/O ljubljanska banka 3£EP5£S?S& LETO XXV. — številka 87 Ustanovitelji: obfi. konference SZDt lesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka h TržlC — Izdaja CP Gorenjski tisk J Odgovorni urednik Albin UCakai Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavčlfi GLASILO SOCIALISTIČNI KRANJ, sreda, 8. 11. 1972 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik^ Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot pol tednik« ln sicer ob sredah in sobotah« ZA GORENJSKO V enotnosti je moč ^ Ljubljani je bila 4. novembra seja centralnega komiteja zveze Komunistov Slovenije, kjer so razpravljali o uresničevanju nalog 2 Pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ J^v^gkf* Zveze kon*uiustov je poroštvo za trdnost Jugoslavije, nistov sit Deset" na seJ« centralnega komiteja zveze komu-"aterl veni-e rekel predsednik Franc Popit. Na seji, na Bednik S0T.razi>ravUaH o uresničevanju nalog iz pisma pred-liava..a ^ita In izvršnega biroja predsedstva ZKJ, so obrav-fcKs ( ,a* staIišča m ocene razširjene seje sekretariata CK bih inz 28v*n 29. oktobra) Takrat so govorili o idejnopolitič-kritiko Uruž°enoekonomskih razmerah v Sloveniji. Izrekli tePubl'lf?OSamezn'm komunistom na odgovornih položajih pravil' 2'at° ^e sekretariat centralnega komiteja ZKS p V2roke2kJSe^° celovito analizo sedanje situacije, kot tudi Vodst"" S° Pr*ve<^W l'° neenotnosti v slovenskem političnem so v pri- tvu. ^fc^Sfat* P1CbiaI Sekrclar ^usm1 nadal ^usmeritve t centralnega komiteja ZKS inž. Andrej Ma-* katerem je posebej je razredih centralnega komiteja in sadove idejne in Politične diferenciacije, M toj a ie nekaj let. Ko je govoril o poteku razprav o pismu na terenu, je rakci, da celotna aktivnost SIVILA £LpBUS kaže na voli ko pripravljenost članstva in organizacij, da prispevajo s svojo konkretno aktivnostjo k premagovanju sedanjih težav in k ustvarjanju pogojev za nadaljnjo akcijo. Povsod odločno zahtevajo večjo doslednost pri uresničevanju politike zveze komunistov in natančno analiziranje vseh tistih vprašanj, kjer so se kazale najočitnej-še slabosti. V nadaljevanju je osvetlil tudi vprašanja, ki se nanašajo na mednarodni položaj; predvsem na odnos do politike neuvrščenosti, na ekonomske odnose s tretjim svetom, na nekatera pojmovanja glede položaja Slovenije v Jugoslaviji in v Evropi. Opozoril je na nazadovanje naših gospodarskih odnosov s tretjim svetom. Udeležba tretjega sveta v jugoslovanskem izvozu in uvozu je v zadnjih letih nenehno padala. Podobno je bilo tudi v Sloveniji. Najslabše pa je bilo lani, ko je slovenski delež v jugoslovanski menjavi s tretjim svetom znašal samo 7,5 oziroma 4,4 odstotka. To je bila posledica določene koncepoije in politike, ki je bila nesprejemljiva. Z njo je treba odločno prenehati, ker politika neuvrščenosti ne more sloneti le na političnih deklaracijah. »Ce ne bo večje pripravljenosti za gospodarsko sodelovanje, bomo izgubili ugled tako med neuvrščenimi državami kot tudi v Evropi in v svetu,« je bilo rečeno v referatu. Slovensko gospodarstvo pa je zapadlo tudi v nekatera druga bilančna in strukturalna neravnovesja. Naša razl trebna. Zato so izvolili 7-član-sko komisijo, ki bo proučila postavljene teze, obenem pa pomeni tudi nekako ogrodje bodočega delavskega sveta. J. Govekar Gorenjska mladina o svojih nalogah V soboto, 4. novembra, je bila v Kranjski gori 9. seja sveta gorenjskih občinskih konferenc ZMS, ki so se je udeležili predstavniki občinskih konferenc z Jesenic, iz Radovljice, Domžal, Kranja, medtem ko iz Škofje Loke, Tržiča in Kamnika ni bilo predstavnikov. Seje se je udeležil tudi sekretar zvezne konference ZMJ Stane Bo-štjančič. Ko so ocenjevali dosedanje delo sveta gorenjskih občinskih konferenc, so bili enot- Podpora prizadevanjem 30. oktobra je bila tretja seja občinske konference ZK v Tržiču, na kateri so razpravljali o dosedanjem in prihodnjem delu občinske organizacije zveze komunistov in o uresničevanju nalog, ki izhajajo iz pisma Namesto Na pobudo Tovarne avtomobilov Maribor so tudi v Tekstilindusu v Kranju sklenili, da ob novoletnih praznikih ne bodo Izmenjavali daril s poslov-nirni sodelavci. Denar, ki je namenjen za to, bodo dali dobrodelnim organizacijam. predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Ko so pred sejo centralnega komiteja ZKS razpravljali o stališčih seje sekretariata CK ZKS z dne 28. in 29. oktobra, so podprli prizadevanja, stališča in komunike. Strinjali so se, da je treba na podlagi programa ZKS in ZKJ zagotoviti enotnost «v republiškem vodstvu. Ko so razpravljali o delu in nalogah občinske organizacije ZK, pa so poudarili, da mora biti v prihodnje tes-nejše sodelovanje med občinskim vodstvom in članstvom ZK, da morajo biti naloge konkretnejše in da je izvajanje nalog treba preverjati ter tiste člane, ki jih ne bodo izvajali, klicati na odgovornost.' Na konferenci so Zvoncta Filipoviča izvolili za delegata tretje konference zveze komunistov Jugoslavije. •JP Zbor samoupravljavcev kranjske občine Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije kranjske občine so sprejele sklep o sklicu zbora samoupravljavcev, ki bo obravnaval srednjeročni družbeni načrt kranjske občine do 1975. leta. Da se bo zbor lahko pravočasno sestal in obravnaval to pomembno gradivo, so občinska skupščina In družbenopolitične organizacije pozvale vse delovne organizacije in druge organizacije, krajevne skupnosti, sa- moupravne skupnosti, sekcije za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL in strokovni odbor za obrt pri gospodinjski zbornici v Kranju, da čimprej oziroma najkasneje do 17. novembra izvolijo delegate. Ko bodo znani delegati, bo sklican tudi zbor samoupravljavcev, ki naj bi kot nova oblika neposrednega vplivanja temeljnih samoupravnih skupnostih ocenil predlog razvoja in dal nanj pripombe in predloge. A. Ž. Tovarna UNI S ROG obrat cevarna Retnje 1 a pri Tržiču razpisuje prosta delovna mesta: 1. več KV ključavničarjev, orodjarjev, strugar j ev 2. več NK delavcev in delavk za serijsko proizvodnjo Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali se osebno zglase v obratu Cevarna, Retnje 1 a pri Tržiču. ni v tem, da so dokaj samokritično ocenjevali delovanje in ugotovili, da je svet razpravljal o nekaterih aktualnih nalogah, skupnih akcijah dokaj redno. Menili so, da so bili do republiške konference premalo iniciativni in da so premalo vplivali na program dela republiške konference. Prav tako so premalo sodelovali s svetom gorenjskih občim. V prihodnje pa bodo pregledali, kako so uresničevali naloge v minulem obdobju in poiskali vzroke za tisto, česar niso uspeli napraviti. Dogovorili so se za večjo odgovornost občinskih konferenc ZM do programa skupnih akcij, ki jih bodo izvedli do aprila prihodnjega leta. Do tedaj so člani jeseniške občinske konference ZMS nosilci povezovanja mladih Gorenjske. Med temi nalogami oziroma skupnimi akcijami je med drugim tudi reševanje problemov mladih, ki prihajajo iz drugih republik, razprava v začetku decembra o uresničevanju sklepov 3. seje republiške konference, uresničevanje sklepov 5. seje republiške konference ZMS itd. Predvidevajo tudi, da bodo skupaj z medobčinskim svetom ZK v začetku januarja pripravili posvet o uresničevanju sklepov 3. seje ZKJ, pripravili posvete z mladimi v zamejstvu in reševali problem tehnične in ekonomske šole v Kranju. Na sobotnem posvetu v Kranjski gori so predlagali tudi dva člana za programsko sejo zvezne konference, ki bo konec novembra in opredelili svoje mnenje do predloga programa republiške konference ter ga načeloma tudi sprejeli. D. S. CESTNO PODJETJE V KRANJU objavlja prosto delovno mesto ključavničarja v kovinski delavnici Za delovno mesto se zahteva uspešno končana poklicna šola in vsaj 3 leta delovnih izkušenj v stroki in varilstvu. Nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Interesenti za objavljeno prosto delovno mesto naj se javijo pismeno in priložijo dokazila o ustrezni izobrazbi na upravo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnega mesta. Družbenopolitični aktiv Združenega podjetja Iskra Kranj se pridružuje vsej slovenski javnosti in ogorčeno obsoja dejanja reakcionarnih ekstremistov na Koroškem, prav tako pa ravnanje avstrijskih oblasti, ki pod krinko »demokracije« tako ravnanje dopuščajo. Tisočletna zgodovina obstoja koroških Slovencev je zgodovina raznarodovanja in omejevanja njihovih nacionalnih pravic. Ta je svoj višek dosegla v času proslule Hitlerjeve Nemčije. S tem, ko je bila poražena in je ponovno zaživela republika Avstrija, smo menili, da je sedmi člen državne pogodbe dovolj veliko jamstvo, da bosta slovenska in hrva-ška manjšina v Avstriji dobili svoj resnični enakopravni statut z večinskim narodom. Dogaja pa se ravno nasprotno. Minimalne obveze Iz državne pogodbe, katero je sprejel avstrijski parlament, ne morejo biti izpolnjene, ker jih reakcionarne sile, zdruiene okrog Heiniatdiensta in s pasivno podporo drugih, onemogočajo. Paradoksalno zveni ugotovitev, da ista država, ki je postavljala pravice svojih rojakov na Južnem Tirolskem pred organizacijo Združenih narodov, teh istih pravic ne priznava svojim državljanom, ki ne govorijo nemškega jezika. Kje je tukaj toliko hvaljeni demokratski duh in pravni red republike Avstrije. Zahtevamo in bomo vztrajali na svojih zahtevah, da se Slovencem na Koroškem v celoti omogoči družbeno in kullurno uveljavljanje v slovenskem jeziku, pridružujemo se in podpiramo izražena stališča slovenske skupščine, da republika Avstrija nedvoumno in brez odlašanja izpolni določila državne pogodbe, zahtevamo, da so krivci za izgrede kaznovani. Po ustaljeni praksi se vsak mesec enkrat sestanejo predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata industrije in rudarstva kamniške občine. Sestanki so vsakič v drugi tovarni. Dogovorijo se o skupnih in enotnih akcijah, seznanijo se s stališči republiškega in občinskega sindikata sveta. V petek so se sindikalni delavci sestali v Menini, tovarni pogrebne opreme v Šmar-ci. Govorili so o poteku razprav o srednjeročnem planu razvoja občine, o samoupravnem sporazumu s področja stanovanjskega gospodarstva, o združevanju zdravstvenega Delavci še premalo seznanjeni zavarovanja delavcev in tov, o praznovanju dc ,v Mraza, o letovanju delavce v 1973. letu. Po izmenjavi mnenj so ogledali tovarno. To je tu eden od namenov, da tovr^ ne sestanke organiziraj vsak mesec v drugem P°°' jetju. Glede združevanja zdravstvenega varstva kmetov delavcev so sklenili, da bo pospešili informativno sluz v podjetjih. Delavci so dos« j še premalo seznanjeni s c združitve, je splošno mnd i sindikalnih delavcev kan^ ške občine. ?' Odborniški »da« Člani obeh zborov škofjeloške občinska skupščine so soglasno podprli predlog združitvi zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Kranj Na zadnji seji občinske skupščine Skofja ^°^a'.,c]iog^ prejšnjega meseca, sta zbora razpravljala tudi o P^j^nj združitve zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov ter ugotovila, da kaže zamisel vsestransko podpreti. Pr so vprašanje obravnavali že občinski sindikalni svet p jp0rO* sekcije za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL. r.1^ ve£ čili so organizacijo širših posvetov, ki naj zajamejo C ^0 zainteresiranih državljanov. Svet za industrijo, obrt i je zato podprl sklep skupščine skupnosti zdravstvenega ^j. rovanja delavcev, da se dne 19. in 20. novembra letos njli, žira referendum o združitvi. Hkrati so odbornikom P. ^deda bo v primeru pozitivnega izida skupnost ZZ morablnC d°* pisati za 0,08 odstotka večji prispevek na bruto ose . hodke delavcev kot doslej, /O ljubljanska bankg Pri cenah največ sporov Z uzakonitvijo višjih odkupnih cen lesa kmetje-lastniki gozdov ne bi več zahtevali prostega prometa z lesom, pa tudi prodaja »na črno« bi bila odpravljena Med Tržiški klub gospodarstvenikov spet zažive! % obiskom novinarjev Pri Gozdnem gospodarstvu J« Bledu se je sukal pogovor o osnutku novega repub- hškega zakona o gozdovih ter J> spornih točkah tega doku-J"enta. Iskrenemu in trajnemu sodelovanju gre zahvaliti, 1 so danes odnosi med ci.i^a odnosi Gozdnim gospodarstvom Bled in kmeti-lastniki gozdov izredno dobri in da je s tem že ustvarjena osnova za še bol.iše sodelovanje in gospodarjenje z gozdovi v prihodnosti, čeprav ne moremo zanikati, da spornih vprašanj med kmeti in gozdarji v preteklosti ni bilo. Pred šestimi in sedmimi leti, ko se je sprejemal tedanji zakon o gozdovih, so kmetje iz radovljiške ln jeseniške občine zbrali Prek 1000 podpisov ter s tem Vrazih svoje negodovanje nad zakonom, ki je dal Gozdnim gospodarstvom izključno gozdno gospodarsko Pravico. Do danes se je tpredel vzdušje spremenilo. GG Bled to lahko trdimo tudi za kranjsko Gozdno gospodarevo) je začelo med prvimi dolgoročno reševati kmctij-stvo in mu namenjati tudi Precejšnja sredstva. Zavedalo ^e ie, da je za nt kmetijstva potreben vzporedni razvoj kmetijske proizvodnje in gozdarstva in da morajo biti kmetje vključeni tudi v samoupravo. Pri GG So dobili kmetje samoupravne organe z enakimi pravica-nu kot jih imajo delavski 'Sveti gozdnogospodarskih de-l°vnih organizacij, pospeše- valci so začeli zahajati med kmete in jim svetovati, GG pa so dala tudi prve kredite za modernizacijo zaostalih ter ekstenzivnih kmetij. Interesi kmetov in gozdnih gospodarstev so postajali in postajajo na ta način vedno bolj skupni. Tudi v razpravah o osnutku novega gozdnega zakona so interesi kmetov in gozdarjev sorodni, še posebno pri odkupnih cenah lesa, ki bi jih moral novi zakon določiti ter rešiti temeljna vprašanja. Oboji menijo, da so sedanje odkupne cene prenizke. Cene nekaterih kmetijskih proizvodov so se na primer sprostile, cene lesa pa so že od leta 1970 dalje zamrznjene. Kmetje pravijo, da odstopajo od zahtev po prostem prometu z lesom (beri: prodaja boljšemu kupcu) in da so les še naprej pripravljeni oddajati izključno GG, ki upravljajo gozdove, če bodo nove cene višje. Tako pa sedaj odhaja precej lesa po »črnih« kanalih, mimo gozdarskih organizacij ter predpisanih družbenih dajatev od kubika, kar ne škoduje le GG, temveč je prikrajšana celotna družbena skupnost. Tisti, pravijo kmetje, kdor prodaja les pošteno, je najbolj oškodovan, nepošteni pa služijo lepe denarje. Ker so cene žaganega lesa tudi 7-krat višje od cen hlodovine, teče po Sloveniji skoraj 4000 zasebnih žag na črno. Kaj takega se v urejeni državi ne sme dogajati, menijo gozdarji! cma Sine je tCa?ov kamniške ob- ier niso n?"1 dobil° °P°min. porabo ^acah Popevka za kateri mfrstneSa zemljišča. PrisPevkn *eh niso Plačali Prethan L"'!' Za lani niti » *° >S leto- PoleS tega žUi 42dVni organi občine to- r^m aH Za ,zvršbo z ™-0vn'h o -LPa Jim bodo v de- Slka tok d oscbnega do-V d S denarja toliko C 0hveZnf?d° Poravnali svo-^anje -nStl do sklada za 3e?a jJL "Oddajanje stavb- 22 *da?aJfa: 0bčina je te >čnem S 30 sklepov o ka za odPlačev2 > wtl Pečati že pred ,VPriLdv.ema "etoma. ft5rW.5 ^ 40 predlo-Sf^ Pri • Uh bodo * letos VtVu- Pravobra-jaiokkamniški občini SC« Prispevek za uVrja J^tnega zemljišča rajevmh,ns,Pobi'-a le v dveh skupnostih, in si- inju zne-ki bi ga cer na območju Kamnika in Duplice. Za poslovne prostore pa v okviru urbanističnega načrta za področja industrijskih con, rezervatov in drugih proizvodnih površin. Letos je na območju krajevne skupnosti Kamnik in Duplica 3106 zavezancev, ki plačujejo prispevek. Za pobiranje prispevka so uvedli inkasantsko službo. Samo na območju krajevnih skupnosti Kamnik in Duplica je 927 dolžnikov, na območju drugih krajevnih skupnosti pa še 946 dolžnikov, ki bi svoje obveznosti morali poravnati že pred dvema letoma. Znano je, da je denar od prispevka namenjen izključno komunalni ureditvi krajevnih skupnosti. Zato občani podpirajo politiko občinske skupščine, ki ne dovoli, da bi nekateri posamezniki (predvsem lastniki zasebnih hiš) samovoljno odločali oziroma krojili občinske odloke. Kajti v tem se zrcali odnos posameznika do skupnosti. Tudi če ne primerjamo sedanjih cen lesa s cenami pri naših sosedih, ugotovimo, da so naše prenizke. Kmet dobi za kubik povprečno 35 starih tisočakov. Od tega plača 15 odstotkov GG za poslovne stroške, 7,5 odstotka za biološko amortizacijo in prav toliko za izgradnjo gozdnih cest. Tako so nam povedali na GG Bled. Ostane mu nekaj nad 20 tisočakov. Potem se zvrstijo občinske dajatve in prispevek za socialno in po novem še za starostno zavarovanje in vsota pade pod 20.000 starih dinarjev. Kmet dobi na »roko« toliko pod pogojem, če je les posekal sam in ga tudi spravil do kupca. Ker pa večina kmetov ni dobro opremljenih in so za delo v glavnem sami, je treba plačati še mehanizacijo in delavce. Žalostno, toda resnično se sliši, da nekateri kmetje za kubik niso dobili nič ali so morali sami celo nekaj doplačati! Popolnoma razumljivo torej, zakaj je v razpravi o osnutku novega zakona o gozdovih največ zahtev po višji ceni. Če sestavljava zakona ne bodo ugriznili tudi tega, čeprav malo kislega jabolka, zaman pričakujemo, da bo zakon naletel na odobravanje in spoštovanje. J. Košnjek Zadnja leta o dejavnosti tržiškega kluba gospodarstvenikov skoraj ne moremo govoriti. Prireditve, ki jih je pripravil klub, so bile slabo obiskane ali udeležbe sploh ni bilo. Dogajalo se je, da so morali predavanja in pogovori, na katere so povabili pomembne predstavnike družbenega in političnega življenja občine in republike, zaradi slabe udeležbe odpasti. Letos so izvolili člani kluba gospodarstvenikov v Tržiču nov upravni odbor, ki ga vodi Milan Jazbec. Novi odbor se je zavedal, da bo le bogat in zanimiv ter aktualen program kluba lahko spet razgibal članstvo. Zato je bila pred nedavnim seja upravnega odbora kluba, na katero so povabili direktorje tržiških delovnih organizacij, predstavnike skupščine ter predstavnike občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij. Na sestanku so sprejeli delovni program. Ni prenatrpan, temveč je stvaren in uresničljiv. Tako bodo na sestanku kluba gospodarstvenikov v Tržiču najprej obravnavali srednjeročni razvojni program občine do leta 1975, in to predvsem tisti del, ki se nanaša na razvoj gospodarstva. To temo bodo obravnavali med 15. in 20. novembrom. Osnova za razpravo bo analiza sedanjega gospodarskega trenutka, ki jo bodo pripravile službe občinske skupščine in službe družbenega knjigovodstva. Na tej razpravi bodo razpravljali tudi o novih ukrepih na področju likvidnosti in investi-ran j a. Na enem od naslednjih po« svetovanj pa bodo tržiški gospodarstveniki obravnavali problem delovne sile v občini. Čeprav srednjeročni občinski program predvideva modernizacijo industrije, leta pomanjkanja delavcev no more odpraviti, posebno v tistih podjetjih, ki dosegajo največjo ekspanzijo. Na klubu gospodarstvenikov se nameravajo predstavniki delovnih organizacij dogovoriti za skupne akcije na tem področju. Na klubu se bodo prav tako lotili tudi drugih za tr« žiško gospodarstvo pomembnih tem. Tako bodo obravnavali zunanjetrgovinski sistem, vprašanje ustanavljanja TOZD ter novega davčnega sistema. Upravni odbor tržiškega kluba gospodarstvenikov bo za popestritev dejavnosti organiziral obiska večjih domačih in tujih podjetij ter oglede večjih sejmov ter ostalih gospodarskih prireditev. Začrtano organizirano delo kluba bo vsekakor lažje tudi zaradi novih prostorov v paviljonu NOB, ki jih namerava klub še primerneje urediti ter razviti pravo klubsko življenje. J. Košnjek Premalo denarja za večjo dejavnost Cesta Poljane—Javorje bo dobila asfaltno prevleko — Prebivalci nekaterih vasi so se odločili za samoprispevek šče je namreč točno na križišču cecst Skofja Loka—Žiri in Vinharjc—Javorje. Prav denar pa je bil vedno ovira, da načrti za premestitev postaje, zlasti nevarno je za otroke, še niso uresničenu Zaradi naraščajočega avtobusnega prometa pa bo to treba čimprej urediti!« Kako pa je z akcijo »Očistimo domači kraj«? Krajevna skupnost Poljane je ena največjih v škofjeloški občini. Temu primerno razgibana mora biti tudi njena dejavnost. Na obširnem področju se iz dneva v dan porajajo številni problemi. O delu poljanske krajevne skupnosti v preteklem obdobju in načrtih za prihodnje sem se pogovarjal z njenim predsednikom Jožetom Šublcem. . »Najbolj intenzivno smo se letos posvetili pripravam za ureditev ceste Poljane—Javorje,« mi je pripovedoval. »Z razvojem zimsko-športnega središča Stari vrh je namreč število vozil na tej prometni žili izredno naraslo. Zaradi vse slabšega cestišča so se prebivalci nekaterih krajev, ki mejijo na to cesto — Volče, Podobena, Delnic, Loma, Za-kobiljka in Malenskega vrha — že pred časom odločili za plačevanje samoprispevka, ki naj bi pomenil začetek akcije za popravilo. Žal pa se za to zamisel ni ogrel del Poljan. S samoprispevkom bo mogoče zbrati približno 150.000 dinarjev, znesek je glede na kraje, kjer živi pretežno kmečki živelj, precejšen, nekaj naj bi prispevala občina, delno pa bomo viso- ke stroške poskušali pokriti s kratkoročnim premostitvenim posojilom. Načrt bo izdelan do konca novembra, prvi metri asfalta — odsek je dolg okrog tri kilometre — pa naj bi prekrili makadam prihodnje leto.« Delo poljanske krajevne skupnosti je v glavnem usmerjeno v komunalno dejavnost. Žal pa zaradi velikih potreb še za to velikokrat primanjkuje denarja. »Prihodnje leto nameravamo poleg že omenjenega urejanja cest več skrbi posvetiti tudi ureditvi samih Poljan. Stavbi gostilne in trgovine sta zdaj resda lahko v ponos kraju, nekatere stavbe v njuni najbližji okolici pa so daleč od tega. Druga kričeča točka pa je po'janska avtobusna postaja. Poslajali- »Pobudnik akcije je domače turistično društvo. V kraju je nameščenih več košar za smeti in odpadke, dvakrat tedensko pa smo uvedli tudi odvažanje smeti. Lahko zatrdim, da so se vaščani kar hitro privadili na to novost in skoraj vsi spoštujejo navodila, ki smo jih poslali. Da pa bi bila povezava s prebivalci, ki živijo v naši krajevni skupnosti še večja, bomo že v kratkem dvakrat tedensko zaposlili administrativno moč. Tu bo lahko vsakdo zaupal svojo prošnjo, zastavil vprašanje ...« J. Govckar JEZIČEK NA TEHTNICI STABILNOSTI Koruza je povzročila zadnje čase več zmešnjav na kmetijskem trgu. Njena cena je lani na primer tako narasla, da je bil kilogram koruze dražji od kilograma pšenice. Zaradi velikih potreb smo morali veliko koruze tudi uvoziti, čeprav so domače posejane površine iz leta v leto večje. Za letos pravijo, da bo kilogram koruze stal okrog 1,20 din. (jk) — Foto: F. P. Mesa še vedno premalo Na seji upravnega odbora kmetijskega poslovnega združenja v Ljubljani so ugotovili, da smo v prvih osmih mesecih letos v Sloveniji izvozili za 111 odstotkov več žive goveje živine in za 3 od- KONFEKCIJA KROJ Škof j a Loka proda kombi imv 1600-super v voznem stanju, leto Izdelave 1969. Licitacija bo v petek, 17. novembra, ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za zasebnike v prostorih tovarne v škof j J Loki, Kidričeva 81. stotke več mesa kot v enakem lanskem obdobju. Zato doma mesa še vedno ni dovolj, prizadeta pa je tudi usnjarska industrija, saj dobi doma le 35 odstotkov surovin! Na seji upravnega odbora so načeli tudi druga številna vprašanja s področja kmetijstva. Predvsem so opozorili na zamrznitev cen mlečnih izdelkov. Odkupna in maloprodajna cena mleka se je povečala, cene mlečnih izdelkov pa so ostale zamrznjene. Zato imajo tiste mlekarne, ki predelujejo veliko mleka v mlečne izdelke, vedno večje izgube. Predlagali so, naj se takoj uveljavi predlagani cenik, ki ga je oblikoval republiški sklad za oblikovanje cen mesa, mleka in mlečnih izdelkov in da se uvede tudi ukinjena premija desetih par pri litru mleka. Velik izvoz živine ima tudi druge posledice. Predvsem se je zmanjšal letošnji odkup, posebno telet in prašičev. Letošnji odkup telet je za 13 odstotkov manjši od lanske- ga, odkup prašičev pa je manjši za 9,7 odstotka. Zmanjšal se je odkup govedi, in sicer za 2,8 odstotka. Enako gibanje beležimo tudi pri perutnini. Nasprotno temu se je povečal odkup mleka, in sicer za 12 odstotkov. -Jk Ob stoletnici srednje kmetijske šole v Mariboru je govoril tudi sekretar sekretariata CK ZKS inž. Andrej Marine, čeprav je od tega dogodka že preteklo nekaj časa, objavljamo zaradi aktualnosti nekaj njegovih misli. Marine je v Mariboru dejal, da je bil kmet objektiven ocenjevalec razmer v preteklosti in sedaj realno presoja velike uspehe samoupravne socialistične Jugoslavije v preteklih 27 letih. Zato ne smemo dopustiti, da s trdimi časi, ko se je kmet boril za svoj obstoj, in z njegovo zavestjo, manipulirajo demagogi in nasprotniki samoupravnega socializma. Ko blatijo preteklost in poveličujejo napake, ki smo jih skupaj z drugimi delovnimi ljudmi spoznali in začeli odpravljati, napadajo v bistvu revolucijo, želijo vzpostaviti stare strankarske odnose v družbi, v katerih bi lahko prišli do izraza njihovi egoistični interesi. Toda slovenski delavski razred, kmet in intelektualec, predobro pozna ceno, s katero je moral plačati to, kar danes imamo. Zato kmetje z veliko pozornostjo spremljajo in sprejemajo sedanjo usmeritev ZK in Titovo politiko ter odklanjajo poizkuse nacionalistov, da Seja kranjske kmečke sekcije O kmetijstvu so dejali: 9 Franc KURALT, kmet: »Sedanji način plačevanja mleka ne podpira kmetov, ki oddajajo kvalitetno *mleko. Mlečna tolščoba se namreč kontrolira in ugotavlja v zbiralnicah, ne pa pri posameznikih. Tako izgubi 10 par pri litru tudi proizvajalec dobrega mleka, ne pa le tisti, ki je oddal slabo mleko. Kaznovati bi morali nekvalitetne proiz- vajalce, ne pa vsakega, ki oddaja mleko v določeno zbiralnico. Zaradi tega je marsikateremu dobremu proizvajalcu vseeno, kakšno je njegovo mleko. Mlečne cene so bile letos sicer popravljene, vendar se zaradi podražitve reprodukcijskega materiala kmalu lahko zgodi, da bo sedanja cena prenizka in da bomo morali zahtevati višjo...« ■Jk Konec oktobra je bila v Kranju razširjena seja kmečke sekcije pri občinski konferenci SZDL. Na seji so obravnavali srednjeročni razvoj kmetijstva v kranjski občini, problematiko pri odkupu mleka ter teze za novi zakon 0 dedovanju. Člani sekcije so se dogovorili, da bodo sodelovali na zboru samouprav- 1 javcev v Kranju, na katerem bodo govorili o srednjeročnem razvoju občine. Kmetje so sklenili, da jih bodo na zboru zastopali Franc Kuralt iz Žabnice, Ncjko Jeglič iz Podbrczij in Janez Novak s Prebačevega ter govorili o programu kmetijstva. Ob obravnavanju srednjeročnega razvoja kmetijstva v kranjski občini so menili, da je vloga Kmetijsko živilskega kombinata kot nosilca razvoja kmetijstva prevelika in da bi morali dobiti v programu pomembnejšo mesto tudi zasebni kmetje ter kmetijske zadruge. Razprava o mlečni proizvodnji je bila dokaj živahna, člani sekcije so menili, da je treba podpreti prizadevanja za dvig kvalitete mleka in ka- znovati tiste, ki oddajajo sla-bp mleko. Niso se strinjali s sedanjim načinom plačevanja mleka, ki za kvalitetne proizvajalce ni spodbuden. Ker se ugotavlja mlečna kvaliteta v zbiralnicah, so prizadeti tako dobri kot slabi proizvajalci. Zato bo potrebna kontrola pri posameznih proizvajalcih. Le-to naj bi opravili v nevtralnih laboratorijih (doslej so to delale mlekarne). Kmetje so tudi predlagali, da bi moralo iti čim več denarja za opremo mlečnih zbiralnic. Mleko tistih krav, ki imajo bolezen vimena (ma-stitis), pa naj bi plačevali po 30 odstotkov nižji ceni. Kmečka sekcija v Kranju je nato obravnavala še predlog novega zakona o dedovanju ter sprejela program javnih razprav pred referendumom o združitvi kmečkega in delavsikega zavarovanja. Te razprave so se že začele. J. Košnjek bi manipulirali z njihovimi interesi ter cilji. Inž. Andrej Marine je naW še posebej poudaril, da kmetijski delavci, strokovnjaki i« kmetje podpirajo napore ZK in SZDL za razvoj kmetijstva in odnosov na vasi. Zato tu* di ustvarjalno sodelujejo prf tem. Kmetijska proizvodnja je in bo ostala jeziček na tehtnici stabilnega gospodarske* ga razvoja. Kmetijstvo JO odnosi na vasi postajajo kljub zmanjšanju števila kmečkega prebivalstva p»"eomo knjigi in knjižničarstvu še posebej posvetili novembra, k° bo v Ljubljani knjižni sejem. Gorenjske knjižnice pa že pripravljajo in bodo do konca leta izvedle vse potrebno za Prehod na novo obliko izposojevalnine oziroma članarine. Društvo bibliotekarjev Gorenjske je namreč sprejelo skiep, Ja bralcem prihodnje leto ne bo treba več plačevati izposojevalnine za vsako knjigo, ki si jo bodo izposodili v knjižnici, temveč bodo le enkrat letno plačali članarino. S tem so želeli UStrpM »vinu 1'icivnii kiciuc j.^.1 Predvsem rednim bralcem, saj j_ • če so ljubitelji novejših del, precej obremenila njihove e izposojevalnina, še »bremenila njihove Celotna naročnina bo znašala 20 din za odrasle in denarnice 0dšM,Za Šolarj*e Ml i° bodo obiskovalci knjižnih hramov v Jevali«V-V rnat*^11* knjižnici. V manjših knjižnicah in izposojo H. . Pa bo članarina še nižja in bo znašala za odrasle £l» m za šolarje 3 din. taeri nOV° °^*'ko prispevkov za prebrana dela se bo v veliki ■tares zrnar»jšala administracija in knjižničarji se bodo lahko koiri ?°.svc^*' bralcem in jim pomagali ter svetovali pri Jtnjiž .ctiva- Precej pa se bodo s tem zmanjšali dohodki šku ",C" pruštvo bibliotekarjev je o tem že obvestilo kulturne sfclen I Z *el^°' da bi z razumevanjem sprejele njihov HiCa n v bodoče v večji meri tudi gmotno pomagale knjiž- Ta pri širjenju pisane besede med občani. Položaj16860 ^omo v riašem glasilu objavili zapise o delu in V ftt^.1! 6°renjskih knjižnic. Najprej smo obiskali knjižnico OK°tji Loki. SKOFjELOšKI KNJIŽNI HRAM NA TESNEM -vnjižničarsitvo je bilo v skofji Loki že pred v°Jn0 dokaj razvito saj so v mestu delovale kar tri knjiziv.ee. •Ni vojno pa se je večino ^ig izgubilo in ko so leta 19i*5 odprli novo knjižnico, ™J njene police ostale brez če knjige ne bi daro-meščani. Prvi korak je b>l storjen. Sprva jc knjtžn* °a delovala kot sekcija kul-turno-umetniškega društva, let* 1958 pa je postala samostojna kulturna ustanova, prostore je dobila v novom domu zve« borcev. Največji ^Predek je dosegla tri leta jasneje. Vodja knjižnice, Jan-*° Krek o tem pripoveduje". h*Tcdaj smo uvedli prost Pristop bralcev- h knjižnim P°'icam in knjige razdelili po xf°kah- S tem smo omogo-obiskovalcem, da so med figami sami izbirali in se ^iimi ( da jo bo dajal toliko v* dokler bo zdrav. Za aOJ*£ nje odvzeme je prejel ^ dem zlatih značk in ^ plomi. 20 Matjaž Žigon DRUGO ROJSTVO In spet se je mučil, da bi si priklical v spomin, kako to bolničarko, skojevsko sekretarko, kličejo. Vedel je sicer skoro zagotovo, da se ji ime začne nekako z V ... Va .... Vanda ... ne ... Valerija ... ne ... preskušal je vsa ženska imena s to začetnico, prava in partizanska, kar se jih je domislil... Vo ... Volga, Volga ... tudi ne... Vi... Vilma... Vojka... ne.,, Ve,,, Vera ... aha, to ime je nekako zazvenelo ... Verica, da, da, zares se mu je po dolgotrajnem ugibanju končno odprlo, Verica ji je ime! Zadovoljen s svojim odkritjem je poklical Ido, ta se mu je oglasila od nekod iz oddaljenega kota sobe ter precej prišla k njemu. Ko jo je zagledal, jo je zaprosil, če bi mu hotela napisati pismo za v brigado. Ida, čeprav sredi številnih opravil, je bila koj pripravljena ustreči hudemu ranjencu. Ko da je pozabila, kako je komaj pred kratkim Alešu na ljubo v največjem zamahu prekinila delo, je brez obotavljanja ponovno nekam odhitela. Kmalu se Je vrnila s pločevinastim pladnjem, na kakršnem Je sicer stregla s hrano na posteljo priklenjenim, z listom papirja, ovojnico in nalivnim peresom. Sedla je na kraj stesane postelje, zraven Aleša, si položila pokromani pladenj na zalita kolena, nanj pa papir in modro kuverto. S pripravljenim zlatim peresom v desnici, oči uprtih v ranjenčeva za izpregovor nabrana usta, je uslužno čakala. — Piši... samo da ne boš — kaj — izpustila! JI je še zabičil Aleš ter pričel narekovati: — A se spomniš, Verica ... ali se spomniš — tistega večera ... ne, tiste noči... poslednjikrat sva bila skupaj ... Prenehal je in se zagledal v Idino lice. Zazdelo, zazdelo se mu je, da se mu na skrivaj, v kotu sočnih ust, muza; in to muzanje, kakor da je imelo v sebi nekaj posmehljivega. — Zakaj se smeješ — tovarišica — Ida? jo je začudeno, pa z odtenkom nejevolje, povprašal. Ida je zardela, se živčno popraskala z nalivnim peresom po lasišču in v zadregi odvrnila: — Ah, nič, kar tako... na nekaj sem se spomnila ... no! Aleš ni bil čisto prepričan o iskrenosti Idine-ga pojasnila. A tudi o svojem sumu ni bil gotov; že zategadel ne, ker brez naočnikov le ni videl Idinega obraza povsem jasno, čeprav je bil zelo blizu. Neprijetni občutek je potisnil ob stran in nadaljeval: — Ali se spomniš ... ko sem bil — ranjen ... moja mavzerica ... tista — sem jo zaplenil — na jurišu ... rešena? Če bi bil Aleš še naprej opazoval dekletovo obličje, bi bil najbrž videl, kako se je po teh besedah izraz v njej spremenil: sled posmehlji-vosti je docela izginila, spoštovanje, globoko spoštovanje do bojevnika ga je presvetlilo. Toda čedalje težje jc z ranjenimi možgani urejal misli, med govorjenjem je pričel kar cele besede, ne le posamezne glasove, zamenjavati z napačnimi; zares, vse svoje revne moči jc porabil za to, da bi bolničarki dopovedal, kaj še želi, da pride v v pismo — kje neki, da bi bil obenem pozoren še na igro poslušalkinega obraza. — Poslovite — se mu jc zatikalo — mojo puško — mojo — puško pošljite!... Veš ... potrebujem ... kmalu ... spet pridem — nazaj... kmalu — zdrav ... bunka — puško ... za na bunker...! Ko je čula in ne zlahka doumela le zadnje razcefrane stavke, se je Ida morala z glavo obrniti proč, da bi Aleš morebiti le ne opazil: grenko usmiljenje, usmiljenje skoraj brez nade, do ranjenca, ki niti ne sluti, kako hudo, hudo je z njim, jc preplavilo vsa druga čustva v njej! Aleša pa je glava, tamkaj pred vstrelino, vse bolj in bolj skelela, od hudega napora se jc"po-čutil na smrt utrujenega. Narekovati ni mogel več. Z muko je povedal le še Vcričin naslov — številk se je lažje spomnil kakor imen — tretja četa, prvi bataljon ... ter zaprosil Ido, naj sama kaj pripiše. In spet ga je potegnilo v zatohlo, kakor la težko žgočo mračino ... Sc dolgo, dolgo se je Aleševo stanje nien^fcf< lo: bili so dnevi, ko so mu bolečine brez pr'10^ rvale po glavi, drug za drugim so se vrstil1 padi slabosti, ko je bljuval ostuden žolč, "O T ja izčrpan se je pogrezal v močvaro bolne Jjj zavesti — pa spet so prihajali časi, ko «e ^ hudina ni poznala, ko je bil skoraj čisto P« A tudi kadar se je počutil bolje, je kakor jWg ček večji del dneva prespal ali vsaj Predr!c J< Največkrat se je prebudil le tedaj, kadar s^j kdo od osebja obrnil nanj ali ko je v sobi hrušč, kar pa se je zaradi konspiracije PrlID le izjemoma. [t Nekaj takega se je zgodilo, ko se je f^tf* den njegovega bivanja v bolnici bližal * j,| Tistega dopoldneva je rjovenje, kakrsiii ^ stežka pripisal človeku, vrglo Aleša iz ^siH' kakor da bi mu kdo s kladivom tolkel P« "fjfl tako hudo ga je zabolel vsak neizoblikovan a posebej. Vznemirjen in od skeline raz«-"A\ei$ je obrnil na levo, od koder se je ra vpitjc- ' V mračnem kotu, na spodnjem ^''j^V seženj oddaljenem od njegovega, je ug«* ^ s* koga v pižami, ki je divje mlatil z roka,"j£oP% kakor riba na suhem premetaval po raz ^ ^ postelji; obraza ni videl povsem razlocno,^jo drugo glavo je imel neznanec povito v belo obvezilo. Pritekla sta Ida in Felicijan, za njima ^ d časi prišel še Darko — Aleš je te tri, pogosto sukali okoli njega, zdaj že dobre>rep — in vsi skupaj so s silo komaj krotil' " » ob ti-aiT - vsaj *J| podivjanca, da ni udaril z glavo steno, ali padel na tla. Toda kakor se je razsajanje — ni».^ — nahitroma začelo, tako naenkrat i s^Wa nehalo. Razgrajač se je pod rokami up0gtiy pomiril, ležal je kakor mrtev, na7m'opel P glave, čudno zveriženih udov, le bi zaškrtal kdaj pa kdaj z zobmi. *»estof u8 Vrata sto,etne hiše v škofji Loki prav gotovo niso P°* ga Je za plakatiranje določila krajevna skupnost, roto: F. Perdan Lepake le na oglasne in reklamne deske Skupščina občine Kranj je poleti sprejela odlok o ureditvi plakatiranja v Kranju. Z njim je določila, da se plakati, oglasi in podobne objave smejo lepiti le na reklamne in oglasne table in druga primerna mesta, ki sta jih skupno določila upravni organ občine, ki je pristojen za komunalne zadeve v Kranju, in krajevne skupnosti. Uporabniki oziroma lastniki morajo table redno vzdrževati in obnavljati. Plakatiranje v mestu opravlja Komunalni servis Kranj, ki mora vse onesnažene in raztrgane plakate tudi takoj odstraniti oziroma prelepiti. Odlok govori tudi o kaznih proti kršilcem teh določb. Z denarno kaznijo 20 din bo kaznovan tisti, ki bo lepake kakorkoli poškodoval. Do 150 dinarjev kazni pa naj bi odštel tisti, ki lepi ali namešča plakate na mesta, ki niso za to določena ali za lepljenje nima pooblastila, kakor tudi uporabnik ali lastnik reklamne table, ki je ne vzdržuje redno in tudi vsak, ki je pooblaščen za lepljenje lepakov, pa raztrganih in onesnaženih takoj ne odstrani ali ne prelepi. Na kršilce lahko inšpekcijske službe ali miličnike poleg oškodovancev opozarjajo tudi drugi občani, družbene in delovne organizacije. Inšpektorji in miličniki morajo ugotoviti kršitev in storilca in o nadaljnjih ukrepih obvestiti tudi tistega, ki je na prekršek opozoril. Podobna določila so sprejeli tudi v škofji Loki. Krajevna skupnost je po mestu razobesila tudi več oglasnih tabel in jih celo opremila z napisi, da je plakatiranje dovoljeno le na teh tablah. Dovoljenja za lepljenje lepakov pa izdaja krajevna skupnost Škofja Loka. Izvajanje določil nazorno kažejo posnetki, ki jih je fotoreporter napravil med sprehodom po ulicah Kranja In Škofje Loke. L. B. Do 150 din kazni naj bi odštel tisti, ki je pooblaščen za lepljenje lepakov, pa raztrganih ali onesnaženih takoj ne odstrani ali prelepi. Posnetek jc bil narejen pred Delikateso v Kranju. — Foto: F. Perdan RADO FERLAN a križišču Azije (3) Sloni so na Tajskem nepogrešljivi, saj nadomeščajo traktorje, prenašajo tovore, podirajo drevje in nakladajo hlode Življenjski utrip in razvoj slehernega velemesta sta v marsičem odvisna od njegove geografske lege, od zaledja, ki prebivalstvo oskrbuje s hrano, s surovinami, z delavci... Nekatera evropska in ameriška urbanistična središča kot so, denimo, Zahodni Berlin, Dunaj ali New York, prav zaradi agrarno šibkega »hrbtišča« gospodarsko in družbeno stagni-rajo ali celo propadajo. Spričo dragega transporta iz oddaljenih pokrajin postajajo cene osnovih potrebščin nevzdržno visoke, kar povzroča razslojevanje in korupcijo. No, Bangkok teh problemov ne pozna, saj ga obkrožajo nepregledne planjave rodovitnih polj in plantaž riža, ki skjkoprej predstavlja osnovno jed indijskih in in-dokitajskih narodov. Prehod v Tajsko podeželje je malone neopazen: katerokoli smer ubereš, kamorkoli se napotiš, zmeraj bo asfalt polagoma zamenjala blatna ali prašnata cesta, potegnjena čez ravne travnike, polne lesenjač in slamnatih hišic siamskih kmetov. Pogled nanje ni niti najmanj vabljiv. Poosebljena revščina so — čeprav moram brž dodati, da je pojem revščine zelo relativen. Pri nas bi bila kajžarska družina s pičlim milijonom starih dinarjev letnih dohodkov že hud socialni problem, tu pa s.a streha nad glavo in poln želodec jamstvo za dokaj visok standard. SREČANJE S PRETEKLOSTJO Peti dan bivanja v srčiki Orienta smo po eni od brezštevilnih poti, ki vodijo iz mogočne prestolnice, sekajoč nepregledne zeljne savane, prispeli v Katumbaeno. Kraj ni nič posebnega, posebnost je le bližnji naravni park, obsežno, pred zunanjimi vplivi zaščiteno območje, nekakšen rezervat, kjer vam na razmeroma majhnem prostoru pokažejo stare etnografske značilnosti dežele. Videl sem, recimo, kaj vse zmorejo postoriti skrbno dresirani sloni, ki so spretno podirali mogočna drevesa, nakladali in razkladali tramove, prenašali tovore in sploh uspešno nadomeščali moderno tehniko; videl sem, kako pridelujejo svilo (ena sama buba svilo-prejkine ličinke, vržena v kotel z vrelo vodo, se je pod spretnimi prsti domačina odmotala v 500 metrov dolgo nitko); ogledal sem si klasičen, primitiven, vendar neverjetno domisclen način izdelovanja lončenih posod čudovitih barv in oblik ter kovnico borilnih sabelj z bogato okrašenimi držaji in izrezljanimi nožnicami, ki navzlic ogromnemu trudu, vloženemu vanje, stanejo pičli poldrugi dolar. V nasprotnem koncu parka prikazujejo ljudske običaje, med katerimi so nemara naj-privlačnejši poročni obredi. Ženin in nevesta v eksotičnih narodnih nošah in zlatih po-krivalih klečita sredi debele preproge cvetja. Ob glasni molitvi navzočih jima svečenik poveže levico in desnico, kar naj bi simboliziralo njuno predanost drug drugemu. Sledi zapleteno blagoslavlja-nje — in zakonska zveza je sklenjena. Presenečene turiste nato prijazno povabijo k pojedini in komur ni žal ducata batov, bo lahko pozneje svojcem izčrpno opisal, kakšno je svatovanje v daljni Tajski. NA KROKODILJI FARMI Izleti v okolico Bangkoka so lepo dopolnili vtise, zbrane na križarjenjih skozi vr-veče četrti in uličice prestolnice. Rekel bi, da so mi pomagali ustvariti popolnejšo sliko sveta, o katerem smo vrli »severnjaki« zelo slabo poučeni. Posamezni prizori utegnejo sčasoma sicer oble-deti, zagotovo pa se bom zmeraj živo spominjal obiska krokodilje farme, največjega gojišča zobatih močvirskih »zmajev« na Zemlji. Farma, razvejan kompleks kanalov, betonskih bazenov in tolmunov, je postavljena zraven male vasi, približno 40 kilometrov severno od tajske metropole. S taksi- Pogled na stilizirano zunanjost slavne restavracije Piman z značilno streho. V njej strežejo najbolj nenavadne tajske specialitete. Zanimanje turistov je tolikšno, da si moraš nuzO rezervirati več dni vnaprej. jem smo bili tam v slabi uri. Preden vstopiš, ti pri vhodu, ko kupuješ karto (1 dolar), ponosno razložijo, da »firma« premore nič več in nič manj kot 10 tisoč primerkov živali in da kože dragocenih stvorov prodajajo v petdeset različnih držav. Posli očitno dobro cvetijo, kajti uprava namerava v bodoče zmogljivosti še razširiti. Pravzaprav ne bi smel govoriti o krokodilih, temveč o gavialih, indijskih sorodnikih bolj znanega gospodarja nilskih bregov in bratrancih južnoameriškega kajmana oziroma aligatorja. Gavia-lov gobec je širši in krajši kakor gobec afriškega kuščarja. Odrasli samci dosežejo tudi 7 metrov v dolžino. Izredno požrešni so in če vržeš mednje ribo, negibna, oklopljenim podmornicam podobna telesa hipoma oživijo ter hlastnejo po zalogaju. Hodili smo nad bajer-ji, prek katerih je speljana mreža bambusnih brvi, in opazovali grozde luskinastih plazilcev spodaj. V nekem predclku sem naštel več kot sto dvometrskih mladičev, pripravljenih za odrtje. Spet drugod prevladujejo orjaške plemenske zveri, ki skrbijo, da zaroda ne bo nikdar zmanjkalo. Kdor pa ni zadovoljen zgolj z zrtjem v sovražne, hipnotične oči zverin, mora seči v listnico in stisniti krotilcu 5 dolarjev. Le-ta potlej sklene dlani, se priporoči bogovom in spleza k svojim varovancem. Previdno, s hrbtne strani, zaja-ha široka pleča pošasti, jo počohlja po mehkem goltan-cu in počasi dvigne iz blata. Krokodil ponavadi ne reagira. A če bi, bi zadoščal rahel zamah kitastega repa — in predrzni možakar bi pristal v smrtonosnem objemu čeljusti, ki jih brez lastnikove »volje« ne razklene nobena zunanja sila. MOST — LEGENDA Poznate film »Most na reki Qwai«? Zanj je Alec Guincss dobil Oscarja. In čemu ga omenjam? Zato, ker slavni most, most trpljenja in smrti, ki so ga na začetku druge svetovne vojne Angleži, bežeč pred prodirajočimi japonskimi četami, vrgli v zrak, stoji komaj sto kilometrov severno od Bangkoka in ker sem si to betonsko legendo šel pobliže ogledat. Da, legenda je. Japonci so namreč nedaleč proč, v džungli, zgradili koncentracijsko taborišče, namenjeno izključno ujetim zavezniškim oficirjem. Nešteto kraljevih častnikov je izdihnilo pod udarci knut ali utonilo v valovih Ovvaia, sestavljajoč leseno konstrukcijo, ki naj bi nadomestila podrti objekt. Toda priporniki so vedno znova podminirali nosilne stebre ter kljub nečloveškemu maščevanju prekrižali osvajalčeve načrte. Tristometrski most je danes obnovljen. Edinole ožgani kamniti temelji potrjujejo, da zgodovina ne laže. Se zgovornejša pa so vzorno urejena grobišča tri kilometre niže ob obali, kjer je našlo zadnje počivališče več tisoč Britancev, članov posadk v okupiranih indokitaj-skih oporiščih. A življenje nezadržno teče dalje. Mimo gomil pobitih jetnikov polzijo hitri motorni čolni, trebušaste barkače domačinov in težki, v široke splave speti hlodi, darilo pragozdov, poglavitnega bogastva Siamcev. Ljudje so preboleli strahote preteklih desetletij. Ja, preboleli so jih, vendar ne pozabili; cvetoče, negovane gredice okrog morja križev dokazujejo, da je preslano gorje pustilo v svobodoljubnih domačinih neizbrisno sled. RECEPT ZA SLADOKUSCE Zaključki potopisov so P? navadi srečni, včasih šegavi, včasih sentimentalni. Tudi moj bo, sem sklenil. Razumljivo, da smo brez nezgod prileteli domov in da so bile naše denarnice pošteno osušene Nič čudnega, kajne? Ob pregledovanju žepov P* sem vseeno odkril dragocenost, s katero bom, upam. razveselil bralce, ki zbirajo nenavadne kuharske recepte. »Zbirajo« pravim, kajti skoraj ni možnosti, da bi kdor* koli uspel navodila pretopi" v užitno stvarnost. Recept sem prepisal z jedilnika restavracije Piman, kjer gostom servirajo stare tajske specialitete in, kamor s m" zavili obedovat na predvečer odhoda. Lokal sodi v krog prvorazrednih atrakcij Bangkoka. Mizo% njem si je tr<* ba rezervirati vsaj tri dnj vnaprej. Prostori so urejeni v kitajskem stilu in sprejmejo približno 150 oseb. Za '* dolarjev prisostvuješ zanimivemu plesnemu programu« ki ga spremljaš čepe P°.'e? 20 centimetrov visoke m|z" ce. Nanjo ti ljubke strežmcf razporedijo šest zvrhano po* nih porcelank. Naj P°\'c'°' da dekleta raznašajo đo0\ te kleče, drsajoč po ^olc' nih(!). In kaj smo jedli? Zajetni kotlič je vsebovjj obilico kuhanega riža. v \ sodici številka dve sem °« kril slastno, močno za^jj no žel v jo omako, v nasled^ pa mešano ocvrto in P°sl' kano zelenjavno solato l y renje, pesa itd.). s.k(Lie št. 4 in 5 sta skrivali duse^ rakce in polžke, medtem je v šesti tičal zajeten pečene - kače. Vse sem ^ spravil, jasno. Neljubi" ^ sledic ni bilo. Ce bi me ^ čajno kdo posnemal, vnaprej voščim dober KONEC , Priredil: I. G"*" 1DSTRANI PRHLJAJ KLINIČNO TESTIRAN ___-t i _ •_ ' LOSION UPORABLJAJTE TOČNO PO PRILOŽENEM NAVODILU: LJUBLJANA; IMe moremo pomagati Pred komisijo, ki je odločala o sprejemu otrok v novi vrtec, je bila tudi prošnja petindvajsetletne matere. Prosila je za varstvo triletnega fantka in enoletne deklice. »Ko delam,« je pisalo v pismu, »mi na otroka pazi soseda. 600 dinarjev ji moram odšteti. Zaslužim pa le nekaj nad tisoč dinarjev mesečno, zato izdatek težko zmorem. Z ostankom ne morem vseh treh preživljati. Od moža, ki ni nikjer redno zaposlen in le občasno živi z nami, ne morem pričakovati pomoči.« Komisija je prosila za mnenje družbenopolitične organizacije v podjetju, kjer je prosilka zaposlena, z željo, da preverijo podatke in če se jim zdi potrebno, napišejo priporočilo. Na seji socialne komisije, kateri so zadevo prepustili v obravnavo, so menili, da ji ne morejo dajati prednosti pred drugimi delavkami. Njen zaslužek namreč ni nič manjši, če pa svojih problemov ne more rešiti sama, ji ne tnorejo pomagati. Za slab socialni položaj pa je v precejšnji meri kriva sama. Saj je vedela, še preden se je poročila, da je mož delomrznež, ki nikjer ne vzdrži več kot mesec ali kvečjemu dva! »Menimo,« so zapisali v odgovoru, »da ji ne moremo izdati priporočila Za sprejem otrok, kakor ji tudi drugače ne moremo pomagati, ne da bi ji s tem dajali prednost pred sodelavkami. Naj privije moža, da se bo redno zaposlil. Sicer pa ima varstvo otrok urejeno. Celo bolj ugodno je zanjo, kot če bi jih vozila v vrtec. Varuhinja pride sama ponje, če pa bodo v vrtcu, bo morala uro prej od doma, da bo še pravočasno prišla na delo.« Tudi med zdravstvenimi delavci navdušeni športniki Zadnje čase se je razmahnila med zaposlenimi v zdravstvenem domu Kranj in njegovih enotah v Tržiču in v Skorji Loki živahna športna aktivnost. Nogometna ekipa zdravstvenega doma Kranj je odigrala letos 4 tekme. Kranjčani so se dvakrat srečali z Interno kliniko v Ljubljani. Prva tekma se je končala neodločeno 0:0, v drugi pa so Kranjčani zmagali z 2:1. Dvakrat so se srečali tudi s stomatologi iz Ljubljane. Prvo srečanje so odločili v svojo korist s 3:1, na tržiškem igrišču pa so z ljubljanskimi stomatologi igrali neodločeno 2:2. V okviru praznovanj 10. obletnice tržiškega lokalnega radia so zdravstveni delavci zaigrali tudi rokomet. Z ekipo tržiškega radia so izgubili šele v podaljšku s 13:12. Z radijsko ekipo se nameravajo pomeriti še v šahu, kegljanju in namiznem tenisu. Za nogometno in rokometno ekipo zdravstvenega doma Kranj so nastopili: brata Petriča, Rebolj, Česen, Porenta, Kikelj, Martinčič, Kovačič, Udir, Hladnik, Srakar, Vidovič, Levičnik, Gradišar, Belehar, Bole in Zabkar. Spomladi nameravajo športniki zdravstvenega doma Kranj ter njegovih enot organizirati še več rokometnih in nogometnih srečanj. Pomerili se bodo z ekipo bolnišnice iz Celja in z ekipo bolnišnice Šempeter pri Novi Gorici. V programu pa imajo tudi podobno srečanje z ekipo tovarne zdravil Krka Novo mesto. Športniki kranjskega zdravstvenega doma že razmišljajo, da bi osnovali tudi vaterpolsko ekipo. -jk OČI ČISTILNA NAPRAVA GORENJSKE PREDILNICE NE DELUJE NAJBOLJE Kakor smo slišali v odgovoru na vprašanje odbornika Tavčarja (posredovali so mu ga na začetku zadnje seje skupščine občine Skofja Loka), j« zamazanost Traškega grabna, manjše naravne soteske, ki teče od naselja Trata proti vasi Lipica, krivo podjetje Gorenjska predilnica. Odplake, nastale ob barvanju in predelavi prediva, onesnažujejo potok in bregove ter posredno tudi okoliško rastlinje in vodo blizu izliva v Soro. Tovarna sicer ima moderno, več deset milijonov vredno čistilno napravo — o njej smo podrobneje poročali spomladi — vendar se je med sedanjim poskusnim obratovanjem slabo obnesla. To je pred približno dvema mesecema ugotovila občinska inšpekcija. Dokler aparatur ne bodo izpopolnili in nabavili manjkajočih delov, menda ni pričakovati izboljšanja. Isti odbornik je hotel vedeti še, kako in kdaj namerava podjetje Transturist rešiti problem restavracije Turist ob avtobusni postaji. Objekt, zagotovo najbolj prometen (in donosen) v vsem mestu, namreč že od odprtja v letu 1958 ni bil deležen nobenih rekonstrukcij. Spričo obupnih higienskih razmer — sanitarije v lokalu so v popolnoma nemogočem stanju — je sanitarna Inšpekcija zahtevala, da restavracija preneha obratovati. Vendar iz nepojasnjenih razlogov do izvršitve sklepa ni prišlo niti po prvi kontroli v mesecu marcu, niti po drugi, septembra letos. Odbornikom so pojasnili, da mora uprava začeti z obnavljanjem najkasneje do 31. oktobra, sicer bodo gostilno zaprli — tokrat nepreklicno. No, rok Je minil, vendar se ni nič spremenilo; čeprav o kakršnihkoli popravilih ni niti sledu, lokal veselo obratuje naprej. Občane zanima, ali bi bila inšpekcijska služba tudi 'pri privatnikih tako blagohotno popustljiva. (-or) /O ljubljanska banka Umetni sneg v Begunjah Inštitut tovarne športnega orodja in opreme Elan v Begunjah je že pred leti ob smučišču na Sv. Petru zgradil 400 metrov dolgo vlečnico. Ker pa sneg včasih ni dolgo obstal na pobočju, so zc od- ločili, da bodo naredili umetnega. Ob smučišču so speljali cevovod, po katerem bodo speljali vodo iz Blatnice, ko bo temperatura padla pod ničlo. Takrat bodo vodo pod pritiskom razpršili na smuči- šče in tako prišli do umetnega snega. Razen tega ima Inštitut tudi teptalni stroj, s katerim bodo urejali smučišča. Ob vznožju hriba pa bodo uredili parkirni prostor za okrog 200 vozil. Odbor hranilno kreditne službe pri Gozdnem gospodarstvu Kranj razpisuje kredite za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev in za razvoj kmečkega turizma Pravico do kreditov imajo prosilci: — lastniki gozdov — kmetje — biti morajo vlagatelji in hranijo sredstva pri hranilno kreditni službi Gozdnega gospodarstva Kranj — da trajno gospodarsko sodelujejo z Gozdnim gospodarstvom Kranj — imeti morajo izdelane investicijsko usmeritvenc programe — da so kreditno sposobni. Krediti se dajejo za naslednje namene: — za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo in plemensko živino — za nasade jagodičevja — za sadovnjake — za preureditev živinorejskih proizvodnih objektov za mleko in meso, ureditev in razširitev obdelovalnih površin — za graditev in preureditev objektov za osnovno predelavo mleka, sadja in vrtnin ter hladilnic, sušilnic in skladišč za kmetijske pridelke domače pridelave — za trajna obratna sredstva — za kmečki turizem. Obrestna mera je 3 H, če družbenopolitične skupnosti krijejo razliko do polnih obresti. Doba kreditiranja je določena z zakonom o nadomestilu dela obresti (Ur. list SRS, št. 7/72). Vloge sprejemajo pododbori hranilno kreditnih služb na gozdnih obratih škofja Loka, Tržič in Preddvor. Rok za vlaganje prošenj je 30. november 1972. Istočasno obveščamo, da urejanje kreditnih zadev opravljajo službe na gozdnih obratih Skofja Loka, Tržf^, Preddvor ter v Kranju vsak ponedeljek od 6. do 12. ure, vlaganje in dviganje denarja pa vsak delavnik od 8. do 12. ure, razen sobote. ISKRA tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. dveh preciznih vrtalcev na koordinatnem vrtalnem stroju; 2. brusilca za profilno brušenje; 3. strojnega ključavničarja Pogoji: pod tč. 1. In tč. 2.: dokončana poklicna šola strojne stroke in 8 let prakse v stroki; pod tč. 3.: poklicna šola. Interesenti naj se javijo kadrovski službi tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki v roku 15 dni od objave razpisa. Trziski šolarji bodo tekmovali V ponedeljek, 30. oktobra, je bila v Tržiču seja aktiva učit* Ijev telesne vzgoje na tržiških osnovnih šolah. Na seji & sprejeli obširen program športnih tekmovanj v tekočem šolskem letu. Najboljši v posameznih disciplinah se bodo uvrstili na področna in republiška tekmovanja. Pri teh tekmovanjih moramo omeniti, da jih je pripravljalni odbor za proslavitev 70. obletnice telesne vzgoje v Tržiču uvrstil v program p«*3*' novanja. la izobraževalna skupnost tet nagradila tudi vaditelje. Ta* način dela s športnimi dni-štvi na osnovnih šolah so nekatere občine že osvojile-j. Košnjek Do 29. novembra bo končano tekmovanje v orientacijskem pohodu. Organizator tekmovanja je taborniški odred iz Križev, pokrovitelj pa občinska zveza tabornikov. Februarja bo občinsko osnovnošolsko prvenstvo v smučanju. Organizator tekmovanja je osnovna šola heroja Bra-čiča, pokrovitelj pa občinska zveza za telesne kulturo Tržič. Februarja bo tudi podobno prvenstvo v sankanju. Organizirala ga bo Gra;zerje-va žoIa, pokrovitelj pa je sankaški klub Tržič. Osnovna šola kokrškega odreda v Krizah bo marca pripravila občinsko pionirsko prvenstvo v orodni telovadbi. Pokroviteljstvo nad tem tekmovanjem je prevzelo občinsko društvo prijateljev mladine Tržič. Učitelji telovadbe in vodstvo osnovne šole heroja Grajzerja pa se je zavezalo, da bo jeseni in spomladi organiziralo rokometno ligo pod pokroviteljstvom TVD Partizana. Do 20. aprila bo spomladanski kros, maja pa atletski mnogoboj. Prvo in drugo prireditev bo pripravila kriška osnovna šola. Pokrovitelj prve prireditve je kriški Partizan, pokrovitelj druge pa občinska konferenca ZMS Tržič. Učitelji telesne vzgoje v tržiški občini želijo, da bi bila omenjena tekmovanja vsako leto in da bi bili tudi pokrovitelji stalni. Prav tako so menili, da je treba uvesti »šolo v naravi«. Finančno naj bi jo podprla temeljna izobraževalna skupnost. Enako so menili pri dejavnosti šolskih športnih društev, ki jih je v občini vedno več. Tudi za njihovo materialno plat naj bi skrbe- Priprave za zimo Na Bledu upajo, da bo letošnja zimska sezona še veliko boljša od lanske. Zaživel bo športni center na Zatrni-ku, do kamor bo Cestno pod jetje iz Kranja asfaltiralo cesto. Razen tega bo letos Bled prvič pozimi imel na voljo okrog 1600 postelj. Turistično društvo pospešeno ureja drsališče. Zravnali so že zemljišče ^ napeljali vodo, uredili pa bodo tudi bife in garderobe. Prav tako pa obljubljajo, da bo tudi koledar zimskih prireditev na Bledu letos še zanimivejši in bogatejši od lanskega. A ž. Telesni invalidi na izletu Delo škofjeloške podružnice medobčinskega društva telesnih invalidov za Gorenjski je zaživelo. Po uspelem srečanju invalidov športnik°v ob dnevu borca v škofji ki so pretekli mesec pn'P'T vili izlet za svoje člane O'5!' skali so Štajersko in Dolenjsko. 2e zgodaj so se na nedw* sko jutro odpeljali iz SkofJ3 Loke prek Domžal in C«* do Rogaške Slatine, kjer sa si ogledali izvire mineralni vode. Od tu so nadalje" pot proti Podčetrtku, kjer obiskali toplice, nato pa s0 obiskali še Kumrovec. Us|^ vili so se pri rojstni nl predsednika Tita. tf Nazaj grede so bili tudi Šmarjeških Toplicah in čer so se utrujeni, a voljni vrnili «v Skorjo L°_K* B. P- PROJEKTIVNO P0DJETJ E KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE^ STANOVANJSKA HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ PRODAM *KTr,?dam dobl° ohranjeno £*UI2N0 OMARO. Gruden, v- na Rupo 8, Kokrica, Kranj JUNICE velikocvetne in ^ogocvetnice ter vedno cve-VpTxTyzpen'alke dobite v MARIJI PODBREZJE p 5687 tRAKTOB maI° rabIjen je 4s ?co ln kabino. Hrast- PrcH anj 5658 SKAlfe MIZARSKO STI- vret,!: IC0 na 30 kovinskih s cj5 200 x 100 cm komplet 2bilie nPl?žčami- Irt Franc< ProV ' Mcdvode 5662 ^EZNtrA molorno REPO- Savska 3?-vaJgdj pranc' Za-Prn/i ' Kra"I 5719 j »odam KRAVO. Frelih Mi- WrZJC 55 5720 delnn m,Sditve Prodam tro-KREn?M^RO'-KUHINJSKO Ni ' S^AVC, ELEKTRIC-PUtttm,DILN,K gojenje, ^'PrevNl STR0J in STROJ Po 6Wanje volRe — vse le ^ieva /T"0" I]iJcvski p. . ' Kranj Šor-5721 votuSr? ZIDN0 opeko *a j * ,Jan« Pungeršek, Pot na Jo;t Ja«ez Puni Kranj 5722 njen pi »dobro ohranjen us-liubn0^ŠC- Pr^lJ Rudi. prodar!',Poclnart 5723 ža W i • °mbinirano PEC Ce«ta n lco- Udovič Fl"anc» na Klanec 57, Kranj proo\n ». 5724 SttC^ M0PED T-ll, regiji "° marca 1973 ter žen-Jaclo pl°s. ° KOLO. Pižorn '4-126 reddvor 35, telefon ije *• Podbrczjc 61, Dup-Prodam . 5726 i°!ivo Breg6 P?CI~na- trd0 iN ob Savi 66, 5727 >Prod 5727 Luže g* dv« breji SVINJI, i Prodam ?ČUr 5728 l0, mlad« °^et mescccv bre-8la^° RRAV°- Naslov v S>dn0°ddelk« 5729 Ž ,ALNlr n prodarn rabljeno Kffi 2 vložki. Jovičić 'Moša Pijade 11, Kranj 5730 Udaja Vn tiska CP ^ean\|tva m „prave | Krani, Moše PljadcjaJL \*<*1 račun prt SDK K^u 515-1-135 -^ glavni ure*"Ur ' Blavn" 1M * Telcfo |S fn upra8va ""HiarP ,e,dništvo 21833, J1 ^ I' 21 860' maloogla- -----a., UUUGIVK 2' Poiletn ,°čnina: ,etna L* eno1,? 30 din, cena Nnifo.1 beseda 1 din, ^o^P^anih oglasov Zaradi selitve takoj prodam 8-1 i trski BOJLER, visečo KUHINJSKO OMARO, KAVČ, ŠTEDILNIK IN PEC na olje — vse odlično ohranjeno. Ogled od 15. ure dalje. Džurič Slobodan, Šorli-jeva 4, Kranj 5731 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Lahovče 33 5732 Prodam SENO. Ljubno 88, Podnart 5733 SADIKE JABLANE, HRUŠKE in SLIVE prve vrste v vseh novejših sortah nudi DREVESNICA Hafner Vinko, Dorfarje 22, Žabnica 5734 Prodam ŠTEDILNIK gorenje na drva in PEC na žaganje. Kokrica, Dežmanova 16 5735 Prodam mlado plemensko KRAVO simentalko. Rozman Marija, Hotovlje 44, Poljane 5736 Prodam REPO in ZELJE v glavah. MaCijevc, Podbrezje 86, Duplje 5737 Poceni prodam ŠTEDILNIK gorenje na drva. Cim-žar, C. na Brdo 43, Kokrica KUPIM Kupim star še uporaben RADIO. Zupan Moša Pijade 15, Kranj, telefon 23-397 5738 Kupim ŠTEDILNIK na trdo gorivo, širok 50 do 60 cm. Marčun, Breg 3, Križe 5739 MOTORNA VOZILA Prodam avto DKW junior delux, letnik 1962, po delih. Ogled dopoldne in v nedeljo, šifrer, Praše 25, Kranj 5740 Prodam FIAT 750 delux, letnik 1971. Lešnjak Milan, Sejmišče 2, Kranj 5741 Prod?m ZASTAVO 750, letnik 1968. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure. Teran, Valjav-čeva 6, Kranj telefon 23-716 5742 Prodam FIAT 600 D. Žagar, Levstikova 1, Kranj 5743 Poceni prodam poltcvorni avto FIAT 620, letnik 1967. Božič Janez, Lipnica 3, Kropa 5744 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1970. Bobovck 4, Kranj 5745 Prodam FIAT 750, letnik 1965, motor 1969. Šenčur, Ve-lesovska 8 5746 Prodam FIAT 1400 z rezervnimi deli. Hostar, Groso-va 19, Kokrica 5747 OSTALO Fant začasno na delu v tujini (s poklicem) želi spoznati dekle staro od 21 do 30 let. Slika zaželena v prvem pismu. Resne ponudbe pošljite pod »Srečanje v domovini« 5752 STANOVANJA Oddam opremljeno SOBO za dve osebi v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5743 POSESTI V najem oddam suho in svetlo SKLADIŠČE (150 m2). Raj gel j Franc, Zasavska 39, Kranj 5749 IZGUBLJENO 4. novembra izgubljeno žensko ročno URO med Prim-skovim in Rupo vrnite proti nagradi Martinjak Danici, Mencingerjeva 5 Kranj 5750 Najdeno žensko športno KOLO dobite v Praprotni Polici št. 30, Cerklje 5751 OBVESTILA Strokovno polagam TAPETE. Grobclšek Lado, Planina 9, Kranj 5673 OBVEŠČAMO, da je v gostilni in kegljišču v Britofu sedaj prost dan v ponedeljkih. Ostale dneve odprto neprekinjeno. 5753 Takoj prevzamem vsa ZIDARSKA DELA. Stoiljkovič Tomislav, Hafnarjeva pot 21, Stražišče, Kranj 5754 PRIREDITVE Zveza borcev GORENJA VAS priredi MARTINOVO VESELICO v soboto, 11. novembra 1972, ob 18. uri v domu TVD PARTIZAN GORENJA VAS. Igra ansambel TABOR. Vabljeni! 5755 URA PRAVLJIC ZA OTROKE OD 8. DO 10. LETA V četrtek, 9. novembra, ob 17. uri bo v pionirski knjižnici ura pravljic za otroke od 8. do 10. leta starosti. Kranj CENTER 8. novembra nemški barv. film EVA ob 16., 18. in 20. uri 9. novembra nemški barv. film EVA ob 16., 18. in 20. uri 10. novembra amer. barv. CS film VITEZI RULETE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIč 8. novembra amer. barv. film HATARI ob 15.30, angl. barv. film VOHUNKA DAR-LING LILI ob 17.30 in 20. uri 9. novembra amer. barv. film HATARI ob 16., 18. in 20. uri 10. novembra jug. barv. film KAKO UMRETI? ob 16., 18. in 20. uri Tržič 8. novembra ital.-špan. barv. film SANDOKANOVT MAŠČEVALCI ob 18. in 20. uri 9. novembra ital.-špan. barv. film SANDOKANOVI MAŠČEVALCI ob 18. uri, ob 20. uri GLASBENA REVIJA SLOVENSKIH PEVCEV 10. novembra amer. barv. film DESPERADOSI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 8. novembra jug. barv. film KAKO UMRETI? ob 18. in 20. uri 9. novembra jug. barv. film KAKO UMRETI? ob 18. uri, amer. barv. film DESPERADOSI ob 20. uri 10. novembra danski barv. film MAZURKA V POSTELJI ob 18. in 20. uri, premiera nem. barv. filma KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE? ob 22. uri Skofja Loka SORA 8. novembra amer.-ital. barv. film POLNOČNI OBRAČUN ob 18. in 20. uri 9. novembra amer.-ital. barv. film POLNOČNI OBRAČUN ob 20. uri 10. novembra amer. barv. film MESTO V MRAKU ob 20. uri /O ljubljanska banka Železniki OBZORJE 8. novembra kinoteka: WA-YOMING ob 20. uri 10. novembra amer. barv. film EVO SABATA ob 20. uri Radovljica 8. novembra franc. barv. film NA MEJI RAZUMA ob 20. uri 9. novembra franc. barv. film UM KRALJUJE ob 20. uri 10. novembra franc. barv. film NA MEJI RAZUMA ob 20. uri Jesenice RADIO 8. novembra amer. barv. fiim MRTVECEM PREHOD PROST 9. novembra amer. barv. CS film ZAROTNIKI 10. novembra amer. barv. CS film ZAROTNIKI Jesenice PLAVŽ 8. novembra angl. barv, film V AVTOBUSU 9. novembra angl. barv. film V AVTOBUSU 10. novembra amer. barv. film MRTVECEM PREHOD PROST Kranjska gora 8. novembra ital. barv. film SEDEM MAŠČEVANJ ZA 7 DOLARJEV 9. novembra amer. barv. film MRTVECEM PREHOD PROST Javornik DELAVSKI DOM 8. novembra amer. barv. film KADAR OSEM ZVONOV ZAZVONI SREDA, 8. novembra, ob 18. uri — I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR; predstava zaključena za dijake šolskega centra Iskra; ČETRTEK. 9. novembra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI -ČETRTEK — E. Labiehe: FLORENTINSKI SLAMNIK; uprizori dramska družina Prešernovega gledališča; predstava je zaključena za abonma; PETEK, 10. novembra, ob 16. uri za red DIJAŠKI II., ob 19.30 za red KOLEKTIVI -PETEK - E. Labiehe: FLORENTINSKI SLAMNIK; uprizori dramska družina Prešernovega gledališča; večerna predstava je zaključena za abonma, pri popoldanski so vstopnice še v prodaji. Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata Antona Jošta se iskreno zahvaljujemo številnim prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu podarili vence in cvetje ter vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala dobrim sosedom in članom kolektiva KTP Podnart za vsestransko pomoč. Iskrena hvala tudi DU, osnovnima šolama Ovsiše in Lipnica, kirur-gičnemu oddelku bolnice Jesenice in g. župniku, še enkrat vsem, ki ste ga imeli radi in kakorkoli počastili njegov spomin, najlepša hvala. Žalujoča družina Jošt in drugo sorodstvo Poljska, 6. novembra 1972 nesreče NEPRIMERNA HITROST Na cesti drugega reda med Sp. in Zg. Brnikom je v petek, 3. novembra, pripeljal v ovinek z neprimerno hitrostjo voznik osebnega avtomobila Anton Šuštar iz Srednje vasi pri Kamniku. Pri tem je sekal ovinek. Iz nasprotne smeri pa je tedaj pripeljal v osebnem avtomobilu Franc Rogelj s Trate in avtomobila sta trčila. V nesreči so bili lažje ranjeni voznik Šuštar in dva sopotnika v njegovem in sopotnica v Rogljevem avtomobilu, škode je za 20.000 din. SMRTNA NEZGODA V soboto, 4. novembra, popoldne se je na cesti v Dovjem pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila italijanske registracije Attilio Coslovich lz Trsta je pri avtobusnem postajališču v Dovjem zadel Cecilijo Klančnik iz Mojstrane, staro 76 let, ki je nenadoma z desne strani prišla oa cesto. Klančnikova je umrla na kraju nesreče. VZVRATNA VOŽNJA V ponedeljek, 6. novembra, dopoldne se je na dvorišču tovarne Peko v Tržiču pripetila prometna nezgoda zaradi neprevidne vzvratne vožnje. Voznik tovornjaka Benjamin Jeruc iz Kranja je vozil vzvratno po dvorišču, pri tem pa je z zadnjim desnim delom avtomobila zadel Vladimirja Resnika iz Visoč pri Tržiču. Resnik je padel pod zadnje kolo tovornjaka. Ko je voznik zaradi vpitja drugih delavcev vozilo ustavil, je vozilo premaknil za en meter naprej, tako da je kolo še enkrat Resnika povozilo. Huje ranjenega Vladimirja Resnika so prepeljali v jeseniško bolnišnico. NEPRIMERNA HITROST Na cesti prvega reda med Bistrico in Naklim je v ponedeljek, 6. novembra, zvečer v blagem ovinku začelo zanašati voznico osebnega avtomobila Nevenko Baša iz Ljubljane. Zapeljala je s ceste na njivo, avtomobil pa se je po več kot 20 m prevračanja ustavil na strehi. Voznica in sopotnik sta bila lažje ranjena, škode pa je za 6000 din. L. M. Takale akrobatska vožnja je za mlade morda atraktivna in vznemirljiva, konča pa se lahko s padcem in nekaj praskami, fit ne huje. — Foto: F. Perdan Delavci cestnega podjetja Kranj te dni zamenjujejo betonske obcestne smernike ob cesti prvega reda od Jeprce do Naklega s plastičnimi smerniki. Novi smerniki so ponoči in v megli veliko bolj vidljivi in svetleči kot pa sedanji že zastarel način označevanja cest. V kratkem bo Cestno podjetje Kranj namestilo »mačja očesa« tudi na vse drsne ograje na cesti prvega reda na svojem področju. — L. M. — Foto: F. Perdan KAVA ŽIVIL./V ljubljanska banka PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE Trgovsko podjetje LESNINA Ljubljana skladišče Škofja Loka razglaša delovna mesta: 1. skladiščnika 2. 2 PK delavcev za delo na skladišču žaganega lesa Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD pocljetj^-Ponudbe sprejema delovna enota škofja Loka Trata. Zahvala Tiho, kot pada jesensko listje brez slovesa, kot od letijo lastovke, nas je za vedno zapustila naša dr hčerka in sestra Marija Dagarin Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na za^j poti in podarili toliko cvetja. Zahvaljujemo se ^ vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vašca Žalujoči Dagarinovi Kranj, 7. novembra 1972 V 63. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mami in stara mama Ana Tepina roj b upokojenka ne Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 9. novembra, ob 15.30 izpred mr vežice na kranjskem pokopališču. liške Žalujoči: mož Stanko, hčerka Danica,, sin Stanko ženo Zofko ter vnukinji Darja in Grei Kranj, 7. novembra 1972 /O ljubljanska banka Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika in ekipo za leto 1972 . Letos, dragi bralci, bomo že sedemnajstič zapored kjbirali najboljšega športnika Gorenjske za leto 1972. Na osnovi ankete bomo ob dnevu republike proglasili Najboljšega špotnika oziroma deseterico najboljših na J*^enjskem. Zmagovalec bo tisti, ki bo prejel največ ock. Letos izbira po vsej verjetnosti ne bo težka, saj Je bila v Sapporu zimska olimpiada, v Miinchnu pa *° se na XX. jubilejnih igrah zbrali najboljši športniki eta- Ce lahko trdimo, da smo v Sapporu imeli mcčno ^siopstvo Gorenjcev, ki se je odiično odrezala, pa rji?. bil* v Miinchenu zastopani le z blejskim četvercem. , 'Ucni uspehi gorenjskih športnikov v deželi vzhaja-SOnca ter prvo svetovno prvenstvo v smučarskih Brni V Planici nam bodo Pri "biri po vsej verjet-tno ,yeliko pomagali. Tudi ostali Gorenjci, ki so tek-Di-na meduarodnih prvenstvih ter državnih in re-vrh -kvih' ?° kandidati, ki jih lahko uvrščamo v me,naše deseterice. Tudi oni so dosegli kopico lepih bo CJna£odnin uspehov. Menimo, da letošnja izbira ne V ♦«.t2^a'.in °-a bomo na koncu res dobili najboljšega. naju l. letih, ko so se v uredništvu odločili za izbiro Peh-° i Cga gorenjskega športnika, so imeli največ us-8lt a p'avalci kranjskega Triglava ter predstavniki zim-C-Jr .športa Jesenic. V teh letih so bili najboljši na Gorenjskem: iS 5M"bara Koncilija (PK Triglav) 19« t Brinovec (PK Triglav) lHl I*"ez Kocmur (PK Triglav) 19M 0 Brinovec (PK Triglav) 19M » ez Kocmu»- (PK Triglav) iS V,arjan Pečar <ŠD Mojstrana) 19M »anez Teran (NTK Triglav) j J: f,eter Lakota (SD Jesenice) 19« , ter Lakota (ŠD Jesenice) 19** .udvlk Zaic (SD Jesenice) 1967 ?-bin Fe,c šlefančic (ŠD Jesenice) , *a lažjo izbiro vam tudi letos posredujemo širši i ---»aiu iuui loSu sm " alov> ki pridejo v poštev. V našem pred-'olidne ° predvsem gledali na športnike, ki so dosegali in na t r5Zult»te na mednarodnih tekmovanjih doma Oslove ju*' ^ so osvaiah državne in republiške deset v« * rda bi še kdo zaslužil, da pride med prvih bratje Prežel j, Kavčič, Milek, Udovč, riglav) ekipa oziroma igralci Jesenic, ki so lani Kandidti ah°r ra^e PrePuSčarao vam-ATLETiv P° abecednem redu (po panogah): PapierJ KA — bratje Pre«>u Kavčič Milpk »OKPi (VS! TrlK,av) °svojm d ~~ Ckipa ozil ^EGLTamt mesto na državnem prvenstvu Ie- MartPi E ~ Turk» Česen, Prion, Vehovec, Jenko- Jf5SSxSAw,,r) ^PUVANJF A 7 J°Že Zupi" (TrŽiČ) ubic Pa i ~" švarc> Pečjak, Porenta, Mandeljc, PADALSTvar' GrošelJ' brata Slavec (vsi Triglav) ft, SM^ANTP° " PeSJak (ALC LeSCe) Mi J. res Norčič, (oba Triglav); klasična kombinacija: ,r;*«us pe<;, r ~~ a'pske discipline: Jakopič, Gašperšič, n ^esec It (vsi Jesenicc); skoki: štefančič (Jesenice), f^'inar T!Ari.?Iav), Dovžan (Je (vsi n«Jain,kar (vsi senice); teki: Kerštajn, (vsi Jesenice), Kobilica, Kalan, Dornik si K 1»6 0IJ' Kor^t 7" Mohoric, Balderman, F. Rebolj, J ašic fv^i t ' Nadižar, švarc, M. Malavašič, Z. Ma , STRELl'amrašic (Alplcs) Si Kranj rt~ F- Pctcrnel, M. Peternelj, Naglic VATERpm Ilnova (°ba Jesenice) v kidate ,i ,etu pa bomo *e četrtič izbirali tudi J^štev ekin nfibo,^šo ekipo Gorenjske. Tu pridejo tiae,ri,u- Izbori tekmujejo v zveznem in republiškem lbo,Jša wJf tu lažJ'> saj je že tretjič zapored bila KrMcd letoJ 3 Ckipa Jesenic Vatjske „ft7lmi kandidati so hokejisti Jesenic in erP°listi t I 1odb°Jkarji Jesenic, kegljači Triglava, . V ... 1 "glava itd. ta kovani!,1", novembra» bomo objavili prvega tk.^ljite „1 "stkov. Ne odlašajte, izpolnite ga rištvo Glasa, Kranj, L'l. Moše Pi ŠPORTNO UREDNIŠTVO, -dh soboto, i an Ijite Popisom: od ter Meddruštvena skakalna tekma Že druga zmaga Kranjčana Janez Gorjanc — kombina-torec in državni reprezentant — je že drugi Kranjčan, ki je zmagal na novi 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi. Smučarski klub Triglav je bil to nedeljo za zaključek sezone na plastiki namreč organizator meddru-štvene skakalne tekme. Nastopilo je 50 tekmovalcev iz 10 slovenskih klubov, med njimi tudi gostje iz Zahom-ca. Ob izteku kranjske plastike se je zbralo nad 50 gledalcev, ki so budno spremljali lepe in dolge skoke. V članski konkurenci je Gorjancu uspelo le za desetinko točke prehiteti člana ljubljanske Ilirije Blaznika. Nasploh pa lahko rečemo, da so v vseh štirih kategorijah tekmovalci pokazali vse veščine smučarskih skokov. Za največjo atrakcijo je poskrbel član športnega društva Jesenice Stanko Rakar, ki je pri 36 metrih pristal brez ene smučke. Le-ta se mu je odpela takoj po odrivu. Odlično se je znašel, zakrma-rll skozi zrak kot bi imel na nogah obe. Kljub težkemu padcu se je pobral in z aplavzom nepoškodovan odkorakal z izteka. Namiznoteni-ška rekreacija Da bi popestrili svojo dejavnost, se je namiznoteniški klub Triglav odločil, da tudi letos uvede namiznoteniško rekreacijo za starejše člane. Začeli so že pretekli četrtek. Ker pa je bil obisk slab, priporočajo vsem ljubiteljem namiznega tenisa, da lahko vsak četrtek ob 19. url v avli Oš Simona Jenka poskusijo svoje namiznoteniško znanje in si tako s partnerji razmigajo kosti in odvzamejo odvečne kilograme. Pripomniti je treba še, da ima klub na voljo tudi copate in loparje. -dh Rezultati — pionirji: 1. An- žel (Ilirija) 130,5 (31, 36), 2. Galjot (Triglav) 126,6 (32, 32), 3. Bogataj (Gorenja vas) 122,3, (30, 32), 4. Berčič (Ilirija) 116,2 (30, 31), 5. Sclan (Triglav) 95,9 (27, 28); mlajši mladinci: 1. Kajzer (Šentvid) 156.5 (35, 37), 2. Rožič (Jesenice) 141,3 (39,5, 38,5), 3. Belančič (Triglav) 135,3 (35,5, 35); starejši mladinci: 1. Miro Turk (Logatec) 170.7 (39,5, 39,5), 2. Bradeško (Ilirija) 168,2 (39,5, 39), 3. Tr-šar (Logatec) 162,7 (37,5, 38.5), 4. Ribnikar (Križe) 158,2 (34,5, 34); člani: 1. Gorjanc (Triglav) 197,0 (44, 43), 2. Blaznik (Ilirija) 196,9 (42, 43), 3. Kobal (Triglav) 192,5 (42, 42,5), 4. Dovžan (Jesenice) 185,0 (42,5, 42,5), 5. Bukovnik (Triglav) 176.8 (41, 42). —dh Pokalne nogometne tekme na Gorenjskem V nedeljo je bilo odigrano prvo kolo v tekmovanju za nogometni pokal Jugoslavije za področje Gorenjske. Rezultati: Kropa : Jesenice 1:5, Lesce : Bohinj 1:0, Tržič : Podbrezje 6:1, Naklo : Reteee 5:4, Alples : Kondor 2:0, Bii-tof : Preddvor 4:3, Korotan : Primskovo 0:3. Drugo kolo bo na sporedu zadnjo nedeljo v marcu prihodnje leto. ljubljanska banka OD NEDELJE DO NEDELJE HOKEJ — V nadaljevanju I. zvezne hokejske lige so Jeseničani doma po slabi igri krepko premagali beograjski Partizan. Drugi gorenjski predstavnik Kranjska gora pa ni bil kos zagrebškemu Medveščaku. Rezultati: Jesenice : Partizan 14:5 (5:2, 3:5, 4:0), Med-veščak : Kranjska gora 12:2 (6:0, 3:2, 3:0). Par prihodnjega kola: Kranjska gora : Jesenice. NAMIZNI TENIS — Tudi v tretjem kolu I. zvezne lige — ženske igralke Triglava niso imele sreče. Tokrat so izgubile proti beograjskemu Partizanu. Edina svetla točka v ekipi je bila spet mlada Zdenka Zakojč. Rezultat srečanja: Partizan : Triglav 5:0. V prihodnjem kolu se bodo Triglavanke pomerile v Ravnah z igralkami Fužinarja. ODBOJKA — Jeseničani so v II. ZOL — zahod presenetili zagrebškega Metalca, medtem ko so Kamničani v Karlovcu morali prepustiti točki domači Turbini. Rezultati: Metalac : Jesenice 1:3, Turbina : Kamnik 2:3. Pari prihodnjega kola: Kamnik : Spačva, Jesenice : Interplet. KEGLJANJE — Na letošnjem državnem prvenstvu posameznikov v Novem Vinodolu je naslov najboljšega osvojil uradni svetovni prvak Zagrebčan Dragaš, ki je podrl 1894 kegljev. Od gorenjskih predstavnikov sta Kranjčana Turk s 1802 in Česen s 1781 podrtimi keglji na sedmem oziroma devetem mestu. Na republiškem prvenstvu v borbenih igrah je najvišji republiški naslov osvojila ekipa ljubljanskega Sa-turnusa, medtem ko kegljače Triglava zasledimo na šestem mestu. SMUČARSKI SKOKI — Jugoslovanska smučarska reprezentanca — skoki je sklenila svoj drugi k,og priprav na 70-metrski skakalnici v Rožnovu (CSSR). Na pregledni tekmi je zmagal Kranjčan Marjan Mesec pred Danilom Pudgarjem (črna) in štefančičem (Jesenice), šesti je bil Norčič, petnajsti pa Kapušin (oba Triglav). ROKOMET — Tržiški rokometaši so v zadnjem jesenskem kolu gostovali v Murski Soboti, kjer so bili le za 3 gole prekratki, da bi osvojili obe prvenstveni točki. Kljub porazu pa so jesenski del odlično zaključili, saj so na tretjem mestu. Rezultat srečanja: Polet : Tržič 18:16 (8:5). NOGOMET — Tudi deveto kolo v slovenski ligi Triglavu ni prineslo uspeha. Kljub planiranemu porazu v Ljubljani pa je rezultat po prikazani igri visok. V ZCNL je stražiški Savi šele v zadnji minuti uspelo re-mizirati z Adrio, medtem ko je loški LTH Izgubil v igri proti novogoriškim Vozilom. Rezultati: Ljubljana :Triglav 4:1 (2:0), Sava 3:3 (1:1), Vozila : LTH 1:0 (1:0). Pari prihodnjega kola: Aluminij žila, LTH : Zagorje. Adria Triglav, Sava : Vo-•dh O L, AS SREDA — 8. NOVEMBRA 1972 V enotnosti je moč (Nadalj. s 1. strani) z novo zakonodajo, tudi o delu s proizvajalnimi sredstvi v zasebni lasti, smo izpostavili ostri kritiki proces privatizacije. Razpolagamo s podatki o pretakanju družbenega kapa tala v privatne roke... Kot primer privatizacije družbenih sredstev naj navedemo probleme v zvezi s prodajo družbenih stanovanj privatnikom. Nekaj časa je bilo močno prisotno stališče —- tudi v skupščini SRS — posebej pa v izvršnem svetu, ki Je problem privatizacije na tem področju podcenjeval. To stališče so sicer kasneje spremenili, v praksi pa podobna pojmovanja živijo še naprej ... čeprav je treba akcije za odpravljanje najpomembnejših izvorov socialnega razli-kovania tempirati na daljši rok, pa to ne pomeni, da ni potrebno iti v zelo konkretne in hitre akcije, ki Jih je treba izpeljati v najkrajšem času. Pri tem mislimo na ukrepe, ki naj onemogočajo pojave neopravičenega bogatenja, ustvarjanja dohodkov — osebnih in skupinskih — mimo dela, s špekulacijami, zlorabo uradnega položaja, korupcijo, raznimi zunanjetrgovinskimi transakcijami, davčnimi utajami Itd ...« V referatu je bila razčlenjena tudi odgovornost tovarišev Staneta Kavčiča, Toneta Kropuška in Leopolda Kre-seta. Poudarjeno je bilo: »Ko obravnavamo osebno odgovornost teh tovarišev, moramo poudariti, da ne gre za diskvalifikacijo osebnosti, njihovih zaslug in njihove revolucionarne aktivnosti. To je samo diskvalifikacija določene politične usmeritve, določenih stališč in prakse. Pri tovariših, ki so bili izpostavljeni kritiki, ne smemo razvrednotiti tega, kar so prispevali in kar lahko še prispevajo k naši revoluciji.': V živahni, plodni, kritični in samokritični razpravi so številni ra/.pravljalci odločno obsodili metodo političnega dela, ki ne ustreza več stopnji razvoja samoupravne demokracije, obsodili so politikantstvo, vezanje na posameznike in ne na politične koncepte, dalje, formalno odgovornost znotraj zaprtih forumov, v katerih se včasih bolj bojimo medsebojne zamere kot pa izgube zaupanja delavskega razreda in delovnih ljudi. © Po celodnevni razpravi je centralni komite soglasno odobril stališča razširjene seje sekretariata, komunike s te seje in stališča iz referata. Odobril je tudi delo sekreta- riata in predsednika CK v zadnjih dveh letih, sekretariatu pa je naročil, naj takoj sestavi akcijski načrt, kaj je treba storiti po tej seji. To pa velja tudi za komuniste, ki delajo v družbenopolitičnih organizacijah, skupščini in izvršnem svetu. Razen tega se je centralni komite strinjal s pobudo, da bi v Sloveniji oblikovali predsedstvo republike. O Posebej je centralni komite naložil komunistom in organizacijam, da se vsak v svojem okolju borijo za uresničevanje politike ZKS in ZKJ ter pisma predsednika ZKJ in izvršnega biroja. Organizacije ZK morajo prek samoupravnih organov in političnih organizacij v vseh okoljih razpravljati tudi o vprašanjih moralnopolitične naravnanosti in usposobljenosti vseh vodilnih delavcev in nosilcev družbenih dolžnosti. 0 V sklepni besedi na seji pa je predsednik Franc Popit poudaril: »Razpravo moramo zdaj prenesti v občinska vodstva, da se vidi, kdo je za takšno politiko, kdo jo podpira V praksi in kdo ne. Takšne razgovore bi bilo treba opraviti-tudi v delovnih organizacijah in v šolah. V slednjih seveda o vprašanjih, ki so značilna za to področje.« A. Žalar Pred združitvijo skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Razprave po vsej Gorenjski Pred referendumom o združitvi skupnosti zdravstvenega zava« rovanja delavcev in kmetov so se pred kratkim povsod P Gorenjskem začele razprave med zavarovanci na terenu v delovnih organizacijah. Pred tem so se že sestala vtH's^i občinskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skup*6*" ne. Predlog obeh skupščin zdravstvenega zavarovanja z izenačitev zdravstvenih pravic delavcev in kmetov so dos J vsi brez pomislekov podprli. Končna odločitev pa bo^ zna"? po referendumu, ki bo 19. in 20. novembra na Gorenjskem tudi v drugih slovenskih pokrajinah, razen na Dolenjske » kjer so se za združitev skupnosti odloČili že lani. Radovljiški komunisti o sebi in o problemih Sestanka aktiva se je udeležil tudi predsednik CK ZKS Franc Popit V tovarni Veriga Lesce Je bil v petek popoldne sestanek aktiva delavcev-komunistov radovljiške občine. Razpravo je •nemala ljubljanska televizija in jo bo predvajala danes (sreda) ob 2035 pod naslovom Mi med seboj. Sestanka pa se Je udeležil tudi predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Franc Popit, ki je dejal, da je bila razprava Odkrita in kvalitetna in da bi podobne sestanke aktivov delavcev morali imeti tudi v drugih občinah. Komunisti so razpravljali o dogodkih v občini in zunaj nje. Predvsem so opozori H na nekatere probleme, ki se dogajajo v delovnih organizacijah in v občini. Zavzeli so se za drugačno stanovanjsko politiko, za čimboljše obveščanje in za ukrepe, ki bodo zagotovilri trdnejši gospodar-ski položaj. Posebej so se zavzeli tudi za akcijsko enotnost in večjo aktivnost komunistov pri uresničevanju ustavnih amandmajev, za dosledno izvajanje sklepov, izobraževanje mladih članov ZK itd. Na vprašanje delavke Ivanke Slibar iz Vezenine Bled, zakaj je prišlo do sprememb v republiškem vrhu, je predsednik CK ZKS Franc Popit dejal, da sta biLi v slovenskem vrhu dve politiki. Eno je vodil centralni komite ZKS, drugo pa republiški izvršni svet. Slo je za različne poglede na vlogo zveze komunistov in delavskega razreda, na vlogo Slovenije v Jugoslaviji, za ideje o privatizaciji gospodarstva, za različne poglede na davčno politiko, za različne poglede na samoupravljanje itd. (O vsem je v soboto izčrpno razpravljal centralni komite ZKS). Ko je govoril o različnih pogledih glede zunanjetrgovinskih zvez, je Franc Popit dejal, da živimo na precepu med Vzhodom in Zahodom in da ne smemo zanemarjati neuvrščenih držav. Gospodar-slko sodelovanje s tretjim svetom pa je zadnje čase nazadovalo. To lahko rahlja naše sodelovanje z neuvrščenimi državami. Rekel je, da pri tem ne gre za nasprotovanje trgovanju z Zahodom. To je celo dobrodošlo. Vendar pa ne smemo zaradi nekaterih težav pri trgovanju z neuvrščenimi državami izgubljati volje za krepitev ekonomskih in političnih stikov z njimi. Kot rečeno je šlo za različne poglede in za nesoglasja. Zato je prišlo do sprememb, ker je politika tistih, ki so odstopili, doživela polom. In s takim razčiščevanjem bi morali zdaj nadaljevati tudi v občinah in delovnih organizacijah oziroma na terenu. Ko so o predlogu za združitev razpravljali na ponedeljkovem posvetu gorenjskih predsednikov in sekretarjev oziroma tajnikov občinskih konferenc ZSDL in občinskih sindikalnih svetov v Tržiču, so poudarili, da je zavarovance na terenu — v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah treba temeljito seznaniti o predlogu in se hkrati zavzeli za združitev Na Jesenicah so se kmetovalci že sestali v začetku tega meseca in ugodno ocenili predlagano združitev. Zdaj se bodo začele razprave še v železarni Jesenice, v ponedeljek pa so se predsedniki sindikalnih organizacij in direktorji drugih podjetij dogovorili, da bodo o združitvi razpravljali v vseh delovnih organizacijah na sestankih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Razen tega pa bodo v občini poskrbeli, da bodo vsi zavarovanci pred referendumom dobili vabila s kratkimi obrazložitvami predloga. V kranjski občini so se zbori zavarovancev začeli na terenu v soboto. Trajali bodo do konca tedna. V delovnih organizacijah, kjer so se razprave prav tako že začele, pa bodo trajale do 17. novembra. Pred temi razpravami so tako socialistična zveza, sindikat in občinska skupščina podprli predlog o združitvi. V radovljiški občini se na razprave oziroma zbore zavarovancev na terenu pravkar pripravljajo. Večina razprav bo prihodnji teden. V delovnih organizacijah pa bodo imenovali posebne odbore za pripravo in izvedbo referenduma. Predlog so že podprli na posvetu predsednikov sindikalnih organizacij, delavskih svetov in sekretarjev ZK ter na ponedeljkovem posvetu predstavnikov krajevnih organizacij socialistične zveze. V škofjeloški občini so o združitvi razpravljali že pred dobrim mesecem, ko je ob- činska konferenca pripravila štiri javne tribune, na katerih so med drugim razpravljali tudi o pokojninskem zavarovanju. Takrat jc okrog 1000 kmetovalcev v občini predlagalo izenačitev pravic V teh dneh pa so se začela razprave tudi v škofjeloškiH delovnih organizacijah. Zdi'11* žitev so že podpili samo-upravni organi v Jelovici i" LIH. Danes pa se bodo sestali na skupnem posvetu Ša občinski sindikalni svet, predsedniki sindikalnih organizacij, izvršni odbor občinske konference SZDL in pred-sodstvo občinske konferenca zveze mladine. Jutri pa bo o predlogu razpravljala tudi občinska konferenca sociaj* stične zveze skupaj s P*** sedniki krajevnih organizacij SZDL. Podobno je tudi v tržiški občini. V nedeljo ob 9. uri* bo v Tržiču sestal zbor obe* nov — kmetov, v delovni'1 organizacijah pa priprav j» razprave občinski sindika'JJ svet. Razen tega pa bod° pred referendumom o pred'* gu seznanili vsako gospodinj' stvo v občini. Več oddaj združitvi bo tudi na m i^keif radiu. A-*- /Q ljubljanska banka