno mislil na Jezusa, ko bom pri njem, kadar delam, ko počivam, ko bom pri njem v tugt in v radosti, pri njem vedno in povsod . ,.
Ali ni vse to že mal predokus raja?
Vzgoja otrok v
(Priobčuje žuj 10. Sveti zakramenti.
Poglej doma po stenah ali v kako masno knjižico: znabiti naletiš ond! na zanimivo podobo ali podobico. Ali pa si jo morda že drugod kje videl ali videla. Takole namreč: Na križu visi Zveličar, Iz njegovih ran se steka kri v krnico (posodo) ob njegovih nogah. Iz krnice je pa sedem odvodov (cevi): po teh odteka voda in se združuje v potok. Iz potoka pa pije jelen. Kaj pomeni vse to? Jelen pomeni kristjana, k. mu dotekajo milosti iz zakladnice svete Cerkve. Krnica ob nogah Zveličarjevih znači bogastvo milosti. Zaslužil nam ga je križani Bog s svojimi ranami, s svojim trpljenjem. Dotekajo nam pa milosti iz zakladnice svete Cerkve po sedmerih svetih zakramentih. To hoče povedati podoba.
Lahko bi bil pa naslikan ob potoku namesto jelena jagnjiček. To bi pomenilo otroka, ki dobiva po svetih zakramentih žive vode vzgojne pomoči. Po svetem krstu namreč prerojenja, po sveti birmi po-trjenja, po svetem Rešnjem Telesu posve-čenja, po spovedi odpuščanja, po svetem poslednjem olju okrepčanja, iz svetega ma-šniškega posvečenja in svetega zakona pa dobrih vodnikov in skrbnikov. Za nikogar niso sveti zakramenti tako obili viri milosti kot ravno za otroke.
Zlasti dva zakramenta posebno odločilno vplivata na vzgojni uspeh in stanovit-
krščanski družini.
nik Jožef Vole.)
nost gojencev. To sta sveta spoved in sveto obhajilo. Stari ljudski vzgojitelj Alban Stolz pravi: »Sme se po pravici trditi, da bo mlad človek izvečine srečno premagal vse nevarnosti, če je navajen, da vsak mesec prejme sveta zakramenta. Dokler namreč to stori, ima vzgojitelja v spovednici v namestniku Kristusovem in še bolj v sami osebi Kristusovi v najsvetejšem zakramentu — in ta sta najvplivnejša vzgojitelja skozi vse življenje noter do smrti.« Ali potem more krščanska vzgoja in taka-le vzgojna knjiga neozirno mimo tako važnih vzgojnih činiteljev? Po pameti ne.
Sveti zakramenti podeljujejo ali po-množujejo človeku posvečujočo milost božjo, brez katere ne more doseči večnega blagra. Že v tem se vidi, .kaj zavrže gojencu, kdor zavrže svete zakramente kot vzgojns pomočke. Podeljujejo p h sveti zakramenti še tudi posebne milosti otrokom za bogoljubno življenje, vzgojiteljem otrok pa posebno pomoč za srečen uspeh pri vzgojnem delu. Torej spet vzrokov več, da vštejemo svete zakramente med naj-odličnejša vzgojna sredstva,
Pomuditi se pa moremo pri teh svetih pomočkih le toliko, da pokažemo, kako vzgojno vpliva ta in oni zakrament že sam iz sebe na otroka, in kaj naj store še domači vzgojitelji, da bo otrok prejel svete- zakramente vsakrat najvredneje. Čim
čistejši namreč je posoda, tem zdraveji hrana.
1. Svetikrst.
To je prerodilna in prenovilna kopel Svetega Duha — kakor imenuje krst sveti Pavel (Tit 3, 5.). Ali je otroku potrebna? Neobhodno potrebna za večno zveličanje. Tako je rekel Gospod Nikodemu: »Resnično, resnično, povem ti: ako kdo ni prerojen iz vode in iz Svetega Duha, ne more iti v božje kraljestvo.« (Jan, 3, 5.). To se pravi: brez krsta se ne more nihče zveličati. Tudi otrok ne, dasi še ni nič hudega storil. Pa je hudo podedoval in s seboj prinesel na svet: Adamov greh. Ta greh mora z duše, drugače je duša za Boga mrtva in nesposobna za zveličanjska dela. V smrtnem grehu ne more človek storit? nič dobrega za večno življenje. Torej treba v oiroku duševnega pierojenja in prenovijo -lija. Sveti Duh ga izvrši po krstni vodi in božji besedi. Očisti otrokovo dušo, da ji nadnaravno življenje, pridruži jo sveti Cerkvi, posveti jo v toliki meri, da postane krščenco otrok božji m dedič nebes. To je tolikšno poplemenitenje, da boljšega izvršiti ne morejo z naravnimi vzgojnimi sredstvi vsi vzgojitelji sveta. Iz ilnatega tvora — svet tempelj božji; iz onečaščene korenine — knez nebeški; iz zadolženca — "brat božji. In vse to stori — brez vsakršnega otrokovega zasluženja in sodelovanja — na otroku sveti krst sam iz sebe. Kakšna dragocena vzgojna predpriprava! Ali naj je ni moder vzgojitelj vesel? Pač, tudi divja roža se da na dobrem vrtu lepo gojiti, a mnogo lepše žlahtna teja.
Pa moramo omeniti še nečesa, da prav umeš, kako dober vzgojni pomoček je sveti krst. Otrokova duša prejme pri svetem krstu s posvečujočo milostjo božjo tudi darove Svetega Duha in kali božjih čednosti. Kaj je spet to za vzgojitelja vredno! V otroku so po prejetem krstu svete čednosti kar vsejane in vsa pomoč božja za prihodnje boje že pripravljena. Veroval bo krščeni otrok rad v Boga, zaupal bo rad vanj, ljubil ga zvesto — če bo le domača skrb te kali v otroku lepo gojila in čvrstila. Pa je
v otroku že tudi pripravljeno razsvetljenje duha in ojačenje volje in razpoloženje za nadnaravna dobra dela. Kakor hitro bo dobra vzgoja kot pomladno solnce vzgojila te kali, te speče moči, se bo naravnalo otrokovo duševno življenje v pobožnosti in strahu božjem k Bogu. Kako sveti krst lepo oskrbi dete! To je tista nebeška dota, ki jo Bog da svojim posinovljencem ob vsprejemu v občestvo svetnikov, da postanejo deležni božje narave. »Vse, kar služi k življenju in pobožnosti,« piše sveti Peter (II. 1, 3.), »nam je dala njegova božja moč.« Pač res: koliko dragocenejvzgojne predpriprave v otroku po milostih svetega krsta! Le bedak bi jo zametal.
Krščanski starši naj pa pridenejo k tem božjim podporam še tudi svojo pomoč. Sveti krst je edini zakrament, kjer je prejemnik — krst odrastlih je med nami pač le izjema! —- popolnoma navezan na oskrbo svojih varihov. Kako naj starši pomagajo pri svetem krstu?
Prvič s tem, da krsta malim preveč n e odlagajo. Uvažujejo naj opomin svete Cerkve, zapisan v Rimskem katekizmu: »Težko odgovornost si nalagajo oni, ki odtegujejo novorojencem dlje, kakor je potrebno, milost svetega zakramenta, zlasti še zato, ker preti mlademu življenju nešteto nevarno*sti zaradi telesne slabosti.« Sveti Alfonz pa uči, da celo smrtno greše tisti starši, ki brez vzroka odlagajo otrokov krst čez deset dni. Zato naj bo zlasti mati v tej zadevi prav vestna: njej se ne bo po prestanih težkih urah nihče upiral. Dala je otroku naravno življenje; poskrbi naj, da prejme dete čimprej tudi življenje in pravico do večnega življenja. Kolika žalost za mater, ko bi otrok nenadoma ugasnil! Nikoli bi ne videl božjega obličja, ker mu je mati odrekla prvo krščansko dobroto. Ta misel peče vse življenje.
Če pa res pride do sile, da bi novorojenec vkljub takojšnjim pripravam za sveti krst jel umirati, naj ga krsti babica. Ona to reč najbolj ume. Oče ali mati naj krsti le v skrajni sili, če res ni nikogar drugega, ki bi ta sveti opravek zanesljivo prav iz-
vršil. Kdor namreč krsti, stopi z otrokom in z otrokovimi starši v duhovno sorodstvo: torej bi stopila tudi mati, ki bi lastno dete krstila, v duhovno sorodstvo s svojim možem; in oče, ki bi lastnega otroka krstil, bi stopil v duhovno sorodstvo s svojo ženo. To bi pa motilo njiju zakonsko zvezo. Ko bi se zgodilo kaj takega, naj povprašata oče in mati čimprej svojega spovednika, kaj jima je storiti, da se rešita tega soro-dovinstva. Gre pri tej reči za dušni blagor obeh poročencev.
Preden pošljeta oče in mati otroka k svetemu krstu, mu izbereta ime, ki naj ga ima v življenju, in z imenom p a t r o n a, ki naj otroka posebno varuje v življenju. V tem oziru bi dali radi krščanskim staršem par nasvetov, ki so prav potrebni uvaže-vanja, znabiti ne toliko iz vzgojnega stališča, kolikor iz družinskega in narodnega.
Lepa navada in prastar običaj je, ki se ga drže po nekod: prvi deček dobi ime po očetu, deklica po materi, drugo dete po starem očetu ali stari materi, tretje po stricu ali teti i. t. d. Tako se ohrani po krstnih imenih in otrocih spomin na ranjke starše ali vrle prednike veliko dlje in ži-veje v družini. Drugod se drže bolj pratike, da pride otroku rojstni in godovni dan bolj skupaj. Nič tudi ni čudnega, če imajo tuin-tam starši posebno v čislih ime župnijskega patrona ali patrone (ali pa podružničnih) pa njih imena radi nadevajo svojim novorojencem. Prav posebno hvalimo to navado že iz tega vzroka, ker sliši otrok, ko doraste, vsaj večkrat na leto kaj bo-drilnega iz življenja svojega patrona ali patrone. Pa tudi stara, častitljiva imena se na ta način najbolj ohranijo. Kako se to krepko glasi, če je komu ime: Peter ali Pavel ali Tomaž ali Andrej ali Marko.,. Ali pa sijajna imena starodavnih cerkvenih uče-nikov: Ambrož, Gregorij, Bernard, Avguštin . . , ! Kaj je proti tem kak Srečko ali Milko ali Slavko . , , ? Če pa že res treba kaj napredka v tej reči, pa volite svoji deci vsaj dična zgodovinska imena naših slovanskih svetnikov in svetnic: Ciril, Metod, Kazimir, Stanislav, Klement, Vladimir,
Venceslav, Vojteh, Janez Nepomuk, Ljudmila, Jadviga, Hema, Zdislava i. t. d.
Ponekod se dobe narodnjaki, malo prenapeti ali pa sovražni sveti Cerkvi božji na zemlji, pa zahtevajo, naj se njih otrok krsti na kako pagansko ali novoizmišljeno ime. No, proti lepim novim imenom nihče nič nima; samo dovolite tudi Cerkvi njeno pravico, da da novorojencu ob njegovem sprejemu v občestvo svetnikov tudi patrona, kakršnega sama izbere, če ga že starši ne marajo. Paganska imena naj pa ostanejo prihranjena za konje in pse. Malce razločka pač še vseeno mora biti — navkljub vsej nadomiki — med bitjem, ki ima dušo, in živalsko paro.
Prosimo pa pri tej priliki krščanske starše, naj lepih krstnih imen svojih otrok preveč ne pačijo. Če nazivajo svojega otroka Jožka ali Tončka ali Mihca ali Micko, Minico, Barbko — otrok še vedno ve, kako mu je pravzaprav ime, in kdo je njegov pa-tron. Toda: Mojca, Micona, Maruša ali Mec za lepo ime Marijino — no, dovolite, to je pa vseeno malo preveč rovtarsko. Ali pa »Rilček« za Ciril, »Anža« za Janezek, »Leksa« za Aleš, »Ušpeta« za Elizabeto, »Miška« za Mihaelo — in tako dalje! Najlepše je, če se rabi vsako krstno ime v popolni obliki: Marija, Jožef, Anton, Aleksij, Barbara, Margareta, Frančiška . , . Saj se v popolni obliki človek tudi najrajši podpisuje — znamenje, da je tako najbolj okusno. Če krstno ime za podpisovanje ni predolgo, naj pa še za izgovarjanje ne bo.
Zdaj pa še tretja reč — botrina! Ni tako neznatne vzgojne važnosti ta zadeva. Katekizem pravi: skrbeti imata krstni boter in botra za krščansko vzgojo kr-ščenca, zlasti če mu prezgodaj pomrjo starši, ali pa, če ti zanemarjajo svojo dolžnost. Torej prav važna vzgojna sotrudnika sta krstni boter in botra. Koliko lahko pomagata pri vzgoji, koliko lahko zanemarita! Neredko je njiju vpliv na otroka silnejši kot očeta in matere. "Nekaj nadnaravnega je na tem vplivu. Samo prave krstne botre naj starši izbero.
Seve predvsem take, da je od njih pri-
cakovati krščanskega pouka in zgleda. Luči na merniku, ne pa vešč. Ljudi krepostnega življenja, ne pa blodnikov, da bi se jih moral dober otrok sramovati, ko zve zanje. Človek v norih letih je še sam namoč botrine potreben. Kako bo slepec slepca vodil?
Potem drugo: Če le mogoče, bodita boter in botra otroku iz domače vasi, ne pa od daleč kod. Jasno je, zakaj. Da moreta kaj prida vzgojno poskrbeti za krščen-ca, ga morata imeti vendar pogosto pred očmi. Kaj bo tak in taka, ki bivata morda za devetim hribom, četudi sta bogata? Ko-likrat se je že zgodilo, da je oddaljen mo-gočnjak zatajil svoje kumče, ko je osirotelo; reven in bogoljuben boter v bližini bi ga bil pa radevolje sprejel pod svojo streho in v krščansko oskrbo. Bogatija pač srajce mehča, src pa ne zna.
Starši naj pa tudi poskrbe, da bo otrok zgodaj spoznal svojega botra in botro. Vzljubi naj ju kot svojega očeta in svojo mater. Če je katerega god, naj mu gre vsako leto lepo voščit in se priporočit njegovi skrbi. Pri delu naj otrok posebno rad pomaga svojemu botru in botri. Pozdravi naj ju povsod spoštljivo, pridruži naj se jima rad na poti y cerkev in iz cerkve. Če je kateri bolan, naj ga redno obiskuje, mu kaj prinese, postreže, bere . . . Nakratko rečeno: vez duhovnega sorodstva med botri-no in krščencem naj postaja od leta do leta močnejša in ožja, da bosta lahko našla boter in botra pot do otrokovega srca v njegovih najnevarnejših letih. Zato pa tudi botrina ne bodi preskopa do otroka, ampak mu rada tuinsem kaj pomoli, potem pa pouči ali posvari. Tam rado kaže — kjer se maže — velja tudi tukaj.
Prihranita pa ljubi botrček in botrca za taka poznejša darilca že takoj na dan svetega krsta nekaj lahko, če spravita sebe in malega kristjančka po svetem opravilu lepo domov, ne pa v krčmo. Kako le •Jiorejo trpeti to grdo razvado zavedne krščanske matere! Žival bi šla po svojega rahlega mladiča in bi ga s silo otela in spravila domov. Mamka in očka pa molčita,
trda kakor noj v puščavi; molčita, ker je — »navada taka«. Bes jo plentaj to navado tako samogoltno! Ubogo dete polože za peč ali na peč ali pa kar za mizo, zvezano in prevezano, morda lačno in žejno in nesnažno, pa mora prebiti revče v tistem zadohlem zraku in dimu morda uro za uro, da sta ljubi boter in botra z babico vred nasičena in napojena. Potem pa z razgretim in slabotnim črvičem vun v mrzlo noč ali celo v zimski mraz! Tako začneta že takoj prvi dan skrbeti za krščencev blagor. Zdravstvena oblast bi morala pač z najstrožjimi kaznimi zabičati vsaj babicam, da imajo spraviti po prejetem svetem krstu otroka po najkrajši poti domov k materi, če že mislita boter in botra, da res ne smeta sprejeti nobene svete dolžnosti brez li-kofa.
Dodenimo še tale mali opomin: Spomnite svoje otroke, ljubi krščanski starši, večkrat na sveti krst in na takratne obljube! Za to je najpripravnejša prilika otrokov godovni dan. Že nekaj dni prej naj dobri starši to priliko izrabljajo s tem, da otroka spominjajo: »Zdaj bo kmalu tvoj god; dobro se pripravi!« Na godovni dan pa naj gre otrok k sveti maši in k svetemu obhajilu, če je že toliko dorastel. Oče ali mati pa morda ž njim: kako bo otrok vesel! Po svetem opravilu pa malo boljši zajtrk, kako darilce, če ga zasluži, pa z voščilcem kratek, prisrčen nagovorček: spomni otroka božjih dobrot, ki jih je prejel od zadnjega svojega godovnega dne; omeni, kaj je bilo kaj napačnega odtlej, da se otrok pokesa; kar je bilo pa dobrega, pa že tudi smeš tak dan očitneje pohvaliti. Izrazi pa tudi pričakovanje, da bo napredek v dobrem leto osorej še večji. — Popoldne pa, če je čas, spet z otrokom malo v cerkev, pa ponovita ondi krstno obljubo pri krstnem kamnu, se posvetita Srcu božjemu pred ta-bernakljem, po poti domov pa morda malo k bofrčku in botrci na obisk, da povesta, kje sta bila. In če je kaj ljubkega ali sladkega spravljenega ondi za otroka — kako bo na ta način spomin na sveti krst otroku še prijetnejše in živeje ohranjen v duši!'
Zarja otvarja nočne kulise, lije na gore škrlatne obrise, čašo odpirajo nežne narcise, v dalji dani se.
Solncu se klanjajo bilke na trati, v vetru pozvanjajo šopki bogati, rožnatih breskev cvetovi košati v rosi so zlati.
V jutru.
Lipe otirajo sen si raz lice, jutranje himne prepevajo ptice, dnevu pošiljajo sinje gorice blažene klice.
Kralju nasproti v jutro veselo! Tisoč želja se je v meni razvnelo ... kmalu srce bo radostno objelo - hostijo belo,
M, Elizabeta.
Dnevni red pobožnega kristjana.
Zjutraj. Takoj ko se zbudiš, naredi pobožno križ, pošlji svoje misli k Jezusu v tabernakelj ter ga v duhu objemi. Zahvali ga za varstvo v minuli noči. Prosi ga tudi očetovskega blagoslova za pričeti dan; stori tudi takoj dober namen, da bo vse tvoje ravnanje v čast in slavo božjo. Pri oblačenju bodi prav skromen in sramežljiv, Ako imaš to jutro iti k sv, obhajilu, potem ne govori preveč, temveč tvoje misli naj bodo večjidel le pri ljubem Jezusu, ki te v zakramentu ljubezni željno pričakuje. Obudi večkrat s kakim vzdih-ljajem srčno hrepenenje in kesanje nad storjenimi grehi.
Zbrana in pobožna naj bo tvoja molitev pred sv. obhajilom. Prosi brezmadežno Devico pomoči in priprošnje za vreden prejem Najsvetejšega. Z najiskrenejšo željo, prejeti ljubega Zveličarja, čakaj na presrečni trenutek, ki ti bo izpolnil srčne želje. Z najglobočjo spoštljivostjo pristopi k angelski mizi. Tvoje vedenje pri sv. obhajilu naj bo vzorno, a čisto naravno; ne iskati nobenih posebnosti! Po sv. obhajilu se pa čisto poglobi v dušo, kjer počiva kralj nebes in zemlje. Tu ga proslavljaj in moli, prosi ga milosti za vse potrebe. Raz-krij mu svoje srce popolnoma. Ponižaj se pred veličastvom božjim, ki se je ponižal priti v tvoje revno srce. Ne sezi takoj po molitveniku, temveč govori naj tvoje srce; to bo srčna molitev. Lepa navada je, pri
vsakem sv, obhajilu storiti namen: ako je to sveto obhajilo zadnje v mojem življenju, naj mi bo popotnica v srečno večnost. —, Praktična so tudi vprašanja, na katera potem lahko odgovarjaš, kakor ti srce narekuje, ki je gotovo prenapolnjeno hvaležnosti do presv. Srca Jezusovega, ki plamti ljubezni do tebe, n. pr.: »Kdo je prišel v moje srce?« — »H komu je prišel?« —. »Zakaj je prišel?« — Taka in podobna naj bo tvoja zahvala po sv, obhajilu.
Čez dan. Dobro naj ti ostane v spominu dan, kateri si smela stopiti k angelski mizi. Tudi črez dan se večkrat zahvali Jezusu za preveliko milost. Varuj se grešnih priložnosti, da ne razžališ visokega gosta, ki prebiva v tvojem srcu. »Rajši umreti, kakor smrtno grešiti,« to bodi tvoje geslo, po tem se ravnaj vse dni. Natančno izpolnjuj svoje dolžnosti, ki ti jih nalaga tvoj stan. Proti predstojnikom bodi prijazen, potrpežljiv, ponižen in pokoren. Ne odgovarjaj se njihovim ukazom, ampak čeravno so težki, jih molče in potrpežljivo izpolni. Zlasti se ravnaj tako proti svojim staršem, tgm posebno dolgu-ješ pokorščino in hvaležnost. Tvoj vzor naj bo preblažena Devica Marija, in prosi jo pomoči; tako ti bo postala še tako težka pokorščina »sladak jarem«. Toda pri tem ne sme manjkati ponižnosti. Za to čednost pa prosi presveto Srce Jezusovo, rekoč: »Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi
pioje srce po svojem Srcu!« Prenašaj kolikor mogoče krotko vse udarce, ki te zadenejo čez dan, in vedno bodi pri tem te misli, da ti ponuja ljubi Jezus piti iz istega Iteliha trpljenja, iz katerega je tudi on nekdaj pil. Skušaj večkrat posnemati lepo navado sv. Vincencija, vprašati se pred tem ali onim delom: »Kako bi pa Jezus storil, ko bi bil na mojem mestu?« Potrudi se storiti vsak dan vsaj nekaj dobrih del ali premagovanj, bodisi v ponižnosti, potrpežljivosti, pokorščini, v jedi in pijači ali miloščini.
Zvečer, Zdaj se zopet prisrčno zahvali nebeškemu Očetu za vse prejete dobrote, prosi ga varstva za črez noč. Ako imaš iti drugo jutro k sv, obhajilu, obudi že zvečer hrepenenje po presv, Evharistiji, Nikdar pa ne pozabi zvečer izprašati vesti in obuditi kesanja nad storjenimi grehi. Obudi še duhovno obhajilo, pozdravi še enkrat v duhu Jezusa v bližnjem taberna-keljnu, združi se v duhu ž njim in z mislijo nanjga skušaj zaspati, da se z mislijo nanjga zopet-zbudiš.
Bog te blagoslovi!
S. Imaculala.
Služabniki božji zadnjega stoletja.
Leon Dipon (Dupont),
Že dvakrat smo videli v »Bogoljubu«, jtako je v novejšem času dosegel svetost in čast oltarjev duhovnik: eden mučenec, drugi spoznavalec. Seveda, duhovniki že še lahko bolj sveto živijo — si misli marsikdo — saj jim to nalaga in omogoči njih poklic, toda težko je pa sveto živeti med svetom, kjer je tako malo trdne vere m žive ljubezni. Na ta ugovor nam da odgovor mož, ki je tudi živel med svetom, v visokih krogih, pa je tudi tam pokazal, kako ravno živa vera uči kristjana, da izpolnjuje svoje dolžnosti kot dijak, potem kot družinski mož in oče tudi v najmodernejši družbi. Ta božji služabnik je bil Leon Dipon. Neki francoski škof je rekel: »Če ta mož ni svetnik, potem svetnikov sploh ni več.« Zato upamo, da bo to svetost kmalu jasno priznala tudi sveta Cerkev.
Rojen je bil naš Leon 24. prosinca leta 1797. na francoskoameriškem otoku Mar-tiniku. Oče mu je bil bretonski Francoz, mati pa je bila otoškega pokoljenja. Leona so poslali najprej v neki ameriški zavod, nato na Francosko in potem se je šel učit v Pariz pravosodja. Dosedaj je bil vzoren dijak, prosto vseučiliško življenje pa je hotelo postati njegovi verski vnemi nevarno. Ker je bil plemenitega rodu in zelo bogat, so ga vabili k sebi vsi visoki pariški
krogi in kmalu je vzljubil razne zabave in veljal za najodličnejšega pariškega »kava-lirja«. Njegov življenjepisec označi to dobo kratko z besedami: »Bil je posveten, pa ne pokvarjen.« Neznaten dogodek je povzročil v njem spremembo, ki jo sam imenuje svoje spreobrnjenje. Nekega dne pogreša svojega sluga, mladega Savojca. Ta se mu pozneje opraviči, da je bil pri gospodu Bordje, ki poučuje katekizem. To je Leona zanimalo. Prihodnjič gre tudi sam z mladim Savojcem in dobi g. Bordje v sredi mladih fantičev, ki ga pazljivo poslušajo. Ta lepi prizor je našega lahkoživega vseučiliščnika vsega prevzel. Od tega dne je bil Bordje njegov prijatelj, ki ga je spravil v Marijino družbo za dijake. Ta družba je bila v Parizu ustanovljena leta 1801 in je delovala izvrstno po raznih odsekih za krščansko ljubezen, katerih eden je bil n. pr. pouk mladih Savojcev. Leon Dipon je kmalu kar gorel za oba namena v družbi: za lastno posvečenje in za apostolsko delo za bližnjega.
Mnogo črtic nam riše njegovo gorečo vnemo. Ob petkih je z drugimi Marijinimi družbeniki pohajal v najboljše hotele in si namenoma očitno naročil samo postna jedila. Nekoč gre slučajno mimo neke hiše in sliši, kako hočejo ravno neki ubogi dru-
žini vse prodati, ker ne more plačati dolgov. Takoj ji podari svojega krasnega konja z vozom vred, V mestu Nant je hotel neko navadno nedeljo k sv, zakramentom. To je bilo v tistih opustošenih časih po francoski prekuciji nekaj tako nezaslišanega, da se je duhovnik ustrašil, ko je videl pred seboj tega imenitnega in mladega gospoda s to željo: bal se je, da bi ne bila kakšna prevara in nevarnost božjega ropa. Dipon je opazil duhovnikovo zadrego in mu povedal, da je Marijin družbenik in da hodi vsak teden k sv, zakramentom. — Premnogim uničijo vseučiliška leta vero in nedolžnost, Leona so pa utrdila v verskem prepričanju in njegovo srce navdušila za sveto čistost proti vsem zapeljivostim. Kakor v tej njegovi dobi, tako mu je tudi pozneje vedno dajala ognja za vse dobro Marijina družba, Z visokimi krogi pa nikakor ni nehal občevati, ampak je ravno te zveze porabil za svoje dobre namene in je bil ponosen, da je svojo živo katoliško vero lahko pokazal pri teh ljudeh, ki drugače navadno ne pridejo z njo v stik,
S 24. letom je Leon končal vseučilišče. Vrnil se je v svojo domovino, kjer je stopil v službo pri kraljevi sodniji. Tudi tukaj ni svojega katoliškega prepričanja nikdar skrival, povsod in vselej je ostal zvest svojim načelom, ki si jih je pridobil v Parizu v Marijini družbi. Ker so mu pomrli vsi bratje in sestre, se je v svojem 30. letu na željo svoje matere poročil. Pa že čez pet let mu je mlado soprogo vzela smrt. Njena poslednja želja je bila, da bi dal Leon vzgojiti njuno edino hčerko Henrieto v tistem zavodu, kjer je bila nekdaj sama vzgojena, pri uršulinkah v mestu Tur (na Francoskem). Zato je gospod Dipon pustil svojo službo na Martiniku, kjer je že bil sodni svetnik, in se za stalno preselil na Francosko v mesto Tur.
Takrat mu je večkrat prišla misel, da bi postal duhovnik. Toda njegovi prijatelji so mu to odsvetovali in v tem so gotovo ravnali po božji volji. Diponov poklic je bil, da da zgled lepega krščanskega življenja višjim krogom. Bil je izobražen, imel je
skoro milijon premoženja, občeval je z naj. večjo gospodo in znal nastopati kot vsak dovršen omikanec, obenem pa živeti kot svetnik.
Ni bilo dolgo, pa je Leon vzbudil po vsem mestu javno pozornost. Ravno takrat se je spremenila na Francoskem vlada in nastopil je meščanski kralj Ludovik Filip. Niti vlada niti javnost ni videla rada takega prepričanja in življenja, kot je bilo Diponovo. Pogosto so javno sramotili duhovnike in obrede svete Cerkve, Zato ni bilo samo nekaj nenavadnega, ampak za vso javnost važen dnevni dogodek, da je bil tako fin in izobražen gospod vsak dan pri sv. maši in skoraj vsak dan pri svetem obhajilu, da je večkrat pri sv. maši stregel, bil pri vseh procesijah in cerkvenih slovesnostih, V družbi je gospod Dipon zavrnil vsakega, ki je hotel smešiti vero, pogosto je začel o veri sam govoriti in to s takim ognjem in prepričanjem, da so njegove besede vselej napravile na vso družbo globok vtisk. Zelo mu je pri tem hodilo na roko, da je bil zelo spreten in prikupljiv družabnik in da je bil zgovoren in zelo šaljiv in dovtipen.
Božji služabnik se je predvsem trudil za razširjanje pogostnega sv. obhajila. V svojih pogovorih in pismih vedno prihaja na to svojo srčno zadevo. »Kristjan brez svetega obhajila je riba izven vode,« je večkrat ponavljal. Ker takrat sv. Cerkev glede sv. obhajila še ni bila odločno podrla ozkosrčnih (janzenističnih) predsodkov, je zadel g. Dipon na velik odpor ne samo pri svetnih ljudeh, ampak celo pri nekaterih duhovnikih. Zato je izdal takrat brez podpisa lepo knjižico: »Potrjenje vere in po-življenje pobožnosti po skrivnosti sv. Ev-haristije«. Znani judovski spreobrnjenec Herman Kohen je ustanovil društvo za nočno češčenje Najsvetejšega. Leon Dipon, iskren prijatelj Hermanov, je začel v svojem mestu Tur za to društvo živahno agiti-rati. V dveh mescih je pridobil že 74 članov, dasi so mu začetkoma odločno ugovarjali, češ, moških pač za to ae bo dobiti, Ginljivo je bilo videti, kako so se točno
zbrali k češčenju možje najrazličnejših stanov, delavci, dijaki, trgovci, železničarji, častniki, uradniki itd. Mnogi so morali za to pobožnost mnogo žrtvovati, toda goreča piponova beseda jih je užgala. Za mnoge je bilo to duševno prenovljenje: g. Dipon
jih je namreč pregovoril ne samo za češče-nje, ampak tudi za sv. zakramente. Večkrat je sam naprosil goreče duhovnike, da so prišli može navduševat za češčenje. Tudi po drugih mestih so na prizadevanje g. Dipona vpeljali nočno češčenje.
(Konec prihodnjič.)
Ko te zagledam ...
Ko v raju premilem te nekdaj zagledam, ko bližal se k meni boš, Jezušček moj: kako bom vesela, se še ne zavedam, ker našla te, Jezus, zaklad bom tam svoj.
Saj tudi na zemlji kako sem vesela, takrat ko mi v srcu ti nudiš obisk: najrajša takrat bi veselo ti pela, razlegal najrajši bi v duši se vrisk.
In ko ob večeru življenja posetil premili boš Jezus mi moje srce, razgrnil preteklost mi boš in posvetil mi misli in želje nadaljnje boš vse.
Kako te zaupno bom takrat prejela, mi misli obrnjene bodo le v tej nestrpno po enem bom le koprnela, da z Jezusom združi se v veke srce.
In ko se boš združil, — o to bo veselje, ki zdaj mi presega življenjske moči, izginile svetne mi bodo vse želje, katere slepile so zemske me dni.
Pozabil, o Jezus, boš zmote mi moje, odpustil pregrehe življenja boš vse, me peljal v nebeške prostore boš svoje, na veke osrečil pri sebi boš me.
Prijetno pri tebi bo, to vem gotovo, le varuj v življenju, o Jezus,, me ti! Srce mi otroško ustvari na novo in bodi v življenju pastir dober mi!
Potem bom, o Jezus, ob smrti telesa veselo odplula tja k tebi na vek; veselo hitela bo duša v nebesa, se pesmi razlegal na veke bo jek.
Danica,
Svetnikom čast in spoštovanje!
Potreben je ta klic. Zakaj? Že »Slovenec« je pred nekaj časom pisal, da govore ljudje: »Grem na Jošta; bil sem na Joštu« in podobno. Svaril je, naj se tako govorjenje nikar ne vpeljuje. Prav tako. Hrib se imenuje Sv. Jošt, občina ravno-tako; ime je vzeto od svetnika, kateremu na čast je zidana cerkev. Kakor se je do-sedaj govorilo in pisalo, pri tem naj ostane! Isto velja za druge kraje, ki nosijo podobna imena: Sv. Katarina, Sv. Florijan (Št. Ferjan), Sv. Lovrenc ...
Žal, da se je razpasla ta nerodna in nedostojna govorica tudi med preprosti narod. Tudi tu slišimo govoriti: »Grem k Valentinu, pridem od Florijana, o Juriju bodo oznanili.« Ali so naši predniki tako govorili? Ali moramo res dobre in lepe navade svojih prednikov opuščati, medtem
ko se slabih tako krčevito držimo! Včasih so hodili k sv. Valetinu, prihajali od sv. Florijana. Ali mar ne? Sv. Jurija bodo oznanili, smo včasih dejali. Zakaj bi sedaj ne?
Ni prav, da imena svetnikov rabimo takrat, kadar hočemo koga zaničevati. Že sama po sebi je grda navada druge ljudi zaničevati in smešiti. Ljudje imajo slabosti in napake in jih bodo imeli, dokler bo kakšen človek na svetu. Tudi najboljši človek ima svoje napake in slabosti. Če hočeš, da jih bo opustil, stori, kakor te uči sv. evangelij, opomni ga med štirimi očmi. Vsaka druga pot je slabša.
Kaj pa slišimo večkrat med ljudmi? »Ti Jur ti!« vpijejo nad slaboumnim človekom. In nad žensko: »Prava Urša je.« To nikakor ni prav. S takim ravnanjem se
nehote in nevede smešijo tudi svetniki, katerih imena se zlorabljajo. Proč s to navado iz vaših domov, proč iz naših šol!
Nad vse grda pa je navada, ki je tudi novejši čas prišla med naše ljudstvo, namreč navada, dajati živalim človeška, oziroma svetniška imena, včasih kar naravnost taka kakršna so, včasih pa malo popačena. Vse, kar je prav: s človekom rav-najmo po človeško, z živalmi po živalsko. Za živali imamo dovolj živalskih imen: dima, cikasta, lisasta, sora, belka, sivka, roža, pisana in še mnogo drugih. Za enega precejšnjega kmeta imate že tu napisanih; pratiko in koledar pa pustite pri živalskih imenih pri miru. Hlev in pa hiša nista eno-inisto.
Svetnikom čast in spoštovanje! Svetnike častimo in na pomoč kličemo, svet-
niki so prijatelji božji, svetniki nas ljubijo in za nas Boga prosijo, pravi katekizem. Kako si upaš svetnike pomoči prositi, če jih pa zaničuješ!
Če jih zaničuješ! »Saj ne zaničujem vseh!« mi hitiš ugovarjat. Rad verjamem. Toda prijatelj, dv,. oli primero: V vaši hiši ste vsi prijatelji med seboj. Oče, mati, bratje in sestre, vsi živite med seboj v lepi edinosti. Pa se dobi človek, ki s svojim opravljivim in obrekljivim jezikom oblati čast tvoje sestre. Koga je žalil?, Tvojo sestro, kajne? Toda ali ni vsa hiša vznevoljena nad tistim človekom? Eden je žaljen, žalitev pa čuti cela hiša. Upam, da razumeš, kaj hočem povedati.
Naš sklep naj bo: Svetnikom čast in spoštovanje vsem skupaj in vsakemu posebej!
J. L.
Doživljaji francoskega ujetnika.
Poroča dr, Anton Zdešar.
"Ni drugače, pravijo, da moram na oder. Moram se vam predstaviti, da sem jaz tisti francoski »restant«, o katerem ste v teku te vojske že slišali in brali, in za katerega ste posebno tako mnogo molili, veliko več, kakor sem zaslužil. Povem vam sicer odkrito, da se mi upira, sam o sebi govoriti; ali z druge strani molčati bi pa bil kar greh zoper ljubezen in hvaležnost, ki jo dolgujem vsem, s katerimi sem po toliko molitvah, ki so se zame opravljale, stopil v neko vrsto duhovnega sorodstva. Bodite prav prisrčno zahvaljeni vsi, ki ste so-čuvstvovali z mojo kolikortoliko križano dušo in ki ste zame Bogu darovali svoje molitve, sv. maše in druga dobra dela. Naravnost čutil sem, da se je zame mnogo molilo. Tudi v nadnaravnem svetu je.vse polno raznih električnih tokov — pravimo jim milosti božje —, ki so po občestvu svetnikov s centralo Jezusovega in Marijinega Srca čudovito razpeljani in razpeti od duš do duš. Troje posebno so mi dosegle vaše molitve: prvič mi je Bog ohranil zdravje in življenje, drugič sem mogel ta čudni križ še dovolj koražno nositi, tretjič pa sem se mogel še pred koncem te strašne vojske vrniti v domovino. Še enkrat: Bog povračaj! Moja hvaležnost, moje molitve in sv. maše sn vam zagotovljene za vedno.
A zdaj vem, da vam je že čisto na koncu jezika vprašanje: »I, kaj se pa ciganiš po svetu, da te gredo Francozi ujet?«
Odgovor: Pot je bila tako službena, da ni moči bolj. Naša Misijonska Družba je imela leta 1914. svoj občni zbor v Parizu, na katerega so se imeli zbrati zastopniki naših misijonarjev z vsega sveta. In tako je tudi naša graška provincija poslala svojega vizitatorja (provincijala) in dva odposlanca na sklicani občni zbor. In eden teh odposlancev je bil tudi vaš pokorni sluga.
Bilo je tisti dan po sv. Vincenciju, 20. julija 1914, ko sein zapustil naš mirenski Grad, ki je postal med tem tudi cel mučenik: od nekdanje lepe cerkve Žalostne Matere božje in misjonske hiše štrli baje še par zidov pokoncu, drugo pa je vse razsuto in razstreljeno. Dne 23. julija sem odrinil z Dunaja in v soboto, dne 25. julija zvečer sem bil v Parizu.
Skoro sto zastopnikov vseh naših misijonarjev se je zbralo okolo generalnega superi-jorja naše Družbe. S posebno velikim spoštovanjem sem gledal misijonarje iz poganskih dežela, s Kitajskega, iz Perzije, z Madagaskarja itd. Zlasti se mi je vtisnila v spomin izrazita postava našega škofa Crouzet. Štiri' deset let napornega misijonskega dela v Abe-
siniji in na Madagaskarju mu še ni upognilo telesa. Krepka in pokončna mu je hoja, le fčmnorjavi, od solnca ožgani obraz in pa velika, čisto bela brada sta pripovedovala o dolgih letih in bridkih trudih. Tudi z drugimi misijonarji, posebno iz kitajskega, abesinskega in perzijskega misijona — osobito zadnja dva sta pravi šoli mučeništva za naše misijonarje __smo občevali z zanimanjem in spoštovanjem.
Bratovsko smo praznovali v nedeljo dne 26, julija zadnji dan osmine po prazniku sv. Vincencija v kapeli centralne hiše usmiljenih sestra v Parizu (Rue du Bac, 140), in niti slutil nisem, da bom že črez teden dni na begu in na križevem potu.
Med tem, ko smo zborovali o važnih Družbinih zadevah, pa so se zunaj nad nami bolj in bolj grmadili in kupičili temni in grozeči oblaki evropske vojske. Nekega jutra mi prinese vizitator naše poljske (gališke) provin-cije, Slominski, vest: »Avstrija je napovedala Srbiji vojsko.« Takoj smo sklepali: Zdaj pa stopi v vojsko i Francija,
Avstrijci in Nemci v Parizu in drugod po Francoskem so se jeli takoj vznemirjati, kaj da bo ž njimi. Meni spočetka kar ni hotelo v glavo, česa bi se bilo vendar bati nam civilistom. Mislil sem celo, da mora biti častna zadeva Francije, da nas žive in zdrave spravi črez mejo domov. No, uštel sem se.
Ker so postajale vesti o nevarnostih za vse inozemce vedno bolj preteče, pa stopim 1. avgusta dopoldne vprašat k avstrijskemu poslaništvu, kako in kaj da bo z nami Avstrijci. »Prečastiti,« mi odgovore, »zapustite Pariz čimpreje mogoče. Francozi in Angleži že love po Sredozemskem morju potujoče Avstrijce in Nemce.«
S tem odgovorom se je prvikrat vzbudila v moji duši zavest, da smo v nevarnosti.
Po zadnji seji v soboto popoldne smo hoteli odriniti, in sicer ne, kakor se je glasil naš, že v Avstriji kupljeni krožno-vozni biljet, preko Lurda, južne Francoske in gornje Italije, marveč kar najhitreje preko Švice. Tu nas preseneti, ko smo po triurni seji zapustili posvetovalnico, novica: »Pravkar je razklicana mobilizacija! Ne konja, ne voza, ne avtomobila ni več dobiti, vse je zaseženo od vojaške oblasti«
Zavest nevarnosti je vstajala bolj in bolj živa v duši.
Po kratki večerji vzameva z vizitatorjem svojo prtljago pa hajdi na lijonski kolodvor, odkoder se je dalo priti po najkrajši poti v Švico.
Pariz, vsaj kolikor se je nudilo mojim očem, je stal pod vtisom, da se je pravkar zgo-
dilo nekaj velikega, strašnega. Po drugače tako bučno šumnih ulicah je ležala čudna tišina, kakor neka osuplost nad tem, kar se je pravkar zgodilo; bilo je kakor v naravi pred veliko nevihto. Napol tiho so govorili ljudje, ki smo jih srečavali, in vsak je hitel v svojo smer.
Nekako ob pol. 7. pridemo na kolodvor, Hočemo si kupiti vozne listke, toda uradnik ob zaprti kasi nam pravi: »Obžalujem, ni več mogoče! Zadnji vlak v Švico se je odpeljal ob treh, da pride še pred polnočjo črez mejo.«
Na to stran so bila torej vrata zaprta. Zavest nevarnosti pa je vstajala že grozeča v duši.
A kam zdaj? »Hitro nazaj v centralno hišo!« je bilo moje mnenje, »Tam dobimo še poljske sobrate,-več oči več vidi, skupno sklenemo, kaj nam je storiti.« Da bi bili tako storili, pa bi se bili še tisto noč čisto lahko rešili preko Belgije in Holandije na Nemško in v Avstrijo, kakor so se rešili Poljaki, Ali odločitev je padla za Špansko, da gremo domu preko Barcelone in Genove, Hitro se spustimo proti orleanskemu kolodvoru, da jo udarimo proti jugu — v nesrečo in v ujetništvo.
Ko pridemo na orleanski kolodvor, se je trla ob vhodih in silila skozi vrata taka strašanska gnječa, da se nas je v prvem hipu polastila misel: »Ne, tu skozi ne pridemo.« Vpilo je vse: občinstvo, uradniki, stražniki, in se gnetlo skozi vrata. Zdelo se nam je, da vse biti iz Pariza, kakor da bi bili že Nemci pred vrati.
Ko se naposled vendar prerinemo skozi to gnječo, hitimo k vlaku, A ta je že tako nabito poln, da ni bilo nikjer videti nobenega mesta, niti da bi stali, V našo srečo zagledamo tu štiri sobrate misijonarje, tri Francoze in enega Španca, ki so tudi hi teli proti jugu. Imeli so majhen odelek za tri osebe, a drage volje so nas sprejeli k sebi. Bili smo strašno na tesnem in tiste noči od sobote do nedelje, od 1. do 2, avgusta 1914, so "smo se napol stoje napol sede vozili proti Bordo, ne bom zlepa pozabil.
Zjutraj med peto in šesto uro smo bili v Bordo.1 Najnovejša, ponoči tiskana številka nekega krajevnega lista je že imela vabilo, naj se vsi nemški in avstrijski podaniki lepo zglase pri županstvih, prefekturah in raznih drugih oblasteh, da bodo potem v notranjih krajih dežele internirani (zaprti). Midva sva se za tako vabilo lepo zahvalila in sklenila, da jo čimpreje pobriševa črez mejo na Špansko.
Kmalu smo zopet drvili naprej. Železniška proga je bila že zastražena; stražniki so bili
1 Bordeaux.
črnovojniki s sivimi lasmi in s starimi puškami.
Skozi samo ravan smo se vozili. To je bila domača dežela sv. Vincencija Pavlanskega, našega duhovnega očeta. Nekako ob 10. uri smo bili v Dax, kjer je svojčas mali Vincenček pohajal ljudske šole. Ko v cerkvi naših misijonarjev odmašujeroo, so nas pa že kmalu obvestili, da je postajni načelnik, prijatelj enega
okoli, vihteli majhne rdeče zastavice in peli z močnim glasom in živahno bojevito marže. ljezo1. »No, če bi tile vedeli, da sva midva Avstrijca, bi se nama ne godilo dobro,« sem si mislil, in bil sem obenem vesel svojega laškega duhovniškega klobuka, ki sem ga bil enkrat kupil v laškem Vidmu. Tudi viziialor je bil v Parizu nekam zabasal svoj avstrijski cilinder, nataknil na glavo francoski duhov.
Kardinal Dominik Serafini.
naših gospodov, poslal glas, da če hočemo na Šparsko, pcpoldne ob pol 3. odide zadnji vlak za civilno občinstvo.
Kmalu po dveh smo bili že na kolodvoru, midva Avstrijca in dva druga sobrata, ki sta se vozila v Lizbono. Na kolodvoru je vladalo že bojno razpoloženje. Precej pijani so hodili vpoklicanci po kolodvorski dvorani v kolobarju
niški klobuk in tako sva bila čisto podobna francoskim duhovnikom.
Vozili smo se po lepih krajih. Pred nami
1 Francoska revolucionarna narodna himna: začenja se z znanimi besedami: »Allone enfants de la patrie«, »Naprej, sinovi domovine.« Naš »Naprej« je v primeri ž njo prava mirna božičnica, tako krvav je ta francoski »Naprej«,
Se je modrila višnjeva gladina atlantskega morja, tam na obrežju je bil svetovno slavni giarritz, razkošno morsko kopališče za najbogatejšo gospodo. Ali ves užitek je bil prepojen od ene gorjupe misli: »Kako se nama bo godilo pri strogi reviziji (preiskavi) ob meji, ko nimava nobenih dokumentov?« In razni bistrooki jastrebi-detektivi so prav pridno pazili na razno kuretnino — dezerterje, ki je uhajala preko meje, da se reši vojaške službe. V Bayonnu, rojstnem mestu bajonetov, ki so imeli tudi v tej vojski igrati tako strašno vlogo, stopi tak detektiv k oknu našega oddelka, kamor je bil ravnokar vstopil mlad gospodek, in ga vpraša;
»De quelle nationalite etes-vous, Mon-sieur?«
»»Espagnol.««
»Vos papiers, s'il Vous plait.«1
1 »Kakšne narodnosti ste, gospod?« »»Spanec.««
»Prosim za dokumente.«
Pri tem je pogledal bistro in zvedavo tudi po nas. No, zdaj smo pa vkup, sem si mislil in nič kaj prijeten čut se je prijemal srca. Ali naši francoski klobuki in pošteni obrazi so mu bržkone pregnali vsak sum. Ko je pregledal Špancev potni list, je stopil zopet od okna, ne da bi se menil za nas.
Kmalu nato je lukamatija zopet zažvižgal in drvili smo dalje, ali z dežja pod kap, kajti evo nas v zadnji obmejni francoski postaji, Henday! Ko se ustavimo, že vidimo, kako sta dva žandarja peljala uklenjenega uhajača, ki je hotel črez mejo. Nič kaj tolažilen ni bil ta prizor za naju. Kmalu pride revizor tudi k našemu oknu. Ali naš Francoz in naš Španec, ki sta sedela tik okna, sta tako pametno odgovarjala na vsa njegova vprašanja, da je vse vkup trpelo komaj eno minuto. Pomeknil se je naprej k drugemu oddelku — živela Bosna, dobro je šlo! Ko smo jo kmalu potem odkurili naprej, in je vlak zadrdral preko obmejne rečice, Bi-dassou, smo bili tako veseli, da smo pozdravili Špansko kakor svojo domovino,
(Dalje.)
Kardinal Serafini — prefekt misijonske
Propagande.
Ker smo se začeli bolj za misijone zanimati in zavzemati, je prav, če vam Bogo-liub predstavi tistega gospoda, ki ima predvsem skrbeti za razširjanje sv. vere po svetu, To je kardinal Serafini, prefekt (predstojnik) Propagande.
Propaganda — po slovensko bi se reklo: razširjevalnica — je zavod v Rimu, ki ima skrbeti za katoliške misijone in misijonske dežele po vsem svetu. Cerkve in cerkvene naprave, škofje, duhovniki in verniki vseh misijonskih pokrajin so podrejeni Propagandi, oziroma nje prefektu. Zato ima kardinai-prefekt Propagande tako oblast, da mu pravijo »rdeči papež«. Papež zato, ker sega njegova oblast po vseh delih sveta; rdeči papež pa zato, ker ima-
jo kardinali rdečo obleko, dočim imajo sv, oče belo.
Pred leti je bil »rdeči papež« sloveči kardinal Ledochowski, rojen Poljak; njegovo sliko je prinesel svoj čas koledar družbe sv. Mohorja, Za njim je bil kardinal Got-ti, iz reda Karmeličanov, ki je dobil pri predzadnji volitvi papeža zelo veliko glasov, Biti mora šele dve ali tri leta, kar je Gotti umrl. Na tem prevažnem mestu je zdaj kardinal Dominik Serafini, čigar podobo vidite pred seboj. Rojen je bil leta 1852, v Rimu. Kardinal je od leta 1914. Velik je njegov poklic in važna njegova naloga. Po končani vojski se bo odprl velikanski delokrog za propagando sv. vere. Bog razsvetljuj in osrčuj prvega in vrhovnega propaga-
torja (razširjevalca), da bi se pod njim katoliška Cerkev razširila med vse narode. Mi Slovenci mu hočemo pri tem velikem
delu pomagati, kolikor nam bo mogoče. • » »
Da so naši ljudje za misijone vneti, kaže to, ker so se tako hitro in tako goreče odzvali našemu vabilu. Kakor bi bil udaril na srčno struno, tako je zadonelo. Priča temu lepi darovi, naklonjeni Misijonski zvezi. Imamo že d v a darovalca po 1000 kron, in mnogo ustanovnikov po 200 K, poleg velikega števila manjših darov. Celo vojake je vzdignil glas o misijonih in pošiljajo svoje darove.
O veliki gorečnosti za misijone priča med drugimi tole pismo, poslano prav tik izpred fronte: Pošiljam seznam članov Misijonske zveze v fari Sv, Lucija ob So-č i. Reči moram, da je ljudstvo z velikim veseljem pozdravilo ustanovitev te zveze. Čeravno je veliko ljudi odšlo v begunstvo, se je prijavilo precejšnje število članov,, in sicer dosmrtnih 258 po 10 K 20 v = 2631 kron 60 vinarjev, enoletnih 88 po 1 K 20 v, skupaj 2742 K 20 v. Ciril Munih, župni upravitelj.
Tolika gorečnost daje upravičeno upanje, da se bo naša narodna obljuba — izpolnila.
Poziv dekliškim zavodom.
»Zopet imamo cesarico!« tako je donelo tolažilno sirom naše ljubljene domovine, ko je bila legla nanjo v zadnjih dneh novembra globoka žalost. Vsakdo izmed nas je toliko izgubil z dobrotljivim sivolasim vladarjem, a največ smo izgubili z njim otroci. Vedeli smo: cesar nas ljubi, skrbi za nas, on je naš očel In ta oče se je sedaj ločil od nas in nas zapustil sirote, v času, ki nam ga značijo odrasli kot tako resnega, težav polnega, v času, če-gar skrbi teže tudi naša otroška srca.
Le materinska ljubezen je mogla tolažiii in dvigniti nas ob tej zgubi in zato smo se zaupljivo in radostno oklenili mlade cesarice. Čutili smo živo: razumela nas bo ona in ona nam bo pomagala. In res, nismo se motili.
Odkar je zasedla ob strani našega cesarja častitljivi prestol habsburški, smo otroci postali njeni posebni ljubljenci in varovanci; koliko del krščanskega usmiljenja je že storila v kratki dobi svojega vladanja, in pri tem ji je prvo bilo geslo: »Pomagajmo otroku!« Nam otrokom po vsej širni državi je posvetila svojo materinsko ljubezen, nas je prve. obsipala z dobrotami in dobro vemo: prostor, ki smo si ga pridobili v njenem materinskem srcu, nam ostane vedno ohranjen.
Zato bi pa.tudi tako radi izkazali svoji ljubljeni cesarici svojo iskreno ljubezen in otroško hvaležnost v dejanju. Slabotni otroci smo le in ne zmoremo mnogo, a vendar nam je veliko moč dal Oni, ki je ljubil otroke prav posebno: Jezus, prijatelj otrok!
Otroška molitev in otroško premagovanje se dviga skozi oblake pred božji prestol, S
tem se izkazujmo hvaležne za ljubeznivo skrbnost naše cesarice. Moliti hočemo za njo, a ne samo za njo, ampak za najdražje, kar ima na zemlji: za njene otroke in pred vsem za našega cesarjeviča, kateremu bo previdnost božja naložila enkrat tako veliko dostojanstvo in breme.
Na njenih otrobih naj Bog povrne naši cesarici, kar je storila dobrega in še stori kot vladarica vsem otrokom širnega cesarstva!
Zato pozivljemo vse otroke naše ljubljene domovine, da sodelujejo pri tej »zahvali« naši cesarici. Obračamo se s svojim pozivom predvsem do katoliških dekliških vzgajališč, ker smo same tako srečne, da se smemo imenovati s ponosom in veseljem »otroci presv. Srca« in uživamo pravo krščansko in domoljubno vzgojo v takem vzgajališču. Predlagamo pa to-le: vsak dekliški zavod naj si izvoli po določenem vsporedu fen dan v mescu in tisti dan naj prejmejo gojenke v čim večjem številu sv. obhajilo in darujejo vsa dejanja, dela, premagovanja, veselje in trpljenje^ dneva za našo vladarsko dvojico in njune otroke, posebno za cesarjeviča s to-le molitvico:
»Presveto Srce Jezusovo, varih naše domovine in vir vseh milosti, darujem ti vse molitve in vsa dobra dela, vsa opravila in premagovanja, vse veselje in trpljenje današnjega dne za našo ljubljeno vladarsko dvojico in za njene otroke, posebno za našega cesarjeviča. Ohrani in brani jih, blagoslovi njih sedanje in bodoče delovanje v prid naše ljubljene domovine, v čast tvojega imena in v pomnožitev tvojega kraljestva na zemlji. Amen.«
I
To molitvico je potrdil preč. g. generalni vikar škof dr. Josip Pfluger na Dunaju dne 25. maja 1915, slovenski prevod pa knezoško-fijski ordinariat v Ljubljani dne 5. julija leta 1917.
Da si bodo sledili molitveni dnevi vzdr-žema, se razdele dnevi meseca na različne dežele.
Od 13. do vštetega 18. dne vsakega mesca: Štajersko, Koroško, Kranjsko in Hrvatsko.
— Oglase sprejema samostan presv. Srca v Gradcu, Petersgasse 1;
od 25. do vštetega 30., oziroma 31. dne: Tirolska, Predarlska, Trst in Istra. — Oglase sprejema samostan prev. Srca v Riedenburgu pri Bregencu na Predarlskem.
(Druge dežele, ki za nas ne pridejo v po-štev, so izpuščene.)
Gojenke zavodov presv,'. Srca Jezusovega v Avstro-Ogrski.
Vzor mater — gospa Minka dr. Voduškova.
(Dalj
Gotovo je tudi veliko število naših bralcev v Ljubljani poznalo ono veliko, resno-ljubeznivo gospo, ki je bila vedno obdana z večjim ali manjšim številom svojih otrok, kjerkoli in kamorkoli je hodila V frančiškanski cerkvi je malone vsak dan pristopila z njimi k mizi Gospodovi; spremljala jih je kakor dober varih v šolo in iz šole in celo k shodom Marijine družbe. Ni ji bilo žal ne truda, ne časa, nobeno vreme je ni plašilo; še na izlet je spremljala svoje hčerke, ker se je bala, da bi mogoče tudi tam bila kaka nevarnost zanje.
Bolj nego na punčico svojega očesa je ta mati pazila na svojih 10 otrok. Nikoli pa nisi mogel opaziti, da bi enega bolj ljubila nego drugega, za vsakega je bila cela mati.
Občudovanja vredna je bila njena potrpežljivost, kroikost, ljubeznivost, pravičnost, mila resnoba in modrost, s katero je vodila in vzgajala svoje otroke. Nikoli je nisem videla jezne, čudovito je znala molče zmagovati težkoče in zapreke. Kadar je bil med otroci prepir, je vsakega natančno zaslišala, potem šele razsodila in kaznovala strogo in pravično.
Ljubezen do Jezusa in Marije jim je znala tako vcepljati v srce, da je vzklila
e.)
že z otroško govorico v drobnih srčkih. In kako ljubko slovesno je znala prirediti cerkvene praznike v domači hiši! Šmar-nični oltarček so imeli najmanjši otročiči svojega, srednji svojega, veliki svojega. Prvi petek ji je bil družinski praznik prve vrste, ki ga je često obhajala s prejemom sv. zakramentov z otročiči vred. Vedela je tudi tako lepo govoriti o blagoslovu prvega petka, da jo je soprog o prvih petkih redno spremljal k božji mizi.
Posebni prazniki za vso družino so bili dnevi prvega sy, obhajila njenih otrok. Kar je bilo v njenih močeh, to je storila za dom in za nakit oltarja, kjer je bilo slovesno prvo sv, obhajilo. Bralcem »Bogoljuba« je morda še v spominu sličica »Bogoljuba« iz leta 1913, Bila je tam podoba prvoobhajanke Minke Voduškove, ki je bila tedaj umrla. To je bila njena najstarejša hčerka.
Srečna je bila gospa Minka Voduškova v svoji družini, kjer je vladalo najlepše soglasje med možem in ženo, med starši in otroci, Brez križev pa tudi to življenje ni bilo. Prva večja žalost je bila izguba dveh nežnih otročičev dvojčet, ki sta ji po kratkem življenju odplula v večnost. Razne bolezni so trkale na vrata zdaj
tega, zdaj onega otroka. To je bila skrb, strah, požrtvovalnost, polna vdanosti v voljo božjo.
Velik udarec za vso družino, največji pa za materino srce je bila smrt najstarejše hčerke Minke, ki je umrla v 14. letu. Vdala se je mati v voljo božjo, uklonila se z vsem srcem božjim naredbam, a rana se nikoli ni zacelila v njeni duši. Še pretekli Božič mi je rekla, da ji je težko za hčerko prav kakor bi ji umrla zdaj. Nenadomest-na ji je bila ta izguba. Morda je bilo to nekoliko njena slabost, da se zaradi tega ni mogla popolnoma utolažiti. A tožila, tarnala pobožna žena nikoli ni. Tolažbe je iskala le v presv. Rešnjem Telesu, v misli na nebesa in v dobrodelnosti. Najsrčnejša želja, zlasti odkar je odšla prvorojenka v večnost, je bila ta, da bi bili čimprej vsi njeni otroci Mariji posvečeni kot družbeniki Marijini. Zato je najprej zapisala največje tri hčerke v Marijin vrtec, ki je bil ravno nanovo ustanovljen. A Marijin vrtec je premalo, ker tu ni odpustkov in posvetitve Mariji, torej tudi ni velikih milosti. Na prošnjo gospe Voduškove se je Marijin vrtec dvignil ter ustanovil in spopolnil kot »Mala kongregacija«, to je Marijina družba malih deklic. Ker pa fantički ne morejo med deklice, je prosila skrbna mati toliko časa, da je vznikla v kratkem tudi mala kongregacija za 10-, 11- in 12-letne fantičke. To je bilo veselje, ko so tudi njeni sinovi sprejeli Marijino svetinjo. Koliko se je gospa trudila za zaljšanje družbene dvorane, oltarja, za primerno opremo Marijinega kipa, to ve le ljubi Bog in Marija. Kadar ni mogla priti sama, je pa poslala svojo kuharico ali hišino, da je ta pomagala. In kako je gospa to znala, tega sploh povedati ne morem.
Saj je bila mala umetnica v slikanju, v zaljšanju oltarjev in ljubljenih podob. In pri vsem tako skromna, tiha, ljuba. Vse njeno delo je dihalo plemenitost in bilo odsev njene blage duše.
Kakor je bilo njeno srce žrtvenik ljubezni in požrtvovalnosti, tako je vse, kar je bilo iz njenih rok, prevevala pobožnost.
Nehote se nam vsiljuje vprašanje, odkod je gospa zajemala moči za vse to. Bila je iskrena, resnična častilka Srca Jezusovega. V vsaki sobi je imela na najoči-vidnejšem prostoru lepo podobo Jezusovega Srca. Pred podobo je bil prostorček, kamor so vse leto postavljali šopke, kjer so prižigali lučke. Navzela se je te lepe pobožnosti gospa Voduškova v samostanu Srca Jezusovega v Gradcu. Tja je tudi hitela, kadarkoli je le mogla. Vsa srečna je bila, ako je moral soprog po sodnijskih opravkih v Gradec, da ga spremi tja ter pohiti na Sv. Petra cesto, kjer se vnovič poživi v svojih sklepih in lepih načrtih.
Pobožnost gospe Voduškove je bila resna, pametna, modra; živeti iz vere in po veri, svoj križ nositi in se zatajevati zavoljo Jezusa, ne le moliti, to je bilo njeno življenje. Bilo je njej v čast, bilo pa tudi v čast vsej družini, v čast krščanskega imena. Res, mnogo mater in gospa poznam, a ne vem, katero bi mogla primerjati tej častilki božjega Srca. Bila je pravi apostol v svojem delokrogu.
Svojim služkinjam je bila gospa Voduškova mati. Resno in odločno je zahtevala, da store svojo dolžnost, a skrbela je tudi za blagor njih duše in telesa. Navajala jih je, naj težave svojih opravil rade in voljno prenašajo zavoljo Boga, ne zavoljo plače. Rada je videla, ako so se zvrstile, da so hodile tudi med tednom k sv. maši. Hotela je imeti edinole Marijine hčere v svoji službi. Rada se je sama potrudila in pomagala z vsemi otročiči, kadar so imele služkinje shod, izlet ali kako drugo prireditev Marijine družbe. Sploh so morali otročiči, še preden so hodili v šolo, po svojih močeh pomagati služkinjam z umivanjem in brisanjem posode, snaženjem obuvala, pri mencanju perila itd., to zlasti o počitnicah, ko ni bilo učenja. Celo fantiči, čeprav gimnazijci, so si morah cami zmencati nogavičice, da ni bilo preveč dela za posle in druge. Navajala je otroke k ljubezni do služkinj. Kadarkoli je imel kateri izmed otrok godovni ali rojstni dan, je prejel v dar torto. Rojstnega dne je go-
relo krog torte toliko svečic, kolikor let je preživel godovnjak. Po kosilu je gospa razrezala torto na toliko enakih delov, kolikor oseb je štela družina; pri tem je štela kuharico in hišno prav tako kakor starše. Godovnjak je moral -- rad ali nerad, tega ga nihče ni vprašal — nesti vsakemu enak kos, malim in velikim bratcem in sestricam, prav tako kakor očetu in materi, in nič manjšega vsaki služkinji; zanj tudi ni ostal večji kos nego so ga dobili vsi drugi, torej zadnja leta petnajsti del torte — Ako so imeli otroci sadje ali močnato jed, so dobile tudi služkinje, ki jih je štela za svoje otroke.
Kadar je bilo dela toliko, da je bila zvečer že pozna ura, jim je velela iti k počitku, češ, saj je jutri še en dan. Še lanskega leta je gospa pomivala neki večer do 11. ure kuhinjska tla sama, ker je morala ravno v soboto kuharica po otroke v Št. Vid, da tam pomaga. Vsako leto je dovolila služkinjam vsaj po 10 dni počitnic, da so šle domov. Ko je izbruhnila vojska in ko je lansko poletje bila na kmetih sila
za delo, jih je pustila tudi za dalj, ne da bi zato morale najeti pomočnice ali namestnice. Bila je gospa, čeprav stroga in natančna, tako dobra za služkinje, da so se njene znanke, druge gospe, včasih znesle nad njo, rekoč: »Vi nam razvadite vse posle.« Nevoljne so bile tudi zato na njo, da se nikoli ni pritoževala črez služkinje. Držala se je načela: ako nisem zadovoljna, dam služkinjo stran, zakaj bi govorila o njenih napakah? Ako se je služkinjam kaj ponesrečilo pri kuhi ali kje, je rekla gospa pred otroci navadno le tako: »Kako nam pomaga naša M., da si s potrpežljivostjo kaj zaslužimo za nebesa!« — Služkinje same so rekle: »To je nekaj posebnega, kako nas je ta gospa z zgledom in z besedo učila ljubezni in premagovanja; tega sploh popisati ne moremo.« Spoštovale in ljubile so jo, akoprav se ni dala nazivati »milostljiva«, ampak le preprosto »gospa«. Više so jo spoštovali nego marsikatero »milostljivo«, ki pa ni vselej resnično milostljiva.
(Dalje.)
/
Vzor mladeničev — t Ernest Mlakar.
7. »Tebe — bela lilija!«
S čudovito vznesenimi besedami slavi sam Sveti Duh čisto dušo: »O kako lep je čist rod v slavi; zakaj njegov spomin je neumrljiv; pri Bogu je znan in pri ljudeh. Ako je pričujoč, ga posnemajo, in ko odide, po njem hrepene in vekomaj venčan obhaja zmago, ker si je priboril plačilo boja ne-omadeževanih. (Modr. 4, 1, 2.).
Te vzvišene besede in njegova iskrena ljubezen do Marije so morale zanetiti v Ernestovem srcu ljubezen do čistosti. Naj sam govori:
»Ohraniti si hočem sveto čistost ne-omadeževano in neoskrunjeno. V vseh skušnjavah zoper njo si hočem z molitvijo pomagati, da ne padem. Trden je moj sklep: Rajši umreti, kakor Boga s kakim takim grehom razžaliti.«
»Čisto živeti ali umreti, umreti ali čisto živeti.«
»Da, trdno sklenem znova: skrbno bom varoval svoje oči na cesti in se ne bom oziral po osebah.«
»Marija Prečista, ljubim te, ljubim te ali vsaj želim te iz vsega srca ljubiti, ljubiti večno le tebe in Srce tvojega Sina, svet in njegovo veselje pa neskončno prezirati. Pomagaj mi, da napredujem v bogoljubnosfi in pobožnosti, ponižnosti in čistosti.«
»Tvoj sem, o Marija! Trdno upam, da mi boš izpolnila milosti, ki te jih prosim, srčno prosim. Ne maram za veselje, ki ga ima svet: Ti devica si moje veselje, moja sladkost. V tebi, Prečista, bom imel mir, ki ga ničemurni, umazani svet ne more
dati. Stori mi srce ponižno, krotko, čisto, pobožno in tebe srčno ljubeče!«
Sklep po duhovnih vajah: »Da bom so-dnji dan stal na desni strani med onimi, ki jim bo večni Sodnik Jezus klical: Pridite blagoslovljeni , , ,, si hočem posebno prizadevati za eno čednost, deviško čistost. Varovati pa se hočem nad vse skrbno greha, vsled katerega jih bo največ stalo na levici. Raje umrjem, kakor da omadežujem svojo dušo z nečistim grehom, niti z najmanjšim ne,«
Nekaj izpiskov iz njegovega dnevnika:
18. X, 1915. Na poti (k vojakom) sem imel priliko bliže cpoznati svoje tovariše. Moj Bog, kakšna je moralnost nekaterih! Svet, če si ves tak, nisi vreden, da stojiš. Eden zlasti je, kadar je usta odprl, izgovoril kako ostudno besedo, ali povedal kako ostudno dogodbico, drugi so se mu pa smejali. Ali pa je popraševal po žganju, češ, »to je moj ideal«. Vse to se mi je tako gabilo, da ni mogoče povedati. In med takimi mi je odločeno prebivati! Marija, stoj mi na strani! Angel moj, varuj me!
20. X. 1915. V mesečnem večeru sem se sprehajal z nekaterimi tovariši (boljšimi) po mestu in ven po dolini proti Aniži. Drugi so pa šli »limanice« nastavljat , , , —
22, X, 1915. Prostovoljci smo imeli do danes pravico, biti zunaj zvečer do pol 11, ure — jaz se seveda tega privilegija nisem posluževal — od danes naprej pa samo do 8, ure. To strašno jezi nekatere, ker ne bodo mogli tako bab loviti, kakor so se sami izrazili. Upam, da bo ta odločba marsikaj zabranila, -— Zdravnik sam je pred par dnevi svaril vse fante, naj se varujejo žensk, trdeč, da je bilo prej tu mnogo dobrih fantov, ki so jih ženske popolnoma skvarile in uničile,
26. X. 1915. Moji tovariši iščejo veselja na slabih potih, jaz ga bom pa pri harmoniju.
6. XI, 1915, (V Judenburgu.) Lepo je od Janezov, da vsak večer molijo skupno sv. rožni venec v farni cerkvi. Nocoj so zmolili tri: ko so eni odmolili in odšli, so
začeli drugi i. t. d. Nazadnje so peli litanije MB. Jaz sem se jim pridružil,
17, I, 1916. Dopoldne sem bil na strelišču. Sinoči v sobi živahna debata verske vsebine , , . O kakšne pogovore imajo moji tovariši! 90 odstotkom vseh njihovih pogovorov služi nečisti strasti. V moji sobi so zbrani vsi največji gavnarji cele kompani-je. Sam sem med njimi. . ,
* * . i
Dokler je bival v Rottenmannu, je šel skoro vsak dan k sv, obhajilu. Težje je bilo v Judenburgu. Posebno ga boli, da prvi petek ni šel: »Prvi ,prvi petek' v mesecu da nisem bil pri sv. obhajilu. Bom poskusil v nedeljo. Zdaj že teden dni nisem bil pri sv. obhajilu — pa se mi zdi tako dolgo. Kako rad bi šel vsak dan k angelski mizi! Pa pridi Jezus moj, vsak dan vsaj duhovno v moje srce , . , pridi in daj mi moč, da se morem ustavljati zapeljivemu svetu. Marsikdo mi je v Rottenmannu rekel (ob prilikah, ko sem bičal nemoralnost): »Stavim, za kar hočete, Mlakar, da čez par mesecev boste čisto drugačen (t, j. moralno sprijen). In ordonanc je celo rekel: »Mlakar, vi boste v Judenburgu pustili svojo nedolžnost.« — Ljubi Jezus, ti boš to po svoji in moji materi Mariji zabranil. Saj boš prišel vsak dan s svojo milostjo vsaj duhovno v moje srce.« Kakšna vera, kakšno upanje, kakšna ljubezen! In z Jezusom je res zmagal. Natančno je zapisal v svoj dnevnik vse dni, kadar je mogel iti k sv. obhajilu. Od 19, oktobra 1915 do 7. marca 1916 je bil 33-krat, torej povprečno vsaki četrti dan.
»O čistost, o bela lilija, kako prijeten je tvoj vonj! Da te gojim v svojem srcu, to bo moja prva skrb. Marija, lilija čistosti, pomagaj mi, bodi vrtnarica mojega srca. O sv. Alojzij, o sv. Stanislav, o blaženi Perboar, prosite zame.«
»Lilija bela, — kaj je lepšega na svetu kakor si ti? Kaj ubogo človeško srce bolj razveseljuje, kakor ti? Če bi mi bil na ponudbo na eni strani cel svet z vsemi svojimi krasotami, na drugi strani pa ti: o brez pomisleka bi se oklenil tebe — bela lilija!«
>0 sveto devištvo, rajši bi celo svoje Življenje trpel najhujše dušne in telesne bolečine, kakor da bi tebe izgubil. Ob misli na te grem s pogumom in veseljem vsak dan v hud boj, ki mi ga vsiljuje moja spri-
jena narava, hudobni duh in zapeljivi, neči-murni svet!«
Boj je končan in za plačilo, Ernest, hodiš za Jagnjetom in poješ tisto pesem, ki jo znajo prepevati le čiste duše. Blagor ti!
Marijini otroci — na apostolsko delo!
Naša mladina je poklicana, da prevzame prihodnje delo. Zato Jo je pa treba vzgajati temu primerno.
Omeniti hočem samo eno vzgojno sredstvo, a najboljše in najizdatnejše. In s tem, drage Marijine hčere, morate ve vzgajati iz Vaših bratcev in sestric značajne, pridne mladeniče in dekleta.
To sredstvo — pogosto sv. obhajilo!
Dobre ste, hodite rade v cerkev in k sv. obhajilu — oh, zakaj pa ne pripeljete s seboj Ljubitelju otrok malih bratcev in sestric? Potrebni so nadnaravne hrane, kot ve.
Otroci gredo večinoma radi k sv. zakramentom, le navajati k temu jih je treba večkrat. Dobre volje so, če jim g, katehet priporoča pogosto sv, obhajilo ter jim zraven še kaj lepega pove. A marsikateri mali lahkoživček na .vse lepo že pozabi, ko smukne iz šole.
Zdaj ste pa ve poklicane, da nastopite z lepim prigovarjanjem, poukom. Recite malim bratcem in sestricam n. pr. tako-le; Otroci, jutri je Vnebohcd. Ali še veste, česa nas spominja? Tega, da je Jezus potem, ko nas je tukaj na zemlji poučil, za nas trpel in umrl, šel nazaj v nebesa. Veste, vsak, kdor Jezusa ljubi, se mu zahvali za vse, kar nam je storil. Kaj mislite, kako mu bomo pač najlepše zahvalili? S tem, da ga sprejmemo v čisto srce. Zato pa greste danes popoldne z menoj k sv. spovedi! Pa ne pozabita prej lepo moliti kesanja, Jezusa lepo prositi, naj vam odpusti, da ste bili poredni. Kaj pa v petek, v soboto, kajne, boste tudi šli z menoj! Ko bo Jezus zjutraj gledal iz tabernakeljna po cerkvi in videl svoje male, ne veste, otroci, kako vas bo vesel!
Tako-le približno jih malo pripravite, pa ne samo za največje praznike, pogosto, pogosto!
Kajne, ljube Marijine hčere, srečni srečni otroci, katerih sestra jih tako uči in vodi skozi nevarna leta otroške vihravosti in še nevarnejša poznejša leta!
Pa koliko jih je? Hvala Bogu, veliko, toda še vse premalo. Vprašajte se nekoliko, ali ve skrbite tako za male? Storite danes trden sklep, biti pravi apostol v domači hiši!
Koliko izgubljenih ovčic bo enkrat tožilo pred Sodnikom starše, pa tudi sestre in brate, od katerih niso slišali svarilne besede. Oj, koliko lilij je že zvenelo za ved- . no, ker se starejši niso zavedali dolžnosti, čuvati jih! — Saj dostikrat le ena grda beseda, pogled zadostuje, da zastrupi nedolžno srce in je nesrečno stori za čas — morda celo za večnost.
Bodite vidni angeli varihi otroškim dušam! Ne zaupajte preveč otrokom, s katerimi se vaši tuintam shajajo! Videti so dobri, kaj pa, če je srce pokvarjeno? Carjeva ovca okuži druge. Imejte jih, kolikor mogoče, pred očmi!
Vidim včasih otroke, ki so po cele dneve prepuščeni. sami sebi. Starši so pri delu, otroci pa delajo, kar hočejo, Žal, marsikomu je v tem času skrb za otroka odveč! Dela črez glavo, drugih skrbi nemalo — zato pa otroka zanemarja! Ali pa je prav tako? Ko nič slabega ne slutimo, se priplazi sovražnik k otrokovi duši in jo zastrupi, okuži. Kdo je kriv? In kakšen mladenič, kakšna mladenka bo zrasla iz malopridnega otroka?
Zato pa še enkrat, storite danes trden skleD, skrbeti kolikor mogoče za naše
male. Pa tudi ve, ki nimate manjših otrok	Marijine hčere, glejte, to bi bilo apo-
doma, boste gotovo pri sorodnikih in znan-	stolsko delo za vas! Tukaj delujte po svojih
cih našle priliko kaj storiti v prid neumr-	močeh!
jočim dušam,	Detoljub.
Pismo mladeničem-družbenikom.
Dragi brat po Mariji! Pri sprejemu v Marijino družbo smo postali bratje med seboj ,ker imamo zdaj skupno mater preblaženo Devico Marijo, Pred oltarjem Brezmadežne smo se posvetili svoji materi, da ji bomo vedno zvesti sinovi. Na koru so zapeli lepo, nam primerno pesem:
»Trdno kot skala, kot hrast bomo stali, dušo pogube srčno varovali.« Lepe besede in naj bodo tudi resnične za nas mladeniče, da bomo res trdno stali. Ne dajmo se omajati pred vsako sapico, stojmo trdno kakor hrast, ki se ne pusti najhujšemu vetru podreti, V prostem času, v nedeljo popoldan po krščanskem nauku, prebiraj dobre knjige: »Bogoljuba«, »Domoljuba«, »Marijo Kraljico src« i, dr. in boš ostal trden, zvest Mariji, naši nebeški materi do groba.
Predvsem, da je mladenič trden, se naj ogiblje družbe z drugim spolom. V skušnjavi reci besede: »Moj Jezus, rajši umreti, kakor grešiti,« in premagal boš vse, tudi najhujše sovražnike, ki so zoprni tvoji duši.
Zahajaj rad k družbenim shodom, tu se utrdiš; ne opuščaj sv. zakramentov, približaj
se večkrat našemu ljubemu Jezusu, ki nas kliče in vabi: »Pridite k meni vsi in jaz vas bom poživil. Pridite, dragi, ne sramujte se ljubega Jezusa večkrat prejemati v svoje srce!« Tu dobimo pogum zoper naše nasprotnike, skažimo se trdne in pokažimo, da se nikogar ne bojimo. Skažimo se junake v cerkvi pred Najsvetejšim, ne sramujmo se prejemati večkrat sv. zakramentov in Marijine svetinje. Pogum naj vlada v naših srcih.
Če bodo nasprotniki sv. Cerkve kaj zabavljali, si misli, dragi brat, ono nam drago pesem:
Vemo, da satan, da svet zapeljivi, še na pregrešno nas vabil bo pot; toda le išče naj svet goljufivi, išče naj satan si bratov drugod. Trdno kot skala hočemo stati, dušo pogube srčno varovati, Sveta Marija, mogočna kraljica, bodi nam vedno Ti pomočnica!
Pozdrave vsem mladeničem, ki so posvetili svoje življenje naši ljubi materi Mariji!
S. K.
Iz begunskega taborišča v Bruku ob Litvi.
Dragi »Bogoljub«, dovoli nam spet enkrat par vrstic. Vedi, da tu v barakah pridno delamo, tako pridno, da ti niti ne utegnemo vsega poročati. Število družbenic se je začelo pomikati nad 300, Posebno lepo je to število, ker so skoro vse prav pridne, vnete družbe-nice. Ako Bog da, da se vrnemo iz teh tužnih krajev prognanstva v našo lepo goriško deželo, pojdejo iz barak kar tri družbe, in sicer: vrhovška, doberdobska in desklanska. Druge družbenice pa morajo biti kvas za druge družbe, da je ne bode vasice na Goriškem brez Marijine družbe. Kar čudimo se včasih, kako se more toliko modrosti in popolnosti skrivati v preprostem dekletu. Seveda se morajo tudi one vse boriti z vsakdanjimi pogreški in slabostmi. Zato pa se pridno urijo v zatajevanjih in dobrih delih. Navodila za to dobivajo pri mesečnih shodih, nedeljskih sestankih in me-
sečnih vajah; moči in vztrajnosti pa v pogostem prejemanju sv. zakramentov. — Vsako prvo nedeljo v mescu imajo shod v cerkvi, skoro vsako nedeljo pa sestanek v šoli, kjer se jim kaj pove, bere, ali kjer se učijo peti. Vsak mesec dobijo mesečno vajo. V tej vaji se navajajo k pobožnosti, ki je tistemu mescu prikladna, in pa k zatajevanju v eni ali drugi stvari, kakor zahteva ravno potreba. — Uvedeni so v družbi zaradi kontrole za prave družbenice mesečni listki, za novinke in otroke iz Marijinega vrtca pa tedenski listki. Na mesečne listke se mora zapisati, kolikokrat je bila v mescu pri svetem obhajilu," na tedenske listke pa je treba zapisovati več reči. Saj je Marijina družba šola. In še imenitna šola; vsak se ne sprejme v to šolo! In ravno zato imamo tiste tedenske listke uvedene Sprva dela ta listek novinki mnogo sitnosti in truda, toda sčasoma se ga privadi
in ga >-ada piše. Nanj zapisuje novinka vsak dan, ali je bila pri sv. maši, sv. obhajilu, večernem blagoslovu, ali je zmolila rožni venec, kolikokrat je obiskala Jezusa v presv. Reš-njem Telesu itd. — Ali bode katera za družbo ali ne, se kmalu izkaže.* Navadno reče dekle, ki ne misli resno postati prava Marijina druž-benica, da Bog že ve, kaj dobrega stori, da tega ne bo pisala. To pa pravi zato, ker si noče prizadevati, tako živeti, kakor jo navajajo in tako nima ničesar, da bi napisala. Jarm pokorščin«* ji ne diši, napuhu in niče-murnostim ne r„iara dati slovo in tako kmalu pokaže družbi pete,
Družbenice so razdeljene po vaseh na 7 skupin. Za vsako skupino skrbi svetovalka in njej ob strani še ena družbenica za otroke iz vrtca, Vsaka svetovalka ima svoj imenik in v tega morajo zabeležiti vsa števila tedenskih in mesečnih listkov in ali je bila družbenica pri shodu ali ne. To vam delajo! Kako obletavajo barake, da poiščejo to ali ono družbenico, jo poučijo ali posvarijo, da raznašajo »Bogoljube«, molitvene knjige, rožne vence! Molit-venikov so raznosile po barakah za blizu 2000 kron. Kolikokrat opešamo in nam vpade pogum, toda iznova se lotimo dela. In ljubi Bog je naše delo obilo blagoslovil.
Uvedli smo tudi otroški blagoslov samo za otroke. Družbenice skrbijo pri njem za red. Otroci stoje po razredih v vrstah kakor vojaki. Za praznik sv. Reš, Telesa smo se udeležile z našim »vrtcem« procesije v mestu Bruku. Nemci so rekli, da znamo moliti in peti.
' Nam pa se je strašno čudno zdelo, da hodijo
tukaj možaki v procesiji pred Najsvetejšim — s klobuki na glavi,
17. junija smo praznovali 200letnico kronanja svetogorske Matere božje. Razveselil nas je s svojim obiskom naš deželni glavar monsignor Faidutti in povzdignil slovesnost tega dne. Zjutraj so imele vse družbenice skupno sv. obhajilo. Ob desetih pa je imel prečastiti deželni glavar slovesno peto mašo. O, kako smo bili vsi begunci tega veseli. Popoldne pa smo imele slovesen sprejem 62 novink. Pripravljale so se novinke za ta dan prav skrbno. Zavedale so se, kako važen in odločilen je ta dan za celo življenje. Pretrgale so s starim, posvetnim življenjem in sklenile in obljubile so živeti novo, lepo življenje po Marijinem zgledu. — Za lepoto in snago cerkve in oltarja skrbijo tudi družbenice že ves čas, kar smo tukaj. Zlasti ob sobotah in pred prazniki se pridno sučejo. Pred kakimi slovesnimi dnevi delajo pri oltarju pozno v noč. Že dvakrat so napravile božji grob same. Z velikim veseljem opravljajo vsa cerkveniška dela. Edino, kar jih boli, je to, da ne morejo dobiti zadosti cvetlic, kakor bi hotele, ker cvetice v teh pustih krajih ne uspevajo kot pri nas na Goriškem. Pusti kraji, pusti ljudje z ledenimi judovskimi srci nas obdajajo. Če bi ne imeli v naši sredini Jezusa, bi bili že večkrat obupali in obnemogli ali pa zdivjali, Jezus je naše edino veselje, edina tolažba. Edino le on nam daje moči, da ne poginemo v tem pregnanstvu.
Op. ured. Fotografija je, žal, za to veliko število premajhna. Obrazi bi se skoro nič ne razločili; kajti odtiski niso nikoli tako čisti kakor prvotna slika. Srčno pozdravljeni vsi!

rizolE
Po svetu.
Mirovno romanje. K svetovnoznanemu »vetišču »Velehrad« na Moravskem je na praznik sv. Cirila in Metoda poromalo nad 30,000 vernih Čehov z Moravskega in Češkega, da izprosijo od Boga skorajšnji in od vseh zaželjeni mir, Katoliškonarodni poslanci Stojan, Šramek, Šamalik, Voloušek m Navratil so imeli primerne nagovore ter poudarjali, Kako vneto se naš sv. oče Benedikt XV, in cesar Karel I. trudita za mir. Cesarju S2 je poslala vdanostna brzojavka, v kateri se mu izraža zahvala za njegovo mirovno stremljenje s prošnjo, naj se še

v bodoče trudi, da se doseže za našo domovino čimprej ljubi mir.
Proti javni nenravnosti. V Gradcu je imel nedavno javno predavanje vseučiliški profesor dr. Ude, ki je govoril o »ženski časti«. Na shodu je bilo 1500 gospodičen in gospa. Sprejet je bil ob koncu predlog, v katerem se zahteva varstvo ženskega dostojanstva in dekliške časti, ter stroge naredbe proti javni nenravnosti. Na shodu se je izreklo upanje, da se bodo »Avstrijski ljudski straži« pridružili tudi moški. Vsem bodi vzor cesarica Cita, ki se z največjo vnemo zanimlje za nravnost ljudstva. Med šte-
vilnimi novimi članicami se je skoraj vsaka zavezala, da bo pridobila še 10 novih tovarišic.
Vzor katoliške države v Ameriki. Vlada južnoameriške ljudovlade Kolumbija je poslala kolumbijskim nadškofom in škofom okrožnico, v kateri prosi, naj se v družbi z drugimi ameriškimi škofi pri sv. stolici zavzamejo za to, da bi se naj Marijino vnebovzetje proglasilo kot verska resnica. To značilno prošnjo so podpisali vsi kolumbijski ministri, predsednik senata in zbornice ter najvišji državni uradniki. Prihodnje leto bo v Kolumbiji marijanski kongres. Vlada in ljudstvo se že pripravljata, da se slovesno posvetita presvetemu Srcu Jezusovemu,
Cerkev dunajskih servitov pogorela. V IX. okraju na Dunaju je 8. julija pogorela cerkev redovnikov servitskega reda. Ogenj je nastal v samostanskem oddelku blizu cerkve. Umetnine so povečini rešili. Serviti oskrbujejo župnijo, ki šteje 20.000 duš.
Dva nova pomožna škofa bodo dobili v Pragi. Določena sta generalni vikar dr. J. N. Sedlak in stolni kanonik Jurij Glosauer. Praška škofija, ki šteje 2 milijona 300 tisoč katoličanov, bo imela sedaj 4 pomožne škofe.
4001etnico luteranstva so hoteli v Nemčiji proslaviti s tem, da naj bi se koval srebrni denar po 2, 3 in po 5 mark. Najbrž bodo pa tudi to »demonstracijo« opustili, ker bi s tem vse-kako žalili številne katoličane, kajti na spominskem denarju so nameravali vtisniti tudi Lutrovo podobo.
»Vesoljni potop«. Angleški državnik Lloyd George je govoril nedavno v valeški cerkvi v Londonu, ter naglašal, da ljudje od vesoljnega potopa sem niso doživeli tolike nesreče, kot je sedanja svetovna vojska. Zahteval je: Narodi naj se spravijo ne samo z Bogom, marveč tudi med seboj!
Največja moč na svetu je časopisje. V Nemčiji imajo točasno 2938 raznih časnikov, pred vojsko jih je bilo 3500. Vsak dan izhaja 1561, dvakrat na dan 109, trikrat na dan 8, štirikrat 1 časopis. Največje število naročnikov pri enem in istem časopisu je 270.000, najmanjše 150. Po smeri je 214 časopisov konservativnih, 61 prostokonservativnih, 214 nacijo-nalnih, 400 jih spada h centru (katol. stranki), 216 je narodno-liberalnih, 277 jih piše v zmislu ljudske stranke, 79 je socialdemokraških. 23 poljskih, 4 danski, — 1450 nepristranskih.
Po domovini.
Doktor bogoslovja je postal č. g, Jakob Ukmar, katehet na državni gimnaziji v Trstu. — V Inomostu je bil povišan za doktorja bogoslovja č. g. Al. Fogar iz ugledne goriške družine. — Č. g. Anton Slamič, duhovnik tržaške
škofije, je bil promoviran za doktorja modro-slovja.
Slovesnost nove maše v zavodu sv. Stanislava. Dne 10, junija je bila prva nova maša v kapeli škofovih zavodov v Št. Vidu. Opravil jo je bivši gojenec zavoda č. g. Anton Gornik. Cerkven govor je imel g. rektor in ravnatelj dr. J. Gnidovec.
Umrl je č. g. Peter Mohar, ekspozit na Konjščici. Bolehal je dolgo časa; ko se je vle-gel na bolniško posteljo (nekako tri tedne pred svojim godom), si je želel, da bi vsaj doživel še god sv. Petra in Pavla. Umrl je prav na ta dan — star 76 let. Na zadnji poti ga je spremljal g dekan M. Rihar, sosednji duhovniki, župnijam in veliko sosednjih občanov, N. p. v m.I Naslednik mu je g. Karel Rupnik, župni upravitelj na Erzelju.
Preselil se je v večnost č. g. Gašper V i 1 m a n , župnik v Ljubnem pri Podnartu, Bolehal je le nekaj dni. Pogreb je bil 25. junija. 38 gg. duhovnih sobratov ga je spremljalo na zadnji poti.. V natlačeno polni cerkvi je govoril v slovo radovljiški dekan, kanonik Novak. Blagemu pokojnemu župniku daj Bog večno srečol
Prestavljen je g. p. Remigij Jereb, duhovnik nemškega viteškega reda iz Ljubljane za kaplana v Središče na Štajerskem.
Spreobrnjenec. Krstiti se je dal artiljerijski poročnik Bruno Fiirst z Moravskega. Krstil ga je pri Sv. Luciji ob Soči ondotni župnijski upravitelj g. Ciril Munih.
Marijine družbe.
Rojan—Trst. O priliki prvega sv, obhajila šolskih otrok je pokazal evharistični odsek naše družbe posebno delovanje. Da more pomagati revnim prvoobhajancem, je priredil dvakrat veselico s srečkanjem. Z dobičkom 268 K, ki ga je tako dosegel, mu je bilo mogoče preskrbeti za vsakega otroka lep spominček na prvo sv. obhajilo, nakupiti 75 šolskih molitve-nikov ter poskrbeti za obleko in obuvalo najrevnejših, Odsek je pripravil za vse prvoobha-jance, katerih je bilo 116, tudi zajutrek. Na dan prvega sv, obhajila, v nedeljo, 24, junija, so se otroci podali pod zastavo Marijine družbe in v spremstvu družabnic iz šole v cerkev. Po končani pobožnosti je bil v Marijinem domu zajutrek, pri katerem so stregle članice evha-rističnega odseka. Po popoldanskem blagoslovu je pripravil evharistični odsek prvoobhajancem tudi malo nedolžnega veselja s prireditvijo veselice. K sklepu je vodnik razdelil spomine, opominjal prvoobhajance, naj za naprej pogostokrat prejemajo sv, obhajilo, pa tudi navzočim starišem je polagal na srce, naj bodo v tem svojim otrokom živ zgled. Drugi dan so
\

prvoobhajanci zopet skupno prišli k sv, obhajilu, da izprosijo od Boga toliko zaželjeni mir; sedaj pa opravljajo šestnedeljsko Alojzijevo po-božnost pod vodstvom evharističnega odseka.
Iz Mavčič, Družbi za žene in dekleta se držita dobro. Mladeniška se je radi vojske jako skrčila, Narastek je le majhen. — Vendar so naši fantje sami napravili v župni hiši pripraven oder. kjer so igrali tri igre: eno fantje, dve dekleta. — Odseka za apostolstvo pa dobrodelni sta pridno delala. Prvi je nabral 212 K, drugi za patronat 140 K. — S Sv, vojsko pa gre slabo. Pijancev ni, ker ni pijače, toda člani kar ginejo. Izmed moških sta se oglasila samo dva kot popolna abstinenta, med ženskami jih je še precej, vendar manj nego jih je bilo. Najboljši abstinentje so v vojski. Po župniji kroži 15 iztisov »Zlate dobe«,
Trebelno, V Mariji posvečenem mescu jpajniku se je posvetilo 40 dobrih mladeničev naše župnije Brezmadežni. Sprejema se je udeležila tudi Št. janžka mladeniška Marijina f družba z družbeno zastavo. Nad vse lepo je bilo, ko so stali mladeniči pred oltarjem z dvema zastavama, prvikrat v tako lepem številu. Sprejem je imel dr. Krek, ki je z mlade-niškim ognjem užgal mladeniče za češčenje Matere božje in jih potrdil, da bi ostali vztrajni častilci Marijini.
Pokiče (Koroško). Tudi pri nas napredujemo. Dne 8 julija se je vršil pri podružniški romarski kapeli Marije Device v Dolini prvi cerkveni shod. Slovesnost se je vršila pod milini nebom. Slovesnost pa je izdatno povzdignil skupni nastop naših pridnih deklet in ča-stilk Marijinih. V doigih vrstah so korakale na čelu sprevoda, skupno prejele sv. obhajilo, po končani božji službi pa se v posebni pesmi poklonile Kraljici devic. Na vse navzoče so napravila dekleta najboljši vtisk. V junaških časih je treba tudi dekletam junaškega srca v prsih. Zato, dekleta, po tej poti naprej k Mariji!
Iz Vatovelj, Na praznik Vnebohoda Kristusovega je bilo sprejetih 17 deklet v Marijino družbo in 7 deklic v Marijin vrtec. Slovesnost je opravil škofijski nadzornik za slovenske Marijine družbe, preč. g. kanonik Ivan Slavec 7 Trsta. Ob 10. uri je imel pridigo in slovesno sv. mašo. Popoldne pa je bil slovesni sprejem. G. kanonik je zopet imel slavnosti primeren govor in potem izvršil obred ob asistenciji g. brezoviškega kapelana in domačega dušnega pastirja.
Skedenj pri Trstu, Blizu naše župnije je velika bolnišnica, v kateri bivajo posebno begunci z Goriškega. Tukaj je bivala tudi begunka Frančiška Rustjan, rojena v Skriljah 1. 1903.
V Solkanu je bila sprejeta v Marijin vrtec. Ko je prišla v nevarno bolezen, je želela postati prava družabnica. Dne 25. maja je bila sprejeta v Marijino družbo v Skednju. Belo oblečena je ležala na postelji. V rokah je držala gorečo svečo. Družabnice iz Škednja, ki so bile pri sprejemu, so se jokale nedolžnega veselja. Dne 31. maja se je preselila v večnost. »Kdor najde mene, prejme Zveličanje od Gospoda«,
Semič. V nedeljo po prazniku Marijinega obiskanja smo imele na prijaznem Smuku pri Mariji Pomagaj lep shod skupno z Marijinimi družbami iz Podzemlja, Radovice in Črnomlja, Okrog 600 Marijinih hčera nas je prosilo pred Najsvetejšim med slovesno sv, mašo in v urah molitve za tako zaželjeni mir. — Dne 10. maja smo v lepem sprevodu spremile k zadnjemu počitku vzorno sosestro Ano Plut.
Boštanj. Izgubili smo dve jako pridni in pobožni članici Marijine družbe, sestri Ludmi-lo in Heleno Murevc. Prva je umrla v petek žalostne Matere Božje, druga je izdihnila na praznik sv. Rešnjega Telesa, Obe sta bili jako dobri in verni članici naše družbe, vse jih je spoštovalo. Pot v cerkev jima je bila v zdravih dneh najljubša pot, in še v bolezni sta se vlekli k Jezusu, večkrat pa sta se morali vrniti v sredi pota, ker jima slabotne moči niso pustile dalje. — Komaj se je zagrnil grob nad Heleno Murevc, že je zbolela Antonija Novšak iz Preske, v 5 dneh je bila zdrava, bolna in mrtva. Bila je pobožna in ljubila je nedolžno mladino. Tudi njo je Marija vzela k sebi, ker ii je bila zelo všeč.
Spominjajte se umrlih!
Marija Lovšin, Lokvice; Frančiška Repen-šek, Nazaret, Štajersko; Ana Verbuč, Nazaret, Štajersko; Ana Gornik, Nazaret, Štajersko; Marija Salberger, Tržič, Gorenjsko; Marija Ovin, Tržič, Gorenjsko; Kancijanila Šme, Ježica; Jožefa Sitar, Ježica; Marija Ramovš, Ježica; Ana Knafeljc, Šmihel pri Novem mestu; Frančiška Pečnik, Ljubljana; Uršula Rozman, Ljubljana; Terezija Zaje, Št. Vid pri Zatičini. N, v m. p.!
V MOLITEV SE PRIPOROČAJO:
Neka oseba za zdravje in potrpežljivost, vdanost v božjo voljo in za dušni mir. — Neka oseba svojega brata-vojaka, ki je že od začetka vojske na bojišču. —- Neka oseba, da bi toliko ozdravela, da bi zamogla skrbeti za svojo staro mater. — Neka oseba vdana grešnim strastem. — Dve družini. — Vse še ne uslišane prošnie.
ZAHVALE.
K. F. Devici Mariji in sv, Antonu Pad. za večkratno pomoč v nujni zadevi. — Frančiška Čuček Devici Mariji, sv. Jožefu in sv. Antonu Pad. za ozdravljenje nevarne bolezni njene matere. — Beti Klepec Mariji Pomočnici kristjanov in sv. Antonu Pad. za popolno ozdravljenje nevarne bolezni. — Matilda Pečovnik presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za podeljeno ljubo zdravje. — Brigita Muhič presv. Srcu Jezusovemu, svetogorski Materi božji in sv. Antonu Pad. za uslišano molitev in večkratno uslišanje. — Neka oseba sv. Jožefu in sv. Antonu Pad. za vrnitev več ukradenih stvari. — Marijina družabnica Jezusu, Mariji in sv. Jožefu za zboljšano zdravje po opravljeni devetdnevnici. — A. Krašovec sv, Antonu za zdravje. — Mar. druž. M. P. sv. Antonu Pa-dovanskemu za uslišanje v neki zelo važni zadevi. — M. in T. Majcen presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, sv. Jožefu, sv. Antonu in sv. Tomažu za rešitev iz hudih stisk. — M. K. presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Materi dobrega sveta in sv. Antonu Pad. za uslišano prošnjo. — K. T, presv. Srcu Jezusovemu in sv. Jožefu za večkratno uslišanje v raznih zadevah.
Darovi.
Za bolgarske misijone. Župnik Franc Zmazek 50 K; Katarina Hudžar, Maribor, 50 K.
Za »Dejanje sv. Detinstva«. Neimenovana 10 K; Viktor Švigelj, kaplan, Bloke, 32 K 20 v.
Za vdove in sirote. Viktor Švigelj, kaplan, Bloke, 10 K; rodbina Kokalj 20 K; Franc Vob-ner, vojak, Ercegnovi, Dalmacija, 17 K.
Za sv. maše za srečno zadnjo uro. Marija Dolšak, Sv. Florijan, 20 K.
Za najpotrebnejše misijone. Jožef Dolar, Vrba, Gorenjsko, 200 K; Katarina Mlakar, Gorenji Novaki, 7 K 57 vin.; A. V., Stoprce pri Rogatcu, 11 K; neimenovana iz Ljubnega 50 K; neimenovana 40 K; Marijina družba Stoprce pri Rogatcu 62 K; Frančiška Vode, 50 kron; prodajalna konsumnega društva 10 K; neimenovana, Srednja vas v Bohinju, 330 K; dekliška Marijina družba istotam, 70 K; neimenovan iz Žalne 1 K; Anton Babič, vojak, Sierninghofen, 4 K; Franca Škerbec, Dol pri Ljubljani, 12 K; Justina Vagaja, Dol pri Ljubljani, 7 K.
Za misijone. Ivana Jakopin 3 K; neimenovani 10 K; župni urad Št. Jurij ob Taboru 80 kron; neimenovana iz Vinjegavrha 12 K; župni urad v Planini na Notranjskem, 10 K; neimenovana, 10 K.
Za aSrikanske misijone. Neimenovani - Andreje« 100 K; Franc Vobnar, vojak, Er-
cegnovi, 10 K; A. A. Z. 12 K; zbirka po M. Kurbas, Drvanje, 4 K; Katarina Hudžar, Maribor, 50 K; župni urad Št, Jurij ob Taboru 60 K-Nardin, begunka, Plešivica, 6 K; neimenovana iz Rajhenburga, 20 K.
Za bosanske misijone. Dekliška Marijina družba Št. TI j v Slov. goricah, 26 K; neimenovana, 50 K; neimenovana, 1 K.
Za balkanske misijone. Marija Legat i? Rodinj 20 K; iz Luči, Žalina, 5 K; N. Zagradec, 3 K; župnija Cerklje, 70 K; Marija Oblak, 50 K.
Za kitajske misijone, Neža Slovšan 5 K.
Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Župnija Št. Vid pri Zatičini 43 K; Horjulj 376 K; Rakitna 38 K 40 vin.; cerkev Srca Jezusovega 9 K 64 vin.; samostanske gojenke v Trnovem na Krasu 12 K; župnik M. Saje 3 K; Marica Kolar 3 K; dekliška Marijina družba na Igu 38 K 12 vin.; J. Jarc 10 K; Anton Jamnik ?0 kron; dekliška Marijina družba, Trboje, 14 K; Marijina družba v Hrenovicah 65 K; Marijina družba na Igu (II, zbirka) 8 K 28 vin.; župnija Duplje 20 K; Nova Oselica 16 K 60 vin.; Črnuče 30 K 80 vin.; Mavčiče 312 K 70 vinarjev; Kresnice 24 K; Žalina 72 K; Velesovo 38 K 40 vinarjev; Radomlje 7 K; Črni vrh nad Idrijo 25 kron; Planina 172 K 40 vin.; Grahovo pri Cirk-nici 37 K; Adlešiči 10 K; Sava 10 K; Brdo 76 kron; Novo mesto 55 K; Kropa 17 K; neimenovan 2 K; neimenovan 10 K; E. Ferjančič 5 kron; dijaki v Marijanišču 20 K; Vič 16 K 72 vinarjev; Zagorje ob Savi 24 K.
Za kruh sv. Antena. Neimenovana iz Selške doline 20 K; Malči Golf, Srednjavas v Boh., 5 K; Marija Belak, Gubno, 5 K; neimenovana 2 K; »Vaa« 10 K; Marija Habjan, Žiče, 8 K; iz Žaline 20 K; neimenovana iz Vinjegavrha 8 K; Ivanka Kašič, Trebnje, 2 K; Malči Golf, Srednja vas v Bohinju, 5 K; »Vaa« 10 K; več oseb v Idriji v zahvalo za božjo pomoč v veliki nevarnosti 12 K.
Za odkup poganskih otrok. Mar. Mišič ml., Bločice (za dečka z imenom Jožef Marija) 30 kron; Matija Mišič, Bločice (za dečka z imenom Matija) 30 K; Marija Mišič st., Bločice (za dečka z imenom Alojzij Marija) 30 K; Helena Šega, Žerovnica, Notranjsko (za dečka z imenom Alojzij) 30 K; Jernej Hiti, Grahovo, Notranjsko (za dečka z imenom Jernej) 30 K; Neža Hiti, Grahovo (za dečka z -imenom Anton Pad.) 30 K; Matija Hiti, Grahovo (za dečka z imenom Matej Marija) 30 K; neimenovana (za dečka z imenom Anton Pad.) 20 K; neimenovana (za deklico z imenom Marija) 12 K; Frančiška Lukman, Sv. Jurij ob Taboru (za deklico z imenom Frančiška) 25 K; Frančiška Kristan, Škedenj (za dečka z imenom Franc Janez Marija) 30 K; neimenovana (za dečka z
jmenorn Janez) 50 K; Jamnikova iz Žaline za deklico (Terezija) 30 K; po f učencu V. razreda Jožefu Šteh iz Celja (za dečka z imenom Jožef) 30 K; Kašič Ivanka, Trebnje (za dečka z imenom Alojzij) 20 K; Marija Lilija, Sv. Peter v Savinjski dolini (za dečka z imenom Jožef Anton Marija), 30 K; Anton Reiter iz Krištanec (za dva dečka z imeni Anton in Jožef) v spomin njegovih padlih dveh sinov, 50 K; Roza Lasnik, Podravlje, Koroško, 20 K.
Za dobre namene. Mar. Remec, begunka, Steinklamm, 2 K; Marija Pirih, Št. Viška gora, 10 K; Frančiška Kadilnik 1 K; neimenovani 2 kroni.
Za Armado sv. Križa. Neimenovani iz Raj-henburga 20 K; Marija Koderman 3 K.
Za Vincencijeve sirote. Marija Pirih, Št. Viška gora, 10 K; Anton Kržišnik, poročnik, Judenburg, 20 K.
Za »Dejanje sv, Detinstva« so poslali do 18. julija čč. gg.: J. Rihtaršič, župnik pri Sv. Heleni, 39 K; Anton Jerič, župnik v Lozicah, 20 K; svetnik J. Aljaž, župnik na Dovjem, 33 K; Jan. Primar, kaplan v Kamniku, 33 K; dr. J. M. Kržišnik, dekan v Trnovem na Notr., 204 K; Karel Čigon, vikar, Vojščica na Gor., 10 K; Fr. Sušnik, kaplan v Kočevju, 12 K 62 vin.; A. Je-mec, župnik pri Sv. Jakobu o. S. (II. zbirka), 2 K 90 vin.; Val. Oblak, župnik v Kropi, 70 K; M. Jurhar, vikar in katehet v Celju, 80 K (do-smrtnino), 50 K zbirka na šoli čč. šolskih sester v Celju; Iv. Dežela, kaplan Preddvorom, 20 K; Iv. Platiša, kaplan v Šmarju, 21 K; Jos. Pristov, župnik v Horjulju, 96 K 20 vin.; Matej Vilfan, katehet zun. urš. šol v Ljubljani, 150 K; Janko Dolenec, kaplan, Trnovo na Notr., 4 K (II. zb.); župnijski urad Brezovica pri Ljubljani 10 K; g. Fr. Miglič, organist, Sv. Križ pri Litiji, 15 K 50 v; gg. voditelji: V. Švigelj, kaplan na Blokah, 209 K; M. Kastelic, župnik, Dol pri Ljubljani, 35 K; Ant. Selan, kaplan v Poljanah nad Škof. Loko, 70 K; prof. dr. J. Marinko v Mavčičah 112 K; J. Šelih, župnik, Sv. Kunigunda na Štaj., 30 K; zbirka mladeniške Marijine družbe v Cerkljah 30 K 80 vin.; Fr. Sedej, kaplan v Polhovem gradcu 10 K; Jern. Podpečan, vikar, Konjice na Štaj., 40 K; Matija Noč, kaplan v Sodražici, 12 K; Gust. Koller, župnik, Podraga, 30 K 34 vin.; Fr. Vovko, župnik, Št. Peter pri Novem mestu (II. zbirka) 12 K 48 vin.; Jan. Frančič, kaplan v Stari Loki (zbirka »vrtca«) 15 K; Iv. Dežela, kaplan, Preddvorom, 50 K; Val. Batič, kurat, Pečine, 20 K; neimenovan dobrotnik po g. A. Komlancu v Kranju 75 K; do 15. junija 1917 so poslali čč. gg.: Janko Dolenc, kaplan v Trnovem na Notr., 16 K; Jan. Pristov S. J. iz Horjulja 43 K 20 vin.; Ivan Vindišar, kaplan v Semiču 80 K; Jos. Stupica,
katehet v litijski šoli, 46 K; Fran Rampre, mestni kaplan v Sevnici, 100 K {in s tem že četrti stotak tekom zadnjih mescev); Ferd. Krebil, kaplan pri Sv. Križu pri Kostanjevici, 300 K; Jan. Kete, šentpeterski kaplan v Ljubljani (za Marijin vrtec) 50 K; župnijski urad v Naklem (volilo) 50 K; Marijina družba žena v Idriji po msgr. M. Arkotu, dekanu v Idriji, 100 kron; p. n. Bider Mana, Utik-Vodice, 20 K.
Za popravo cerkve na Sv. Višarjih. Franc Pole, Čemšenik, 10 K.
Za Misijonsko mašno zvezo. Marijina družba, Veliki dol, 30 K; Petromila Šimenc, Les-kovec pri Brusnicah, 10 K; M. in A. Toplak, Sv. Bolfenk v SI. Goricah 8.10 K; M. Mlakar, Divača, 25 K; Marija Petkovšek, Divača, 10 K; J. Kapus, Divača, 5 K; Marijina družba Dram-lje, v pomoč padlim vojakom 100 K; ista na čast Najsv. Srca Jezusa in Marije po 20 kron; t Ferdinand Nekerman 33 kron; Jožefa Mo-rak, Encelna vas, 20 kron; Mihael černič, vojak na bojišču, 20 kron; Marjeta Tušar, 10 K; neimenovana iz Ljubljane za deško misijoni-šče 1000 kron; Marija Bertoncelj, Selca, 200 kron; neimenovana iz Apač na Koroškem drugič 100 kron; »Novine 21.60 K; Jožefa Jamnik, Štajngrob, 200 kron; Jožef Hočevar, Mekinje, 5 kron; Marija Repinšek, Petrovče pri Celju, 200 kron; neimenovana iz Ljubljane 36 kron; N. N., Gradec, 50 kron; Jožefa Majhen, Št. Jakob v Slov. Goricah, 200 kron; Tončka Ko-vačič, Radgona, 10 kron; družina Marjete Bar-le iz Nasovič 100 kron.
Za bratovščino presv. Rešnjega Telesa od 20. januarja do 30. junija 1917. Češnjice 33 K, Zatičina 63 K 60 vin., Selca 181 K 22 vin., Šturje 72 K 30 vin., Hrastje 21 K 80 vin., So-stro 80 K, Sora 100 K, Metlika 65 K 44 vin., Bevke 41 K, Bled 70 K, Višnjagora 100 K, Bes-nica 145 K, Mošnje 100 K, Golo 39 K 30 vin., Žalina 80 K, Sv. Križ pri Jesenicah 26 K, Za-vratec 45 K 65 vin., Šempeter, Notr., 58 K, Št. Lenart pri Škofji Loki 150 K, Radovica
30	K, Hrastje 4 K 90 vin. (II.), Št. Peter pri Novem mestu 45 K, Dražgoše 60 K, Sv. Križ pri Tržiču 97 K, Zavratec 35 K, Ustje 15 K, Brezovica 164 K, Preska 20 K, Št. Jošt pri Vrhniki 56 K, Škocijan p. M. 56 K 80 vin., So-rica 100 K, Sv. trije Kralji 100 K, Smlednik 166 K, Čermošnjice 37 K 28 vin., Mokronog
31	K, Kopanj 180 K, Naklo 112 K, Leše 30 K, Bukovšca 14 K, Rova 30 K 80 vin., Št. Lenart 40 K, Breznica 96 K, Janče 86 K, Zaplana 69 K 38 vin., Košana 71 K, Vojsko 50 K, Ko-vor 20 K, Prežganj 80 K, VrHpolja 67 K, Rud-* nik 50 K, Koprivnik (Koč.) 25 K, Sv. Jakob ob Savi 82 K, Vranjapeč 35 K, Duplje 25 K, Ježica 95 K, Reteče 75 K, Vipava 40 K, Št. Vid
pri Zatičini 82 K, Mirna 170 K, Sv. Križ p. K. 60 K, Cerklje (Gor.) 171 K, Domžale 130 K, (Dalje.)
Vojakom — dobrih knjig!
Vojni kurat p. Anton Asciku, frančiškan, bivši slovenski spovednik frančiškanskega samostana v Beljaku, mi naroča pismeno, da Vas naprosim natisniti v »Bogoljubu« prošnjo, da bi mu od strani blagih čitateljev »Bogoljuba« ali kake zaloge poslali slovenskih molitvenikov in drugega slovenskega čtiva za njegove na 400 duš broječe slovenske vojake na tirolski fronti.
NikoKarner, Zugsfiihrer, Celovec, Res. Spit. 2, 4, oddelek.
Listnica.
U, F, Kandidatinj za misijonarke zaenkrat še ne moremo sprejemati. Treba je prej veliko priprave za tako veliko podjetje, V G r o b 1 j a h katerih sliko vam je zadnjič prinesel Bogoljub, bo vzgojevali-šče za misijonske sestre, A treba bo poslopje še povečati. Glavno poslopje, sedanja graščina, se bo zvezalo z onim nižjim a dolgim poslopjem, ki ga vidite na sliki v ozadju na desni strani. Tisto nizko poslopje bo treba dvigniti do iste višine, kakor je graščina visoka. Za to pa je treba nekaj kronic v roki imeti, pa še precej! Ali ste jih kaj poslali? Ali ste se zadnjemu vabilu kaj odzvali? Ste porabili priloženo poštno položnico za odpošiljanje denarja? Kdor kaj daruje za Groblje, daruje v prvi vrsti za sirote, v drugi vrsti pa tudi za misijone. Zato bi bilo prav, ko bi tistih položnic ne porabili za škarniceljne, ampak za to, za kar so namenjene . , , Če bo treba za misi-jonarko kaj izobrazbe? Seveda bo lažje šlo s tistimi, ki že kaj znajo; učiti se bo treba tujih jezikov in še marsičesa, kar se v mi-sijonih potrebuje. In kdor ima podlago za to, mu bo šlo učenje hitreje od rok. Mogoče pa, da se bodo dale porabiti tudi take, ki niso posebno učene, Vsekako je prav,
četudi v zavod še ne moremo vzprejemati, da tiste, ki čutijo v sebi poklic, že zdaj mislijo na to in se tudi že pripravljajo, učijo in izobražujejo same. Darovi za »Vincenci-jev dom« se objavijo prihodnjič.
Hvalo Bogu, začelo se bo misijonsko gibanje tudi med Hrvati! Ko je bilo zgo-ranje že napisano, je prejelo uredništvo iz Zagreba pismo, ki se začenja: U svom lije-pom časopisu »Bogoljubu« potičete djevoj-ke Slovenke, neka podju za misijonarke. I kod nas bi Hrvatice htjele poči za sestre misijonarke, a ne znadu kamo. — Tega poročila smo silno veseli. Mislili smo vedno na to, kako tudi Hrvate pridobiti za to, za kar se mi vnemamo. Zdaj nam je dana prilika, da se ž njimi zvežemo za skupni veliki namen, Hrvatov je štirikrat več ko nas Slovencev, Upamo da bomo z združenimi močmi dosegli svoj namen hitreje in v večn jem obsegu. Samo ob sebi se razume, da stopimo ž njimi takoj v dogovor, in ko bo kaj gotovega, bo »Bogoljub« tudi poročaL
U. G, Da, »S o 1 n č n i u t r i n k i« bodo posebe natisnjeni. Ne sicer v prav posebni knjižici, ampak knjiga »Bog med nami« se bo tiskala drugič in pomnožila s temi prelepimi premišljevanji. Knjigo so začeli ravnokar staviti. Lahko rečemo: v tej knjižici bo zbrano najlepše, kar poznamo v raznih jezikih pisanega o Najsvetejšem, kar imamo na zemlji.
Dobrodelni shod, napovedan v zadnji številki za 19, julija, se je preložil na jesen, najbrž na dan 27, septembra,
Društvosv, Marte ima v torek, 31. julija ob pol 6, uri sv. mašo v čast društveni pa-troni sv. Marti, katere god je v nedeljo 29. jul.
Danes je izostalo mnogo dopisov, da se Je dobil prostor za darove, katerih nekateri so že zelo stari. — G. K. P. Članek o »Duhoynem obhajilu« zelo dobrodošel. Pride kmalu. — G. nadzornik I, Š, Vaš članek o t Mlakarju kot vojaku pride na koncu celega njegovega življenjepisa. — Novih slik padlih vojakov ne pošiljati, ker že starih ni mogoče prinesti, dokler
v tiskarni ni premoga.
* * *
V molitev se priporoča f Ana Doles iz hre-noviške družbe, Antonija Mavec in Marija Tr-ček iz borovniške. -— Dve Marijini družbi. Oče dveh otrok v vojski. Hudo trpeča oseba. Druga za mir srca. Bolna mati.
Tiska Katoliška tiskarna.
Urejuje: Janez Ev, Kalan.
brezmadežni Materi božji, da nekoliko
j0ste za razžaljenja, storjena Materi božji, l> molijo po namenu sv. očeta. — V tistih far-jj, cerkvah, kjer je bila določena nedelja za rCjjunkulski odpustek, se isti dobi od da-jes opoldne pa jutri do polnoči. Pogoji kakor ! jn 2. avgusta.
5. Nedelja, prva v mescu. Udom >0žnovenške bratovščine trije popolni od-)l|Stki: 1. če v bratovski kapeli molijo po na-„enu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno Ojjjo pred izpostavljenim sv. Rešnjim Tele-)!B, — Popolni odpustek: a) udom bratov-, jlne presv. Srca Jezusovega; b) onim, ki no-jjo višnjevi škapulir,
7. Torek. Sv. Kajetan. Popolni od-ustek: a) onim, ki nosijo višnjevi škapulir;
udom škapuiirske bratovščine karmelske (atere božje.
12, Nedelja. S v, K 1 a r a. Tretjered-jjkom popolni odpustek v redovni cerkvi; kjer e ni- pa v farni, in vesoljna odveza.
15.	Sreda, Veliki Šmaren. Popol-odpustek. a) udom bratovščine presv. Reš-
jega Telesa kakor 2. dan; b) udom bratov-čine presv. Srca Jezusovega; c) udom bra-jvščine naše ljube Gospe presv. Srca v bra-ovski cerkvi; d) udom rožnovenške bratov-tine v katerikoli cerkvi; e) onim, ki nosijo išnjevi škapulir; f) udom bratovščine preč. rca Marijinega; g) udom bratovščine za uboge uše v vicah; h) Marijinim družbam; i) udom rtižbe krščanskih družin; j) udom škapulir-ie bratovščine karmelske Matere božje; tretjerednikom. — Tretjerednikom vesoljna dveza.
16.	Četrtek. Sv. J o a h i m. Popolni ipustek: a) udom škapuiirske bratovščine irmelske Matere božje; . b) tretjerednikom ikor 12 dan.
19. Nedelja. Sv. Ludovik, škof. ipoini odpustek tretjerednikom kakor !■ dan.
22 Sreda. Marijino sedmero se! je in prečisto Srce. Popolni Jpusfek: a) udom škapuiirske bratovščine Pmelske Matere božje; b) udom bratovščine tsv. Rešnjega Telesa kakor 2. dan; c. tretje-dnikom. — Tretjerednikom vesoljna odveza.
25.	Sobota. Sv. Ludovik, kralj. 'etjerednikom popolni odpustek in vesoljna teza.
26.	Nedelja, zadnja v mescu. 'Polni odpustek vsem, ki trikrat na teden "Pno molijo sv. rožni venec,
28. Torek. Sv. Avguštin. Popolni Pustek onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
Jfaramente
cerkveno orodje, celotne cerkvene ===== oprave itd. ■• dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.


»ASANOL« ima presenetljiv uspeh pri po-(zakon. varovan) končevanju žoharjev, ščurkov, mravelj itd. 1 škatljica stane K 1. »Piff-Paff« (nadomestilo za podganjo smrt) najboljše sredstvo za iztrebljanje podgan in miži. 1 pušica K 1-50.
»St. Valentinov redilni prašek za prašiče je edino uspešen pri prebavi krme, zaradi tega izredno redi meso in tolščo. 1 zavojček stane 1 krono. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojev. Naroča se pri razpošiljalnici: Josip Berdajs Ljubljana, Zelarska ul.ca 7.	1732
Nikakega zobobola
;; • vet, nobenih no5i brez spanja. „Fidesu lajša bol pri votlih zobeh kakor tudi pri naj trdo vrat revmat. zobnih bole-k-iiiinah, kjer so odrekla vsa sredstva. Pri k/ji neuspehu denar nazaj! (Jena K 2-— MSs u,be K 5—> 6 t«b K 6—. — Nikake ag zobne prhline ve?. Snežno bele zobe dosezete z A1R1S /obno vodo. Takojšnji učinek. Cena K g, 3 st,- K 5. Keir.eny, Kaschau I. pošt pr. 12-Z. 49 Ogrsko
Zastonj in poštnine prosto
dobi vsak na željo moj glavni katalog s ca 4000 slikami ur, srebrnine, zlatnine, godbenih in brivskih predmetov. Šolske in koncertne violine po K 12, 13, 16, 18, 22, 30, 40 in više. Dobre harmonike i K 8, 10, 12, 14, 16, 22, 30, 40, 50, in više. Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Pošiljatev po povzetju ali predplačilu.
Razpošiljalnica. JflN KONRAD C. in kr. dvorni dobavitelj, Most (Brtix) štev. 1752, Češko,
2633
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
I^io-Ttžllcsam Cena lončku z n,ld"Ddl9dIilt jamstvenim pismom K1-75, 3 lončki K 4-50, 6 lončkov K 7-50.
Stotine zahvalnic in priznalnic. — KEMENY, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/390, Ogrsko.
Volna zapestna ura
natančno regul. in re-pds. Nikel ali jeklo K. 12.— 16 — 20'— z radij, svetiln. kazališčem K. 16 — 20 — K 24 — v srebrnem okrovu K. 18 — 24— K 28- — , z radi) svet. kazal. K 30-— 36-— srebrna zapestn.ura na elnst. K 30 — 36-— 40 — 14 kar. zlata zapestna ara na eJast. K 100 — K 120-— K 140 — 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Prva tovarna ur Jan Konrad
o. in kr. dvorni založnik Brils št. 1557 (Češko.) Na željo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik.
Bogat« zalog« 5ig
šivalnih strojen,
koles, pisalnih stroje«
Ljudska posojilnic
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8—1 in jih obrestuje po
ir 4V4°/O
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
Vloge v „Ljudski posojilnici11 so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
„Ljudska posojilnica11 sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem 1. 1916 okroglo 26 milijo-nov kron.
1llllllltllllllllllllV11tlalflltltlSllllllllll]IllllllllltllllllTlllsESIlll(4fl)llllllKISIltlItl£l1IIVIil1llllfLlllllSllllll[tlllltilltlll ]_== MIHIH..........................................................................................
Dnevnik:
.Slovenec
celoletno polletno četrtletno mesečno
26— | 13-— |
6-50	|
2-20	I
stane po pošti prejeman:
| Sobotna izdaja celoletno 7 kron. |
fiiiii>iiiiitirtiittiiiiiiiiiitiiiiiiaii»iiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiitii<ifiiitiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiniiiiiiiiii(iiitii]iiiiiiiiiiiiiitiim
I KATOLIŠKA TISKARNA
I	V LJUBLJANI
spre; cm a v na tisk vsakojake tiskovine od preproste do = najfinejše izvršitve. =
ŠIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII11111'