Št. 302 (15.404) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382
ČEDAD-Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190 '	~
IKnn I ID POŠTNMA PLAĆANA V GOTOVN IDUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
CISALPINA GESTIONI
SjlV
investicijski skladi

DirllZD BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE
DLIKd tržaška kreditna banka
TOREK, 14. NOVEMBRA 1995
V dveh občinah preti
Mm
Sandor Tence
Nova volilna zakonodaja z neposredno izvolit-vijo županov je gotovo odprla pot velikim novostim v poslovanju občinskih uprav. Prispevala je k stabilnosti uprav in k večji učinkovitosti upraviteljev, teko da je političnih kriz in odstopov, ki so bili Uekoc del našega vsakdana, na sreCo vse manj. Odstop odbornika ali župana predstavlja danes izjemo, uiedtem, ko je bil do včeraj pravzaprav pravilo.
Prav zaradi tega sta kri-
ki jo preživljata devin-sko-nabrežinska in milj-ska uprava, nenavadni in zato vredni posebne pozornosti. Obe občini upravljata napredni demokratični koaliciji, v obeh primerih sta odstopite dva odbornika (v Nabrežini ju je župan včeraj zamenjal) in v obeh upravah je prišlo do veC ali manj ostrih trenj med koa-ucijskimi zavezniki. Tako v Miljah kot tudi v Nabrežini, je treba vzroke za krizo iskati ne v odnosih z opozicijo, ampak znotraj koalicij, ki podpirata zu-Pana Mila in Depan-gherja.
Medtem ko se v Miljah v bistvu soočajo s ”klasic-Uo“ politično krizo (težki odnosi med županom in uekaterimi zavezniki), je v Nabrežini položaj mnogo hujši. Tukaj ne gre namreč samo za nelahke odnose med županom in nekaterimi komponentami večinskega zavezništva, ampak za zelo hude težave, Id zadevajo občinsko tajnico, osebje in poslovanje občinskih uradov. V Nabrežini smo skratka priCa skoraj popolni upravni Paralizi, iz katere žal tre-uutrio ni videti izhoda.
Če je v Miljah alarmni zvonec zaCel zvoniti pred Uekaj dnevi in bo najbrž kmalu utihnil, v Nabrežini Slasno brni že nekaj mese-cev, tako da se že skoraj tresejo zidovi županstva. Občinska uprava je, kot vemo, v svoji burni zgodo-vini premostila marsikatero težavo in zelo hudo ovi-ro. tako da je že skoraj navajena na dnevno sožitje s težavami. To pa ne sme nikogar tolažiti, da bo alarmni zvonec kar tako, mi sam po sebi utihnil.
V Nabrežini je situacija hujša, kot morda kaže na prvi pogled in kot se morda zdi povprečnemu opazovalcu. Na tehtnici ni le mioda sedanje koalicije in odbora, ampak občinske uprave na sploh. Glede na Pomen, Id ga ima ta obci-Ua za slovensko manjšino, Pa seveda ni vseeno, ah bo mogoče krizo rešiti brez Predčasnih vohtev.
Pogrešajo tudi I italijanske turiste
KATMANDU - Italijansko veleposlaništvo v Katmanduju je vCeraj sporočilo, da se je poleg 30 prijavljenih prejšnji konec tedna v Neapalu nahajalo Se 25 italijanskih turistov. Na varnem je bilo sinoči 19 Italijanov, za ostale se ne ve, kje se nahajajo. Vsekakor pa jih bodo danes zaceli iskati, ker ni rečeno, da so bili žrtve treh katastrofalnih snežnih plazov, ki so prizadeli območje Everesta in Anapurne.
Na 15. strani
■ Sporazum si vsak I tolmači po svoje
ZAGREB, BEOGRAD - Hrvaški premier Zlatko Mateša ocenjuje, da bo podpis sporazuma o vzhodni Slavoniji pripomogel k temu, da se bo država hibeje zbližala z Evropo.
Srbska SPS sporazum odobrava, saj dogovor po njenem mnenju pomeni konec vojne na tem območju in preprečuje trpljenje srbskega naroda. Kljub temu pa je na obeh sbaneh Čutiti nezaupanje.
Na 17. strani
Dva dni brez dnevnika
Zaradi dvodnevne stavke grafičnega osebja podjetja DZP-PRAE Primorski dnevnik jutri In v četrtek ne bo izšel. Prihodnja številka bo tako Izšla v petek, 17. novembra. Bralce prosimo za razumevanje.
RIM / POSVET MED SCALFAROM, SCOGNAMIGLIOM IN PIVETTIJEVO
Pel točk za bolj shpen odnos med politiko in sodslvom
Skupno sporočilo dosledno tolmači duh in črko ustave
RIM - Zaščita pristojnosti parlamentarcev ob prav tako dosledni zaščiti neodvisnosti sodstva. To je recept, ki ga predsednik republike Scalfaro in predsednika obeh domov parlamenta Scognamiglio in Irene Pivetti ponujajo kot vzvod za pomiritev napetih odnosov med sodstvom in politiko.
Trije najvišji predstavniki države, ki so se včeraj srečali na pobudo predsednika republike, so se v svojem razmišljanju strogo držali načel italijanske ustave. Poudarili so, da mora Višji sodni svet bedeti nad tem, da sodniki ne prestopijo meja svojih pristojnosti, a tudi pohtiki ne smejo kritike posameznim sodnim ukrepom spremeniti v »očrnitev« sodstva ah poskus delegi-timiranja. Sklenili so tudi, da parlamentu predočijo nujnost nekaterih ukrepov za pospešitev sodnih postopkov.
To je recept treh predsednikov. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali bo v praksi dosegel svoj namen.
Na 2. strani
Izraelska vojska se je včeraj dokočno umaknila z zahodnega brega
Oscar Luigi Scalfaro
Carla Scognamiglio
Irene Pivetti
D2ENIN - Po 28 letih okupacije so se Izraelci vCeraj dokončno umaknili iz Dženina, mesta na severu Zahodnega brega. Umik so izvedli v skladu s sporazumom, ki sta ga septembra v Wa-shingtonu podpisala umorjeni predsednik izraelske vlade Jicak Rabin in vodja PLO Jaser Arafat.
Na 18. strani
Krvav atentat islamskih skrajnežev v Savdski Arabiji
RIAD (Reuter) - V včerajšnji bombni eksploziji na vadbišču savdske Nacionalne garde v glavnem mestu Savdske Arabije je bilo ubitih pet Američanov in en Filipinec, več kot 60 oseb pa je bilo ranjenih. Odgovornosti za napad je prevzela doslej Se neznana organizacija »zalivski tigri«, za katere preiskovalci domnevajo, da sodijo v skrivnostni svet islamskih skrajnežev.
Eksplozija je uničila veC kot 30 avtomobilov, moCno pa so poškodovane tudi sosednje zgradbe v poslovni Četrti Al Olaja. Ameriški predsednik Bill Clinton je napovedal temeljito preiskavo in poostritev varnostnih ukrepov v okolici ameriških diplomatskih zgradb v Savdski Arabiji.
Na 16. strani
LJUBLJANA / MANJŠINA
Predsednik Slovenije Milan Kučan sprejel delegacijo SSO
LJUBLJANA - Predsednik republike Slovenije Milan Kučan je včeraj sprejel v Ljubljani delegacijo Sveta slovenskih organizacij, ki jo je vodila predsednica Marija Ferletič. Na srečanju, ki je trajalo poldrugo uro, so govorili o položaju slovenske manjšine v Italiji.
Na 5. strani
SKR spet zahteva volitve v manjšini
TRST - Slovenska komponenta Stranke komunistične prenove odločno zahteva čimprejšnje notranje volitve v slovenski manjšini. Komunisti predlagajo, da bi te volitve izvedli še pred poletjem prihodnjega leta.
O tem je poročal Sergij Lipovec, medtem ko je bil pokrajinski tajnik Giorgio Canciani zelo kritičen do devinsko-nabrežinskega župana Giorgia Depangherja v zvezi z včerajšnjimi zamenjavami v občinskem odboru. Po daljšem premora je spet izšel časopis Iskra.
Na 7. strani
V Trstu se je začel poslovni sejem 4T
TRST - Danes in jutri se bo na sejmišču pod Montebellom nadaljevala kongresno-razstavna prireditev »4T - Trieste Trade Technology Transfer«, ki se po enoletnem prisilnem premoru predstavlja v razširjeni in obogateni obliki. Udeležujejo se je razstavljala
in poslovneži iz 15 držav srednje in vzhodne Evrope, vključno s Slovenijo, od koder je prišlo 12 raz-stavljalcev in 18 poslovnih ljudi. Med več kot 60 italijanskimi razstavljala pa je tudi šest slovenskih podjetij iz Furlanije - Julijske krajine.
Na 12. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Priseljenci razdvajajo
V pričakovanju odloka, ki ga snuje Dinijeva vlada, se med strankami krešejo mnenja, a tudi lomijo kopja o vprašanju priseljencev.
Stran 2
V Nabrežini nova odbornika
Michele Zanetti in Danilo Verzegnassi sta nova odbornika Občine Devin-NabreZina. Imenoval ju je župan Giorgio Depangher.
Stran 6
Izpopolnjevalna tečaja za šolnike
Na Tržaškem sta se včeraj začela tridnevna izpopolnjevalna tečaja za učiteljice in vzgojiteljice. V osnovnih šolah in vrtcih ni bilo pouka.
Stran 6
Gorica v novo tisočletje
Goriška Trgovinska zbornica je praznovala 145-letni-co z objavo zajetnega zbornika o razvojnih perspektivah mesta ob Soči.
Stran 11
Začetek sezone GM
Pihalni orkester slovenske policije s solisti je s prijetnim koncertom, ki je navdušil občinstvo v tržaškem Kulturnem domu, začel letošnjo koncertno sezono Glasbene matice.
Stran 13
RIM / V ODNOSIH MED SOTVOM IN POLITIKO
PRISELJENCI / REAKCIJE NA VLADNI PREDLOG,
S Kvirinala poziv k večji umirjenosti
Več kot triurni posvet s Scognomigliom in Pivettijevo
Razdvojenost v politiki in družbi
Poostritev zakonodaje je rezultat pritiska Severne lige na Dinijevo vlado
RIM - Poskus, da bi prispevali vsaj k delni pomiritvi italijanske politične scene ob problemu - odnos med politiko in sodstvom - ki je v zadnjih mesecih povzročil največje napetosti in ki je stalni predmet polemike, od kar je sodstvo s preiskavo »čiste roke« postavilo pod vprašanj del dolgoletnega italijanskega političnega vodstva. To je bila tema včerajšnjega pogovora na Kvirinalu, na katerega je predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro povabil predsednika senata Carla Scognamiglia in predsednico poslanske zbornice Irene Pivetti.
Scalfaro, ki je v svojih javnih nastopih večkrat spregovoril o odnosu med politiko in sodstvom (zaradi svojih stališč je prišel med drugim navzkriž z bivšim pravo-
sodnim ministrom Filip-pom Mancusom), je pok-lical na Kvirinal še predsednika obeh domov parlamenta. Skupno je tojica predsednikov, ki so po ustavi najvišji predstavniki Italije, skušala vsaj delno pomiriti hudo naelektreno ozračje, ki je doseglo višek po sodnih sporočilih, ki jih je catan-zarsko sodstvo lahkomiselno naslovilo poslancema Forza Italia Vittoriu Sgarbiju in Tiziani Maio-lo. V tem poskusu miritve duhov so se Scalfaro, Scognamiglio in Pivetije-va naslonili predvsem na ustavo in v zaključnem poročilu poudaril pet točk, ki bi po njihovem mnenju lahko prispevale k manjši napetosti. Predvsem so izrecno podčrtali, da je treba dosledno spoštovati »pristojnosti parlamentarcev, ki izvajajo svoj mandat«,
obenem pa so dodali, da mora »zaščito pristojnosti parlamentarcev spremljati prav tako dosledno spoštovanje neodvisnosti in avtonomije sodnikov«. Prihodnost bo pokazala, ali bo ta poskus, da bi »volk sit in koza cela« obrodil zaželjeno pomiritev, Scalfaro, Scognamigliu in Pivettijevi pa gre priznanje, da so vsaj poskusili nekaj ukreniti, da bi spremenili stanje, ki postaja nevzdržno.
Srečanje na Kvirinalu je trajalo tri ure in pol in je bilo časovno precej daljše od tega, kar so napovedovali tudi najbolj pesimistični komentatorji. Ob koncu je predsedstvo republike objavilo sporočilo, ki v svoji prvi točki podčrtuje nujnost doslednega spoštovanja imunitete parlamentarcev, drugi pa prav
tako nujno dosledno spoštovanje neodvisnosti sodstva.V tem ovkiru je trije predsedniki podčrtali, da se pravica do kritike posameznih sodnij-skih ukrepov ne sme prevesiti v posplošeno »očrnitev« sodstva ali posameznih sodnih uradov, predvsem pa ne sme postati poskus odrekanja legitimnosti sodstvu. Scognamiglio in Pivettijeva sta se obvezala, da bosta skrbno bedela, da parlamentarci dosledno spoštujejo to načelo.
Predsednik republike je kot predsednik Višjega sodnega sveta poudaril prepričanje, da bo to telo tudi v prihodnje bdelo in skrbelo, da sodniki ne prestopajo meja svojih pristojnosti. S to tretjo točko se veče četrta, s katero se Scognamiglio in Pivettijeva obvezujeta, da bosta predsednikom parlamentarnih skupin predočila nujnost nekaterih ukrepov, ki bi olajšali delo sodnikom in ki bi še dodatno zajamčili delo sodnikov in določili okvir imunitete parlamentarcev, pa tudi omogočili hitrejše procese.
Zadnja točka sporočila je poziv politikom, sodnikom in odvetnikom, naj prispevajo za tvor-nejše vzdušje omikanega soočanja o problemu, ki je bistvenega pomena za demokracijo.
Prvi se je na izid »vrha« odzval predsednik združenja sodnikov Nino Abbate, ki je sporočilo Kvirinala ocenil zelo pozitivno. Tej oceni bodo sledili najbrž še drugi pozitivni odmevi. Vprašanje pa je, ali bo nato udejanjenjem v praksi.
RIM - Predlog za omejitev priseljevanja oz. za takojšnji izgon iz države priseljencev, ki bi kršli italijanske zakone, razdvaja politični svet, pa tudi civilno družbo. Pod vprašajem je predvsem dejstvo, da bi v takem primeru izgnali in torej kaznovali ljudi brez sodnega procesa, pa tudi jih izgnali nazaj v države, kjer jim lahko grozijo hude posledice, ne da bi pri tem ločevali med priseljenci iz ekonomskih in iz političnih razlogov.
Predlog, ki ga je osvojila Dinijeva vlada, je v bistvu rezultat popuščanja Severni ligi: Bossijeva stranka bo glasovala za finančni zakon, ki je bistvenega pomena za preživetje Dinijeve vlade, v zameno pa je dosegla od vlade pristanek na ostrejši normativ v odnosu do priseljencev. Proti takemu pristopu so se zelo jasno opredelili številni katoliški krogi. Msgr. Cosmo Francesco Ruppi, nadškof v Lecceju znan zaradi svojih odprtih socialnih stališč, je pisal Diniju: »Priseljenci so naši bratje, revni, zelo revni, nikakor pa ne zločinci,« je zapisal in pristavil, da se ne sme popuščati onim, ki so »za nestrpnost in za policijske metode,« čeprav je treba vprašanje priseljevanja urediti: vendar »nelegalnih priseljencev ne smemo preprosto naložiti v
kontejnerje in jih nato natovoriti na ladje...« (na sliki: skupina ilegalnih priseljencev iz Pakistana, ki so jih odkrili pri Neaplju - telefoto AP).
Rosa Russo Jervolino (Ljudska stranka) oporeka desnici, češ da izkorišča žgoče socialno vprašanje za dosego volilnega konsenza. Tudi za Famiana Cru-cinellija (Enotni komunisti) ni sprejemljivo zadržanje političnih strank, ki zagovarjajo mržnjo in izsiljujejo vlado. Ottaviano Del Ture o (nekdanji tajnik sindikata CGIL in zastopnik SI) je predlagal, naj ureditev tega perečega vprašanja poverijo nekdanjemu sodniku Antoniu Di Pietru, ki je v mladosti tudi delal kot izseljenec v Nemčiji. Adriana Vi-gneri (DSL) se ne strinja z zahtevo Lige, da bi takoj izgnali tudi vse priseljence, ki nimajo urejenega dovoljenja za bivanje, vendar meni, da je treba poiskati sprejemljiv predlog tudi z Ligo. Na drugi strani pa senator Zelenih Luigi Man-coni vabi DSL, naj ne popušča skrajnežem Severne lige in Nacionalnega zavezništva.
Medtem je sam lider Severne lige Umberto Bossi zahteval, naj določijo jasne kriterije za priseljevanje v Italijo in odvrnil očitke o rasizmu.
NOVICE
Jamstveno obvestilo predsedniku Zanussija
PORDENON - Predsednik pordenonske družbe Za-nussi Gian Mario Rossignolo je prejel jamstveno obvestilo, v katerem ga namestnik javnega tožilca Raffaele Tito obvešča, da je osumljen poneverbe in protizakonitega finansiranja strank. Poleg njega je podobno obvestilo prejel tudi odgovorni za tuje in splošne posle podjetja Aniceto Canciani. Oba naj bi spravil v škripce nekdanji predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti, ki naj bi sodniku izjavil, da je prejel od podjetja Za-nussi 40 milijonov lir za volilni kampanji leta 1988 (deželne volitve) in leta 1992 (pohtične vohtve).
Priebke morda že decembra na procesu v Rimu
GENOVA - Erich Priebke, nacistični krvnik in morilec v Ardeatinskih jamah, bo morda 6. ah 7. decembra prisostvoval preliminarni sodni obravnavi v Rimu. Tako je izjavil eden od treh njegovih branilcev, genovski odvetnik Enrico Baccino.
Na cesti najprej ustrelil ženo, nato še sebe
FOSSOMBRONE (PESARO) - Upokojeni zidar Gino Cini (66 let) je včeraj v bližini bolnišnice z lovsko puško ustrelil v hrbet ženo, 59-letno lo-lando Zanchetti, ki je skušala zaman ubežati. Nato je puško uperil v trebuh in pokončal še samega sebe. Moški je bolehal za hudo depresijo, odkar se je njegov sin težko poškodoval v nesreči. Sin si je vendarle opomogel, oče pa ne. V preteklih letih je Cini že dvakrat poskušal samomor, a so ga obakrat rešili smrti. Včeraj ni bilo pomoči, ne zanj, ne za njegovo ženo.
PALERMO / PO ARETACIJI MUSOTTA
Odvetniki proti sodnikom
Javni protest zagovornikov, ki so branili na procesih mafijce
PALERMO - Približno 50 odvetnikov je včeraj protestiralo pred sodno palačo v Palermu proti aretaciji Francesca Mu-sotta, odvetnika, sicer pa tudi predsednika pokrajinske uprave in predstavnika Forze Italia, ki je osumljen sodelovanja z mafijo. Oviti v črne toge so zahtevali, naj preneha »politično preganjanje« njihovega kolega, naj se »povrne pravna civilizacija«, ki naj bi jo preiskovalci kršili.
Na srečanju združenja sodnikov je prišlo do ostrega incidenta in so odvetniki zapustili sejno dvorano, ko je sodnik za predhodne preiskave Gi-oacchino Scaduto izjavil, da v Palermu vlada »močvirje, v katerega spadajo tudi odvetniki«. Predsednik tamkajšnjega združenja sodnikov Gio-vanni Puglisi pa je poudaril, da »kdor danes kriči v imenu demokracije, pozablja na okolje,
v katerem živimo, saj nas lahko stane življenje ena sama beseda, ki smo jo izrekli celo na zaprtih posvetih med sodniki.« Za prisednega sodnika na Andreottijevem procesu Salvatoreja Barresi-ja pa bi odvetniki morali zagovarjati svoje dostojanstvo v drugih okoliščinah, npr. ko so v računovodskih dokumentih mafijske družine Ma-donija odkrili, da so
stroške za zagovornike zabeležili pod naslovom »krma za odvetnike«.
Medtem se je izvedelo, da je mafijska »kupola« obsodila na smrt skesanca Tullia Cannello in da naj bi ravno zaradi tega sklenil sodelovati s pravico in orisati okoliščine srečanj med vplivnim odvetnikom in politikom Musottom ter mafijskim bossom Leo-luco Bagarello.
H ASCOLI PIČENO / TRČENJE LADIJ~h
Tri mornarje so že rešili enega pa še pogrešajo
SAN BENEDETTO DEL TRONTO (ASCOLI PIČENO) - Turška trgovska ladja »Sukran-S«, ki je plula iz Carigrada v Ra-venno je včeraj zjutraj ob 5. uri 50 milj od obale pred San Bene-dettom del Tronto trčila v italijansko ribiško ladjo »Albatros«: tri od štirih članov posadke italijanske ribiške ladje je rešila druga ribiška ladja, četrtega člana pa pogrešajo. Na kraj nezgode so pripluli trije motorni čolni obalne straže, dva gliserja finančne straže, dva helikopterja in številne ribiške ladje. Pri iskanju pogrešanega lastnika in komandanta italijanske ribiške ladje, 47-letnega Giuseppeja Brandi-martija, ki ga je ovirala gosta megla, so sodelovali tudi ladja italijanske vojne mor-
narice in potapljači. Vzroki trčenja so zaenkrat nejasni: kaže, da je ribiška ladja pred trčenjem že spustila mreže v morje, zaradi trčenja pa se je ladijski trup razbil na več delov.
Tri brodolomce, ki so jih rešili, so reševalci odpeljali v bolnišnico v San Bene-detto, njihovo zdravstveno stanje pa ne vzbuja zaskrbljenosti. V bolnišnici so komandantov sin, 20-le-tni Luigi Brandimarti iz kraja Ghottamare (Ascoli Pičeno), 27-letni Walter Faieta iz Ortone in 2 9-letni Gi-ovanni Munno iz San Benedetta. Iskanje pogrešanega mornarja so ob zatonu morali prekiniti, nadaljevali pa ga bodo danes, seveda v upanju, da se bo vidljivost nad področjem znatno izboljšala.
TRST - Državna bi- ' fokracija vztraja pri svojih stališčih v zvezi z zaščito manjšin v Italiji: Za to vprašanje naj bi bi-j1 pristojni samo vlada ia parlament ter vse, kar ae tem področju naredijo Dežele, je protizako-aito. Tako vsaj lahko tolmačimo besedilo sklepa, s katerim je rimska vlada zavrnila zadnji deželni zakon o furlanskem jeziku in furlanski kulturi. Dejstvo, da bo iaiela vlada k zakonu Pripombe, ni presenetlji-Vo, saj je v nekaterih pri-aierih deželni svet res segel do roba svojih pristojnosti in ga morda zaves nekoliko prekoračil, vsekakor pa preseneča ton in utemeljitev vlad-Oe odločitve, ki spominja na temne čase, ko je v Italiji obstojalo samo eno pravilo, da je nam-reč za ta vprašanja proi-stojen izključno parlament.
Vlada je deželni zakon zavrnila iz štirih razlogov. Prvi razlog je najbolj Političen: določila, ki jih Vsebujejo prvi, drugi in Sesti člen deželnega zakona »ne sodijo v pristojnosti, ki jih deželi daje posebni statu«. Z drugimi besedami gre za načelno Popolnoma odklonilno stališče in za vztraj anj e Pri tezi, da deželni svet ?ra sme sprejemati zako-n°v na področju zaščite manjšin.
^vvi člen
omenjenega deželnega zakona nam-rec govori o Pristojnosti dežele za aktivno politiko za oh-
ranjevanje
m razvoj furlanskega jezika in kulture, z namenom, da Se zaščitijo etnične in kulturne Značilnosti Furlanije, orugi člen pa priznava mrlanščini status enega izmed deželnih jezikov. Sesti člen pa določa, da je jezikovna politika ^Prašanje javne funkcije, ki pripada deželi in krajevnim upravam; to mnkcijo pa lahko dežela opravlja v konvenciji, z videmsko univerzo in z drugimi ustanovami, z namenom, da ovrednoti milanski jezik in kultu-ro- Gre torej za osnovna zakonska določila, ki jih je vlada grobo razveljavi-
Druga točka ugovora vlade zadeva sklicevanje na evropsko listino o . eželnih in manjšinskih Jezikih, ki jo je sprejel £>vet Evrope, 5. novem-ra 1992. V zvezi s tem
Furianščina? Ne, hvala
Na slikah: pod naslovom dvojezični napis, kakršnih je v Furlaniji mnogo; spodaj, središče Vidma (Foto Arhiv PD)
vlada pripominja, da Italija ni ne podpisala, ne ratificirala listine ter da bi vsekakor njeno iz-
vajanje ne sodilo v pristojnost dežele, razen če bi zakon ne določal drugače. V zvezi s to pri-p o m b o kaže ugotoviti, da ima vlada nedvomno prav, saj se dežela očitno ne more sklicevati na neko mednarodno pogodbo, na katero Italija ni
še pristala. Čeprav je v deželnem zakonu šlo le za pristop k načelom evropske listine, bi bilo očitno bolje, ko bi deželni svet ta načela samo navedel, ne da bi izrecno omenjal to listino.
V tretji točki vlada ugovarja deželi, ker je v petem členu določila postopek za ugotovitev ozemlja, na katerem naj bi bila zaščitena furlanska manjšina. Tu vlada uporablja šablonsko terminologijo, češ da samo državna zakonodaja lahko določa osnovna pravila v zvezi z zaščito jezikovnih pravil. Gre za
zaradi manjšin tudi v Kalabriji
CATANZARO - DeZela Furlanija Julijska krajina ni edina, ki je bila v letošnjem letu pod udarom zaradi zaščite manjšin. Podobna usoda je namreč doletela tudi deželo Kalabrijo, ki je letos spomladi odobrila sicer zelo skromen zakon o zaščiti albanske, grške in okcitanske manjšine v Kalabriji. Gre za sedem členov, ki priznavajo obstoj teh manjšin in ki določajo nekaj osnovnih ukrepov za njihovo zaščito. Vendar se je vlada obregnila tudi ob ta skromen zakon in ga razveljavila iz dveh razlogov. Prvič, vladi ni ustrezalo, da je zakon v 5 členu določal, da za koordinacijo vseh dejavnosti v zvezi z zaščito manjšin skrbijo univerze v Kalabriji; po mnenju Rima ne sodijo v pristojnosti dežele določila, ki zadevajo univerzo. Drugič, deželni zakon je določal možnost konvencije z radiotelevizijsko družbo, ki bi s finančno pomočjo dežele vključila v svoje deželne sporede tudi nekaj oddaj v jezikih treh manjšin. Tudi to sodi v izključno pristojnost države, menijo v Rimu in zato vlada ni potrdila zakona dežele Kalabrije.
stališča, ki so bila, kot rečeno, dolga leta eden temeljev vseh državnih ugovorov, vendar jih v
zadnjem času država ni več sprejemala s tako togostjo. Zato velja izraziti začudenje nad odločno-
stjo, s katero Rim vztraja pri svojih tezah.
V četrtem ugovoru vlada zavrača 11 člen deželnega zakona, ki zadeva rabo furlanskega jezika v javnosti in še zlasti omenja vprašanje toponomastike. Tudi tu je utemeljitev podobna prejšnji; skratka, samo država naj bi imela pravico do sprejemanja določil v zvezi z zaščito jezikovnih manjšin. Pri tem vprašanju pa vlada nima prav, kajti toponomastika sodi v izključno pristojnost dežele; poleg tega že obstajajo deželni zakoni, ki dajejo občinam prispevke za dvojezično toponomastiko, in vlada teh zakonov ni razveljavila. Končno pa obstaja cela vrsta občinskih statutov, ki izrecno navajajo tudi furlanska imena krajev; ti statuti so v veljavi, objavljeni so bili v uradnem vestniku in jih sedaj država ne more več spreminjati.
Če torej stališče italijanske vlade ocenimo globalno, lahko predvsem ugotovimo, da gre za potrjevanje starih tez, po katerih dežele nimajo nobenih pristojnosti na področju zaščite manjšin, oziroma vrednotenja manjšinskih jezikov in kultur. Od štirih vladnih ugovorov je namreč le eden - oni, ki zadeva evropsko listino -osnovan na objektivnih pravnih zadržkih, ne pa ostali trije, oziroma ista utemeljitev za ostale tri pripombe, da je za vprašanje zaščite manjšin pristojen samo Rim, kot da bi se v zadnjih treh desetletjih v Italiji ne spremenilo prav nič.
Bojan Brezigar
V RIMU OBČNI ZBOR MANJŠINSKEGA ZDRUŽENJA CONFEMILI
Parlament pa razpravlja o okvirnem zakonu
RIM - V nedeljo je bil v Rimu redni letni občni zbor manjšinske organizacije Confemili, to je italijanskega odbora Evropskega urada za manj razširjene jezike. Na zasedanju so razpravljali predvsem o aktualnih vprašanjih jezikovnih manjšin v Italiji, med katerimi je nedvomno najpomembnejše razprava o okvirnem zakonu za zaščito manjšin, ki poteka v poslanski zbornici. Kot je poročal predsednik Confe-milija Domenico Morelli, predstavnik albanske manjšine iz Kalabrije, je komisija za ustavna vprašanja v poslanski zbornici prav pred kratkim odobrila besedilo, ki ga bo morala sedaj odobriti zbornica. To se je sicer že zgodilo v predzadnji zakonodajni dobi, ko je besedilo priromalo v senat, vendar se
je v senatu zataknilo. Tako je sedaj o tem vprašanju razprava ponovno v poslanski zbornici, kar se dogaja že več kot deset let, saj je prvič tako besedilo sestavil pokojni furlanski poslanec Loris Fortuna.
Besedilo sicer ne priznava velikega števila pravic, vendar, kar je najpomembnejše priznava obstoj vseh manjšin v Italiji, omogoča poučevanje manjšinskih jezikov v šolah, rabo jezika v izvoljenih svetih ter vključitev jezika v medije. Pomembna so tudi finančna sredstva, saj besedilo namenja za te posege 10 milijard lir letno.
Morelli je v zvezi s tem pojasnil, da seveda ni znano, kdaj bo zakon na dnevnem redu plenarnega zasedanja poslanske zbornice, je pa izrazil upanje, da bo do tega
lahko prišlo in mimo grede omenil, da se včasih v obdobju velike zmede, kakršno je v Italiji nedvomno sedanje obdobje, lahko tudi zgodi kaj nepredvidljivega in da torej ni mogoče kar tako izključevati možnosti, da bi bil ta zakon vendarle odobren.
Morelli je tudi omenil dejavnost notranjega ministrstva na področju zaščite manjšin ter je poudaril, da je urad za obmejna področja in jezikovne manjšine v zadnjem letu izdal že tri poročila, to je poročilo o jezikovnih manjšinah v Italiji, poročilo o jezikovnih manjšinah v Evropi in poročilo o kulturni dediščinih petih majhnih jezikovnih skupnosti v Italiji. Zelo pomembno je dejstvo, da se je zasedanja udeležil ravnatelj omenjenega urada notranjega ministrstva
prefekt Antonio Farace, ki je opozoril, da je ministrstvo posodobilo prvo poročilo o manjšinah v Italiji in pripravlja drugo izdajo, dejal pa je tudi, da se je njegov urad zanimal za pospešitev zakonskega postopka za odobritev okvirnega zakona o zaščiti manjšin. Dejal je tudi, da je njegov urad izdal povoljno mnenje za ratifikacijo okvirne konvencije Sveta Evropske o zaščiti narodnih manjšin ter da sedaj pripravljajo pristojni uradi oceno stroškov, ki bi jih imela država z ratifikacijo omenjene listine.
Član vsedržavnega šolskega sveta Thomas Luis Prader pa je obrazložil stališče, ki ga je omenjeni svet sprejel 14. julija letos in ki priporoča šolam na območjih, na katerih živijo manjšine, naj vključijo jezik manjšin v učne načrte.
■ ■■
To ni prvi dokument, ki zadeva to vprašanje, je pa nedvomno zelo pomemben, ker odpira možnost vključevanja manjšinskih jezikov v Sole, tako da je sedaj v bistvu vse odvisno predvsem od dobre volje krajevnih dejavnikov.
Med številnimi posegi naj omenimo, da je raziskovalec rimske univerze Franco De Renzo obrazložil dejavnost oddelka za jezikovne vede, ki ga vodi znani lingvist Tullio De Mauro. Ta oddelek sestavlja bogat arhiv o manjšinah v Italiji, na evropski ravni pa sodeluje z drugimi instituti v okviru programa za jezikovni observatorij o manjšinskih jezikih. V kratkem bodo tudi vključili osnovne podatke na mednarodno računalniško mrežo Internet, tako da bodo vsakomur na razpolago.
POGLEDI
Nevano prešuštvovanje na sivi preprogi
Karlo Černič
Preden si je letos poleti vzel življenje, je Aleksander Langer (tokrat je drugič omenjen v Pogledih) na enega od treh poslovilnih lističev zapisal, da ne more več prenašati nevzdržnega bremena. Nacionalizem, šovinizem in rasizem so predstavljali zanj najbolj uničujoče dejavnike sožitja, bolj uničujoče od ekoloških (-bil je ekologist), socialnih in ekonomskih napetosti (in je bil katoličan in levičar!). Tudi zato se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da njegovo Bosno, za katero se je dobesedno »porabil«, kot o njem piše Adriano Sofri, in kateri je posvetil za-dnjia tri leta svojega delovanja, »razjeda rak nacionalizma in etničnih pregrad«. Po zadnji srbski bombi, ki je padla na Tuzlo in ubila sedemdeset mladih, se ni več protivil vojaškemu posegu v Bosni in s to dramatično odločitvijo priznal svoj mirovniški neuspeh.
Langerjev program v desetih točkah za me-detnično sožitje, ki ga je kot poklon južnoti-rolskemu Nemcu in kozmopolitu pred dvema mesecema objavil Primorski dnevnik, leži gosto podčrtan na moji pisalni mizi na vrhu časopisnih izrezkov. Izbral sem si ga za idejnega sopotnika pri »pogledih« na našo stopnjo sožitja z italijanskimi sodržavljani oziroma na našo pripravljenost, da se
za sožitje odpovemo »pretiranim etničnim zahtevam... ki nosijo v sebi neko nezdravo spodbudo k merjenju moči«, kot piše v peti točki.
Vprašanje se gotovo tiče tudi tistih »sivih con«, ki jih bolje poznam. Tega izraza ne uporabljam le za narodnostno mešana ozemlja, na katerih so Slovenci v manjšini ali so se tja priselili, kot je tržiško območje ali Laško, ampak predvsem za mešane situacije z manj natančno narodnostno definicijo, od občin do družin, od tovarn do organizacij.
Doberdobska občina je kulturna in gospodarska dvoživka, vezana tako na Laško, kjer si večina domačinov služi kruh, kot na Gorico, kamor hodi v šolo in na slovenske prireditve. Prav zaradi te razpetosti je Doberdob - s približno dvajsetimi odstotki italijanskega prebivalstva -posebno zanimiva siva cona, brez dvoma pa je v zavesti tako Trži-čanov kot Goričanov povdarjeno slovenska občina, celo fašisti so v povojnem času le dvakrat ali trikrat pomazali slovenske table, enkrat spomenik na Palkišču in enkrat so zbili rdečo zvezdo z doberdobskega. Vidnih nacionalnih trenj med občani ni, kot jih ni z italijanskimi sosednjimi občinami, s katerimi je naša tesno povezana preko raznovrstnih konzorcijev.
Kot upravitelj sem do pred kratkim več let sledil njihovemu delovanju, ko sem se ukvarjal z ekološkimi in kulturnimi vprašanji. Vsa srečanja, dopisovanja in seje so potekale v italijanskem jeziku, torej z odstopanjem od naše osnovne narodnostne pravice (toda kje so njene nezdrave meje?). Toda: slovensko osnovno šolo in prej vrtec v Pomjanu smo odprli ob konkretnem sodelovanju vseh italijanskih občin iz Laškega, ker je bilo odvisno v prvi vrsti od Ronk, ki so dale primerne prostore na razpolago, če šola in vrtec delujeta še danes. V isti občini ima sedež javno večnamensko kulturno središče, konzorcij osmih italijanskih občin in doherdobske, pri katerem deluje Slovenska komisija: vsi njeni predlogi so bili sprejeti in finansirani, od tradicionalnih srečanj osnovnošolcev do Prešernovih proslav, predstavitev slovenskih umetnikov v tržiškem Palazzettu, prve publikacije italijanske ustave v slovenščino ali natečaja za prevode slovenskih literarnih del v italijanščino, ki je še v teku. Ob vhodnih vratih središča stoji dvojezična tabla z enako velikimi italijanskimi in slovenskimi črkami, za postavitev katere se niti ne spomnim, da bi nas vprašali. V prostorih Občine Ronke imata svoj sedež društvo
Jadro in slovenski odsek knjižnice s slovensko knjižničarko in če izdaja doberdobska knjižnica izkaznice s tudi italijanskim besedilom, jih enake, dvojezične, uporabljajo tudi v Starancanu.
Omenil sem nekatere, iz upravnega vidika »obrobne« dejavnosti, temu »sivemu« sodelovanju je treba prišteti vsaj še zdravstvene usluge, dom za ostarele in načrtovanje teritorija. Samo naivnež pa si lahko misli, da bi to dosegli brez dolgoletnega odkritega civilnega sodelovanja z Italijani, od skupnega protifašističnega boja do vsakdanjega dela v tržiških fabri-kah, predvsem v ladjedelnici, v italijanskih sindikatih in strankah.
Samo zlonamerneži lahko predlagajo, kot to danes predlagajo, da bi morala doberdobska Občina opustiti sodelovanje z italijanskimi in se načelno, ne glede na stvarne potrebe, povezovati s slovenskimi z Goriškega. Sožitje je krhek »puzzle«, ki potrebuje veliko časa in previdnosti, da se zlima v celoto, veliko hitreje se razdre na vnetljive kartončke. Posledice takih predlogov lahko postanejo preresne, da bi se z njimi poigravali. Najbolj nevarnih sicer ne bodo preiskusi-li oni, ki jih narodno okuženo okolje bega, ampak tisti, ki v Laškem živijo in delajo. In ostali občani, za narodov blagor.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6,' tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1. tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 UT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT. plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FMJ
PISMI UREDNIŠTVU
Arheološka najdba
Dne 12. novembra 1995, ko sem šel k očetu v Bo-Ijuncu št. 335, sem opazil v jarku, ki ga koplje tvrdka za postavitev metana, del rimljanskega vodovoda, ki je prav gotovo nadaljevanje tistega iz Glinščice.
Rimski vodovod se lahko opazi v jarku na pokrajinski cesti točno v višini hišne številke (dobesedno v višini napisane številke) trgovine Strain.
Mislim, da je najdba vsekakor zanimiva in v tem primeru sem prepričan, da bo stekla predvidena procedura, ki velja za arheološko najdbo.
Z Zeljo, da sem Vam posredoval zanimivo informacijo Vas iskreno pozdravljam.
Primož Sancin
Opomba: danes bodo prav gotovo pokrili jarek; prosim za predvideni nastop in prosim, da se me pismeno obvesti o nastopanju Uprave v smislu zakona št. 241/90.
Nova kuhinja ne posluje
Državni vrtec na prošeku ima lepo novo kuhinjo, opremljeno s sodobno opremo. Kljub temu pa se otroci vračajo lačni domov, ker dobivajo že pripravljeno hrano od zunaj, ker kuhinja še ne deluje. Hrana, ki jo dajejo malčkom, je večkrat neprimerna (zadnjič so dobili testenine z gevskim »pestom«), zato gre v velikih količinah v smeti.
Nekateri otroci so imeli težave (bruhanje, driska, vnetje črevesja) in vsem je odvraten plastični pribor.
Za kuhinjo so pristojni organi potrošili veliko denarja. Ali je mogoče, da sedaj ne deluje samo zaradi birokratskega zapleta? Kaže, da je gradivo obtičalo na mizi XVIII. občinskega sektorja, Id ne more izpolniti birokratskega postopka zaradi pomanjkanja vodstvenega osebja. In to od 15. septembra letos.
Kaj zahtevamo? Hočemo, da bi menza delovala in bi naši malčki dobiti zdravo hrano. Ali je preveč?
Starši italijanske in slovenske sekcije otroškega vrtca na Proseku
OLGA PETELIN
Je bila to mladost?
Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času
V Trstu, zima 1924 - poletje1926 32.
Oprla sem se na vogal sosednje stavbe... in za trenutek sem bila spet v njem: v ponosnih, bogatih prostorih gledališča, jaz, drobno dekletce, ki se zmrduje nad vlogo norčka v Ribičičevem Kraljestvu palčkov... Zdaj uglašujejo v zaodrju svoja glasbila koncertni mojstri za veliko gala predstavo... in jaz se tam zraven tresem kot šiba na vodi: vsak čas bo na meni vrsta, da nastopim z navdušeno recitacijo.
Tudi zdaj sem se tresla kot šiba na vodi. Kaj zdaj, kako naj to povem doma?! Edina s stalnim delom. Kako naj jim povem, da ne bo tako grozno... tako brezupno...
-	Ne, saj je še zgodnja jutranja ura, čemu že domov! Bodo že vse prehitro izvedeti! - Počasi jim moram povedati, da jim ne bo prehudo. Mati se bo pogreznila v žalost, čez čelo se ji bodo razpredle gube od skrbi... -
-	Kam bi se dala? - sem se zbegano ozirala okrog sebe po ulici. Tam blizu sem ugledala mlekarno. Stopila sem vanjo in naročila skodelico toplega mleka. Poživila me je. Takrat sem se spomnila na kuverto, ki mi jo je dal gospod Aldo. Pogledala sem vanjo in roke so se mi rahlo zatresle: bil je kar cel kup denarja.
-	Torej se bo le dalo kak čas preživeti, dokler... Dokler se spet ne ponudi kaj. Karkoli!
-	Joj, pa kako sem imela rada svojo pisalno mizo, svoje dolžnosti, računanje, da sem lahko prijazno ustregla stranki, ali priskočila na pomoč kolegom. Kako sem bila ponosna na svojo pisavo: najboljšo na Ciril-Metodovi šoti: tanko gor, debelo dol. Se vsak se je čudil lepim črkam, ki so se nizale v enakomernih vrstah. Koliko muke in vaje, da se ta spretnost usede vate.
-	bi kaj bom zdaj z vsem tem?! -je kot svinec tiščalo v meni.
-	Domov, zdaj pa zares domov, -sem si rekla in naglo poravnala račun za mleko.
-	Materi moram vse odkrito povedati, sama ne prenesem več te teže! - sem odločno krenila čez Bošket, po stari cesti k Sv. Ivanu.
Pa ni bilo lahko. Ko sem tako zgodaj prispela domov, me je mati začudeno pogledala:
»Kaj se je zgodilo?« je suho vprašala.
»Mama....! Novi dekret je udaril tudi po meni in po nas. Gospod Aldo me je moral odpustiti. Veš, mama... čeprav si je vse te dni prizadeval, mi je na koncu moral odpovedati...« sem hitela praviti o dobrem gospodarju.
»Razumem... To sem tudi predvidevala,« je mati vzdihnila. Pristopila je k meni, mi položila roko na ramo in vprašala:
»In ti, kako se ti počutiš? To je zdaj še najbolj pomembno. Obupno zgledaš... bolna si od vsega tega... Pomagati ti bo treba, da se iz tega izvlečeš.« Toplo me je gledala in trepljala, da bi me potolažila.
»Mati, res je vse tako žalostno. Pa nekaj nam bo le v pomoč za prve čase. Nate, tu je kuverta, kar pokukajte...«
Mati je res pogledala v belo kuverto gospoda Alda in me vpra?ujoče pogledala:
»Kaj to pomeni? Veliko denarja je to. Kako da ga imaš?«
»Moj je. Ob slovesu mi ga je dal gospod Aldo,« sem rekla in v
mojem glasu je bil kanček ponosa.
»Kako to... Zakaj in čemu? Kaj ti je rekel gospodar?" je bila mati polna pomislekov in vprašanj.
»Gospod Aldo je pohvalil mojo požrtvovalnost pri delu in poudaril, da sem veliko pripomogla k porastu poslovanja. Tudi je omenil mojo prijaznost do klientov, moje resno in rezervirano obnašanje do kolegov. Obljubil mi je tudi, da se bo pozanimal za kako zaposlitev zame. Potem mi je še stisnil to kuverto v roko. Pripomnil je le: 'Prišla vam bo prav!' - Te pozornosti, tega odnosa ne bom nikoli pozabila, mati. Tudi v teh teh časih se najde človek!«
»Razumem te. V veliki nesreči si spoznala človeka, ki mu srce še ni otopelo. Vsaj to zadoščenje da imaš za ves trud in ljubezen, ki si jo izkazovala svojemu delu in podjetju. Ponosna sem nate... O beli kuverti pa bo najbolje, da ostane skrivnost. Naj ostane samo med nama!«
»Tudi gospod Aldo je želel, da ne omenjam tega drugim, verjetno zaradi ovaduhov in črnuhov. Pa kaj, niti v družini nič o tej nagradi?«
»Ti si bolna, pohebna si nege. Nekaj časa nujno rabiš mir in dobro hrano. To prepusti meni. Takoj bom za to poskrbela, da ne bo prepozno! Ti pa... kot domenjeno, nikomur niti besede!«
Tako je ljubeče mislila na moje zdravje mati. Jaz sem ji le ganjeno prikimala. Potem me je stisnila k sebi in me nežno poljubila. Čutila sem njen globoki dih in zaslutila njeno vznemirjenost, njeno sočutno bližino.
»Saj ni čudno, da si na koncu... po vsem, kar si prestala! Vsa ponižanja, ki si jih morala požirati. In kljub temu ostaneš brez službe, ki ti je toliko pomenila. Pa kaj, se bo že še našlo kaj!
Prav je, da nisi klonila, da si znala reči tisti ne! fašistom. Vsako potrpljenje, vsako uklanjanje ima svojo mejo. Zgleda, da tudi molk ni vedno čisto zlato. Včasih je treba preprosto reči ne! Zelo te imam rada..."
Bilo je zelo lepo, kar mi je ob tej priložnosti še povedala mati. Morda si nisva biti nikoli doslej tako blizu. Njena toplina se je prelivala v moje premrle ude. Zdelo se mi je, kot da se moje srce spet poji ob njenem mleku.
Kako je bilo potem ta nesrečni dan?
Skozi okno so vdrti kriki škvadri-stov: A morte i sciavi!
Tam nekje pri cerkvi so spet imeti svoj shod: Eja, eja, ejalala! so se drli.
V okolišu so naglo zakriti izložbena okna, zaprti gostilne in trgovine. Tudi hišam je fašistično nasilje zapiralo usta...
Takrat je ves rdeč v obraz pritekel domov Ninče. Zaloputnil je z vežnimi vrati, se pddihoval in vpil: »Ne, jaz ne bom več molčal! Ne in ne!«
Potem je z visokim deškim glasom zapel, vsem nam in celemu svetu navkljub:
Ko bomo mi nekdaj dorasli, železo bo, kar zdaj je les, ko bodo drugi krave pasli, junaki bomo mi zares!
Mi smo vojaki, korenjaki, ki se nikogar ne boje!
Oj ne, oj ne, oj ne!
KONEC
LJUBLJANA / MANJŠINSKA PROBLEMATIKA
DEŽELA / PO NEDAVNI IZVOLITVI
Svet slovenskih organizacij pri predsedniku Kučanu
Podpora Slovenije manjšini v boju za narodnostne pravice
Predsednik FJK Cecotti obiskal župana lllyja
Jutri bo v deželnem svetu predstavil program uprave
LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je yčeraj sprejel delegacijo Sveta slovenskih organizacij iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine (na posnetku utrinek iz včerajšnjega pogovo-ra), ki jo je vodila Predsednica Marija Lerletič in v kateri so odi člani iz treh pokrajin, kjer žive Slovenci v Italiji.
Predsednica in ostali Člani delegacije SSO so predsednika Kučana opozorili na težaven Položaj Slovencev v Italiji, saj dvajset let po podpisu Osimskih sporazumov še niso uresničena osnovna določila o globalni zaščiti slovenske manjšine, manjšinski položaj se ptalno slabša, pritisk italijanskih nacionalističnih krogov pa je Vedno hujši. Govorili so tudi o nekaterih odprtih problemih organizacij, včlanjenih v Svet slovenskili organizacij. Obžalovali so nekatere neupravičene napade na Svet slovenskih organizacij, do katerih prihaja v zadnjem času in ki po njihovem mnenju niso v skladu s skupnim manjšinskim interesom. Zavzeli so se za enakopraven odnos do vseh komponent manjšine in za spoštovanje celotne pluralistične manjšinske razvejanosti. Mnenja so bili, da oj bilo treba ob dvajseti obletnici Osimskih sporazumov izdati beto knjigo, s katero bodo italijansko, sloven-sko in evropsko ja-
vnost opozorili na nerešene probleme slovenske manjšine.
Predsednik republike Milan Kučan je zagotovil podporo slovenske države za reševanje odprtih problemov slovenske manjšine v Italiji. Soglašal je, da Slovenija pri uveljavljanju odgovornosti za uresničevanje manjšinskih pravic in njihove zaščite ne sme delati razlik v odnosu do sonarodnjakov v zamejstvu in ne sme dovoliti, da bi strankarske razprtije v Sloveniji poglabljale razlike med manjšinskimi komponentami. Manjšina pa mora sama poskrbeti za enotno nastopanje v obrambi slovenstva v odnosu do italijanske države in sama izbirati najustreznejšo obliko lastnega organiziranja za dosego tega najvišje postavljenega cilja.
Kot smo kasneje izvedeli, ni bilo med neprotokolarno dolgim, uro in pol trajajočim razgovorom omenjeno nobeno konkretno vprašanje glede notranjih odnosov slovenskih 'organizacij, strank in ustanov v Italiji, v skladu z načelom da so to notranja vprašanja zamejskih Slovencev.
V delegaciji Sveta 'slovenskih organizacij so bili predsednica Marija Ferletič, Franka Žgavec, Valentina Humar, Riccardo Rutar, Humbert Mamolo in Sergij Pahor.
Bogo Samsa
TRST - »Z obvezo za resnično razvojno politiko za Tržaško«. Tako je zapisal novi predsednik deželnega odbora Furla-nije-Julijske krajine Ser-gio Cecotti v Zlato knjigo Občine Trst, v katero se je podpisal ob koncu krajšega predstavitvenega obiska, ki ga je včeraj opravil pri tržaškem županu Riccardu Illyju.
Cecottija so spremljali podpredsednik deželnega odbora Cristiano De-gano ter odborniki Roberto De Gioia, Giampie-ro Fasola in Oscarre Lepre, na županstvu pa je ugledne goste sprejel celoten občinski odbor z županom Illyjem na čelu. Predstavitev novih deželnih upraviteljev prvemu občanu tržaške občine sodi v že dokaj
r RAZPIS NATEČAJA / NA POBUDO SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA
Tekmovanje v znanju slovenščine
Tekmovanje bo na dveh organizacijskih ravneh - Poziv dijakom, naj sodelujejo
TRST - Slavistično društvo Trst-Gorica-Vi-dem vabi dijake slovenskih višjih in nižjih srednjih šol v Italiji, da se tudi v šolskem letu 1995/96 udeležijo tekmovanja v znanju slovenskega jezika. Tekmovanje bo potekalo na dveh organizacijskih nivojih:
a) v soboto, 9. marca 1996, bo na liceju F. Prešeren v Trstu območno tekmovanje (t.im. tekmovanje za srebrno Cankarjevo priznanje), ki se ga bodo udeležili tekmovalci iz slovenskih šol v Italiji; to te-
kmovanje organizira Slavistično društvo Tr-st-Gorica-Videm;
b) v soboto, 23. marca 1996, bo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani finalno vseslovensko tekmovanje za zlato Cankarjevo priznanje, ki se ga bodo udeležili zmagovalci območnih tekmovanj; to tekmovanje organizirata Slavistično društvo Slovenije in Zavod R Slovenije za šolstvo.
Zaključna slovesnost s podelitvijo zlatih priznanj bo v začetku maja 1996 na Vrhniki.
Pozornost tekmoval-
cev bo letos usmerjena v umetniško delo Ivana Cankarja. Dijaki prve starostne stopnje (3. razred nižje in 1. razred višje srednje šole) se bodo pripravljali na tekmovanje tako, da bodo prebirali in raziskovali Cankarjeve črtice, dijaki druge starostne stopnje (2. in 3. razred višje srednje šole) Cankarjeve povesti in romane, dijaki tretje starostne stopnje (4. in 5. razred višje srednje šole) pa Cankarjeve drame. Cankarjeve so tudi besede, izbrane za naslov tekmovanja:
»Resnica je posoda lepote, svobode«.
Tekmovalci vseh treh stopenj bodo na tekmovanju opravljali dva preizkusa znanja:
1.	test iz jezika in književnosti (v Trstu 60 minut, v Ljubljani 45 minut),
2.	pisno nalogo (v Trstu 120 minut, v Ljubljani 90 minut).
Oba preizkusa sta povezana s predpisano literaturo. Seznami te literature so na vseh slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah v Italiji ter v Narodni in študijski knjižnici v Trstu.
utrjeno tradicijo. Kot je z veseljem podčrtal Illy, pa se je včeraj prvič zgodilo, da je prišel predsednik deželne vlade na obisk na tržaško županstvo in ne obratno. To pa ni bilo naključno. Cecotti je namreč nameraval s to svojo gesto postaviti na laž tiste, ki ga rišejo kot »protitržačana«, in to je tudi globlji pomen stavka, pod katerega se je podpisal v Zlato knjigo Občine Trst.
Na srečanju so si deželni in tržaški upravitelji izmenjali poglede o vrsti odprtih vprašanj. Tako je beseda tekla o preureditvi ustanov in uprav v tržaški občini, pa tudi o tem, kako bi se Trst še nadalje uveljavljal kot mesto znanosti. Slednja tema Cecottiju še posebno leži, saj je po poklicu fizik in je do nedavnega delal v mira-marskem Centru za fiziko. Ta in druga vprašanja bosta obe strani še poglobili tudi na bilateralnih srečanjih.
Sicer pa je novi deželni odbor pod predsedstvom Cecottija včeraj tudi pregledal osnutek deželnega proračuna za leto 1996 ter snutek triletnega razvojnega načrta 1996-98. Deželni svet bi moral ta temeljna upravna in politična dokumenta odobriti še pred koncem leta. Sicer pa mora Ceocotti najprej predstaviti deželnemu svetu svoje programske smernice. To bo napravil v sredo, v petek pa je predvidena razprava. Sele po odobritvi programa bo novi deželni odbor lahko začel z rednim delom.
Slovesnost ob življenjskem jubileju predsednika KKZ Janka Zeizerja
CELOVEC - Dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer je te dni praznoval Svojo 60-letnico. Slavljencu so ob tel Priložnosti priredili slavnostni večer v Tischlerjevi dvorani, v okviru katerega so mu čestitali in želeli še veliko aktivnih let Številni zastopniki slovenskih organizacij koroških Slovencev, paad njimi novi predsednik NSKS Nanti Olip, podpredsednica KKZ ?5aiija Perne, bivši predsednik "■KZ Lovro Kašelj, bivši predsednik NSKS Matevž Grilc in drugi. Janku Zerzer ju, ki je tudi ravnatelj Vlšje šole za gospodarske poklice v Sentpetru pri Šentjakobu, sta osebno čestitala tudi slovenski dr-žavni sekretar Peter Vencelj in generalni konzul R. Slovenije v Ce-tovcu Jože Jeraj, pisno pa je sla-rijenju čestital tudi slovenski minister za kulturo Sergej Pelhan. S Pesmijo pa so Janku Zerzerju čestitali njegovi pevski prijatelji Moškega pevskega zbora »Kočna« ® Sveč. Na slovesnost niso bili va-oljeni predstavniki Slovenske Prosvetne zveze, druge osrednje ulturne organizacije koroških Movencev, in tudi ne Zveze slo-Venskih organizacij.
klearna varnost je nedeljiva, zato sem mnenja, da bi se morala ponudba Avstrije v zvezi z nuklearkama Temelin in Mohovce (takojšnja pomoč v višini 500 milijonov šilingov v primeru izstopa) nanašati tudi na jedrsko elektrarno Krško«.
S temi besedami je avstrijski minister za okolje Martin Bartenstein ob robu uradne predaje razžveplevalne naprave na četrtem bloku TE Šoštanj odgovoril na vprašanje avstrijskih novinarjev o obliki pomoči Avstrije Sloveniji, če se bi večina Slovencev na referendumu izrekla za zaprtje slovensko-hrvaške nuklearke.
Kot že kancler Vranitzky pred nekaj dnevi, je Bartenstein nadalje napovedal, da je Avstrija pripravljena pri morebitni odločitvi o izklopu JE Krško pomagati Sloveniji pri dobavi električne energije iz avstrijskega energetskega omrežja ter tehnično in finančno prispevati tudi pri projektih za pridobitev nadomestnih energetskih virov za Krško. Odločitev slovenskega prebivalstva
za zaprtje Krškega na referendumu bi vsekakor bil pomemben korak naprej, je še dodal avstrijski minister za okolje, ki je poudaril, da bi morala Avstrija v prihodnosti še bolj podpreti ekološke projekte pri južnih in vzhodnih sosedih.
Direktor vseavstrijske energetske družbe Verbundge-sellschaft Herbert Schrofelba-uer pa je v pogovoru z našim listom napovedal, da bo že prihodnji teden podpisano poročilo mešane avstrijsko-slovenske strokovne komisije o možnostih dostave dodatnega električnega toka Sloveniji. V poročilu je navedeno, da bi Avstrija v primeru izklopa JE Krško Sloveniji morala dostaviti približno štiri milijarde kilovatnih ur letno, dostava toka pa da bi bila možna le, če bi se zgradila dva visokonapetostna elektrovoda (po 380 KV) z Dunaja prek Gradiščanske do Štajerske. Prav tako bi tudi Slovenija morala dvigniti svoje transportne električne kapacitete.
Medtem ko torej ni nepremagljivih težav na tehničnem
področju, je zadeva bistveno bolj zapletena pri cem. Kilovatna ura električnega toka iz JE Krško namreč stane le približno 0, 10 šilinga, Slovenija pa je že napovedala, da bi te cene ne smela prekoračiti niti uvožena kilovatna ura. Najugodnejša avstrijska ponudba pa je vsaj petkrat višja, pri čemer je le-ta - po izjavi Schrofelbau-erja - že močno deficitarna, kajti regularna cena bi morala znašati vsaj 0, 70 šilinga. Avstrija bi torej morala energetsko oskrbo Slovenije subvencionirati z eno do 1, 6 milijard šilinga letno.
Seveda pa na to vprašanje ni mogoče gledeti ločeno, saj se avstrijskim energetskim podjetjem odpirajo še druge zanimive opcije. Že v kratkem je namreč pričakovati odločitev, komu bo predana gradnja verige savskih elektrarn (med ponudniki je tudi avstrijsko podjetje Verbund), sredi prihodnjega leta bo padla odločitev o gradnji razžvepljevalni napravi pri blokzu pet TE Šoštanj, itd.
Ivan Lukan
KOROŠKA / TISKOVNA KONFERENCA V GRADCU
Ostrejša ofenziva proti JE Krško
Ponudbe ministra za okolje in zahteva po izredni seji avstrijskega državnega zbora SOSTANJ/CELOVEC - »Nu-
NOVICE
Na TV Koper o 20-letnici Osimskega sporazuma
KOPER - Redna oddaja STUDIO 2 slovenskega programa TV Koper bo danes namenjena pogovom o položaju Slovencev v Italiji ob 20-letnici Osimskega sporazuma; v oddaji bo govor o njihovem pravnem položaju, narodnostnih pravicah v kulturi, gospodarstvu, šolstvu in vprašanju enotnega manjšinskega predstavništva. Sodelovali bodo Marta Košuta, Klavdij Palčič in Martin Brecelj, pogovor pa bo vodila novinarka Mirjam Muženič. Oddaja bo na programu ob 18. uri, gledalci pa lahko pri njej sodelujejo s klicem na telefonsko številko: 00-386-66-38433.
Vprašanja priseljenstva na TV Capodistria
Priseljenstvo v Furlaniji Julijski krajini bo osrednja tema programa »Dialoghi«, ki bo na sporedu drevi ob 21. uri na TV Capodistria. Gostje oddaje, ki jo vodi Maurizio Bekar, bodo predsednik deželne ustanove za preseljevanje (ERMI) Nemo Gonano, deželni predsednik ANOLF (Vsedržavno združenje Preko meja) Ludo Gregoretti in don Pierluigi Di Piazza, ki je odgovoren za Center za sprejemanje »Emesto Balducci« v Zuglianuv videmski pokrajini. V oddaji bo govor vprašanjih priseljencev in o njihovem vključevanju v delovni svet.
Med resnico in skrivnostjo
PORDENON - V četrtek bodo v Pordenonu na pobudo pordenonskega Inštituta Gramsci predstavili knjigo sen. Uga pecchiolija Med resnico in skrivnostjo, v kateri dolgoletni voditelj prej KPI in sedaj DSL obnavlja povojno zgodovino italijanske »neizpolnjene« demokracije.
PEVIN-NABREŽINA / SKLEP ZUPANA GIORGIA DEPANGHERJA h
Zanetti in Veizegnassi nova člana odbora
Zamenjala sta odbornika Goata in Gasparija
Michele Zanetti in Danilo Verzegnassi sta nova občinska odbornika v Devinu-Nabreži-ni. V skladu z volilno zakonodajo, ki mu daje ta pooblastila, ju je imenoval župan Giorgio Depangher, ki je o tem sklepu včeraj dopoldne seznanil načelnike svetovalskih skupin. V petek bo imenovanje novih odbornikov formalno sporočil tudi občinskemu svetu.
Zanetti (na sliki) je zelo znana osebnost v tržaški politični stvarnosti. Star je 55 let in je trenutno profesor na pravni fakulteti tukajšnjega vseučilišča. V sedemdesetih letih je bil predsednik Pokrajine na čelu levosredinskih koalicij, ki so kazale ve-
liko odprtost do vprašanj sožitja in slovenske manjšine. Bil je med pobudniki mednarodne manjšinske konference in od vsega začetka tudi iskren zagovornik reforme pshiatricnega sistema, ki jo je pogumno izvajal pokojni Franco Basaglia.
Zanetti je bil tudi med glavnimi krajevnimi voditelji Krščanske demokracije, sedaj pa politično simpatizira z Ljudsko stranko. Živi v Trnovci. Manj znana politična osebnost pa je 48-letni Verzegnassi, ki je doma iz Trsta in je trenutno pokrajinski funkcionar. Ukvarja se s problematiko pokrajinskega osebja in je svojcas, kot pravni konzulent.
že sodeloval z Občino Devin-Nabrežino.
Zupan Depangher nam je povedal, da je zbiral med številnimi predlogi, na koncu pa je odločil samostojno, kot reCeno, v skladu z volilno zakonodajo, ki določa županove
izključne pristojnosti pri imenovanju občinskih odbornikov. Zanetti bo vodil odbor-niški resor za proračun, finance in gospodarske zadeve, Verzegnassi pa je bil imenovan za odbornika za osebje in socialno skrbstvo. Bivši predsednik Pokrajine je zamenjal Antona Gasparija, Verzegnassi pa Giuliana Goata.
Novoimenovana u-pravitelja nista elana občinskega sveta in sta torej tako imenovana "zunanja odbornika". To je že tretja zamenjava v devinsko-na-brežinskem odboru. Gasperi je svojčas zamenjal Andreja Spetiča, njega in Goata pa sta sedaj zamenjala Zanetti in Verzegnassi.
H KRAJEVNE UPRAVE h
Kriza miljskega odbora Odstop dveh odbornikov
Miljski občinski odbor župana Seigia Mila se sooCa s politično krizo po petkovem odstopu odbornikov Otella Tibaldija in Giovanne Pacco. Odstop obeh upraviteljev je bil tako-rekoč napovedan že nekaj dni, in sicer po pismu, ki ga je sedem svetovalcev večinske koalicije ’Tnsieme p er Muggia" naslovilo županu. Svetovalci očitajo Milu, da ne izvaja dogovorjenega upravnega programa, da ravna samovoljno in da je tudi pod političnim vplivom le ene od komponent
večinske koalicije. V mislih so imeli Stranko komunistične prenove.
Milo je vzel na znanje odstop Tibaldija in Paccove, kot kaže, pa formalno še ni sprejel njunega odstopa, kar pomeni, da morda še upa, da bosta umaknila ostavko. Zupan se je sinoči sestal s svetovalci večinskega zavezništva ter z njimi preveril novonastalo situacijo.
Predstavniki desnice in Severne lige so po odstopu Tibaldija in Paccove zahtevali odstop odbora in predčasne občinske volitve.
|H DON BAXTER / KRIZA h
Od danes 32 delavcev v dopolnilni blagajni
Danes dopoldne bo nov sestanek med tovarniškim svetom farmacevtskih laboratorijev Don Bax-ter in družbo Diaco, ki jih je pred kratkim odkupila.
Kot je znano, je pooblaščeni upravitelj te družbe Alfredo Felice De Fazio v četrtek napovedal vpis 60 delovnih moči (43 delavcev in 17 uradnikov) v dopolnilno blagajno, da bi medtem rešil nekatere probleme finančne narave, ki so povezani tako s konjunkturo na italijanskem in tujih trgih kot z nerazčiščenimi odnosi med prejšnjim lastnikom in denarnimi zavodi.
Don Baxter zaposluje 136 oseb, kar pomeni, da jih mora v dopolnilno blagajno, ki naj bi trajala 13 tednov, skoraj polovica. Vendar to ne velja za vse naenkrat, temveč bodo vanjo jutri vpisali 32, pozneje pa postopoma še druge uslužbence.
Kakor nam je povedal Filippo Di Stefano (CGIL), je osebje tovarne sicer razburjeno, vendar je na petkovi skupščini izrazilo razumevanje, saj novemu lastniku verjame, da želi obrat razviti, ne pa z njim špekulirati.
ŠOLSTVO / DO SREDE
Izpopolnjevalna tečaja za šolnike
Vzgojiteljice v Dolini, učitelji no Opčinah
Posnetek z izpopolnjevalnega tečaja za vzgojiteljice v Dolini (f. KROMA)
Na slovenskih osnovnih šolah in v otroških vrtcih včeraj ni bilo pouka in tudi danes in jutri ga ne bo. Učiteljice in vzgojiteljice namreč sledijo tridnevnima izpopolnjevalnima tečajema. Prve na openski osnovni šoli Franceta Bevka, druge na dolinski osnovni šoli Prežihovega Voranca.
Izpopolnjevalni teCaj za vzgojiteljice prireja Zavod za izobraževanje pri ministrstvu za šolstvo Republike Slovenije v sodelovanju z deželnim zavodom IRRSAE. Tema teCaja je sila zanimiva in aktualna: Otroštvo v večjezičnem okolju: besede in govor v maternem jeziku. Včeraj so udeleženke sledile predavanju prof. Božene Lazar Ko-kolj o govoru in komunikaciji dvojezičnega otroka v predšolski dobi. Poudarek je bil na jeziku,
na osvajanju jezika na dvojezičnem področju in (popoldne) na dvojezičnosti v predšolski dobi. Udeleženke so izvedele, od česa je odvisna uspešna komunikacija na individualni in na družbeni ravni, poleg tega pa so se seznanile tudi z razvojem govora pri eno- in večjezičnem otroku, s soodvisnostjo med razvojem mišljenja in govora in z metodiko govorne vzgoje.
Danes bosta prof. Božena Lazar Kokolj in vzgojiteljica Karmen Brnčic Kokolj obravnavali pravljico kot sredstvo za razumevanje maternega jezika pri dvojezičnem otroku. Porazdeljene v dve skupini bodo vzgojiteljice izvedele, kako se je treba ravnati pri pripovedovanju pravljic dvojezičnih otrok, pri katerih razumevanje jezika ni na isti rav-
ni. Kot nalašč za vzgojo naših najmlajših.
Izpopolnjevalni tečaj za učitelje so pripravila slovenska didaktična ravnateljstva na podlagi ministrskih določil. Poudarek je predvsem na grupni dinamiki in na komunikaciji tako med kolegi kot tudi v odnosih šola-dom. Predavatelja Miran Možina in Bernard Stritih sta nadaljevala z obravnavanjem teme, ki sta jo načela že na lanskem in letošnjem seminarju za slovenske šolnike. Kaže, da je v šoli vprašanje komunikacije zelo občuteno, in da ga je zato potrebno kvalitetno obdelati, da bi tako tudi kvahtetno izboljšali nivo naših osnovnih šol. Tudi tečaj za učitelje in učiteljice se bo nadaljeval se danes in jutri. Učitelji in uCenci se bodo tako vrnili v razrede v četrtek.
BOLJUNEC / AKCIJA KD FRANCE PREŠEREN
ZGONIŠKA OBČINA
HaPICE / 1.800 ZDRAVNIKOVh
Čiščenje okolja na Jami
Boljunsko društvo je tudi obnovilo zborovsko dejavnost v vasi
V nedeljo zjutraj se je na Jami v Boljuncu zbralo lepo število mladih. Zavihali so si rokave in začeli s čistilno akcijo, ki jo je KD France Prešeren pred kratkim že napovedalo. Mladim Bo-Ijunčanom je Jama zelo priljubljena, saj tu prirejajo vaško šagro, fantje se sestajajo na fantovskih urah, zbirajo pa se tudi v prostem Času. Zadovoljstvo se je pokazalo na njihovih obrazih, ko jih je prišel obiskat tudi dolinski župan Boris Pangerc, ki je pozitivno ocenil pobudo. Delovni dan se je praznično nadaljeval, saj so dekleta pripravila tudi majhen prigrizek. Ko je noč objela boljunsko Jamo, pa so se vsi zbrali okrog lonca toplega Čaja in obravnavali opravljeno delo ter bodoče naCrte KD France Prešeren.
Eden od pomembnejših ciljev, ki so si jih zastavili društveni od-
borniki na začetku letošnje sezone, je prav ponovna ustanovitev pevskega zbora. Ta načrt so uresničili prejšnji teden, ko so se sestali s pevovodjo. Vaje so sedaj vsak torek in petek ob 20.30 v društveni dvorani gledališča France
Prešeren v Boljuncu. Kar zadeva prostor na Jami pa bodo odborniki take pobude še ponovili in seveda vabijo vse vaščane, ki jim je pri srcu domači kraj, da se še v večjem številu udeležijo podobnih srečanj.
Magda Švara
Informativna srečanja upraviteljev z občani
Zgoniški občinski odbor je takoj po izvolitvi sklenil organizirati vrsto informativnih srečanj z občani po posameznih vaseh. Zaradi drugih obveznosti tega ni bilo mogoče doslej narediti. Medtem pa je odbor imel posamezna srečanja z društvi, ki delujejo na območju' občine, in sicer s SK Kras, s KD RdeCa Zvezda ter z novoustanovljenim društvom Dom Briščiki. Sedaj pa so si upravitelji zadali nalogo, da ta srečanja izpeljejo v Cimkrajšem Času. Namen pobude je dvojen: seznaniti občane o tekočih problemih, delih in načrtih občine ter o težavah, s katerimi se ubada; prisluhniti problemom in željam občanov ter konkretnim predlogom za reševanje odprtih vprašanj. Odbor, ki ga poleg župana Tamare Blažina sestavljata še podžupan Rado Milic in odbornik Luciano Milič, smatra, da je neposreden stik s prebivalstvom potreben in koristen, zato pričakuje, da bodo občani pozitivno odgovorili na to pobudo ter se polnoštevilno udeležili srečanj.
Zaenkrat sta definirana datuma za prva dva sestanka in sicer: jutri, 15. novembra 1995 ob 20.30 uri v Mali dvorani Športno kulturnega centra v Zgoniku za vaščane iz Zgonika in Koludrovce; v sredo, 22. novembra 1995, ob 20. uri v prostorih društvene gostilne v Gabrovcu za vaščane iz Gabrovca in Božjega Polja. Občinska upava vabi vaščane, da se sestankov udeležijo.
Zimovanje Dijaškega doma
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel sporoča, da se bo zaradi podaljšanja božičnih počitnic zimovanje v Kranjski gori začelo in končalo en dan kasneje kot napovedano, in sicer od 27. decembra 1995 do 3. januarja 1996. Po pregledu vpisov sporočamo, da se zamudniki lahko še vpišejo do zasedbe prostih mest. Informacije na tel. 573141.
Tečaji za nego bolnikov v kritičnem stanju
Deseti podiplomski teCaj za specializacijo v negi bolnikov v kritičnem stanju, ki se je začel včeraj bo trajal do nedelje, je privabil v Trst skoraj 1.800 zdravnikov z vsega sveta. Med njimi je 160 specialistov, ki bodo predavali o anesteziji, terapiji bolečine, intenzivnemu zdravljenju in urgentni medicini. Angleška kratica za te specializacije je APICE (Anae-sthesia, Pain, Intensi-ve Čare and Emer-gency Medicine), po kateri se poimenujejo vsakoletna srečanja.
Predavanja so se začela že včeraj, ko so predavali o najsodobnejših pristopih k elek-trokardiografiji, lokalni anesteziji in statistiki v medicini, jutri pa bodo predavanja namenjena akutnemu infarktu in osnovnim smernicam urgentne medicine.
Uradna otvoritev pa bo jutri ob 17.30, ko bo v dvorani Saturnia na Pomorski postaji okrogla miza o »Trstu, mestu znanosti in izobraževanja«, ki se je bodo udeležili župan Illy, astronomka Hack, rektor tržaške univerze Borruso, direktor mednarodnega središča za teoretsko fiziko Viraso-ro, direktor raziskovalnega središča pri Pa-dričah Romeo, direktor sinhrotrona Marga-ritondo, rektor devinskega Zavoda združenega sveta Sutcliffe in drugi predstavniki znanstvenega sveta, ki se v zadnjih letih uveljavlja v Trstu.
Med drugim bodo preverili tudi možnost, da bi svetovno priznana »interdisciplinarna
akademija« APICE postala specialistična
zdravniška podiplomska šola s sedežem prav v Trstu.
ACEGA / NA SEJI OBČINSKEGA SVETA
Večina proti referendumu
Predlog resolucije SKR je bil zavrnjen
Tržaški občinski svet je sinoči z večino glasov zavrnil predlog resolucije, s katerim je svetovalec SKP Jacopo Ve-nier zahteval, naj bi zamrznili nadaljnji Postopek preustroja občinskega podjetja ACEGA v delniško družbo, dokler se ne ki sam občinski svet, rajonski sveti in občani izjasnili, ali ne bi veljalo o zadevi razpisati referenduma. Proti je glasovalo 22 svetovalcev večine DSL-LS-Za-vezništvo za Trst ter svetovalec federalnih liberalcev Ferruccio Klingendtrath, 2a pa so poleg Veniera glasovali vsi ostali predstavniki opozicijskih sil, se pravi NZ, LpT, SL in Svobodnega severa.
Venier je v osvetlitvi svojega predloga nied drugim ugotovil, da deželni nadzorni odbor ni Se odobril občinskega Pravilnika o referendumih. Prav v teh dneh je odbor namreč vprašal tržaško občinsko upravo za dodatna posojila. To seveda pomeni, da referenduma o preustroju ACEGA zdaj že zgolj iz tehničnih razlogov ne bi bilo mogoče razpisati, zato pa je Venier predlagal, naj bi z zamrznitvijo zadeve počakali tudi na rešitev
teh tehničnih težav. S tem pa se predstavniki upravne večine De Rosa, Pittoni in Bran ter Klingendrath niso strinjali. Med drugim so poudarili, da ni pod vprašajem lastništvo AGEGA, ki ostaja javno, temveč le pravna ureditev podjetja. Poudarili so tudi, da biti za referendum v načelu ne pomeni biti za razpis katerega koli ljudskega glasovanja. V imenu opozicij so govorili Šerpi in Suhi (NZ), Marini (CCD), Gobessi, Staffieri in Drabeni (LpT) ter Marchesi-ch (NL).
Občinski svet je obravnaval Se vrsto tekočih zadev. Med drugim je soglasno odobril načrt za meditev zdraviliškega središča za prizadete na možganih v Ul. Fiume, le z večino glasov pa načrt za urbanizacijska dela na območju sinhrotro-na pri Bazovici. Tu sta se med drugim izrekla proti Berdon in Močnik (ZT-SSk), ki sta opozorila na kopico nerešenih problemov v zvezi z zemljišči, na katerih stoji sinhrotron. Odločno opozicijo proti obnovitvenemu načrtu za rezi-denčni kompleks Astra pri Rojanu pa je napovedal svetovalec Marchesich.
POBUDA KOMUNISTIČNE PRENOVE
Protest pred obratom ACEGA
SKP zahteva referendum o preustroju mestnega podjetja
PREDLOG NA AKTIVU SLOVENSKIH KOMUNISTOV
SKP: Volitve v manjšini pred poletjem 1996
Ostre kritike nabrežinskemu županu - Spet Iskra
Slovenci Stranke komunistične prenove menijo, da predstavljajo volitve v manjšini edino sredstvo za premostitev sedanje hude krize, v katero je zabredlo manjšinsko predstavništvo. Predlagajo, da bi te volitve izvedli še pred poletjem prihodnjega leta in so pripravljeni na odkrito soočanje z vsemi, a pod pogojem, da se da prednost volitvam. To je osnovna politična smernica, ki je prodrla na sinočnji skupščini slovenske komponente DSL, na kateri sta poročala Sergij Lipovec in tajnik Giorgio Canciani.
Komunisti, je poudaril Lipovec, ocenjujejo, da obstaja velika nevarnost, da bi manjšino odmaknili od političnega delovanja in skupnega nastopanja, tudi z večinskim narodom. Zato je napočil skrajni čas, da Slovenci prostovoljno in demokratično izberejo ne enotno, temveč skupno zastopstvo, ki naj bo odraz avtonomije vseh manjšinskih osebkov. Demokratično izvoljeno predstavništvo bi moralo prevzeti odgovornost do osnovnih skupnih ustanov in zastopati manjšino v odnosu do Italije in matice, ne pa prevzemati vloge že obstoječe razvejane dejavnosti civilne družbe. To bi po mnenju Lipovca omogočalo usklajevanje različnih predlogov in odkritega dialoga na osnovi konkretnih argumentov.
Na sinočnji skupščini, ki se je ni udeležil oboleli Stojan Spetič, kateremu voščimo čimprejšnje okrevanje, je Canciani obravnaval politično si-
Sergij Lipovec in Giorgio Canciani, ki sta poročala na skupščini SKP (FOTO KROMA)
tuacijo v Nabrežini. Bil je zelo kritičen do župana Giorgia Depangherja, kateremu je očital nepremišljene poteze (zamenjavo dveh odbornikov), ki so povzročile politični premik v občini. V Nabrežini se je dosedanja napredna uprava čez noč prelevila v sredinsko upravo, je dejal Canciani, ki je se dodal, da SKP ne bo križem rok sprejemala Depangherje-vih odločitev.
Na sinočnji skupščini v Ljudskem domu pri S.Sergiju so razdeljevali Iskro, ki je po daljšem molku znova izšla. Časopis je izšel na osnovi sredstev, ki mu jih je posodilo vsedržavno vodstvo SKP z upanjem »da bo nova deželna komisija za slovensko kulturo pravičneje dodeljevala državna sredstva«. S.T.
Stranka komunistične Prenove nadaljuje svojo Politično bitko proti Preustroju podjetja ACE-GA, ki ga je pred kratkim odobril tržaški občinski avet. Deželni svetovalec fausto Monfalcon in občinski svetovalec Jaco-Po Venier sta sodelovala na včerajšnjem shodu Pred vhodom obrata ACEGA v Broletu, na katerem sta delavcem ponovno obrazložila stališča SKP o usodi podjetja za alektriko, vodo in plin.
Komunistična prenova Poziva župana Illyja in 0bčinski svet, da "zamrz-Reta“ soočenje o statutu ACEGA v pričakovanju ljudskega referenduma,
. ga bo SKP predlagala ln zahtevala ob sodelo-vanju nekaterih sindikal-uih organizacij in družbe-teh komponent. Referen-uum je nujno potreben, ®te poudarila Venier in Monfalcon, za vse ostalo, začenši s statutom ACE-h'A pa bo treba počakati jia izide sodne preiskave, k jo je sprožila prijava občinskega svetovalca NZ “runa Sullija.
Na sliki (Foto KROMA): rotest predstavnikov Ko-teunisticne prenove pred obratom ACEGA.
V PROMETNI NESREČI V MILJAH / MORDA KRIV INFARKT
Upokojenec izgubil življenje
V prometni nesreči, ki se je pripetila v včerajšnjih jutranjih urah v Miljah, je izgubil življenje 67-letni Antonio Mazzella. Priletni upokojenec, ki je bil sicer doma iz Procide v pokrajini Neapelj, a je živel
v Miljah, se je s svojim dostavnim vozilom »ape piaggio« peljal po cesti Borgo S. Cristoforo, ko se je.na zadnjem ostrem ovinku na desno, blizu križišča z Nabrežjem Ve-nezia, zaletel v avtomobil fiat panda. Slednjega
Skrb za okolje ter nova goriva
V okviru prizadevanj in dejavnosti občinskega odborništva za varstvo okolja, namenjenih izboljšanju kvalitete okolja, so se odločili za Trst povsem novo pobudo: s 1. januarjem prihodnjega leta bodo namreč na vseh črpalkah Agip in AP v mestu delili neosvinčeni bencin (benzena bo največ 1%). Podobna pobuda bo istočasno stekla tudi v vseh drugih večjih italijanskih mestih.
Poleg tega imajo na Občini že v programu, da sredstva mestnega prevoznega podjetja oskrbijo z gorivom (nafto), ki bo vsebovalo največ 0,05% žvepla.
Gre za pomemben rezultat, ki je avantgarden tudi na mednarodni ravni in predstavlja korak naprej v iskanju najbolj primernih sredstev, s katerimi naj bi se lotili vprašanja onesnaževanja ozračja v mestnih središčih.
je upravljal 60-letni Giuseppe Bensi, prav tako iz Milj. Trčenje sicer ni bilo močno, vsaj tako so sodili očividci glede na poškodbe, ki sta jih vozili utrpeli, vendar se je nestabilni »ape« zvrnil na levi bok. Mazzella je bil očitno pri zavesti, vstal je, da hi skozi druga vrata nekako splezal na cesto. Tisti trenutek pa se je spet zgrudil v notranjost, kjer je tudi obležal.
Osebje Rdečega križa, ki je prihitelo na kraj nezgode, mu je zaman skušalo pomagati, srce se mu je ustavilo. Domnevajo, da za smrt niso bili krive poškodbe, temveč ga je zadel infarkt ali morda tudi možganska kap.
Potem ko je sodnik izdal ustrezno dovoljenje, so truplo, ki ga je pregledal sodni zdravnik Costantinides, odpeljali. Izvide o nesreči je opravila cestna poli-
Antonio Mazzella
cija, mestni redarji pa so poskrbeli za usmerjanje prometa. Poklicali so tudi gasilce iz Milj, ki so cestišče posuli s peskom, ker je očitno iz rezervoarja prevrnjenega »ape« izteklo nekaj bencina.
NOVICE
Drevi konferenca o češkem kubizmu
V	konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. San Nicolb 7 se bo danes ob 18. uri začel ciklus konferenc o zgodovini umetnosti; prireja ga sekcija za raziskovanje in dokumentacijo, ki deluje v okviru festivala »Sodobni Trst - Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope«. Prvo srečanje je posvečeno češkemu kubizmu, to je enemu najbolj originalnih pojavov v zgodovini kulture 19. stoletja; na njem bo predavala Milena Lamarova, ravnateljica muzeja dekorativnih umetnosti v Pragi, njeno predavanje pa bo obenem tudi uvod mednarodnemu zasedanju o designu, ki ga naslednjega dne prireja »Sodobni Trst«.
Predstavitev dela Tine Modotti
V	Časnikarskem krožku na Korzu Itaba 13 bo danes ob 17.30 predstavitev dela »Tina Modotti, življenje v zgodovini«, ki zaobjema akte mednarodnega študijskega zasedanja. Knjigo je izdala založba Arti Grafiche Friulane, predstavila pa jo bosta raziskovalka dr. Marina Rossi in predsednik odbora »Tina Modotti« prof. Riccardo Toffoletti.
Italijanska literatura po Giuseppu Petroniu
V	knjigami Minerva v Ul. San Nicolb 20 bo jutri ob 18. uri predstavitev knjižne zbirke v petih zvezkih »Italijanska litaratura po besedah Giuseppe Petronia«, ki je izšla pri založbi Mondadori. Zbirko bosta v prisotnosti avtorja predstavila profesorja Elvio Guagnini in Giorgio Negrelli.
Knjiga o tržaških vrtovih
V	avditoriju SASA v palači pomorstva bo drevi ob 18. uri javna predstavitev knjige »Trst - naši vrtovi«. Napisal jo je Paolo Sgaravatti, s 24 slikami pa opremil Gabriele Crozzoli; knjigo je izdala založba Vianello Libri, drevi pa jo bo predstavil Glaudio Grisancich.
Okrogla miza o obveščanju
Krožek za družbene študije »G. Salvemini« bo jutri ob 18. uri na svojem sedežu na Korzu Italia 12 priredil okroglo mizo o časopisih in obveščanju, oziroma o krizi tržišča in krizi pravil. Pri njej bodo sodelovali novinarji Giorgio Cesare, Michele Del Ben, VValter Spreafico in predsednik deželnega novinarskega sindikata Fulvio Gon.
Pojasnilo
Prejšnji četrtek smo objavili krajšo vest o prometni nesreči, ki se je dan prej pripetila Egonu Lebanu iz Bazovice. Zapisali smo, da je Leban zapeljal v zid, nismo pa navedli vzrokov, ker jih sile javnega reda, ki so izvide opravile, niti niso povedale. Sam Leban nam je kasneje pojasnil, da mu je nasproti privozil kombi s tujo registracijo, ki je zapeljal na njegovo polovico ceste in zato je bil prisiljen zaviti na sam rob ceste, da se mu je izognil. Kombi se seveda po nesreči ni ustavil. Leban se je le lažje poškodoval, kar je pri vsem najbolj pomembno, a pojasnilo o vzrokih je bilo tudi potrebno, ker so nekateri hoteli vedeti več od tega, kar se je dejansko pripetilo.
PRAZNOVANJE NEKDANJEGA KMEČKEGA PRAZNIKA
Vesela martinovanja s pokušnjami vin in bogatimi kulturnimi prireditvami
Pestri program v Bazovici - Klepetulji v Skednju - Utrinka z dolinskega konca
Martinovo, nekdanji tipični kmečki praznik, si je letos privoščilo obilno slavje. Trajalo je dvakrat veC kot v preteklih letih, saj so ljudje raztegnili tradicionalna sobotna praznovanja Se na nedeljo.
Najbolj pestro, s stojnicami, luna parkom, osmicami, tradicionalnim prašičjim sejmom in bogato loterijo, je bilo - seveda - na Proseku, saj so morali domačini primerno proslaviti vaškega patrona. Na raCun so prišli prav vsi, od najmlajših, ki so se zavrteli na vrtiljaku, do najstarejših, ki so v osmicah in gostilnah ocenjevali novo vino.
Tudi po drugih vaseh na Krasu in v dolinskem Bregu niso štedih s slavji. NekoC so pravili, daje za martinovo vino teklo v potokih. Ne vemo, Ce je oilo tudi letos toliko moCe v goltancih, neizpodbitno pa je, da so po številnih vaseh priredili pravcate kulturne prireditve s petjem, recitacijami, šaljivimi prizori in nepogrešljivimi družabnostmi, za katere je prav, da jim posvetimo vsaj nekaj pozornosti.
Na Proseku izžrebali številke Martinove loterije
V Kulturnem domu Prosek-Kontovel je športno društvo Primorje z izžrebanjem loterije sv. Martina zaokrožilo letošnje praznovanje vaškega patrona.
Izžrebane se bile sledeče številke (v oklepajih objavljamo posamezne nagrade, ki jih bodo prejeli lastniki izžrebanih srečk):
1.	I 160 (enotedenski izlet za dve osebi v špansko obmorsko letovišče Lloret de Mar na Costi Bravi);
2.	C 172 (videore-corder Phonola);
3.	L 373 (namizni hladilnik 1401 Ignis);
4.	I 0065 (avtoradio autore verse Philips);
5.	L 0001 (hi-fi naprava Phonola);
6.	L 0140 (radioma-gnetofon Philips);
7.	H 0863 (sesalec);
8.	H 0204 (električni kuhinjski pripomočki Philips);
9.	C 0376 (dvoposteljna električna odeja Imetec);
10.	A 0630 (toaster Philips).
Nagrade, ki jih dobitniki ne bodo dvignili v roku 60 dni, bodo zapadle.
V Bazovici so mladi pod Klepetulji Vanka in Tonca latnikom zapeli pesem o vinu na martinovanju v Skednju
Ko se skupno zberejo Bazovci in pripravijo prireditev, potem je ta prav gotovo uspešna in lepa. Takšno je bilo martinovanje, ki so ga pripravili elani KD Lipa, športnega društva Zarja in mladinskega krožka iz Bazovice v petek zvečer v dvorani bivše gostilne pri Maksu in ga posvetili vinu in kulturi pitja, govora pa je bilo še o marsičem, kar spada k vinogradništvu, vinskemu pridelku in pravilnemu poznavanju naših vin.
Glavno besedo so imeli na veCeru mladi. Pod mentorstvom Sonje Babič in Ksenije Bras so ob klavirski spremljavi Tamare Kažem pripravili recital pesmi, v katerem so se prepletali pregovori na temo vina. Slišali smo tako vrsto lepih ljudskih pesmi na to tematiko, pa še veliko šaljivih izrekov, ki so ovrednotili to našo žlahtno kapljico. Program je bil do potankosti izdelan; mladi so se izkazali kot dobri pevci in recitatorji.
V ta lep program, v katerem je Tomaž igral na baterijo, Nataša na flavto, Marko Arduini pa je zapel pesem En starček je živel, sta se smiselno zelo dobro vključila posega naših dveh strokovnjakov s tega področja, dr. Maria Gregoriča in dr. Davida Zlobca, ki sta dala udeležencem
mnogo praktičnih nasvetov o tem, kako je treba spoznavati vino, kako ga pravilno ceniti in tudi pravilno povezovati z razno hrano. Tudi vino je del naše hrane, sta poudarila, in kot takega ga moramo uživati in ceniti. Marsikaj sta povedala o teranu, malvaziji in vitovski, ki so jih udeleženci večera lahko tudi degustirali in na posebnih ocenjevalnih listih povedali svoje.
S pesmijo Kolikor kapljic, toliko let so nato mladi zaključili svoj program, ki se je nadaljeval s prijetno družabnostjo, ki jo je s svojo harmoniko obogatil še Herman Antonič, nekdanji pevovodja bazovskega zbora.
Prireditev je v imenu organiztorjev odprla predsednica društva Lipa Suzana Grgič, ki se je ob koncu zahvalila vsem, predvsem mladim za lep nastop, nato pa tistim članom in vaščanom, ki so veC kot teden dni pripravljali in urejevali dvorano (okrasili so jo z latnikom, kraškim rujem in z napisi po stenah).
Takšne prireditve se morajo v Bazovici nadaljevati, je bilo mnenje vseh, tudi mladih, ki so se res izkazali in bodo s tem programom nastopili še v Devinu in Boljuncu.
Neva Lukeš
Učenci šole Josipa Ribičiča obiskali nabrežinsko banko
31. oktobra praznujemo dan varčevanja, polaganje denarja na hranilne knjižice in Da bi pobliže spoznali pomen, Id ga ima de-	tekoče račune, izplačevanje čekov itd. Nato
nar, smo 25. oktobra, učenci osnovne šole J. sta nam bančnika pokazala arhiv, tj. prostor, Ribičiča od Sv. Jakob obiskali podružnico	kjer banka hrani vse dokumente. Videli smo
Zadružne kraške banke v Nabrežini. Spreje- tudi »trezor - železno blagajno«, v katerem la sta nas bančna uslužbenca Igor Luxa in banka hrani denar. Da bi prepečili dostop. Srečko Živec.	tatovom, se banka ščiti z zelo natančnim
Najprej smo v veliki dvorani prisluhnili alarmnim sistemom. Preden smo se poslo-gospodu Igorju, ki nam je razložil pomen	vili, je vsak učenec dobil darilo, učiteljice pa
banke in usluge, kijih ta nudi svojim klien- še knjigo o zgodovini posojilnic na na-tom. Gospod Luxa je prijazno odgovoril na brežinskem Krasu. Ob priliki smo obiskali vsa naša vprašanja. Sledil je nato pravi obisk	tudi nabrežinsko osnovno šolo » V. Sček«. V
vseh bančnih prostorov.	šolski telovadnici smo zapeli nekaj pesmi,
Ogledali smo si blagajne, ki nudijo nato smo se skupaj igrah na dvorišču, strankam razne usluge kot npr. dviganje oz.	Učenci 2. razreda
Skedenjsko KD Ivan Grbec je tudi letos nadaljevalo s svojim že tradicionalnim martinovanjem. V soboto zvečer je v društvenih prostorih priredilo veselo in prijetno prireditev; gostom pa ni ponudilo samo družabnosti, dobrega prigririca in vinske kapljice, temveč tudi sproščeno zabavo ob poslušanju priljubljenih klepetulj Tonce in Vanke, ki sta iz svojega »koša« natresli kar lepo število novic in »Cakol«, ki nas zadevajo ali tudi prizadevajo. Udeleženci večera so se jima nasmejali in tudi s ploskanjem pokazali, da so
bili z njunim posegom zadovoljni.
Vse to prijetno dogajanje je na »frajtonarico« spremljal naš prvak Denis Novato, ki je prejel - tako je v svojem kratkem pozdravnem nagovom povedala predsednica društva Devana Cemic - že okrog 15 mednarodnih priznanj in nagrad.
Vse je potekalo v lepem in prijetnem vzdušju, kar je dalo pridnim in požrtvovalnim članom društva spodbudo, da bodo s takšnimi večeri še nadaljevali.
NU
Prijetno martinovanje v Borštu, v Dolini fotografska razstava
Martina so pošteno proslavili tudi na dolinskem koncu. V Borštu (na gornji sliki) je domaCe PD Slovenec priredilo v Srenjski hiši tradicionalno martinovanje s pokušnjo novega vina, pa tudi kostanjev in slašCic ni manjkalo.
V Dolini (na spodnji sliki) je Mladinski krožek v petek, na predvečer Martinovega praznika, odprl razstavo fotografij Maria Magajne iz leta 1945. O takratnih prelomnih dogodkih, o fotografu in veliki dokumentarni vrednosti njegovih foto-
grafij je spregovoril novinar Jože Koren.
Martinovanje se je prijetno in veselo nadaljevalo v nedeljo, ko je domačim zapel moški pevski zbor Valentin Vodnik, sledila pa je neizogibna družabnost, seveda v Martinovem vzdušju.
PO PEKINŠKI KONFERENCI OZN
Nasilje označuje ženski položaj
Lidia Menapace o forumu OZN
Na pragu tretjega tisočletja je ženska še vedno podvržena raznim oblikam nasilja, tako v družinskem kot v širšem družbenem okviru, zato so temu žgočemu problemu na forumu nevladnih organizacij septembra ob mednarodni konferenci OZN v Pekingu posvetili največ pozornosti. Foruma se je kot Članica italijanske »nevladne« delegacije, ki s svojimi 140 udeleženkami ni bila med najbolj množičnimi, udeležila tudi Lidia Menapace (foto KROMA). Na povabilo tržaškega krožka UDI-ZZI Mimoza in deželnega koordinacijskega odbora ZŽI-UDI je Lidia Menapace v dvoranici gledališča Miela včeraj na kratko obnovila
glavne teme in vsebino sklepnega dokumenta septembrskega mednarodnega foruma.
Ob že omenjeni osrednji temi, ki se je vsi-lila sama od sebe, je Me-napacejeva nenadejano številnemu ženskemu občinstvu podrobneje
predstavila teme, katerim je na forumu osebno sledila. Razprav, delavnic in drugih srečanj je bilo namreč toliko, da se je 37 tisoC udeleženk moralo nujno opredeliti samo za nekatere dejavnosti. Lidia Menapace je izbrala tri kljuCna vprašanja: pojav fundamentalizmov, antimilitarizem in zavzemanja za mir in ekonomska politika. Na vseh področjih so se udeleženke ob znanstvenih analizah poslužile tudi posrednejših govoric telesa, npr. giba in plesa, kar je pristopu do posameznih problemov dalo svojstven ženski (in ne samo) peCat. Po izredno pomembnem delu na forumu, pa je bistvenega pomena, da sklepi ne ostanejo na papirju.
_____KD TABOR / PREDSTAVITEV KNJIŽNIH NOVOSTI_
»Ogledalo« in »Moji zemlji« na Opčinah
Zapeli so domači pevski zbori, pa tudi sam Ignacij Ota
Nastop mladinskega zbora »Naša pomlad« na petkovi predstavitvi (foto KROMA)
Vaje v slogu« na avstrijskihdnevih mladinskega gledališča
Prejšnje dni so poteka-u v Feldkirchnu na Koroškem Mednarodni avstrijski dnevi mladinske-§a gledališča. Tokratna 6najsta izvedba se je pr-vie dogajala na Koroš-ksni. Po mnenju organizatorjev je bila letošnja 12bira posebej posrečena, Sai značilnosti večkultur-Qega in večjezičnega prostora nudijo možnost, da s® vsebina festivala bogati s prisotnostjo novih udeležencev.
Tako so letos prvič sodelovali na festivalu, ki 'ura pokroviteljstvo avstrijskega Ministrstva za mladinska in družinska yprasanja, tudi skupine ‘z Slovenije, Italije, Nemčije. Poleg trinajstih Predstav, ki so se zvrstile v treh dneh, je vključeval Program tudi vrsto gledalskih delavnic oz. Work-shopov, ki so omogočili udeležencem medsebojno spoznavanje in soočanje. Nadvse zanimiv poda-je ta, da je bila v spo-r^d festivala vključena tu-di predstava Vaje v slogu v reZiji Edite FranCeški-u°ve, ki jo je gledališka skupina SKD Tabor upri-z°rila v nedeljo. Gre ned-r’°mno za lepo uveljavi-,ev in priznanje skupini ju navsezadnje tudi kul-urnemu društvu v širšem Prostoru, kar ponovno potrjuje kakovost, izvirnost 'n uspešnost predstave.
Vabilo na srečanje je skupina prejela, potem ko 1® predstavo uprizorila na gostovanju, ki ga je imela v Prejšnji sezoni v Celov-cu na pobudo Slovenske prosvetne zveze. Poleg °Penske skupine sta se na srečanju predstavili še . slovenski skupini, in srcer koroške Lutke KPD mihel z lutkovno pred-j avo Kapljica Mavrinka u lutkovna skupina iz 'Pave z igro O ptički, 151 le ukradla....
TREBČE / SKUPINA »NEDELJSKIH« JAMARJEV V LABADNICI
Spust v podzemski svet
SKD in SD Primorec iz Trebč sta v nedeljo, 5. trn., v sodelovanju z jamarskim klubom Grmada iz Mavhinj organizirala ogled jame Labadnice pri Trebčah.
Brezno, ki je bilo do 1. 1925 najgloblje na svetu in ki leži nedaleč od državne meje v smeri proti Sežani, je globoko 329 m ter je zanimivo predvsem zaradi reke Timav, ki teče po njegovem oknu.
Izpred spomenika padlim na vaškem trgu je skupina 23 »enodnevnih« speleologov, v spremstvu članov JK Grmada Franca Fab-ca, Danijela Šuligoja, Paola Tenceja, Damjana Gherlija in Aleksa PuriCa, krenila velikemu podvigu naproti ob 9. uri.
Ob vhodu v jamo jih je ob odprtem težkem železnem pokrovu Čakal predstavnik tržaškega društva Adriatica di speologia. Slednje skrbi za vzdrževanje jame, ki je pravi laboratorij za preučevanje kraškega podzemlja.
Pred vstopom v jamo so Člani JK Grmada prisotnim razdelili Čelade opremljene s karbidnimi svetilkami ter varnostno pasovje. Priprava na spust se je zaključila z obveznimi navodili o uporabi karbidnih svetilk, zavarovanju ob jekleno žico, ki je speljana ob železnih lestvah praktično do dna jame ter o sami tehniki spuščanja.
Ob 10.30 je za prvim vodičem izginil v štirioglati luknji prvi »nedeljski« jamar, kateremu so v kratkih presledkih sledili še ostali.
Jama pada v globino kot ozka, meter do dva široka okroglasta razpoka, ki se v presledkih lomi ter le dvakrat razširi v srednje veliko dvorano. Vmes je nekaj skoraj vodoravnih, ozkih in nizkih prehodov, ki povezujejo posamezne rove.
Kamnitih tvorb in kapnikov je v jami bolj malo,

je pa zato slika, ki se pokaže obiskovalcem na dnu toliko lepša, veličastna in mogočna. Po 273 m spusta se obiskovalec znajde v ogromni Lindnerjevi dvorani in stoji na vrhu 56 m visokega peščenega griCa, nad njim pa se loCi 40 m visoka kupola. Peščeni grič se postopoma spušča do reke Timav, ki šumi nekje ob vznožju le-tega ob robu dvorane, v oddaljenosti kakih 100 m. V deževnem obdobju gladina reke naraste tudi do višine 115.m in tako preplavi celotno dvorano in dobršen del brezna.
Potem ko se je presenečenje nad enkratnostjo velike dvorane nekoliko poleglo, je bilo treba pohiteti še do vode, narediti obvezne fotografske posnetke in po krajšem počitku začeti z vzpenjanjem, saj je bil ob 14.30 spust še druge skupine okrog 22 obiskovalcev.
Kljub temu, da je bil dvig iz jame zahtevnejši in napornejši od spusta, so bili vsi obiskovalci zelo navdušeni nad enkratnim doživetjem in veseh, da so si lahko ogledah prekrasno naravno znamenitost, ki jo imamo doma.
Za SKD Primorec David Malalan
Zbor Gallus na tekmovanje »G. d’Arezzo«
Zbor »Jacobus Gallus«, ki deluje v okviru tržaške Glasbene matice in ga vodi Janko Ban, se v soboto 18. novembra udeležuje 12. Državnega po-lifonskega tekmovanja »Guido d’Arezzo«. Na njem nastopa letos 18 zborov iz desetih italijanskih dežel: dva moška, štirje ženski in dvanajst mešanih. Iz naše dežele se je prijavil še Univerzitetni zbor iz Vidma. Obvezni program na tekmovanju je za mešane zbore eden od treh izbranih motelov Pomponia Nenna, ena skladba iz 19. in ena iz 20. stoletja. Zbor »Gallus« je pripravil Nennov motet »O magnum mysterium«, »Richte mich, Gott« Felixa Mendelssohna Bartholdyja in »Ave, gratia plena« Pavleta Merkuja.
V petek sveCer so v openskem Prosvetnem domu na pobudo kulturnega društva Tabor predstavili dve pomembni knjižni novosti, ki sta v zadnjih Časih obogatili našo skupnost: zbirko zborovskih skladb »Moji zemlji«, ki jo je uredil Ignacij Ota, izdala pa Zveza slovenskih kulturnih društev ob 50-letnici delovanja kot poklon svojemu dragocenemu sodelavcu, ter pred kratkim objavljeno zbirko esejev »Ogledalo« Aceta Mermolje.
Sam avtor je orisal svoja razmišljanja o aktualnem, nelahkem trenutku za manjšino v okviru širšega in kompleksnega dogajanja, ki jih je zbral v »Ogledalu«. Pesmarico Ignacija Ote pa je predstavil zborovodja Sveto Grgič, ki je orisal osebnost avtorja, dolgoletnega sodelavca in prijatelja, ki je posvetil svoje življenje zborovski kulturi.
Pesem je bila tudi glavno vodilo večera, ki so ga oblikovali razni zbori z Opčin. Nastopili so mladinski zbor »Vesela pomlad« pod vodstvom Franca PohajaCa, ženski in moški. »Tabor«, ki ju je vodil Sveto Grgič, pa še mešani pevski zbor »Primorec-Ta-bor«, ki ga je vodil Matjaž Sček. Za zaključek je posebno prisrčno noto dal nastop samega Ignacija Ote, ki je zapel značilno dolinsko pesem »Temna noC« v solistični izvedbi.
Večer je lepo izpadel, tudi ker je bil posvečen pozitivnima dosežkoma manjšinskega kulturnega ustvarjanja.
Prijetna ura zvezdoslovja vboljunski osnovni šoli
Na boljunski OS Frana Venturinija se je petkov šolski dan zaCel z razveseljivo novostjo: dobro urico so namreč učenci posvetili preučevanju zvezd in zemeljske oble. Gostje tega poučnega srečanja so bili Člani Kulturnega krožka ljubiteljev zvezdoslovja, ki v svojo redno dejavnost uvrščajo tudi spoznavna srečanja za šolsko mladino. Predsednik društva Gio-vanni Chellini in mladi dan David Kralj sta spregovorila o zvezdah, o nebesnem svodu, o temah, ki jih obravnava zvezdoslovje, predvsem pa sta s pomočjo manjšega globusa razložila premike zemlje. Otroci so tako na »otipljiv« naCin spoznali menjave letnih Časov, sami so preverjali pot, ki jo naš planet redno opravlja. Srečanje je vzbudilo v učencih tolikšno zanimanje, da bodo elani krožka v kratkem spet gostje boljunske šole. (dam)
LONJER
Umil je dr. Andrej Čok
V visoki starosti dopolnjenih 97 let je umrl inž. Andrej Cok, inženir agronomije, med obema vojnama in v prvih povojnih letih v Trstu eden najbolj dejavnih agronomskih strokovnjakov, javni delavec in ploden pisec strokovnih in poljudnoznanstvenih del.
Inž. Andrej Cok se je rodil 15. septembra 1898 v Lonjerju pri Trstu v družini kmečkega podjetnika. Po osnovni šoli v rodnem kaju je 7 let študiral na znameniti idrijski gimnaziji in na njej leta 1921 tudi maturiral. Vmes pa je opravil še enoletni slovenski srednješolski tečaj. Agronomijo je nato študiral na Visoki kmetijski šoli v Brnu in tam tudi diplomiral za inženirja te stroke. Po končanih študijih se je vrnil v Trst in dobil prvo zaposlitev leta 1925 pri Tržaški kmetijski družbi kot strokovnjak in bil leta 1927 tudi izvoljen za njenega podpredsednika. Nato je do konca druge svetovne vojne služboval pri Federazione agraria giu-liana oziroma pri Consorzio agrari o za tržaško pokrajino, kjer je vodil oddelek za trgovino s semeni, kmetijskim orodjem in stroji.
Po osvoboditvi je že maja 1945 postal referent za kmetijstvo in zadružništvo pri Pokajinskem narodnoosvobodilnem odboru za Trst, nato pa od leta 1949 dalje ravnatelj Kmetijske na-
bavne in prodajne zadruge v Trstu. V teh zadolžitvah je oral ledino oživljajočega se kmetijskega gospodarstva na Tržaškem.
V tistih prvih povojnih letih se je udejstvoval kot ploden pisec strokovnih Člankov v Primorskem dnevniku, Ljudskem tedniku, Gospodarstvu in Delavsko kmečki enotnosti. Za Gospodarstvo je še posebej urejal Vestnik Kmečke zveze, pri kateri je bil v začetku tudi odbornik. V Jadranskem koledarju je objavil več zanimivih prispevkov, med katerimi velja posebej omeniti spis Lonjer skozi stoletja (1975), v katerem je podal zgodovinski, gospodarski in kulturni pregled življenja v tej zavedni predmestni vasi. Prav tako je sodeloval na Radiu Trst A s predavanji. Sicer pa je s strokovnimi danki sodeloval tudi po prvi svetovni vojni tako pri Gospodarskem vestniku kot pri Edinosti do njene ukinitve.
Inž. Andrej Cok je bil človek tihega in dobrega značaja, skromen in predan delu in družini. V zadnjih letih svojega dolgega življenja je bival sredi zelenja na svojem domu pri Sv. Ivanu, zadnji mir pa bo našel danes dopoldne na Ka-tinari.
Ženi Milici, sinu in hčerki ter ostalim svojcem iskreno sožalje.
j.k.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Aishil
SEDMERICA PROTI TEBAM
Danes, 14. t.m ., ob 16. uri ABONMA RED H
Jutri, 15. t. m., ob 16. uri
ABONMA RED I
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
14.	novembra 1995
NIKOLAJ
Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 16.36 - Dolžina dneva 9.34 - Luna vzide ob 21.51 in zatone ob 12.11.
Jutri, SREDA,
15.	novembra 1995
LEOPOLD
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,4 stopinje, zračni tlak 1015,2 mb ustaljen, veter 5 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 87-od-stotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,6 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulia Di Marco, Pietro Gutgesell, Gilberto Mazzi, Jelena Miličevič, Paolo Botteri, Gia-como Anzilotta.
UMRLI SO: 75-letna Darinka Rauber, 89-letna Lui-gia Ruffini, 81-letni Adolfo Furlan, 88-letna Anna Verzegnassi, 20-let-na Giulia Visintin, 84-let-na Amalia Trampi, 88-letna Lidia Crisman, 85-letna Lidia Mattiassi, 71-letni Teodoro De Ludermann, 8 5-letni Giacomo Schram-mel, 81-letni Antonino Giardina, 76-letna Marcel-la lenco, 86-letna Tosca Viezzoli, 70-letni Giovan-ni Insalata.
□ LEKARNE
Od PONEDELJKA, 13. do NEDELJE, 19. novembra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998).
OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3.
OPČINE, ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Ospedale 3 (tel. 767391).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska Centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »Qual-cosa di cui ...sparlare«, r. Lasse Hallstrom, i. Julia Roberts, Dennis Quaid, Robert Duvall.
V torek, 7. t. m. je na filozofski fakulteti z odliko in pohvalo diplomirala
Loredana Umek
Ob pomembnen Življenjskem uspehu ji iz vsega srca Čestitata
ZPZ in KD I. Grbec
Davidu in Eleni se je pridružila prvorojenka
Jana
Srečni družini Čestita kolektiv TKB
EKCELSIOR - 17.30,
19.00,	20.30, 22.00 »La se-conda volta«, i. Nanni Moretti.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 17.40, 19.50, 22.00 »II buio nella mente«, i. Sandrine Bonnaire. AMBASCIATORI
17.30..	19.45, 22.00 »Die Hard«, i. Bruce Willis, Je-remy Irons.
NAZIONALE 1-16.30, 18.20,	20.15,	22.15
»Johhny Mnemonic«, i. Keanu Reeves.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »lo no špik inglish«, i. Paolo Vil-laggio.
NAZIONALE 3 - 16.10,
18.00	»Movvgli - II libro della giungla«, i. Jason Scott Lee; 20.15, 22.15 »Nove mesi - imprevisti d’amore«, i. Hugh Grant, Robin VVilliams.
NAZIONALE 4 - 17.30, 19.45, 22.00 »Show Girls«, r. Paul Verhoeven.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Un tranquillo week-end di sesso«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.30,
22.00	»Apollo 13«, i. Tom Hanks.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Al di la del-le nuvole«, r. Michelangelo Antonioni, i. John Malkovich, Sophie Mar-ceau, Kirn Rossi Stuart.
LUMIERE -	18.20,
20.15, 22.115 »Un uomo senza importanza«, r. Suri Krishnamma, i. Albert Finney, Brenda Fricker, Michael Gambon.
a PRIREDITVE
V ČETRTEK, 16. t. m, bo ob 11. uri na Oddelku za vzhodnoevropske jezike in književnosti na videmski univerzi, Viale Unghe-ria 18, predaval dr. Igor Gosti z Leksikogarfskega zavoda “ Miroslav Krleža" iz Zagreba na temo: Bogo-slav Sulek, oče hrvaške znanstvene terminologije. Vljudno vabljeni!
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predavanje NARAVNE ZNAMENITOSTI AMERIŠKEGA JUGOZAHODA. Lepote in zanimivosti tamkašnjih krajev bo v sliki in besedi prikazal Lojze Abram.V Četrtek, 16. t. m. v Gregorčičevi dvorani z začetkom ob 20.30.
PD MACKOLJE vabi na večer z aktualno tematiko: ŽIDJE - VČERAJ IN DANES v soboto, 18. t. m., ob 20. uri v Srenjski hiši v MaCkoljah. Gost večera bo Filip Fischer.
KD SKALA iz Gropade gostuje v soboto, 18. t. m. DEKLIŠKI ZBOR iz Križa s celovečernim koncertom. Vabljeni!
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - v nedeljo, 19. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 17. uri koncert GODALNEGA KVARTETA GLASBENE MATICE, ki ga sestavlajo Žarko Hrvatic in Stefan lob - violini, Bogomir Petrač - viola, Peter Filipčič - Celo. Priložnostno bo z znano zasedbo sodeloval tudi pianist Aloša Starc. Na sporedu L. van Beethoven in Schumann. Prisrčno vabljeni!
Odhod iz Nabrežine, Se-sljana, Devina in Stivana. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka S.P.L v Nabrežini - trg Sv. Roka 103, tel. St. 200698 ali tel. St. ( ob uri obedov) 200007 in 299640.
KRIŠKA ZVEZA upokojencev SPI - C.G.I.L. prireja 8. decembra ob zaključku sezone izlet v Giavero del Montello (TV). Vpisuje M. Turel, tel. St. 220266 ali 220710.
E3 ČESTITKE
Danes praznuje svojo 60. pomlad naša zlata no-na. Vse najboljše, predvsem pa veliko zdravja ji želi njenih šest vnukov.
3 ŽOLSKE VESTI
POKLICNI zavod JOŽEF STEFAN obveSCa starše, da bo na sedežu Sole roditeljski sestanek jutri, 15.t.m., ob 17. uri za vse oddelke I. in II. razredov, ob 18. uri za vse oddelke III., IV. in V. razredov. Starši so vabljeni, da se sestanka polnoštevilno udeležijo.
□ OBVESTILA
SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske' opreme, ki bo 17., 18. t. m. od 18. do 21. ure ter 19. t. m. od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje razstavljene smučarske opreme bo 16. t. m. od 18. do 20. ure v Domu Brdina.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da vsak ponedeljek od 11.30 do 12.30 je po telefonu na razpolago logopedinja, ki se bo z vami pogovarjala o težavah v govoru, branju in pisanju, jecljanju, itd. Tel. St. 212289.
SKLAD MITJA CUK -
vsak torek je na razpolago vzgojna svetovalnica in psiholog na Narodni ul. 126/1. nadstr. Informacije v dopoldanskem Času ( ponedeljek - petek) na tel. št. 212289.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Tr-
stu razpisuje letos svojo Studijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Stipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno Studijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Stipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokoSolcem, ki se bodo vpisali v tržaško ali videmsko univezo v akademskem	letu
1995/1996. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/1.nadstr,, tel. št. 631203 ob Četrtkih od 16.
do 18. ure. Rok zapade 30. novembra.
ESPERANTO - KLUBO
Ul. Cunicoli 11 (blizu “ II Giulia") obvešča, da so se pričela vpisovanja za začetni teCaj esperanta. Za informacije vsak ponedeljek po 20.30 na sedežu ali po tel. na št. 829234.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
Bi____________IZLETI
SINDIKAT S.P.I. -C.G.I.L. Devin-Nabrežina prireja dne 8. decembra, ob zaključku sezone, izlet v goriska Brda. Zjutraj ogled obrata “Časa del Miele" in tipičnega agri-turizma. Kosilo ip ples v popoldanskih urah.
PRODAM mercedes 190 E 1800, letnik '92 v odličnem stanju. Tel. št. 226225 v večernih urah.
PRODAM Lancia Delta 1300 LX v dobrem stanju za 2.800.000 lir.Tel. št. 229464.
PRODAM Fiat Tipo 1,4, letnik ’88, metalizirane barve. Na ogled je vsak
dan v Ul. Trieste 188, Gorica, tel. št. 0481/20595.
PRODAM pralni stroj Zanussi inox 10 kg, 220 in 380 V ter dve peci na drva za centralno kurjavo. Tel.št. 228547.
SAMOJEDO mladiče z rodovnikom prodam. Tel. v večernih urah na št. 040/229213.
LJUDSKI DOM iz Križa
iSCe novega upravitelja. Interesenti na se javijo na tel. št. 220237 ob uri obedov.
PODARIM klavir potreben popravila. Tel. št. 299360 ob uri kosila.
HOČEŠ zaslužiti 2/3 milijone na mesec? Tel. danes, 14. t. m., od 19.30 do 21. ure na tel. št. 0360/579746.
GOSPA srednih let veSCa nege ostarelih ljudi in pridna kuharica išče službo podnevi in tudi ponoči. Klicati v večernih urah na št. 575145.
STARE kolednice zbiramo. UCenci in učiteljice COS P. Tomažič v Trebčah, tel. št. 214300.
OSMICO ima odprto Ušaj - Nabrežina št. 8. ToCi belo in Črno.
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
KMEČKI turizem je odprl Just Škerlj, Salež 44. Ob sredah zaprto.
OSMICO je odprl Franko Strain, Mackolje -Križpot št. 84.
PRISPEVKI
ŠTANDREŽ / SPOMINSKA PRIREDITEV
Ob 20-letnici smrti počastili T. Kralja
Umetnik je Štandrcem posebno pri srcu, ker je pred 30 leti poslikal njihovo cerkev
Med nastopom pevske skupine Resonet iz Trsta (Fotostudio Reportage)
RAZSTAVA / V KULTURNEM DOMU ,
Pogled pod vodo
Fotografije potapljača Smiljana Zavrtanika
V	Standrežu so se v nedeljo na pobudo PD Stan-drež in župnije spomnili znanega slovenskega umetnika Toneta Kralja. Letos poteka namreč 20. obletnica njegove smrti. Obenem pa so v nedeljo poslavili tudi drugi pomemben jubilej in sicer 30-letnico poslikave štan-dreške cerkve, ki jo krasijo in plemenitijo prav dela pokojnega slikarja.
V	nabito polni Stan-dreski cerkvi so se Kralja spomnili z orgelskim in pevskim koncertom ter s priložnostnim nagovorom prof. Verene Koršič Zorn o Tonetu Kralju slovenskem in zamejskem umetniku. Uvodoma je sprego-vril župnik Karlo Bolčina. Na orglah je igral profesor Dimitrij Rejc, spored pa je zaokrožila pevska skupina Resonet iz Trsta pod vodstvom Aleksandre Pertot.
Jutri ob 18. uri bo v galeriji Kulturnega doma v Gorici otvoritev razstave podvodnih fotografij Smiljana Zavrtanika iz Nove Gorice. Zavrtanik, rojen 21. januarja 1961 v Postojni, živi v Novi Gorici in je inštruktor potapljanja v potapljaškem društvu PLK Koper in elan Foto Kino Kluba Nova Gorica. Za svoje fotografije je prejel tudi vrsto priznanj, kot so pohvala za diapozitiv na natečaju Dia Primorska leta 1990, diplomo za kolekcijo leta 1991, bil je 47. od skupnih 200 na svetovnem festivalu podvodne
fotografije v Antibesu v Franciji leta 1994. Na 33. razstavi slovenske fotografije maja 1995 je za fotografijo - GlavoC, prejel diplomo. Zasedel je 3. mesto v fotoribolo-vu in 3. mesto v kategoriji makro na 4. Državnem prvenstvu v podvodni fotografiji oktobra 1995.
Fotografska razstava, ki jo prirejata Upravni odbor Kulturnega doma ter ZSSDI, bo odprta do 30. novembra po sledečem urniku: ob delavnikih od 9. do 13. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
V	spomin na strica Andreja Čoka in Ado Kjuder daruje Milka z družino 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na mamo Marijo darujeta Savina in Marina 50.000 lir za SKD Barkovlje.
Miro Francin in Tončka darujeta 100.000 lir za vzdrževanje Doma na Brdini.
V	počastitev spomina Andreja Sosiča darujeta Dolfi in Mariuccia VVilhelm 20.000 lir za vzdrževanje Doma na Brdini.
V	spomin na Marto Werk-Volk darujejo svojci
100.000	lir za Stranko komunistične prenove -Krožek Kras, 100.000 lir za MPZ RdeCa zvezda,
250.000	lir za KD Ivan Grbec in 250.000 lir za KD Primorsko Mackolje.
V	spomin na Rudija Lanza daruje družina Do-nati 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Milko Grgič daruje družina Donati
20.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	počastitev spomina pokojne žene Stane Malalan daruje mož Stane
50.000	lir za UNICEF.
V	spomin na Marto VVerk Volk darujeta Elizabeta Uršič in Barbara Co-rosez 40.000 lir za 2PZ Ivan Grbec.
V	spomin na drago Rito darujeta Anica in Milan Udovič 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob Slavke Cesar daruje Roža Cesar 40.000 lir za popravilo šradiona 1. maj.
Namesto cvetja na grob Slavke Cesar darujeta Inči in Doro PeCar 30.000 lir za popravilo štadiona 1. maj.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
[1 PRIREDITVE
SPD GORICA vabi jutri na planinski veCer s predvajanjem diapozitivov o dejavnosti v letošnji sezoni, ki bo ob 20.30 v predavalnici v Križni ulici.
DRUŠTVO JADRO IZ RONK vabi na društveni večer, ki bo na sedežu v Romjanu v četrtek, 16. novembra, ob 20.30. Gost bo prof. Joško Baša iz Trsta, ki bo predvajal diapozitive o letošnji slovenski alpinistični odpravi v perujske Ande.
OBČINA SOVODNJE
vabi v petek, 17. novembra, ob 20. uri v kulturni dom Danica na Vrhu na predavanje Marka VValtrit-scha o Trgovskem domu v Gorici.
M___________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča, da bosta avtobusa za Ga-liano, v nedeljo, 19. t.m. odpeljala kot sledi: 1. avtobus ob 15. uri iz Sovodenj v Standrež, 2. avtobus ob 15. uri s Travnika mimo gostilne Primožiž, skozi Podgoro v Standrež.
KINO
GORICA
VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Nine months - Imprevisti d’amore«. R. Ch-ris Columbus. L Hugh Grant, Julianne Moore, Robin VVilliams. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Mortal combat«. Igra Christopher Lambert.
H3 OBVESTILA
SKD KREMENJAK iz
Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijave pri Milki Pahor tel. 419993 ali pri odbornikih.
SGZ GORICA je odprlo okence na sedežu Zadružne kreditne banke v Doberdobu. Članom je na razpolago ob sredah od 14.00 do 15.30.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do vključno 15. novembra delovala po sledečem urniku: torek in četrtek od 15. do 17. ure.
SKD HRAST- Športni odsek organizna rekreacijsko in predsmuCarsko telovadbo. Za informacije kličite na številko 78130 ali 419957.
H ČESTITKE
V Sovodnjah praznuje danes 41. rojstni dan draga JANKA ZAVADLAV. Iskrene Čestitke naj prejme od sodelavk iz RaStela.
^ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
DTJDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes: 8.00, Ottilia Pe-los vd. Kravos iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 9.30, Adelina Cuz-zit vd. Bernardinis i?-splošne bolnišnice v cerkev pri Madonnini in na pokopališče v Ločniku. 11.00, Antonio Qualli iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.30, Mario Crozzolo, iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 13.15, Cesar0 Faggiani, iz splošne bolnišnice v Rivignano (Videm)-
TRGOVINSKA ZBORNICA / PUBLIKACIJA OB 145-LETNICI
Gorica na pragu novega tisočletja
Slika gospodarstva s posebnim ozirom no no pomembno vlogo Goriškega sklada
Goriška Trgovinska zbornica je bila ustanovljena pred 145 leti. Spoštljivo obletnico so obeležili z izdajo obsežne publikacije o stanju in otožnostih razvoja Goriške v novem tisočletju, s posebnim ozirom na vlogo Goriškega sklada, s Pomočjo katerega so v skopih dveh desetletjih odprli 3500 novih delovnih mest in uresničili za nekaj nad 675 milijard nr investicij.
Publikacijo »Gorizia verso il nuovo millen-nio« (Gorica naproti novemu tisočletju) so predstavili v petek zveCer na Trgovinski zbornici. Uvodno besedo je imel Predsednik dr. Enzo Be-vilacqua, ki je podčrtal Pomen Goriškega sklada v preteklih letih ter koristnost, da se ta oblika spodbujanja gospodarske dejavnosti ohrani tudi v Prihodnje, Čeprav se glede obnovitve zakona št.
(iz sredstev z^ financiranje tega zakona se deloma napaja Goriški sklad) že zbirajo temni oblaki. Izgledi za Prihodnje leto so zmerno optimistični, za naslednje obdobje pa bo treba predvideti drugaC-ne oblike podpiranja in spodbujanja gospodarske dejavnosti. Sicer pa je izvajanje predsednika Be-vilacque kmalu zatem dopolnil vladni podtajnik dr. Prestamburgo, ki )e dejal da je že v pripravi osnutek zakona v tem smislu.
Preko 300 strani obse-Sajoco publikacijo je uredil prof. Mario Prestamburgo - nalogo je prevzel še Pred "izletom v Rim”
' ki je na petkovi pred-
stavitvi imel poleg predsednika zbornice, glavno besedo.
Zbornik obsega, poleg uvoda dr. Enza Bevilac-que deset poglavij s področja geografije, gospodarstva, kulture, prometa itd. Napisali so jih ugledni docenti Goriške univerze, oziroma docenti Videmske in Tržaške univerze. Pio Nodari piše o geografski in geopolitični značilnosti go-riške pokrajine, drugi sestavek (o razvoju goriške-ga gospodarstva) je izpod peresa Marzia Strassol-da, rektorja Videmske univerze. O gibanjih na področju zaposlovanja razglablja Fabio Neri. O kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu sta napisala daljšo razpravo Mario Prestamburgo in France-sco Marangon. O razvoju industrije na Goriškem piše Roberto Grandinetti,
medtem ko se Sergio Albertini posveča terciarnim dejavnostim. Prof. Giacomo Borruso obravnava vprašanje prevozov. Franco Grossa pa daje zaokrožen prikaz posegov Goriškega sklada. Predzadnje poglavje je namenjeno kulturi, oziroma specifičnemu področju založniške dejavnosti. O tem piše prof. Sergio Tavano.
Zadnji dve poglavji sta posvečeni prisotnosti Tržaške in Videmske univerze v Gorici.
Na dobro obiskani predstavitvi publikacije je bil govor predvsem o bodočnosti Gorice, ki je odvisna predvsem od kakovosti vključevanja v mednarodne tokove.
Knjiga je izšla pri go-riški založbi La Laguna, z odličnimi fotografijami pa jo je opremil fotograf Giuseppe Assirelli.
1 GLEDALIŠČE / ZA NAJMLJAŽE
Goriški učenci radi obiskujejo lutkovne igrice
Sezono zanje prireja PDG
V lanskem šolskem letu so se nekatere učiteljice in učitelji z Goriškega domislili, da bi bolj slovesno “zapečatili” podeljevanje bralnih značk. Zato so se domenili z upravo Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice za izvedbo otroške predstave za naše uCence. Lepo sonCno nedeljo v maju so se otroci skupaj s starši, učiteljicami in ravnateljico zbrali v novogoriškem Kulturnem domu, da bi spremljali dogodivščine Butalcev. Igralci Amaterskega mladinskega odra iz Nove Gorice so sproščeno, živahno podali delo Frana in Matije Milčinskega v režiji Emila Aberška. Naši otroci so z veseljem spremljali bu-talne norosti.
Da bi ta uspeh in neposreden stik z gledališčem ne ostal osamljen in pozabljen, so letos učiteljice z navdušenjem prikazale svojim učencem novogoriško gledališko sezono za otroke. Pod veselim naslovom Goriški vrtiljak se namreč skrivata dva abonmaja: velikega in malega polža. Eden je namenjen otrokom od 7. do 10. leta, drugi pa od 4. do 7. leta starosti. Seveda niso to nikakršni “strogi mejniki”. Ce bi kakšna babica rada spremljala svoje vnučke, je gotovo ne bo nihče zapodil! Vsak abonma ima
šest predstav, ki se bodo vrstile do februarja. Oblikovala pa jih bodo razna slovenska gledališča, predvsem lutkovna. Prvi dve predstavi sta že bili in sicer, 21. oktobra, Pika Nogavička (ZKO Kranj, za malega polža), 28. oktobra pa Klovni (Mladinsko gledališče iz Ljubljane, za velikega polža).
Učiteljice prvih in drugih razredov osnovnih šol na Goriškem so lahko zadovoljne, saj njihova spodbuda in prizadevanja so obrodila sad: prve predstave za najmlajše se je udeležilo nad šesdeset otrok, ki so se pridružili svojim vrstnikom onstran meje in razigrano pozdravili norčije Pike Nogavičke. Bolj razočarane so verjetno učiteljice višjih razredov, kajti prijavilo se je le par otrok.
Prihodnja predstava za veCje učence bo 18. novembra (Zarika in SonCica - Lutkovno gledališče iz Ljubljane), zato imajo otroci še veliko Časa, da prepričajo starše, naj jih peljejo v gledališče, kjer bodo uživali ob neposrednem srečanju z gledališko umetnostjo in bodo vsekakor bogatejši' odšli na svoje domove. Najmlajši pa so prav v minulih dneh, 11. novembra, spremljali Sneguljčico v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Maribora.
Iva Koršič
NOVICE
Jutri planinski večer v predavalnici knjižnice
S tradicionalno družabnostjo - martinovanjem - so goriški planinci v nedeljo nekako sklenili sezono, medtem ko so se že začele priprave na zimovanje in smučarski tečaj. Jutri zvečer pa društvo vabi elane in prijatelje na planinski večer s predvajanjem barvnih diapozitivov, v Čitalnici knjižnice v Križni ulici 3. Prikazali bodo nekaj zanimivih posnetkov z raznih izletov in družabnosti. Med drugimi bodo posnetki s štiridnevnega izleta v skupini Brenta, Ortlerja itd. Planinski večer bo ob 20.30.
Zbornik SLORI-ja o prekomejnih odnosih
Prostor, Meje, Ljudje - Razvoj prekomejnih odnosov, struktura obmejnega območja in vrednotenje obmejnosti na Goriškem je doktorsko delo sodelavca Slovenskega raziskovalnega instituta Milana Bufona. Studijo bodo predstavih v ponedeljek, 20. novembra ob 17. uri v predavalnici knjižnice D. Feigel v Križni ulici. Poleg avtorja bodo spregovorili prof. Vladimir Klemenčič, prof. Emidij SusiC in senator Darko Bratina.
Tokrat pri SGZ predavanje o reformi pokojnin
Slovensko gospodarsko združenje nadaljuje s ciklusom strokovnih predavanj za elane in prijatelje oziroma vse, ki se za problematiko zanimajo. Po ponedeljkovem srečanju s komercialistom Mogoro-vichem o davčni poravnavi, bo jutri, v sredo, 15. t.m., ob 18. uri na sedežu združenja v Rimski ulici 20 govoril predstavnik sindikalnega patronata INAS/CISL Romano Di Battista. Predstavil bo reformo pokojnin, s posebnim ozirom na pogoje za trgovce in obrtnike.
Danes seja na Pokrajini
Danes se bo spet sestal pokrajinski svet. Ne gre za novo sejo, paC pa za nadaljevanje prejšnje. Pokrajinski svet naj bi danes razpravljal dokumentu, ki ga je svojCas predstavila Severna liga in ki, Ce bo odobren, bo obvezoval pokrajinsko upravo, da na pred Deželnim upravnim sodiščem vloži priziv zoper odločitev, da se v postopku gradnje financarske šole, uvede vojaška tajnost. Pokrajinski svet bo zasedal od 19. do 23. ure.
Cai: Filmski večeri
Nadaljuje se niz filmskih večerov, ki jih prireja go-riška sekcija CAI v sodelovanju z združenjem UISP - Lega montagna iz Trsta. Jutri ob 20.30 bodo v avditoriju liceja Dante v drev. XX. septembra vrteli dokumentarni film “Rio la Venta”, ki ga je posnel Tullio Bemabei v Mehiki. Film prikazuje tesen reke La Venta, skozi katero, domnevajo, je držala stara pot med Atlantskim in Pacifiškim oceanom.
Obvestilo mestnega podjetja
Ravnateljstvo občinskih podjetij obvešCa, da je, petek, 17. t.m., napovedana stavka delavcev v javnih prevozih, in je zato pričakovati težave v mestnem avtobusnem prometu, ali celo nekajurne prekinitve. Avtobusi ne bodo vozih od 9. ure do 11.30. Avtobusi, ki bodo na progi, bodo redno peljali do končne postaje. Lepo prosijo za razumvanje.
kronika / po kraji v črpalki
POLEMIKA / ZAKON 26
SOVODNJE / TURNIR V BALINANJU ZA ZENSKE EKIPE
Domnevni tat je za zapahi
Pao/o Zotti osumljen vrste kroj
Osebje letečega od-delka kvesture in povelj-S*-Va karabinjerjev je verjetno naredilo konec vrsti tatvin v bencinskih
Črpalkah, ki
ježili v zad
Varnostnik
nadzorstvo
tek zvece UsPeh. V za 35-letni Pf Dorice,
reli nekaj
Tržaški ce
^nskim o. toa sliki -1 Portage) j<
Preiskoval Javili vest
mijo, da je prav on avtor kraje 1. oktobra letos. Takrat so iz neke bencinske Črpalke izginili 3 milijoni lir, boni za 3 tisoč litrov bencina proste cone in državni bencinski boni v vrednosti poldrugega milijona lir.
Desnica vztraja pri črtanju paketa
Marcolinijevo očita Romoliju, da ne ve, kaj počne kartel v senatu
Predsednica Pokrajine Monica Marcolini se je včeraj povrnila k polemiki s senatorjem Forza Italia Romolijem glede poskusov Črtanja 30 milijard “paketa za Trst in Gorico” iz finančnega zakona. Mar-colinijeva je v prejšnjih dneh opozorila, da je 10 senatorjev raznih skupin kartela svoboščin zahtevalo črtanje teh za Goriško prepotrebnih ugodnosti. Romoli ji je nato odgovoril, da je slabo informirana in da je bil amandma v tem smislu zavrnjen prav po njegovem posegu.
Včeraj pa mu je Mar-colinijeva vrnila milo za drago. Romoli ni informiran o tem, kaj se dogaja v senatu, pravi.
Amandma, ki ga je zavrnila proračunska komisija, so senatorji ka-retela (konkretno CDU) spet predložili v senatni skupščini in ga lahko zasledimo v zbirki amandmajev, ki novi prav včerajšnji datum, 13. novembra.
Upati je, da bo tudi senat, kot ga je že komisija, zavrnil amandma, pravi Marcolinijeva, toda to ne zmanjšuje dejstva, da se desnica na vse kriplje zavzema za odpravo ugodnosti, ki jih tukajšnje gospodarstvo krvavo potrebuje. Romoli se veseli, Ceš da»amandma kartela ni prodrl«. Toda on, na kateri politični starni stoji, se polemično sprašuje predsednica Pokrajine.
Tudi upokojenke rade balinajo
Letos so se nože tradicionalnem srečanju uveljavile Sovodenjke
Balinanje ni samo domena moških, kot vedo povedati članice balinarske sekcije pri Društvu slovenskih upokojencev za Goriško. Sredi prejšnjega meseca so v So-vodnjah priredili že tretje srečanje v balinanju za upokojenke. Nastopile so štiri tričlanske ekipe. Zmagala je ekipa Sovodenj (v postavi Ana Tomšič, Maria Marušič in Natalina Vižintin), pred Gorico, Standrežem in Solkanom. Ob prejšnjih dveh izvedbah turnirja je zmaga pripadla Vrhu. Zanimanje za tekmovanje je bilo precejšnje. Sicer pa so se Sovodenjke lepo odrezale dober teden kasneje, ko so se udeležile turnirja v Novi Gorici in kjer so med šestimi ekipami dosegle uvrstitev na tretje mesto.
Na sliki (Fotostudio Reportage) med turnirjem v Sovodnjah
LIM
SEJEMSKE PRIREDITVE / PO LETU PRISILNEGA PREMORA IN V OBOGATENI OBLIKI
TOR SRE ČET PET PON
1596,3 1590,8	1592,6	1596,2 15955
r-|EKONOMIJA / NOBELOVEC NORTHk
Gospodarstvo v Italiji uspeva kljub politikom
RIM - Italija kot »šolski primer«, kot izjema glede na občutljive mehanizme, ki v svetu uravnavajo odnose med politiko in gospodarstvom. Država, ki se je sposobna v isti sapi »ponašati« z najvišjo stopnjo rasti v povojnem času in z najbolj nekompetentnim političnim razredom na zemeljski obli. S temi besedami je Nobelov nagrajenec za ekonomijo leta 1993 Douglas C. North, ki se mudi v Rimu na povabilo evropske ekonomske šole (European school of economics) izluščil bistvo »italijanskega čudeža«.
»V ostalem svetu,« je pojasnil na kratkem srečanju s tiskom, »se gospodarstvo v primeru degradacije političnih razmer uniči, medtem ko se v Italiji - kar je edini primer na svetu - gospodarstvo uspeva solidno razvijati tudi v obdobjih • politične krize. Se več, gospodarstvo se v obdobjih politične krize celo razcveti, kar je resnično nenavaden pojav, ki ga velja preštudirati.« Tisto, kar Italijo loči od Južne Amerike, kjer je proizvodni sistem penaliziran zaradi posplošene, korupcije, je po Northovi oceni vključenost Italije v Evropsko unijo, saj je to edini element, s katerim si je mogoče pojasniti »italijansko spremenljivko«. Južnoameriške hibe so v celoti navzoče tudi v Italiji, vendar so tukajšnjemu gospodarstvu pomagala pravila Bruslja, saj ta onemogočajo formiranje umetnih monopolov, ki so sposobni povsem popačiti tržne razmere.
O prihodnosti evropske denarne unije pa tudi po mnenju Douglasa Northa, docenta na univerzi v VVashingtonu in v Stanfordu, obstaja še veliko dvomov. Predvsem zaradi zelo različne stopnje razvoja v posameznih državah, med katerimi je še preveč takih, ki so zelo daleč od maastrichtskih kriterijev. »Ne vem torej,« je dejal nobelovec, »ali bo ta načrt sploh mogoče uresničiti, če pa bo uresničljiv, se bo to zgodilo v zelo daljni prihodnosti.« Sicer pa nad Evropo sploh, tako kot nad Združenimi državami Amerike, lebdi še ena neznanka, sodi North: »Perspektivna rast azijskih gospodarstev, ki se že nekaj let razvijajo z izredno hitrostjo, bo spravila v težave vsa zahodna gospodarstva. Posebno Evropa je razmeroma nizko kompetitivna v primerjavi s tistim, kar je bila pred 20 leti, povrhu pa še ni rešila problema brezposelnosti, zato v njeni prihodnosti vidim zelo problematično prilagajanje novim razmeram.«
NOVICE
Več potnikov za Adria Aiiways
LJUBLJANA - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je oktobra prepeljal 49.652 potnikov, kar je za 17 odstotkov več kot v enakem mesecu lani, v prvih desetih mesecih pa je prepeljal že 477.086 potnikov. Letala AA so bila oktobra v zraku 1469 ur oziroma za 14 odstotkov dlje kot oktobra lani. V tem času so opravila 853 poletov, katerih povprečna dolžina je bila 788 kilometrov. Povprečna zasedenost letal je bila oktobra 54,77-odstotna, v desetih mesecih pa 55,43-odstotna.
Fiatov črni oktober
TURIN - Na italijanskem avtomobilskem trgu je oktobra letos v primerjavi z lanskim prodaja padla za 8,95 odstotka, kar je povzročilo veliko zaskrbljenost med vodilnimi izdelovalci. Največji padec na domačem trgu je utrpel Fiat, saj je v primerjavi z lanskim oktobrom prodal za 14,59 odstotka manj vozil. Se hujše izgube je imel Renault, ki je prodal za 23,74 odst. manj avtomobilov, medtem ko je nemški Volksvvagen prodajo povečal za 66,67 odstotka.
Razstavno - kongresni dnevi »4T« v potrditev vloge Trsta
Sodeluje tudi 6 slovenskih podjetij iz FJK in 12 podjetij iz Slovenije
Udeležence tridnevne razstavno-poslovne prireditve je pozdravil tudi tržaški Zupan Riccardo llly (Foto Balbi/KROMA)
TRST - Na tržaškem sejmišču pod Montebel-lom se je včeraj začela tridnevna razstavno-po-slovna prireditev »4T -Trieste Trade Technology Transfer 95«, ki je bila po lanskem prisilnem premoru znova priložnost za potrditev vloge tega mesta kot idealnega križišča za trgovske, proizvodne in tehnološke izmenjave med Italijo in srednje-vzhodno Evropo. Geopolitična lega Trsta je v bistvu projekcija geopolitičnega položaja vse Italije, je ugotovil uvodni poročevalec, nekdanji ambasador in državni svetnik Luigi Vittorio Ferra-ris, ki je nastopil po pozdravnih nagovorih predsednika Sejemske ustanove Luče Savina, predsednika tržaške Trgovinske zbornice Adalberta Do-naggia, tržaškega župana Riccarda Illyja in pod-prednika deželnega odbora FJK Cristiana Degana.
Zemeljepisna bližina s srednje-vzhodnim delom Evrope, vendar tudi znanstveno poslanstvo Trsta, njegova kulturna sorodnost in bogata mreža tehnološko razvitih srednjih in malih podjetij v Furlaniji - Julijski krajini in v vsem severovzhodnem delu države - je bilo podčrtano - so dejansko promovirali Trst za stalni sedež te prireditve, posvečene prav prenosu visoko razvitih proizvod-
nih sistemov. Tej dejavnosti pa bo prihodnost gotovo prinesla naraščajoč pomen, ki bo rasel skupaj s širjenjem evropske integracije. Letošnje sejemske prireditve se udeležuje približno 300 razstavljalcev (od tega nekaj čez 60 domačih) iz 15 držav srednje in vzhodne Evrope, med katerimi so vidno zastopana tudi podjetja iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Makedonije. Med domačimi, italijanskimi razstavljala pa izstopa tudi udeležba slovenskih podjetij iz Furlanije - Julijske krajine, članov SDGZ, ki jih je kar šest: Tržaška kreditna banka (ki predstavlja svo-
je storitve in informacije, s katerimi je navzoča na internetu), zunanjetrgovinska družba Dila, farmacevtsko podjetje Far-co, kovinarsko podjetje Ferrojulia iz Tržiča ter podjetji Graficenter in Graphart, ki se sejma udeležujeta skupaj z drugimi podjetji s področja papir-ništva in grafike pod znamko Librografica.
Toda vrnimo se h kongresni dejavnosti, ki vse tri dni spremlja razstavni del prireditve. Farrariso-vo poročilo je bilo pretežno diplomatskega značaja in se je v veliki meri nanašalo tudi na dogajanje na tleh nekdanje Jugoslavije, s posebnim ozirom na italijansko politiko in
zadrege v odnosu do vojne in novih držav, ki so nastale po razsulu stare federacije. Te težave, je poročevalca dopolnil mladi predsednik sejemske ustanove Savino, najlažje premoščajo prav gospodarstveniki, ki ne poznajo meja in velikokrat odpirajo pot počasnejši in nerodnejši politiki. O gospodarskih odnosih italije z državami vzhodnega dela naše celine je govoril Adelfo Negretti, ki je pri zavodu ICE pristojen za srednje-vzhodno Evropo, medtem ko je o politiki Evropske unije za razvoj srednjih in malih podjetij in za njihovo internacionalizacijo govoril predstavnik Evropske komi-
sije Alberto Maccaferri. Dopoldanski del zasedanja so sklenili posegi predstavnikov držav udeleženk razstavne prireditve, med katerimi je Slovenijo zastopal direktor urada za promocijo trgovine in vlaganj pri ministrstvu za gospodarske odnose in razvoj Matej Kovač. Slovenija ima enako strateško pozicijo kot Italija, njuno gospodarsko sodelovanje pa ima stoletno tradicijo, je dejal Kovač, ki je med drugim omenil, da se Slovenija zelo uspešno prilagaja maastrichtskim kriterijem in da ima zelo pozitiven odnos do tujih vlaganj z eno najnižjih stopenj obdavčitve dobičkov v Evropi, (vb)
PRIDOBITEV / PRED OBČNIM ZBOROM
GIBANJA / PODATKI ZA FJK
SDGZ se je preselilo v udobnejše prostore
Otvoritev z zasedanjem glavnega odbora
TRST - Kot smo poročali včeraj, se je pretekli teden sestal glavni odbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je imel v razpravi priprave na nedeljski izredni občni zbor organizacije. Potekal bo pod geslom »Lastno gospodarstvo - jamstvo za obstoj«, SDGZ pa je nanj povabilo v prvi vrsti predstavnike naše politike in družbenega življenja.
medije ter stanovske in institucionalne predstavnike iz Slovenije, da bi prisluhnili analizi res vznemirljivega ekonom-sko-političnega trenutka naše skupnosti in se dogovorili za skupne rešitve. Zasedanje glavnega odbora je bilo tudi priložnost za otvoritev prostorov v novem, udobnejšem sedežu, o čemer priča tudi naš posnetek (foto KROMA).
Stopnja industrijske rasli v naši deželi še naprej narašča
Trst in Gorica pa še zaostajata
TRST - V tretjem trimesečju letos se je proizvodnja podjetij v Furlaniji - Julijski krajini povečala za 5,7 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, še bolje pa se je odrezala prodaja, ki je v italiji porasla za 6,8, v tujini pa za 10,8 odstotka. Edini negativen podatek velja za gibanje cen, ki povzročajo nižanje poslovnih presežkov, to pa seveda ne spodbuja vlaganj.
To so glavni podatki iz trimesečne konjunkturne raziskave, ki jo je včeraj objavila deželna federacija industrijcev Furlanije - Julijske krajine in ki v bistvu potrjuje pozitivno gibanje proizvodnih dejavnosti v skladu s trendi vsega
severnega dela države. Iz raziskave izhaja tudi visoka stopnja izkoriščanja proizvodnih naprav, ki dosega 84,6 odstotka, medtem ko se je zaposlenost konjunkturno povečala za 1,4 odstotka. Kot rečeno, ostaja neugodno gibanje cen, ki so se v primerjavi s trimesečjem prej povišale za 5,6, v letni primerjavi pa za kar 15,7 odstotka. Pri tem je treba upoštevati znano dejstvo, da veljajo podatki za vso deželo in so torej povprečne vrednosti, ki ne pokažejo razlik med Furlanijo in Julijsko krajino, saj se Trst in Gorica kot vemo ne moreta primerjati s stopnjo rasti v videmski in še posebej v porde-nonski pokrajini.
Prijeten začetek sezone GM
Nastopil je Pihalni orkester slovenske policije s solisti
Med osmimi glasbenimi večeri, kolikor jih za letošnjo sezono načrtuje Glasbena matica v Trstu, je za prvi koncert izbrala Pihalni orkester slovenske policije iz Ljubljane, s katerim so nastopili solisti Stojan Gorišek - klavir, Aljoša Deferri -klarinet in Miloš Mlejnik - violončelo. Dirigiral je Milivoj Sur-bek.
Spored: S. Osterc - Koncert za klavir in pihala, G. Rossini -Introdukcija, teme in variacije, S. Konagaya - Slike z Japonske, F. Gulda - Koncert za violončelo in pihalni orkester in N. Hess - East Coast Pictures.
Izbrani spored je bil precej heterogen, tako v slogovnem Pogledu kakor tudi po različnosti umetniške vrednosti. Sicer Pa je bila v ospredju močna komponenta virtuoznih danosti
in s tem tudi zahtevnosti, ki sta bili značilni za celoten program - če izvzamemo Osterčevo, iz globljih pobud porojeno delo. Da bi se približali čim večji učinkovitosti, je bilo nujno izbrati kar najboljše soliste in temeljito pripraviti orkester. Njegove odlike, najsibo v intonaciji, homogenosti skupin in celotnem zlitju, v kompaktnosti delovanja kakor tudi konsent-nosti pri interpretiranju, so prišle do veljave najbolj v samostojnih izvajanjih - Kona-gayevih Slik z Japonske in Hes-sovih East Coast Pictures. Tu je bil najbolj sproščen, kreativno prožen. Toda kljub izvrstni igri in ognjeviti zavzetosti orkestra, učinkovita bleščavost ni segla globlje od nivoja površinskosti, čeprav sta dirigent in orkester izčrpala iz skladb vse danosti.
Ostercev Koncert je izvajal pianist Bojan Gorišek (foto KROMA). Ta sodi med pronicljive interprete sodobne glasbe. Tako je tudi to delo prepričljivo osmislil s sebi lastno iznajdljivostjo. Pri tem pa naj omenim, da bi celota izzvenela bolj nazorno, če bi pihalni ansambel ne bil malce preglasen.
Rossinijevo delo je zelo solidno izvajal klarinetist Aljoša Deferri.
Koncert F. Gulde ni zahteval le virtuozne tehnike izvajalca, temveč še več muzikalnega duha in ustvarjalnega napona, ki ga je moral vložiti Miloš Mlejnik, da je delo lahko vsaj malo splavalo iz svoje izrazito virtuozne naglašenosti preko meje površinske efektnosti.
Ivan Silič
PREDAVANJE / PROF. LJERKA SCHIFFLER
Hrvaški filozofi in T. Tasso
V	petek, 10. t.m., je Inštitut za slovansko filologijo (Katedra za hrvaški in srbski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Trstu) povabil v goste Zagrebčanko - prof. dr. Ljerko Schiffler, ki je maloštevilnemu, a izbranemu občinstvu predavala o »sodelovanju hrvaških filozofov pri polemikah o Tassu«. Predavateljico je predstavila dr. Fedo-ra Ferluga - Petronio in podala kratek oris njenega življenja (študij fiolozofije in literature) in dela (Schifflerjeva je avtorica številnih filozofskih knjig in esejev, poleg tega pa piše tudi literarne tekste) ter pri tem poudarila, da gostja preučuje (in predava na Inštitutu za filozofijo FF v Zagrebu) predvsem zgodovino hrvaške filozofije ter njene povezave z evropskim humanizmom in renesanso. Znana je tudi kot izvedenka za velikega hrvaškega renesančnega filozofa Franja Petrisa (ima več imen, v italijanski filozofiji pa je znan kot Franciscus Patrizi s Cresa).
V	uvodu je predavateljica prikazala pror blematiko kot tako: s Torquatom Tassom (letos se spominjamo 400-letnice njegove smrti) in z usodo njegove literature kot književnega modela so se od renesanse dalje ukvarjali različni znanstveniki iz povsem različnih zornih kotov (razpravljali so o njegovi religiozni prvini, o
filozofiji, neoplatoniz-mu, manirizmu pri njem itd.)
Glavnino predavanja pa je namenila dvema primeroma »branja« oz. razumevanja avtorja Osvobojenega Jeruzalema. Najprej je prikazala Petrisov poe-tološki pristop do Tassa. Kot je znano, se je Petris (Patrizi) udeleževal sporov okrog Tassa in Ariosta proti koncu 16. stol. Petris je v glavnem zavračal Aristotelovo normativno poetiko in na tem zavračanju zasnoval svoj model pesništva (napisal je tudi razpravo »Della poetica«), Schifflerjeva je prikazala glavne vidike tega spora, med temi najvažnejšega: Petris je v Tassovi poetiki zavračal aristotelovsko poetiko kot tako, priznaval pa mu je pesniško veličino, ki jo je poet dosegel prav takrat, kadar je presegel svojo zvestobo Aristotelu. Povsem drugače je bral in razumel T. Tassa filozof in teolog Matija Frkič (M. Ferchius Veglensis). Pogled tega padovanskoga profesorja folozo-fije in metafizike na pesnika je teološko - filozofsko - zgodovinski.
Osvobojeni Jeruzalem je dojemal v krščansko - sholastičnem ključu in se poezije lotil z ne-literarnimi kriteriji.
Ob koncu predavanja z izjemno širokim razponom problemov (poglobiti bi jih bilo mogoče le v enoletnem ciklu predavanj) je hrvaška filozofinja razmišljala še o središčnem problemu renesančne dobe, to je o odnosu do resnice v razmerju do znanosti in fikcije.
Zanimivo in bogato predavanje se je zaključilo s krajšo razpravo, v katero je poleg slušateljev in predavateljice posegla tudi Nada Ružič, konzulka za kulturna vprašanja s Konzulata Republike Hrvaške v Trstu. S prisrčnimi besedami je izrazila veselje ob sodelovanju med različnimi kulturami v Trstu, tudi in predvsem s slovensko, ter povedala, da je »kultura tisti ključ, ki odpira vsaka, celo zelo tesno zaprta vrata«. Petkovo srečanje ob predavanju je res potrjevalo njene besede; še več, nobenih zaprtih vrat v razumevanju ni bilo.
Ivanka Hergold
Franko Vecchiet v Sežani
V četrtek ob 18. uri bodo v avli Kulturnega centra Srečka Kosovela odprli razstavo Franka Vecchieta . Prikazu del so dali naslov »Dnevnik iz Kartagine«, o tržaškem slovenskem umetniku in o njegovem delu bo govorila Nives Marvin. Vecchietova dela bodo v Sežani na oglled do 11. decembra.
OPČINE / GLASBENA SREČANJA
Mladi pianistki za uvod
Posamezno in vduusfase v Prosvetnem domu predstavili Tatjana Jercog in Tamara Rožem
Slovensko kulturno društvo Tabor z Opčinje tudi letos posvetilo veliko pozornost glasbeni dejavnosti. Uvodni koncert v letošnjo jesensko sezono »Glasbenih srečanj na Opčinah« sta imeli Tatjana Jercog in Tamara Ražem (foto KROMA). Obe mladi glasbenici sta lani uspešno diplomirali iz klavirja na konservatoriju Tartini pod mentorstvom prof. Xenje Brass. V teh letih sta se udeležili raznih seminarjev, glasbenih srečanj in tudi tekmovanj ter večkrat snemali za tržaški Radio Trst A. Obe se izpopolnjujeta tudi po diplomi, in sicer Tamara Ražem s Sijavušem Gadžijevim, Tatjana Jercog pa z Lauro Palmieri in Igorjem Laszkom. Pianistki, ki se šele uveljavljata v našem glasbenem prostoru, koncertirata tako solistično kot v komornih skupinah.
Na openskem koncertu, ki je bil kot običajno v dvorani Prosvetnega doma, sta se tako predstavili s
solističnimi skladbami in nato tudi s kompozicijami za klavir štiri-ročno. Najprej je na oder stopila Tatjana Jercog in pričarala zvočnost Daljnega vzhoda s skladbo »Pagodes« iz zbirke »Estampes« francoskega skladatelja Clauda Debussyja; tu je mlada pianistka smiselno izrabila timbrično prozornost instrumenta. Jercogova je nato odigrala Petrarcov Sonet št.104 Franza Liszta, v katerem je nakazala spevnost svojega glasbenega talenta in izvedla zelo lirično podajanje. Na sporedu sta bili nato še dve Chopinovi skladbi, in sicer Nokturno op.27 št.2 in Etuda op.25 št.11. Veliko bolj prepričljivo je izzvenel Nokturno, kjer je izvajalka pokazala gojeno prstno tehniko.
Tndi Tamara Ražem je zaigrala Chopinov Nokturno, s katerim je pravzaprav začela svoj openski nastop, vendar pa je bilo v njenem izvajanju čutiti pomanjkanje večjega liričnega vzgiba. Veliko
bolj uspešna je bila v podajanju Debussyjeve skladbe »L‘isle Joyeuse«, pri kateri je posebni harmonski svet francoskega skladatelja izzvenel zelo prepričljivo. Zelo dobro izvajalsko raven pa je pianistka dosegla z zahtevno Prokofjevo Sonato št.28; tu je Ra-senijeva uspešno rešila tehnične težave in postavila v ospredje glasbene vrline te skladbe.
Koncert sta pianistki zaokrožili še s štiriročnimi skladbami Johan-nesa Brahmsa, Antonina Dvoraka in Gioacchina Rossinija. V teh delih sta ponudili številnemu občinstvu take izvedbe, v katerih je bil prisoten predvsem zabavni trenutek.
Nasplošno je koncert slovenski publiki spet predstavil ti dve mladi in obetavni pianistki; na tak način sta obe lahko preverili svojo glasbeno rast, ki je bistvena komponenta vsake glasbene kariere.
Luisa Antoni
KULTURA
Torek, 14. novembra 1995
GLASBA / ORANŽNI ABONMA
Dodelano, toda brez prvinskosti
LJUBLJANA - V petek so slovenski filharmoniki igrali pod taktirko Stefana Sanderlinga, solist veCera pa je bil njegov brat Michael. Orkester je skupaj z ženskim zborom Slovenskega komornega orkestra (zborovodja Mirko Cuderman) najprej zaigral Debus-syjeve Nokturne, sledil je Schumannov Koncert za violončelo in orkester v a-molu, v drugem delu pa smo slišali Posvetitev pomladi Igorja Stravinskega.
Dodelane koncertne izvedbe impresionističnih skladb, ki zahtevajo dosledno izgradnjo najmanjših glasbenih vzgibov, zvočno slikanje Clauda Debussyja poslušalca vedno prenese v zasanjan domišljiski svet. Dirigent Stefan Sanderling je v Nokturnih vse te drobce našel, poslušalcem pa so jih enako kakovostno posredovali tudi člani orkestra z zborom. Slednjega je dirigent dinamično ustrezno vodil, s čimer so se pevci vključili kot dodatni orkesterski »inštrument«. Nikoli ni bilo preveč razburjenja in vedno dovolj barvitega razlikovanja.
Schumannovo romantično sanjaštvo v svojem pravljičnem svetu ne prenaša preveč strastnih čustvenih izlivov in Michael Sanderling je pri svoji interpretaciji to upošteval. Z izjemno tehniko leve roke in odličnim, mehkim lokovanjem, brez strastnih naraščanj in padcev je vestno opravil svoje delo. Orkestrska igra je dosledno in pazljivo sledila solistovim načelom, včasih se je zdela za kanček preglasna za nežne odgovore violončela.
Če je bil prvi del programsko predviden in izveden bolj mirno, smo v drugem delu pri glasbi Stravinskega pričakovali vso divjost ritmov in melodike. Ze naslov dela Posvetitev pomladi in skladateljev zaznamek, ki pravi, da je glavna tematika dela zanos prebujajoče se narave, narekujeta silovite glasbene spremembe. Zal je bilo v petkovi izvedbi premalo dinamičnih vzponov, nikoli nismo doživeli zastrašujočih vrhuncev, vse je ostalo v okviru racionalnih slik, brez prvinskega strahu in barbarskega čaščenja.
Martin Žužek
FILM / TRILER MNEMON1C IN VIRTUALNI SVET
Deus ex machina
LJUBLJANA - Prejšnji četrtek je bila v ljubljanskem kinu Vič premiera znanstvenofantastičnega trilerja Mnemonic s Keanu Reevesom. Akcijski film, ki se opira na zgodbo »cyber punk« pisca VVilliama Gibsona, sodi v generacijo izdelkov, značilnih za 90. leta, prepoznavnih po tem, da so bolj podobni računalniškim igricam kot pravim filmom. Očitno so namenjeni zlasti tistim, ki so pred zaslonom svojih PC odraščali ob takšnih igrah.
Pred predstavo je podjetje Ve-Lo Design iz Ajdovščine v preddverju predstavilo »cybe-virtual reality show«. Slo je za promocijo tehnologije za posredovanje navidezne resničnosti, pri čemer so za pokušino predstavili igrico Descent (Spust), ki jo je večina udeležencev očitno imela priložnosti igrati že doma, le da smo tokrat - s pomočjo posebne čelade - lahko vanjo tudi »vstopih«. Najbolj so torej uživali tisti, ki so igro že poznah, drugi (vključno s podpisanim) so bili nekoliko manj navdušeni. Grafika je namreč dokaj rudimentarna, ker ni bilo »rokavic«, smo bili prikrajšani tudi za dotik, poleg tega pravi smisel navidezne resničnosti bržkone ni le v igranju Spusta in podobnih igric. Okusih smo torej bledo napoved tistega, kar šele pride. Vemo namreč, da s tem komercialni potencial navidezne resničnosti še zdaleč ni izkoriščen, vključno s ponudbo, ki so je v tujini že deležni in jo na veliko oglašajo v Hustle-rju, na primer sistem Cybersexy, s pomočjo katerega je v sfero navidezne resničnosti prestavljena tudi spolnost.
Tehnologija navidezne resničnosti na simbolni ravni pomeni še zadnji, definitivni korak iz starega v novi vek. Antropologinja Alexandra David-Neel v delu Mistiki in čarovniki Tibeta opisuje tehniko ustvarjanja miselnih tvorb s pomočjo mentalne koncentracije, ki jih tibetanski
lame imenujejo »tulpe«, David-Neelova pa jo je z uspehom preizkusila tudi sama. Tulpe - podobe neživih predmetov, lahko pa tudi ljudi ah bogov - so po njenem pričevanju videti povsem »resnične« in se tako tudi »obnašajo«, v nekaterih primerih jih lahko vidijo tudi drugi. Zato pa je njihov osnovni namen nasproten namenu tehnologije navidezne resničnosti. Za lame so bile te tvorbe nazoren dokaz, da je svet, kakršnega poznamo, le izdelek naSega duha, torej »maja« (iluzija), medtem ko sodobna navidezna resničnost - ne le v svojih vulgarnih porabniških oblikah - pomeni njeno najbolj grobo afirmacijo.
Igor Kemel
IZŠLO JE / KNJIGI
Igor Kariovšek: Polnočna loža
Zbirka Žamet, roman, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1995, 414 strani, trda vezava, format 14,5 x 20,5 cm, cena 6195 tolarjev.
Nova knjiga Igorja Karlovška je že peta iz njegovega opusa, prinaša pa žanr političnega romana z lastnostmi kriminalke, ki je bil doslej deležen predsodkov. Avtor, ki je po poklicu pravnik, želi razbiti takšno mnenje in pokazati, da lahko literatura raziskuje tudi politične poti, zarote in kriminal. Knjiga prinaša žgoča vprašanja, id pestijo Slovence ter pogled na sodobno državo ter njen gospodarski in politični sistem, ki ga do zdaj poznamo bolj iz časnikarskih stolpcev kot literature. Prav zato založba pričakuje veliko odmevnost tega dela v slovenski javnosti. Starejši sodnik najde udbovsko sled, preučuje njeno zaledje, kar ga pripelje prav do vrhov državnega aparata, ki je izkoristil trenutne slabosti Štirih posameznikov in dosegel, da so zaceli sodelovati z Udbo. Zgodba se dogaja v letih od 1954 do 1993 in osebne usode vtke v zgodovinske okvire. Dejstva iz knjige so zelo blizu resnici, vendar so obdelana na literaren način. (K. Ž.)
Luče lrigarqy: Jaz, ti, me, mi
Za kulturo različnosti, Mala edicija ZPS 9/95, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1995, mehka vezava, 20 x 12,5 cm, 134 strani.
Luče Irigaray, ki v šolskem letu 1995/96 predava kot gostujoča profesorica na podiplomskem študiju ISH v Ljubljani, je do zdaj objavila petnajst knjig s področja filozofije, lingvistike in psihoanalize. Med najpomembnejšimi je Je, tu, no-us (1990), M je prek prevoda Paule Ečimovič Zupanc prišlo tudi med slovenske bralce. Prva in neizprosna dehtev med ljudmi je delitev na dva spola. In če govorimo o enakosti med moškim in žensko, se ta ne more uresničiti brez osmi-slitve spola kot seksualne bitnosti in vnovičnega opisa dolžnosti in pravic obeh spolov v njuni različnosti, in sicer v okviru družbenih pravic in dolžnosti. Kakorkoli ze, spolna razlika je neizogibno potrebna za ohranitev nase vrste, kar pa za prevlado enega dela človeštva nad drugim, se pravi sveta moških nad svetom žensk, ne moremo trditi. To družbeno in kulturno nepravičnost moramo razložiti in predrugačiti, če naj osvobodimo nase subjektivne zmogljivosti za izražanje v sistemih izmenjav, sredstvih komuniciranja in na področju ustvarjanja. (K. G.)
d
f)
Amsterdam: Franz von Stuck: Mit in patos (likovna, Van Gogh Museum, do 21. januarja leta 1996). Benetke: Henry Moore (likovna, Fondazione Cini, do 26. novembra). Berlin: Festival Varšava - Berlin, brez meja (glasba, gledališče, likovna, več lokacij, do 31, decembra); Cy Twombly, retrospektiva (likovna, Neue National-galerie, do 19. decembra). Dunaj: G. Verdi: Ples v maskah (opera, Staatso-per, 16. november); VVien Modern, festival glasbe 20. stoletja (glasba, Kon-zerthaus, Kunstverein, Odeon, do 22. novembra; Evropa po potopu. Umetnost 1945-1965 (likovna, Kunstlerhaus, do 10. decembra). Firenze: Toulou-se-Lautrec, (likovna, Pa-lazzo Vecchio in Palazzo Medici-Ricardi, do 18. februarja leta 1996). Frankfurt: Hrepenenje po sreči, Klimt, Kokoschka, Schiele (likovna, Schirn Kunst-halle, do 3. decembra). Krakov: Festival stare glasbe (glasba, več lokacij, do 30. novembra). London: Restavrirani kartoni Agostina Caraccija (likovna, National Gallery, do 14. januarja leta 1996); Turnerjeva nagrada, razstava štirih nominirancev ter Dinastije, slikarstvo v času Tudorjev in Jakoba L (likovna, Tate Gallery, do 3. decembra oziroma 7. januarja leta 1996); Art and Power; Evropa pod diktatorji, 1930-1945 (likovna, Hayward Gallery, do 21. januarja leta 1996). Madrid: Katalonske risbe iz 30. let (likovna, Real Academia de Bellas Artes de San Fernando, do 17. decembra).
LONDON
Hockney-risar
David Hockney: A Dravving Retrospective. Royal Academy of Arts, Piccadilly London WlV 0DS. Do 28. januarja, odprto vsak dan med 10. in 18. uro, informacije na telefon 0044/171/494 5615.
David Hockney (rojen leta 1937), slikar, ki je med vsemi britanskimi slikarji svoje generacije dosegel največji mednarodni sloves in popularnost, se je uveljavil v začetku 60. let. Hockney je med letoma 1959 in 1962 študiral na londonskem Royal College of Arts; v tistem času je nanj najbolj vplival pet let starejši ameriški, vendar na britansko okolje vezani slikar R. B. Kitaj, ki ga je usmeril v figuraliko in drzno uporabo literarnih predlog. V, času študija je Hockney zaslovel kot grafik, temu obdobju pa je med letoma 1963 in 1967 sledilo življenje v Kaliforniji, ko se je usmeril v izraziti naturalizem. Pozneje je veliko delal ,za gledališče, v njegovem opusu pa pomembno mesto zavzema fotografija, s katero je od leta 1980 eksperimentiral in ustvarjal kompleksne fotomontaže, ki se navezujejo na kubizem (na Hockneyja je najvidneje vplival Picasso). Hock-ney, ki ga sicer uvrščajo med umetnike, ki so v Veliki Britaniji sprejeli estetiko pop arta, je predvsem izredno nadarjen risar, ki natančno beleži sodobno življenje. Londonska Kraljevska umetnostna akademija je pripravila retrospektivo njegovih rišb oziroma del na papirju, ki obsega 55 risb, akvarelov in gvašev. Dela datirajo v čas od leta 1950 do danes (na sliki: Studija vode, Phoenbc, Arizona, 1976). Druga razstava, ki je že dalj časa na ogled v tej ustanovi, ponuja pregled afriške umetnosti v obdobju od kamene dobe naprej (na ogled še do 21. januarja leta 1996).
MADRID
Saloma, sodobni mit
Salome, im Mito Contemporaneo. Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofia (Biblioteca), Santa Isabel 52, Madrid. Do januarja leta 1996, odprto od ponedeljka do sobote med 10. in 21. uro, nedelja med 10. in 14.30 uro, informacije na telefon 0034/91/467 50 62.
Biblična Saloma je v umetnosti s konca 19. stoletja, rafiniranem umetnostnem obdobju, ki je bilo tematsko usmerjeno tudi v »večne teme«, kakršne so odnos med spoloma, strasti, usodnost in grozljivost, zavzela vlogo usodne ženske. Madridski MNCARS je v sodelovanju z mestom oziroma jesenskim festivalom Festival de Otono pripravil tematsko razstavo, ki se navezuje na Salomo, obsega pa najpomembnejše tovrstne španske in mednarodne likovne rešitve, ki datirajo v čas med letoma 1870 in 1915. Na ogled so dela Gustava Moreauja, ki je prvi vnesel Salomo v umetnost fin de siecla, Picassa, Baksta, Emila Filla, Anglada Camarasa,. Alexandra Exterja, Aubreya Beardsleya (na sliki: ilustracija Salome Oscarja VVildea, 1893), Gustave-Adolfa Mosse, Edvarda Muncha, Juha Romera de Torresa, Salvadorja Dalija in drugih. Ob razstavi predvajajo tudi filme Pedra Al-modovarja, VVilliama Dieterla in Charlesa Bryanta.
PARIZ
Moško - žensko
Feminin - Masculin, le sexe de Part. Centre Georgea Pompidou (Grande Galerie), 19 rue Bea-ubourg, Pariš. Do 12. februarja leta 1996, odprto od ponedeljka do sobote med 12. in 22. uro, nedelja med 10. in 22. uro, informacije na telefon 0033/1/44781233.
V Veliki galeriji v petem nadstropju pariškega Centra Georges Pompidou je na ogled razstava, ki poudarja seksualnost v likovni umetnosti 20. stoletja. Gre za prvo od razstav iz cikla Pas-sage du siecle, s katerimi bodo v centru s pomočjo različnih kriterijev pripravili umetnostno inventuro tega stoletja. Med razstavljenimi deli - izbor obsega petsto umetnin - so izdelki Schieleja, Klimta, Rodina, Duchampa, Dalija, Pollocka, Magritta, Giacomettija, Picassa, Pica-bie, Massona, O’ Keeffa, Saint-Phalla, Clemen-teja in drugih avtorjev, tematski pregled pa začenja delo iz 19. stoletja, razvpita slika Gustava Courbeta Izvir sveta (na sliki, 1866) z burno zgodovino, ki so jo pred meseci po dolgih letih prvič javno razstavili v pariškem muzeju nacionalne umetnosti 19. stoletja, v Musee d’Or-say. V Centru Pompidou je na ogled še razstava nadrealističnih risb, ki izpostavlja njihove tehnike (Galerie d’art graphique, do 27. novembra: Ernst, Masson, Breton, Miro, Man Ray...), razstava Picassovih del v konfrontaciji z afriškimi primitivnimi izdelki, ki so vplivali na njegovo delo (Galerie du Musee, do 28. januarja leta 1996), in razstava 190 fotografskih posnetkov madžarskega umetnika Laszla Moholyja-Nagya, ki poudarja fotografski del opusa avtorja, ki je pomemben predvsem kot slikar (Galerie 27, do 1. januarja leta 1996).
Milano: R. Strauss: Till Eulenspiegel ter Smrt in poveličanje (opera, Tea-tro alla Scala, 14. november); Andy VVarhol (likovna, Fondazione Marzot-ta, do 11. februarja leta 1996). New York: Renesansa v Franciji, Goya v Metropolitanu ter Rembrandt/ne Rembrandt (likovna, Metropohtan Museum of Art, do 12. novembra, 31. decembra oziroma 7. januarja leta 1996). Oxford: Louise Bo-urgeois: Kipi, grafike (likovna, Museum of Modem Art, do 31. decembra). Pariz: Charles-Louis Clerisseau, risbe iz Ermi-taža, Dragulji starega Vzhoda in Srednjeveški emajl iz Limogesa (likovna, arheologija, Louvre, prvi dve razstavi do 18. decembra, emajl do 22. januarja leta 1996); Cezanne (likovna, Grand Palais, do 1. januarja leta 1996). Rim: Zgodnji Mondrian (likovna, Gal-leria Nazionale d’ Arte Moderna e contempora-nea, do 21. jauarja leta 1996); Japonci pred Zahodom, štiri tisoč let japonske kulture (kulturna dediščina, Palazzo delle Esposizioni, od 15. novembra do 15. januarja leta 1996). Salzburg: Drago J. Prelog ter Jean Egger (likovna, Rupertinum, do 3. oziroma 10. decembra)-Sankt Petersburg: Dvakrat rešene, umetnine, ki jih je Rdeča armada zaplenila v Nemčiji (likovna, Ermitaž, do marca leta 1996). Zagreb: Hermann Glockner, dela 1909-1985 (likovna, Galerija suvremene umjetnosti, do 10. decembra). Pripravil Vojko Urbančič
NEPAL / PO SNEŽNIH PLAZOVIH
Zdaj pogrešajo tudi Italijane
Vesti iz Nepala so skrajno protislovne
KATMANDU - Od včeraj na Himalaji pogrešajo še trideset italijanskih in stiri francoske alpiniste, tako da je končni obračun katastrofalnih plazov zadnji konec tedna narasel na več kot sto mrtvih in pogrešanih oseb. To so sporočili nepalski organizatorji ekskurzij, ki so navedli, da Italijane in Francoze pogrešajo v dolini Khumbu, nedaleč od Everesta. Neki italijanski diplomat pa je navedel, da pogrešajo le devet Italijanov. Ti pa naj bi se srečno vr-nili v tabor v kraju NamCe Bazar. Odgovorni pri Sherpa Alpine Trekking v Katmanduju pa je včeraj sporočil, da zdaj pogrešajo le 21 Italijanov in stiri Francoze.
Italijansko veleposlaništvo v Katmanduju včeraj ni potrdilo vesti o navzočnosti tridesetih italijanskih turistov na območju, ki ga od petka pestijo katastrofalni snežni in tudi zemeljski plazovi. Po vesteh, ki prihajajo s prizadetih območij, pa naj bi bilo tam kar »precej« italijanskih turistov. Prav zato je italijansko zunanje ministrstvo že zaprosilo za pomoč nepalske oblasti, ki naj bi te vesti preverile. Nepalsko notranje ministrstvo pa je včeraj sporočilo, da so s prizadetega območja rešili 251 oseb, med njimi tudi 128 tujih turistov, ne da bi navedlo njihovo narodnost. Na tem območju je bilo menda v Petek le 293 oseb, tako da so trditve o VeC kot sto mrtvih in pogrešanih po mnenju nepalskih oblasti pretirane.
Pomirjevalne izjave so navsezadnje razumljive, ker sta pohodniški in gorski turizem edini donosni področji nepalskega gospodarstva. Trenutno so seveda izjave oblasti in odgovornih pri različnih trekinskih organizacijah le domneve. Reševalci so namreC doslej nedaleč od Anapurne" odkopali 22 trupel skupine 13 Japoncev in 13 nepalskih šerp, ki so bivakirali na višini 4700 metrov. Med žrtvami sta tudi dva kanadska turista, neki Nemec in Irka. Nedaleč od japonske odprave so vojaški reševalci našli nekega 17-letnega nepalskega nosaCa, ki je nesrečo preživel.
Zmedi pri navajanju številk bržkone botruje tudi dejstvo, da se v Nepal ne podajajo samo alpinisti in planinci, temveč tudi navadni turisti, ki jih v najbolj slikovite gorske kraje pripeljejo s helikopterji. To velja predvsem za dolino Khumbu pod Everestom.
Italijanski Državni svet za raziskave (CNR), ki ima stalno oporišče v piramidi iz aluminija in stekla na višini 5050 metrov na Himalaji, pa je včeraj zanikal vesti o pogrešanih Italijanih. Odgovorni v oporišču so namreč stopili v stik s helikoptersko družbo Asian Airlines, ki jim je baje potrdila, da med žrtvami in pogrešanimi v Khumbu in Gokiju ni Italijanov.
Vsekakor pa je tragedija presenetila vse, ker je november eden od najprimernejših mesecev za nezahtevne odprave na Himalajo.
NIGERIJA/ MED PRISTANKOM NA LETALIŠČU V KADUNI
Strmoglavilo nigerijsko potniško letalo B-737
Od 120 potnikov je nesrečo menda preživelo le 44 potnikov, reševalci pa so do sinoči iz razbitin povlekli šestdeset trupel
LAGOS - Med pristajanjem na letališču v Kaduni v severni Nigeriji je včeraj strmoglavilo in se vnelo potniško letalo boeing 737 družbe Nigeria Airways, ki je imelo na krovu 120 potnikov. Kot so sporočile letališke oblasti, so reševalci našli že 50 trupel, število žrtev pa se iz ure v uro povečuje. V bolnišnice so odpeljali 44 hudo ranjenih potnikov, med katerimi so številni v kritičnem stanju. Novinarji iz Kadune pa so sinoči že navedli, da je mrtvih veC kot 60 oseb. Vojska je območje nesreče obkolila in ne dovoli nikomur, da bi se približal.
Zaenkrat vzroki nesreče še niso znani. Oblasti seveda izključujejo možnost sabotaže ali atentata in navajajo, da je bila vidljivost ob nesreči zaradi dežja izredno slaba. Poznavalci nigerijskih razmer pa dodajajo, da je
vzdrževanje nigerijskih letal izredno pomanjkljivo. Letalska družba Nigeria Airways je morala v zadnjem obdobju omejiti svoje polete, ker so ji zaradi dolgov v tujini zaplenili številna letala, primanjkuje pa ji tudi nadomestnih delov.
Reševanje in preiskavo vodi nigerijski minister za letalstvo, komo-dor Nsisak Eduok, ki je takoj prispel na kraj nesreče. Predstavnik za tisk Nigerie Airways je povedal, da je bilo letalo iz Yole, glavnega mesta zvezne države Ada-mawa, namenjeno v Ka-duno z vmesnim postankom v Josu, ni pa navedel natančnega števila potnikov, prav tako ne njihove narodnosti.
Da je včerajšnjo nesrečo verjetno povzročilo pomanjkljivo vzdrževanje, pričajo tudi zadnje letošnje nesreče nigerijskih letal. Januarja je v severni Nigeriji v strmoglavljenju tovornega boe-
inga 373 umrla tričlanska posadka. Febrarja je izbruhnil požar na krovu DC-10, junija pa
je umrlo 15 oseb, ko je med pristajanjem v Lagosu strmoglavil in se vnel tupoljev.
ZDA / KONEC LOVA NA ČAROVNICE?
Ustavni amandma o svobodi izražanja velja tudi za tujce
Razsodba kalifornijskega zveznega sodišča ruši makartizem
VVASHINGTON - Neko kalifornijsko zvezno sodišče je razsodilo, da tudi za tujce, ki prebivajo v ZDA, velja prvi amandma ameriške ustave o svobodi izražanja. S to razsodbo so prvič izničili določila zloglasnega zakona McCarran-VValter, s katerim so leta 1952 v najhujšem obdobju hladne vojne sprejeli stroge emigracijske omejitve, ki jim je botroval senator Joseph McCarthy v obsedenem strahu pred svetovno komunistično revolucijo.
S tem zakonom so dolga leta preprečevali celo kratkotrajne obiske v
ZDA številnim marksističnim zna-stvenikom svetovnega slovesa in razumnikom, ki so bili krivi, da so elani kake komunistične partije.
Razsodba zveznega prizivnega sodišča v Los Angelesu se nanaša na sedem Palestincev in enega Kenijca, ki so jih aretirali leta 1978 za Časa Reaganovega predsednikovanja.
Osmerico so tri tedne zadrževali v samici pod obtožbo, da so prekršili zakon McCarran-VValter, ki tujcem prepoveduje, da bi v ZDA propagirali komunizem. Vsi so bili
simpatizerji Ljudske fronte za osvoboditev Palestine, a ne njeni elani. Za njihovo obrambo so se zavzele številne organizacije za zaSCito Človekovih pravic, med njimi tudi vplivna Ameriška zveza za človekove pravice in Ameriški židovski odbor.
Trije sodniki zveznega prizivnega sodišča so torej zavrnili tezo zveznega imigracijskega urada. V razsodbi so navedli, da so ZDA država priseljencev, zato prvi amandma ustave velja tudi za nove priseljence, ki so se že vživeli v ameriško stvarnost.
Presenečenje
^oraj neznani borec suma Kotoinazuma je na otvoritvenem dnevu 15. prireditve Kyushu rand Sumo v Fukuoki presenetljivo premagal mojstra Takanohano (Foto: AP)
West naj bi umoril še 20 deklet
LONDON - Frede-rick VVest, gloucester-ska pošast, ki je ubil 12 deklet in jih zagrebel na hišnem vrtu, je baje umoril še 20 drugih deklet. To je med včerajšnjo sodno obravnavo proti VVestovi ženi Rosemary izjavila socialna delavka Ja-net Leach, ki je v zapom obiskovala Wes-ta vse do njegovega samomora. Leacheva je tudi povedala, da ji je VVest zaupal, da so pri umorih sodelovali njegova žena, brat in
Zamenjava
lastnikov
Mitsubishi Estate Co. je v
torek odstopil svoj delež v Rockefellerjevem centru in ga predal skupini ameriških investitorjev. V Rockefeller Group Inc., v katerem ima 80-odstotni delež Mitsubishi, 20-odstotni delež pa družina Rockefeller, so se odločili, da bodo svoje imetje izročili Rockefeller Center Properties Inc., ki upravlja z 1,3 miljarde ameriških dolarjev vredno hipoteko. Sodeč po določilih pogodbe naj bi si Rockefeller Center Properties lastil imetje v partnerstvu z General Electric Co., VValt Disney Co. in investitorjem v nepremičnine iz Chicaga, Samuelom Zellom. Družina Rockefeller tako ne bo več lastnik nobenega dela losesti.
V posel sodijo @ Poslopje Simon & Schuster $ Garaže
® Stavba na Rockefeller Plz. 10
Q Stavba na Rockefeller Plz. 1
@ Peta Avenija 600
Q Restavracija Hurley’s
O Restavracija Lindy’s
IH Poslovna stavba G.E.
O Lovver Plaza in Channel Gardens
$) La Maison Francaise Stavba British Empire Ave. of the Americas 1270 Radio City Musič Hall Poslovna stavba agencije AP Mednarodna stavba
AP/ Wm. J. Castello, Karl Gude, Steve Sakson
______EKSPLOZIJA V SAVPSKEM GLAVNEM MESTU_
Bomba ubila šest ljudi, šestdeset oseb ranjenih
Med žrtavmi napada na vojaško poslopje je pet Američanov
RIAD (Reuter) - V bombni eksploziji na vadbiSCu Savdske Nacionalne garde je življenje izgubilo pet Američanov in en Filipinec, precej ljudi pa je bilo ranjenih. Nobena organizacija še ni prevzela odgovornosti za teroristični napad, vendar sumijo, da gre za delo islamskih skrajnežev.
Vojaško vadbišCe se nahaja v riadski poslovni Četrti Al Olaja, kjer je precej ekskluzivnih trgovin, bank in poslovnih pisarn. Očividci so povedali, da je bilo v eksploziji uničenih vsaj 30 avtomobilov, sosednje stavbe pa so bile zelo poškodovane. Mimoidoči so pomagali ranjencem, ki so jih reševalci nemudoma odpeljali v bližnje bolnišnice. »Precej je opeklin in odprtih ran,« je dejal neki zdravnik. »Povedali so mi, da je bila eksplozija zelo mo-
čna in da je škoda precejšnja,« je dejal predstavnik ameriškega veleposlaništva v Savdski Arabiji. Vojaški center so uporabljali ameriški pogodbeni uslužbenci, ki so urili pripadnike Nacionalne garde v uporabi ameriške vojaške opreme. Ameriški predsednik Bill Clinton je obljubil skrbno preiskavo. »Zaceli smo že preiskavo o tem, kaj se je dejansko zgodilo,« je dejal Clinton. »Odkriti moramo, ali je bila eksplozija nesreča, ali pa je šlo dejansko za
Napad je poslopje Nacionalne garde pretrgal na pol (Telefoto: AP)
napad in kdo ga je izvedel.« Predsednik Clinton je izrazil sožalje družinam umrlih v eksploziji. Diplomatska predstavništva v Riadu so po eksploziji poostrila varnostne ukrepe. »Odslej bomo pregledali vsak avtomobil, ki bo pripeljal pred diplomatsko predstavništvo,« je dejal neki varnostnik.
Včerajšnji napad na vadbišCe savdske Nacionalne garde, ki je bil očitno namenjen Američanom, je najhujši napad na ameriško vojaško poslopje v tujini po letu 1983, ko je samomorilski napadalec s tovornjakom, polnim eksploziva, zapeljal v oporišče mednarodnih sil v Bejrutu. Takrat je bilo ubitih 241 ameriških marincev. Savdski kralj Fahd je ukazal poostritev varnostnih ukrepov po vsej državi in obljubil, da bodo preiskovalni organi storili vse, da bi Cim prej našli storilce terorističnega dejanja.
Savdska Arabija, ki je vodilna naftna velesila, je najpomembnejši ameriški zaveznik v Perzijskem zalivu. V zadnjih letih je naj-vecji uvoznik ameriške vojaške opreme, nedavno pa so sklenili tudi veC kot devet milijard ameriških dolarjev vredno pogodbo o nakupu 72 bojnih letal F-15. V državi je nekaj tisoC ameriških vojaških strokovnjakov, ki sodelujejo s savdsko vojsko. Nacionalna garda šteje 57 tisoC vojakov in varuje osrednje stra-
teške točke v državi. Islamski skrajneži savdsko oblast, ki jo od leta 1982 vodi kralj Fahd, označujejo kot »bogoskrunsko« in nasprotujejo navzočnosti »nevernih« Američanov na svojem ozemlju. Organizacije skrajnežev že nekaj Časa grozijo s terorističnimi napadi na Američane v Savdski Arabiji.
BOMBNA EKSPLOZIJA V RIADU
V močni eksploziji, ki je včeraj odjeknila v središču Riada, je bilo ubitih šest oseb, med njimi štirje Američani, več deset ljudi pa je bilo ranjenih.

0
Riad
SAVDSKA
ARABIJA
Preiskovalci domnevajo, da je eksplozijo pri vadbenem centru savdske Nacionalne garde povzročil avtomobil bomba.
REUTER
Eksplozija je uničila tudi več kot trideset avtomobilov (Telefoto: AP)
KRONOLOGIJA
Terorizem, naš vsakdanji
KAIRO (Reuter) - Eksplozija v Riadu je le najnovejša v vrsti številnih bombnih atentatov na še vedno nemirnem Bližnjem vzhodu. V nadaljevanju vam predstavljamo Časovni pregled terorističnih napadov po svetu od leta 1983:
•	BEJRUT, april 1983: Samomorilski islamski skrajnež napade ameriško veleposlaništvo v zahodnem delu libanonskega glavnega mesta. V eksploziji je ubitih 63 ljudi, od tega 16 Američanov.
•	BEJRUT, oktober 1983: Samomorilski šiitski muslimani napadejo vojaško oporišče mednarodnih enot v Bejrutu. Ubitih je 241 ameriških marincev in 58 francoskih padalcev.
•	BEJRUT, september 1984: Avtomobil, napolnjen z eksplozivom, se zaleti v betonske ovire pred prizidkom ameriškega veleposlaništva, ki leži v vzhodnem delu mesta. V eksploziji je ubitih enajst ljudi.
•	PARIZ, 1985-86: VeC kot deset bomb zahteva 13 smrtnih žrtev in
250 ranjenih. Odgovornost prevzame teroristična skupina, ki zahteva izpustitev libanonskih gverilcev, odgovornih za uboje ameriških in izraelskih diplomatov, načrtuje pa tudi atentat na nekdanjega iranskega premiera.
•	BERLIN, april 1988: V bombnem napadu na zahodnoberlinsko diskoteko La Belle, kamor zahajajo ameriški vojaki, sta ubita dva Američana, 200 ljudi pa je ranjenih. Združene države Amerike za napad obtožijo Libijo.
•	LOCKERBIE, december 1988: Nad
škotskim mestecem raznese PanA-movo letalo boeing 747 na progi London-New York. Življenje izgubi vseh 270 potnikov in elanov posadke. Vladi Velike Britanije in ZDA po dolgotrajni preiskavi pred mednarodnim sodiščem vložita obtožnico proti dvema libijskima agentoma.
•	NIGER, september 1989: Letalo tipa McDonell-Douglas DC-10 francoske letalske družbe UTA eksplodira nad Saharo. Ubitih je 171 potnikov
in elanov posadke. Francija za raketni napad osumi libijske agente.
•	NEW YORK, februar 1993: Bombna eksplozija v Svetovnem trgovinskem centru na Manhattnu ubije šest ljudi, veC kot tisoč pa je ranjenih. Za napad naj bi bila odgovorna skupina, ki jo vodi egiptovski šejk Omar Abdul Rahman.
•	KAIRO, 1993-94: Skrajneži skupine D žarna Islamija izvedejo več napadov na zahodne turiste v Egiptu. V eksploziji v neki kavarni februarja 1993 so ubiti Turek, Šved in Egipčan.
•	PARIZ, julij-oktober 1995: Osem bombnih napadov, za katere prevzame odgovornost alžirska Oborožena islamska skupina, zahteva sedem smrtnih žrtev in več kot 160 ranjenih.
•	RIAD, november 1995: Eksplozija pred vadbenim centrom savdske Nacionalne garde ubije šest ljudi, več kot 60 pa je ranjenih. Med ubitimi je pet ameriških državljanov.
NOVICE
AMERIŠKE PRORAČUNSKE ZDRAHE
KONEC ZASEDANJA COMMONVVEALTHA
Množični protest avstrijskih kmetov
DUNAJ (I.L.) - Približno 15 tisoC kmetov iz vse Avstrije se je včeraj v središču Dunaja zbralo'na protestni manifestaciji. Zahtevali so, naj država zagotovi dodatna sredstva za pospeševanje kmetijstva. Prireditev je organizirala Zveza kmetov, strokovna organizacija ljudske stranke, namenjena pa je bila članom socialdemokratske stranke v zvezni vladi na Čelu s kanclerjem Vra-nitzkym. Socialdemokrati sprostitev dodatnih sredstev (približno 2,2 milijona šilingov) iz zveznega proračuna pogojujejo z uvedbo socialno usmerjenega pospeševalnega sistema, kajti zdaj imajo koristi predvsem veleposestniki, ne pa malo in srednje kmetijstvo. Protesti kmetov so bili uvod v izredno zasedanje državnega zbora v sredo, na katerem bodo razpravljali tudi o izplačilu dodatnih sredstev, ki jih zahteva ljudska stranka.
Kohl in Li Peng o človekovih pravicah
PEKING (Reuter) - Nemški kancler Helmut Kohl je na obisku na Kitajskem naCel tudi vprašanje človekovih pravic, ko je predsedniku kitajske vlade Li Pengu predal spisek petnajstih kitajskih političnih zapornikov. Nemški poslovneži so medtem podpisali številne pogodbe v skupni vrednosti milijarde ameriških dolarjev. Kohlovi spremljevalci niso povedali, ali je kancler zahteval izpustitev političnih zapornikov in kako se je na to odzval Li Peng. »Na srečanju je bilo povedanih precej besed o vprašanju človekovih pravic,« je dejal eden od Kohlovih spremljevalcev. »Politika Nemčije je, da bi morali o tem razpravljati mimo in za zaprtimi vrati.«
Odstopil »sporni« japonski minister
TOKIO (Reuter) - Japonski minister Takami Eto, ki je ogrozil japonsko-korejsko srečanje na vrhu z izjavo, da je Japonska »počela tudi koristne stvari« med kolonialno zasedbo Koreje, je včeraj odstopil. »Predsedniku vlade Murajami sem ponudil odstop,« je dejal minister za upravljanje in koordinacijo Eto. Predstavnik južnoko-rejskega zunanjega ministrstva Su Daj Von odstop odobrava in meni, da je to »korak k otoplitvi korejsko-ja-ponskih odnosov«. Koreja je minuli teden zagrozila Japonski, da bo odpovedala načrtovano srečanje med korejskim predsednikom Kim Jong Samom in Murajamo, Ce Eto ne bo odstopil.
Clinton vložil veto na zakon, ki bi spravil vlado v zagato
VVASHINGTON (Reuter) - Medtem ko se ZDA zaradi vnete proračunske bitke nevarno približujejo temu, da bo prvič v zgodovini zaprta večina vladnih uradov, sta predsednik Bill Clinton in kongres včeraj izkopala bojno sekiro.
Iz pozabe na račun Nigerije
Združenju je končno uspelo pritegniti pozornost mednarodne javnosti
AUCKLAND - Združenje Commonvvealth se je z vrhovnim srečanjem na Novi Zelandiji, ki se je končalo vCeraj, znova okrepilo. To je glavni uspeh štiridnevnih pogovorov predsednikov vlad držav Članic Britanske skupnosti narodov, ki so potekali v Aucklan-du in Queenstownu.
Tik pred odprtjem ameriških finančnih trgov je Clinton namreč vložil veto na predlog zakona, ki ga je minuli petek sprejel republikanski kongres in bi po predsednikovem mnenju ohromil vlado. Gre za predlog, s katerim je republikanski kongres sicer zvišal zgornjo mejo javnega dolga za 67 milijard dolarjev, vlada pa bi dolg morala plačati do 12. decembra; to pa očitno ni zadovoljilo Bele hiše, ki republikanski kongres - ta si z zmanjševanjem vladnih sredstev prizadeva za izravnavo proračuna - bremeni za neodgovorno početje, ki utegne usodno poseči v življenja veC milijonov Američanov. »Ta zakon razkriva pristranska prizadevanja republikancev v kongresu, ki svoje ambicije poskušajo vsiliti vsemu narodu,« je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil predsednik Clinton.
Demokratski predsednik ZDA je tudi povedal, da bo omenjeni republikanski zakon pri delu omejil finančnega mini-
stra Roberta Rubina, ki si na vso moč prizadeva preprečiti zlom vladnih služb. Ameriški vladi namreč za plačilo obrestnih izplačil primanjkuje 25 milijard dolarjev; če kongres ne bo povišal meje dolga, bo Rubin najverjetneje prisiljen ponarediti račune, da se bo izognil propadu vlade. Clinton je včeraj še povedal, da bo kongresu predstavil svoj predlog za povišanje zgornje meje dolga, ki v nasprotju z republikanskim ne predvideva radikalnega zmanjševanja poračuna, ki je namenjen socialni politiki, in sicer predvsem skladu za pomoč socialno ogroženim, zdravstvenemu zavarovanju za upokojence, izobraževanju in programu za varstvo okolja.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Mike McCurry je povedal, da Clintonov predlog predvideva povišanje zgornje meje dolga na 5, 5 bilijona dolarjev in možnost, da si ameriška vlada omenjeno vsoto sposodi do leta 1997.
Prvič v zgodovini je organizacija Common-wealth, ki je nasledila britansko kraljestvo, su-spenirala eno od svojih držav Članic.
Nigerija mora v naslednjih dveh letih storiti nekaj pomembnih korakov na poti k demokraciji. Ce se to ne bo zgodilo, jo bo Commonvvealth izključil iz svojih vrst. Usmrtitev devetih elanov nigerijske opozicije, med njimi tudi znanega borca za človekove pravice in pisatelja Kena Saro-Wiwe, je vrhu Common-vvealtha nenadoma dala večjo aktualnost, kot bi je bil sicer deležen.
Ukrepe proti Nigeriji je ve C pomembnih politikov, ki so sodelovali na srečanju na Novi Zelandiji, označilo kot pomemben korak za Commonvvealth, ki tako morda ne bo zatonil v »mednarodno pozabo«. Srečanje predsednikov vlad držav Članic Commonvvealtha so namreč opazovalci nekoč cinično poimenovali
tudi »turistični zabavni program«.
»Ce ne bi ukrepali, bi Commonvvealth kmalu popolnoma izgubil pomen,« je priznal celo predsedujoči vrhovnega srečanja, novozelandski ministrski predsednik Jim Bolger. V Aucklandu je Commonvvealth v svoje vrste sprejel Mozambik, ki je postal prva Članica Commonvvealtha, ki nikoli ni bila del britanskega kraljestva, vendar pa je ta nekdanja portugalska kolonija obkrožena z državami članicami Commonvvealtha. Zanimivo je tudi to, da kar četrtina vseh Zemljanov živi v državah, ki so Članice tega združenja.
Na srečanju v Aucklandu so se dogovorili, da bo odslej osemčlanska komisija na ministrski ravni skrbela za to, da bodo države Članice spoštovale človekove pravice. V Gambiji in Sierri Leone podobno kot v Nigeriji vlada vojaška diktatura. Otočje Fidži so leta 1987,
potem ko je vojaška hunta odpravila republiko in razveljavila demokratično ustavo, izključili iz Commonvvealtha. Od takrat ta otoška država še ni vložila prošnje za vnovično sprejetje v organizacijo.
Zaplet v zvezi z Nigerijo je potisnil v ozadje tudi začetno razburjenje, ki je izbruhnilo po tem, ko je Commonvvealth sprejel izjavo, v kateri obsoja jedrske poskuse. Vse države članice, razen Velike Britanije, so namreC listino podpisale, le britanski premier John Major se je zaradi načelne podpore Franciji uprl tej odločitvi in povsem osamljen. To je bilo tudi eno od najbolj očitnih znamenj, kako se je drugih 52 držav članic skupnosti oddaljilo od »matične dežele«.
Nesporna »zvezda« srečanja na Novi Zelandiji pa je bil južnoafriški
predsednik Nelson Mandela, saj je bilo to prvo srečanje Common-weal-tha po odpravi apartheida v Južni Afriki. Kjerkoli se je južnoafriški predsednik pojavil, je požel veliko podpore in navdušenja.
Alexander Hoffman / dpa
ODMEVI NA PODPIS SPORAZUMA O VZHODNI SLAVONIJI
Nezaupanje v senci uradnega zadovoljstva
Človekove pravice ključne za uspeh dogovora
ZAGREB, BEOGRAD (M.M, in Reuter) - Z zgodovinskim podpisom sporazuma o mirni reintegraciji vzhodne Slavonije v ustavnopravno ureditev Hrvaške se je končalo obdobje groženj Zagreba, da bo zadnje hrvaško ozemlje pod srbsko zasedbo osvojil s silo, kot je v maju in avgustu z Bliskom in Nevihto storil že na dveh drugih dotlej okupiranih območjih.
Mnogi ocenjujejo, da bo podpis omenjenega sporazuma pripomogel k temu, da se bo Hrvaška hitreje zbližala z Evropo, premier Zlatko Mateša pa je dejal, da bo poleg vrnitve beguncev na domove sporazum omogočil tudi gospodarsko rast in vse-
»Zločini, katerih 50 obtoženi, so bili izvedeni v tako velikem obsegu in tako sistemati-pn°, da je bilo pobito ali izgnano celotno muslimansko prebivalstvo v dolini reke La-Sve,« je zapisano v sporočilu sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Dva obtoženca, Dario Kordič in Tihomir Blaskič, sta bila med hrvaško-bošnjaškim spopadom voditelja enot HVO v osrednji Bosni in sta celo po sklenitvi washing-ton-skih sporazumov napredovala na visoke položaje v tako imenovani Herceg-Bosni. Štiriintridesetletni Kordič je trenutno predsednik HDZ v Bosni in ima častni čin brigadirja HVO, Kordič, ki se je pred v°jno ukvarjal z novinarstvom, je pred dvema letoma Vodil obrambo domače Buso-
stranski razvoj države.
Iz Srbije je včeraj prišlo sporočilo, da je vladajoča Socialistična stranka pozdravila podpis sporazuma o t.i. Sremsko-baranj-ski pokrajini. Tiskovni predstavnik Miloševičeve SPS je izjavil, da dogovor s Hrvati pomeni dokon-
vače v dolini reke Lašve. Tihomir Blaškič je njegov stari znanec, ki je bil včasih kapetan JLA, pozneje pa je prevzel vodilne položaje v HVO. Med hrvaško-muslimanskim spopadom sta Kordič in Blaškič večkrat vodila tiskovne konference HVO v Busovači in Vitezu ter novinarjem predstavljala hrvaško pohtiCno in vojaško strategijo. Oba sta poveljevala rednim enotam HVO, pod njunim nadzorom pa so bile tudi številne neregularne hrvaške enote v osrednji Bosni. Poleg Kordiča in Blaškiča so vojnih zločinov obtoženi še vojaški poveljnik Mario Čerkez, nekdanji župan Viteza Ivan Santič, nekdanji načelnik policije v Vitezu Pero Skopljak in upravnik zapora Zlatko Aleksovski.
Kurt Schork / Reuter
Cno ustavitev vojne na tem območju in preprečuje nadaljnje trpljenje srbskega naroda. Srbski socialisti sodijo, da je pomembno predvsem dejstvo, da za dosledno spoštovanje določil sporazuma jamči OZN.
Kljub vsemu pa je tako na eni kot na drugi strani Čutiti nezaupanje. Srbski pogajalec Milan Milanovič je za Tanjug povedal, da dvomi, da bo Hrvaška zagotovila pravice Srbom, zato že išCe pomoč pri mednarodnih organizacijah, ki bi Srbe zaščitile v prehodnem obdobju. Tudi Hrvatje kažejo določeno mero nezaupanja, saj, kot piše Vjesnik, verjamejo, da si bodo Srbi »kot ponavadi« sporazum razlagali po svoje. Mirovni posrednik Peter Galbraith pa meni -in z njim se marsikdo strinja - da je najpomembneje zagotoviti spoštovanje pravic vseh prebivalcev tega območja ter omogočiti, da se izgnani Hrvati vrnejo v vzhodno Slavonijo, Srbi pa tam ostanejo.
Kako globoko je v sprta naroda vkoreninjen dvom, se je pokazalo tudi v pogovoru z vukovarskimi begunci, ki so po telefonu sodelovali v radijski oddaji z glavnim hrvaškim pogajalcem Hrvojem SariniCem. Vsi so zavračali vrnitev v Vukovar, če bodo tam še naprej živeli tudi Srbi, slišati pa je bilo celo obtožbe, da jih je oblast izdala. Pomagale niso niti Sariničeve trditve, da bodo varnost povratnikov zagotovili ZN ter da bi zamujena priložnost za mirno reintegracijo Hrvaški prinesla le obtožbe in povračilne ukrepe.
HAAŽKO SODIŠČE
Predsednik HDZ v BiH obtožen vojnih zločinov
SARAJEVO - Sest bosanskih Hrvatov, ki so jih pred mednarodnim sodiščem v Haagu včeraj obtožili vojnih zločinov, naj bi poveljevalo enotam, ki so leta 1993 pobijale muslimanske civiliste v dolini reke Lašve.
____________ANALIZA________■_
Nova spodbuda za Dayton
DAYTON - Doseženi sporazum o vzhodni Slavoniji bo pogajanjem v Daytonu, na katerih naj bi predstavniki sprtih strani na Balkanu našli »veliko rešitev za Bosno« in ki trajajo že skoraj dva tedna, gotovo dal nov zagon.
Medtem ko predstavniki ameriške administracije poudarjajo, da sta hrvaški predsednik Tuđman in srbski predsednik Miloševič v letalskem oporišču Dayton dosegla dogovor o ključnih vprašanjih v zvezi z vzhodno Slavonijo, se množijo predvidevanja in govorice, da bodo kmalu rešili tudi kljuCna vprašanja za dosego miru v Bosni. »Dayton ne bo postal neuspeh, saj bi to škodilo vsem. Neuspešnih pogajanj si nihče ne more privoščiti,« so pogajalci takoj po sklenitvi sporazuma o vzhodni Slavoniji razložili časopisu VVashington Post.
Pogajanja, katerih osrednji temi sta prihodnji status bosanskega glavnega mesta in delitev ozemlja med obema deloma prihodnje federacije Bosne in Hercegovine, bodo v končni fazi verjetno še zelo te-
žavna. Na prejšnjih mirovnih pogajanjih v Ženevi so bili vsi poskusi, da bi sprte strani prisilili h kompromisu, neuspešni predvsem zato, ker udeleženci pogajanj niso dosegli dogovora o ključnih vprašanjih. Ameriško vodstvo pogajanj v Daytonu, ki mu predseduje Richard Holbrooke, ima zdaj težavno nalogo, da »ohrani dobro voljo« Slobodana Miloševiča in tako omogoči podpis sporazuma o Bosni. Seveda si Američani in njihovi zavezniki želijo, da bi bil sporazum podpisan še ta teden.
Dejstvo, da uspešne sklenitve sporazuma o vzhodni Slavoniji niso razglasili v Daytonu, temveč v Erdutu, je varnostni ukrep za uspešno nadaljevanje pogajanj o Bosni: srbskega predsednika Miloševiča naj bi tako zavarovali pred očitki, da na pogajanjih v Daytonu ne ščiti srbskih interesov. Srbska stran od ameriške očitno zahteva, da Holbrooke in njegovi sodelavci prenehajo igrati vlogo »otroške varuške« za Muslimane. Ameriški zunanji minister pa po podpisu sporazuma
o vzhodni Slavoniji gotovo ni brez razloga govoril o »zgodovinskem uspehu«, saj se tudi sam zaveda pomena, ki ga bo ta imel za nadaljevanje pogajanj v Daytonu. Sporazum o vzhodni Slavoniji je bil sklenjen v najprimernejšem trenutku, saj delegacije in voditelji pogajanj, ki nimajo stika z javnostjo, že čutijo utesnjenost. Slšati je tudi govorice o nesoglasjih med Holbrookom in Evropejci. Prepirali naj bi se o tem, ali naj namestnik Carla Bildta, torej »visoki komisar« za dosego sporazuma, postane Nemec ali American.
»To je resnični uspeh,« je o sporazumu o vzhodni Slavoniji zapisal zahodni politolog v časopisu New York Times. Tudi on meni, da bo pogajanjem v Daytonu dal nov zagon: »Brez rešitve tega vprašanja omilitev ukrepov proti ZR Jugoslaviji ne bi bila mogoCa.« Odprava ukrepov proti ZRJ pa je ključnega pomena za ohranitev pripravljenosti Beograda, da sprejme kompromisne rešitve.
Hans-Jochen Kaitšack / dpa
BREGOVIĆ SE VRAČA V BEOGRAD
Nekdanji vodja skupine Bjelo dugme nima pomislekov o srbskih oblasteh
Maja Marsicevič
BEOGRAD - Goran Bregovič se je s koncertom v centru Sava 10. novembra spet vrnil v srbsko glavno mesto. Koncert je tako po odzivu medijev kot po navdušenju publike doživel neizpodbiten uspeh, s katerim se lahko kosa le *e premiera filma Underground, ki ga je režiral Emil Kusturica.
Poleg Kusturice je Bregovič res pravi ljubljenec beograjskega občinstva, o Čemer priča tudi to, da so bile vse karte za oba koncerta v dvorani, ki sprejme 4500 ljudi, prodane prek »zvez« in prave, javne prodaje sploh niso dočakale.
Koncerta v Beogradu sodita v sklop Bregovičeve evropske tume-)e’ ki poskuša avtorja, nekdanjega vodjo skupine Bjelo dugme, predstaviti predvsem kot skladatelja nunske glasbe. Melodije iz Kustu-ričevih filmov Dom za obešanje, Arizona dream in Underground ter
iz mojstrovine Patricea Cherota Kraljica Margot v izvedbi pevskega zbora in simfoničnega orkestra Radiotelevizije Srbije in desetih sofistov so doživele odličen sprejem. Pravo navdušenje pa je sprožila šele pesem Djurdjevdan, ki so jo svoj čas celo predlagali za novo srbsko himno. Nenavadno je tudi to, da sta Bregovičevo vrnitev v tesnem sodelovanju organizirala agencija Musič land in srbsko ministrstvo za kulturo, kar kaže, da priljubljeni Brego vendarle nima pomislekov o beograjskih oblasteh.
V intervjuju za beograjski tednik NIN je Goran Bregovič zanikal trditve, da se je odrekel Sarajevu in se odločil za Beograd, ter dejal, da živi v Beogradu zato, ker ne more živeti nikjer drugje - nihče ga namreč ne mara. Povedal je še, da v Zagreb ni mogel oditi, saj ko je želel sodelovati s skupinama La-
darice in Trogir, ni mogel rezervirati niti studia. Na vprašanje, ali je že kdaj pomislil, da so s tem, ko so se z Emirjem Kusturico in Džoni-jem Stuličem odločili za življenje v Beogradu, podprli določen politični koncept, je odgovoril: »Vsak pameten človek, ki bi zares dobro razmislil, bi si mene in Kusturico le težko predstavljal kot delavca za katerokoli ideologijo. Celo takrat, ko je bilo to čisto vsakdanje, nisem delal za komuniste. Nikoli mi ni bilo treba. Pišem pesmi in takšne stvari me pravzaprav sploh ne zanimajo.«
Da pa Bregovič ni bil »imun« na politiko, vseeno dokazuje njegova izjava: »Pri nas se je razvil stereotip, kakšen mora biti politik. Nedvomno naj bi bil avtoritarna osebnost, saj si oblast predstavljamo kot organ, ki ukazuje, tradicija takšne oblasti pa je pri nas neskon-
čno dolga. Tako je tudi v moji družini; čeprav jim določena Miloše-vićeva dejanja niso všeC, ga vseeno podpirajo, o predsedniku demokratske stranke Djindjiču pa menijo, da bi se zaradi svoje lepote bolje obnesel kot kitarist pri kakšni skupini.«
Nekdanji rock glasbenik, ki je v začetku vojne zaCel novo kariero v Parizu in dosegel veliko mednarodnih uspehov, je res lahko zadovoljen, saj so ga Beograjčani sprejeli odprtih rok - zaradi čudovite glasbe, morda pa tudi zaradi določene ideologije, ki jo je v intervjuju za NIN strnil v dve povedi. »Začnem naj s tem, da to ni moja vojna, da nimam nič z njo, predvsem pa nisem kriv za njene posledice. Vojna se namreč ne odvija v mojem imenu.« Velik del njegovega občinstva se najverjetneje z njim strinja.
NOVICE
Osem milijonov ekujev za begunce
BEOGRAD (dpa) - Predstavništvo Evropske unije v Beogradu, ki skrbi za humanitarno pomoč (ECHO), je včeraj sporočilo, da bo Evropska unija to zimo beguncem na območju nekdanje Jugoslavije namenila osem milijonov ekujev. Približno dve tretjini zneska bosta namenjeni beguncem, ki so našli zatočišče na območju Srbije in Cme gore, preostali denar pa predvsem beguncem na območju Bosne. Predstavnik ECHO je včeraj v Beogradu dejal, da bosta Mednarodni rdeči križ in Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) s temi sredstvi kupila hrano, odeje, obleke, zdravila, šotore, kuhinjsko opremo in drugo človekoljubno pomoč.
Umorjen direktor beograjske CocoCole
BEOGRAD - Srbsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je bil včeraj v zgodnjih jutranjih urah v svojem uradu umorjen Milorad Zečevič, generalni direktor beograjske tovarne Coca-Cola. Na uspešnega poslovneža je streljal 49-letni Dragoljub Garič iz Ba-tajnice, ki so ga policisti takoj izsledili in aretirali. Preiskovalno sodišče še ni ugotovilo, kakšno naj bi bilo ozadje dogodka. (M. M.)
Oče sestreljenega francoskega pilota poziva Nato
STRASBOURG (Reuter) - Oče enega od pogrešanih francoskih pilotov je včeraj pozval voditelje Nata, naj pomagajo, da se bo njegov sin vrnil k svoji družini. Svoj poziv je naslovil tudi na svetovne medije. Francoske vojaške oblasti priznavajo, da nimajo zanesljivih informacij o njuni usodi. Francija je zagrozila, da bo preprečila načrtovano omilitev ukrepov proti Zvezni republiki Jugoslaviji, če ne bo dobila jasnih zagotovil o njuni usodi.
NOVICE
BUŽNJEVZHODNI MIROVNI PROCES
Sojenje domnevnim pripadnikom Ete v Franciji
PARIZ (Reuter) - Včeraj se je v francoskem glavnem mestu začelo sojenje 81 posameznikom, obtoženim sodelovanja z baskovsko teroristično organizacijo Eta. Približno 20 obtožencev naj bi bilo dejavnih članov vojaškega krila baskovske organizacije. Francoska policija jih je aretirala v letih 1992 in 1993 v široki akciji proti domnevni mreži Etinih somišljenikov v Franciji, kjer so policisti odkrili večje količine orožja, eksploziva, lažnih osebnih dokumentov in propagandnega materiala. Pred sodiščem se je zbralo približno 30 protestnikov, ki so francoske sodne oblasti obdolžili, da gre za politični proces. Na špansko-fran-coski meji je francoska policija ustavila 34 avtobusov, ki naj bi v Pariz pripeljali večjo skupino protestnikov baskovske narodnosti.
Dženin je palestinski
Izraelska vojska odšla iz mesta
DŽENIN, JERUZALEM, TEL AVIV (Reuter) - Izraelci so se po 28 letih okupacije včeraj dokončno umaknili iz Dženina, mesta na severu Zahodnega brega. Izraelci domnevajo, da so atentat na Jicaka Rabina načrtovali trije religiozni Židi, za dejanje pa naj bi imeli pooblastilo skrajnih židovskih rabinov.
Začetek dvodnevnega zasedanja WEU
MADRID (dpa) - Včeraj se je v Madridu začelo dvodnevno zasedanje Zahodnoevropske unije (WEU). Osrednja tema pogovorov obrambnih ministrov desetih držav članic WEU in treh članic Nata (Danska, Norveška in Turčija) so bile možnosti evropskega sodelovanja na področju oboroževanja. Ena od točk na dnevnem redu pogovorov je bila tudi ocena dozdajšnjih dejavnosti te evropske obrambne zveze. Konferenca, ki se je bo danes udeležilo 54 evropskih obrambnih in zunanjih ministrov, je namenjena predvsem pripravi vladne konference leta 1996, katere osrednja tema bo sporazum iz Maastrichta. V ozadju srečanja evropskih članic zveze Nato bodo po mnenju opazovalcev potekali tudi pogovori o možnih kandidatih za položaj generalnega sekretarja zveze Nato.
Nov izbruh nasilja v Karačiju
KARAČI (Reuter) - Skupina oboroženih moških je včeraj izstrelila najmanj pet raket na policijsko poslopje in policijsko stanovanjsko naselje v Karačiju. Pri tem so ranih osem ljudi. V napadu je bil eden od napadalcev ubit, medtem ko je bil en pakistanski policist huje ranjen v streljanju po dopoldanskem napadu v južnopakistanskem oporišču Garden East. Najmanj pet oboroženih neznancev je izstopilo iz avtomobila in izstrelilo tri rakete na naselje, kjer prebivajo policisti in njihove družine. Izstrelki so ranili sedem oseb, od tega štiri ženske in petnajstletnega fanta, ki je bil zadet v glavo. Napadalci v drugem avtomobilu so izstrelih dve granah na bližnjo pohcijsko postajo, toda zgrešili cilj. Očividci trdijo, da so neznanci streljali tudi iz sosednjih stavb. Policija je ugotovila, da je bil ubiti napadalec 35-letni Anvar Khan, ki se mu pri pobegu ni uspelo pridružih sodelavcem in je zato poskušal streljati na bližajoče se pohcijsko vozilo. Rakete, ki so zadele pohcijsko stanovanjsko poslopje, so naredile luknje v strehi in stenah ter poškodovale pohištvo. Pohcija je sporočila, da so zgodaj zjutraj odkrili truplo neznanca s strelnimi ranami na območju VVestem Paka v Karačiju. V nedeljo je bilo v Karačiju vključno s policisti ubitih osem ljudi, medtem ko so politični in etnični nemiri v Karačiju ta mesec terjah že 70 življenj. Letos je bilo v.Karačiju ubitih 1680 ljudi, za kar vlada in opozicijsko gibanje Mohadžir obtožujeta drug drugega.
Dženin je prvo mesto, iz katerega so se Izraelci umaknili, potem ko sta Jicak Rabin in palestinski voditelj Jaser Arafat septembra 1995 v Wa-shingtonu podpisala mirovni sporazum o razširitvi palestinske samouprave. Potem ko je Dženin včeraj zapustilo še zadnjih petnajst izraelskih vojaških vozil, so množice Palestincev vdrle v prostore nekdanjega izraelskega vojaškega oporišča, kjer so veselo proslavljali in vzklikali »Bog je velik«, privrženci Palestinske osvobodilne
organizacije pa so s puškami streljali v zrak. Po predaji mesta v palestinske roke je palestinski policijski predstojnik dejal, da je včerajšnji dan pomenil kronanje Rabinovega dela. »Počutim se, kot da bi bil vse življenje slep, zdaj pa sem spregledal,« je umik izraelskih vojakov komentiral neki palestinski pevec narodnozabavne glasbe iz okoliške vasi.
»Osvoboditev Dženina je korak na pori k ustanovitvi samostojne palestinske države, Jeruzalem pa bo njeno glavno me-
V OZADJU	h
Dženin, mesto obilja vode in razkošnih vrtov
DŽENIN (Reuter) - Dženin je prvo mesto na Zahodnem bregu, ki sta ga v celoti zapustili izraelska vojska in policija. V Dženinu, pravi trdnjavi Arafatove skupine Fatah, so se spopadi med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami začeli leta 1987.
V njih je umrlo 179 Palestincev iz tega okrožja. Zgodovinarji menijo, da ime Dženin izhaja iz kanaanskega imena Ain Ganim (rajski studenec), ki naj bi ga mesto dobilo zaradi obilja vode in razkošnih vrtov. Njegovi prebivalci ga imenujejo tudi Dženin Kasam po arabskem voditelju in ustanovitelju islamske skupine skrajnežev Hamas, ki je v tridesetih letih začel gverilski boj prah angleški nadoblasti. V Dženinu in bližnjih begunskih taboriščih živi približno 40 tisoč Palestincev.
Celotno okrožje, ki obsega plodno ravnico pod severnim gričevjem, pa naseljuje približno 200 tisoč prebivalcev, kar je perina vsega prebivalstva na Zahodnem bregu. Ljudje se preživljajo pretežno s poljedelstvom in trgovino, saj Izraelci v mestu in okolici zaradi 30 odstotkov nižjih cen množično kupujejo zlasti zelenjavo in drugo blago. Dženin je prvo od šestih mest na Zahodnem bregu, iz katerih se bo izraelska vojska umaknila v skladu s sporazumom, podpisanim prejšnji mesec.
TISKOVNA KONFERENCA IZRAELSKEGA VELEPOSLANIKA JOSEFA GOVRINA
Slovo od »prijateljske Slovenije«
LJUBLJANA - V senci atentata na izraelskega premiera Jicaka Rabina, ki je pred kratkim pretresel Izrael, se te dni od Slovenije poslavlja izraelski veleposlenanik, dr. Josef Go-vrin, Id je na Dunaju, kjer je uradno predstavništvo izraelske diplomacije za Slovenijo, preživel dve leti.
Go vrhi se je med svojim zadnjim uradnim obiskom Slovenije srečal z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Ignacem Golobom in ljubljanskim županom Dimitrijem Ruplom, včeraj popoldne pa ga je sprejel slovenski predsednik Milan Kučan. Izraelski veleposlanik je svojo dveletno misijo označil kot zelo plodno in uspešno. Na včerajšnji tiskovni konferenci je omenil pestro izmenjavo uglednih osebnosti iz obeh držav, ki so v minulih dveh letih obiskale Slovenijo oziroma Izrael. Ta srečanja so po Govrinovem mnenju pripomogla k vzpostavitvi izjemno prijateljskih odnosov med Ljubljano in Jeruzalemom, kar dokazujejo številni sporazumi na političnem in
gospodarskem področju ter na področju znanosti in kulture.
Slednjemu bo po mnenju izraelskega diplomata, ki se z odhodom z Dunaja ne poslavlja le od Slovenije, marveč tudi od diplomacije, ki ji je »služil« kar 42 let, v prihodnje treba posvetiti več pozornosti. Josef Go-vrin, ki se bo v prihodnje posvečal raziskovanju in pisanju, se je namreč z rektorji ljubljanske in mariborske univerze pogovarjal o ustanovitvi kateder za židovske študije, ki po njegovem mnenju ne bi pripomogle le k boljšemu poznavanju židovske zgodovine in kulture sploh, ampak tudi k boljšemu poznavanju preteklosti in kulturne dediščine Židov, ki živijo na tem območju.
Teden dni po atentatu na premiera Rabina se izraelski veleposlanik seveda ni mogel izogniti komentiranju dogodka, ki je pretresel in užalo-stil Izrael. Smrti človeka, ki je 27 let življenja posvetil obrambi Izraela, potem pa je ugotovil, da je edina možnost za preživetje njegove države v
miru in sožitju z arabskimi sosedami, Izrael še dolgo ne bo prebolel. Sedanja vlada in nedvomno tudi vlada, ki jo bo nasledila po bližnjih volitvah, bo nadaljevala delo v duhu Rabinove mirovne zapuščine in si prizadevala, da bo mirovni sporazum med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo uresničen, je dejal Govrin. To je po Govrinovem mnenju bistveno za prihodnost Bližnjega vzhoda, ki se bo le tako lahko razvil v gospodarsko in pohtično stabilno regijo.
Izraelski veleposlanik je poudaril »revolucionarni preobrat v mišljenju arabskih sosed Izraela, ki so doumele, da je uspešna prihodnost odvisna od dobrih in stabilnih sosedskih odnosov z Izraelom, kjer je večina ljudi pripravljena na življenje v miru in sožitju z Arabci. »Skrajneži, med katere sodi tudi študent prava, čigar krvavo dejanje bo še dolgo v dušah Izraelcev, so le marginalci z obrobja izraelske družbe,« je še dejal Govrin.
Barbara Surk
Pripadniki PIO so glasno proslavljali »osvoboditev« Dženina (Telefoto: AP)
sto,« je dejal generalni sekretar palestinske samouprave Taj eh Ah del Rahim. Se pred zoro je iz Jeriha prispelo približno 350 palestinskih policistov, popoldne pa se jim jih je pridružilo še dvesto; od včeraj so odgovorni za varnost v mestu.
Vodja izraelskih naseljencev iz Kadima, mesta v bližini Dženina, je povedal, da je Rabinova smrt prizadela tudi židovske naseljence na Zahodnem bregu, čeprav so njegovi politiki sicer nasprotovali. Dejal je, da so židovski naseljenci spoznah, da si premier Rabin v nobenem primeru ni zaslužil smrti. Predstavniki izraelskih preiskovalnih organov so včeraj sporočili, da predvidevajo, da so atentat na Jicaka Rabina več mesecev načrtovali trije religiozni Židi, z njihovim načrtom pa je bilo seznanjenih več Izraelcev. Morilec Jigal Amir vztraja, da je atentat izvedel sam, medtem ko drugi osumljenci zanikajo vpletenost. Rabin Joel Bin-Nun z Zahodnega brega je včeraj dejal, da so nekateri rabini naročili atentat na izraelskega premiera. Vodja izraelske skrajne židovske skupine Ejal Avišaj Raviv je na sodišču povedal, da so jim rabini zagotovili, da uboj premiera pomeni dejanje v samoobrambi, saj je ta po njihovem mnenju s
predajo zasedenih ozemelj Palestincem ogrožal Izrael. V izraelskem časopisu so zapisah, da bodo na sodišču kmalu zaslišali dva rabina, ker sta osumljena, da sta naročila atentat na premira Jicaka Rabina.
Včeraj sta se srečala začasni izraelski premier Simon Peres in vodja
opozicijske stranke Li-kud Benjamin Netanja-hu, ki ga je Rabinova vdova Lea obdolžila, da je Izraelce hujskal k nasilju. Po srečanju je Ne-tanjahu povedal, da sta se s Peresom domenila, da si bosta prizadevala za večjo strpnost, razumevanje in medsebojno spoštovanje.
JUŽNI LIBANON
Izraelska vojaška letala napadla položaje skrajnežev
NAMEH (Reuter) - Izraelska vojaška letala so včeraj bombardirala oporišča palestinskih upornikov dvajset kilometrov južno od libanonskega glavnega mesta Bejrut, so sporočili predstavniki libanonskih varnostni sil.
Očividci so povedah, da so izraelska vojaška letala v desetih napadih na poveljstvo Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (PFLP) izstrelili nekaj deset raket.
Vrhovno poveljstvo PFLP, ki ima svoj sedež sicer v Damasku, nasprotuje bližnjevzhodnim mirovnim sporazumom in od časa do časa organizira napade na izraelske vojake na zasedenem ozemlju v južnem Libanonu. Izraelske vojaške oblasti v Jeruzalemu so napad potrdile in dejale, da so se vsa letala varno vrnila v izraelsko vojaško oporišče.
Očividci so povedah, da so pred začetkom napada Izraelci iz helikopterjev odvrgli toplotne vabe, da bi onemogočih palestinsko protizračno obrambo. Libanonska zračna obramba je na napad izraelskih vojaških letal sicer odgovorila, toda tudi po lastnih navedbah ni sestrelila nobenega letala. Na napad so od-gvorik tudi sirski vojaki. O žrtvah napada zaenkrat ne poročajo. Med zadnjim izraelskim napadom na to območje 14. avgusta je bilo ranjenih šest palestinskih upornikov, v podobnem napadu januarja pa so umrli trije ljudje.
|
Tudi zadnji izraelski vojak je odšel pod budnim očesom Palestincev (Telefoto; AP)
^POSTOJNA / PRENOVA MRE2E MERCATOR-NANOS
BIZELJSKO / PROJEKTNA NALOGA
Ne gre le za tehnično prenovo
Za ustvarjanje prijaznejšega odnosa do kupcev in boljših medsebojnih odnosov
0 vinogradništvu nekoč in danes
Osnovnošolci raziskali zgodovino vinorodnega območja
V postojnskem Mercatorju-Nanosu se je začela prenova maloprodajne mreže, v katero bo Mercator v naslednjih nekaj mesecih vložil približno 250 milijonov tolarjev.
Direktor M-Nanosa, d. d., Milan Bajželj je v pogovoru z novinarji poudaril, da pri tem ne gre le za izboljšanje opreme, ampak tudi ponudbe in odnosa do kupcev, skratka za celovito prenovo, s katero naj bi izboljšali svoje poslovne rezultate.
Ti trenutno še vedno izkazujejo izgubo, ki pa se vztaj-Uo zmanjšuje. Izguba je lani znašala 280 milijonov tolarjev, v letošnjem prvem polletju je je bilo za 163 milijonov, do konca leta pa naj bi se po ocenah vodilnih povečala le na 180 milijonov tolarjev. Kljub zmanjšanju števila zaposlenih za 120 prodajo v Nanosovih poslovalnicah mesečno za približno dvesto milijonov tolarjev blaga več
kot lani, kar gre v veliki meri pripisati notranjemu spreminjanju kakovosti poslovanja. V Nanosu so ugotovih, da je sanacijo mogoče doseči samo s prenovo, to njihovo odločitev pa je finančno in strokovno v celoti podprlo vodstvo Mercatorja. Prenova, ki poteka ali še bo v skoraj vseh Na-nosovih poslovalnicah, bo prihodnje leto stekla v celotnem Mercatorjevem poslovnem sistemu. Po Bajžljevih besedah gre za dve fazi; prva so tako imenovano spomladansko čiščenje oziroma izboljšave, ki jih je mogoče opraviti s sorazmeroma malo denarja, druga pa je hitri investicijski ciklus.
Program prenove so v Nanosu začeli uresničevati se-
ptembra, končali pa naj bi ga v marcu. Doslej so nekaj trgovin že obnovili, v nekaterih dela pravkar potekajo, druge pa na novo preobleko še čakajo. V skoraj vseh izboljšujejo opremo, nakupovalne poti, ponudbo in podobno. Pomemben del načrtovane celovite prenove, brez katere verjetno ne bo želenih rezultatov, pa predstavlja splošna kultura delovanja, ki jo želijo v Nanosu dvigniti na višjo raven. Za ustvarjanje prijaznejšega odnosa do kupcev in boljših medsebojnih odnosov pa je seveda potrebnega več časa in pozornosti. Ah kot pravi Milan Bajželj: »Obnoviti tehniko ni težko, spremeniti miselnost, kulturo in način dela, pa je veliko težje. Pri tem računam na sodelovanje vseh nanosovcev.«
Mateja Godejsa
NOVICE
Prenova dvorane železniškega doma
POSTOJNA - Železniško invalidsko podjetje Postojna, ki deluje v okviru Slovenskih železnic, je pred ■ nieseci začelo obnavljati dvorano v železniškem domu. Dvorana meri 220 kvadratnih metrov in bo lahko sprejela 150 gledalcev. V njej naj bi potekale manjše glasbene, plesne in druge prireditve, namenjene zlasti otrokom. Dvorana je primerna tudi za seminarje in predavanja. Novi prostor, ki bo prvim prireditvam odprl vrata že kmalu, je zelo dobrodošel. (M. G.)
Zbirajo predloge za občinski praznik
VIPAVA - Nova vipavska oblina še nima občinskega Praznika. O datumu, primernem za praznik občanov, je bilo veliko povedanega, vendar so pobude in predlogi za zdaj ostah le na tej ravni. Občina se je odločila, da bo odločitev o občinskem prazniku izpeljala Tj ^ organiziran način. Vse krajevne skupnosti in poli- ■ dčne stranke je pozvala, naj na osnovi pobud in poizvedb z utemeljeno obrazložitvijo predlagajo primer-116 datume rojstva ah smrti posameznih pomembnih osebnosti, zgodovinskih dogodkov ipd. (A. L.)
Odkrili so spominsko ploščo
SELO - Krajani Sela na Vipavskem so ob štiristoletnici njegovega rojstva svojemu rojaku, jezuitu Martinu Bavčerju, prvemu zgodovinarju slovenskega rodu odkrili spominsko ploščo, delo domačega kamnose-T3 Vojka Mužine. Pomembni ljudje, za katerimi osta-D sled, so vedno last vseh in ne le posameznih dm-^iu in vaščanov, so del kraja, je poudaril v govoru Predsednik sveta KS Lucijan Furlan. O jezuitih in tedanjem času je spregovoril jezuit Lojze Bratina, mladi domačini pa so pripravih dober kulturni program, *d so si ga ogledah tudi minister za kulturo Sergij Pel-predstavniki občine in cerkvenih oblasti ter zgodovinarskega društva severnoprimorske regije. Odpr-h so tudi razstavo o Martinu Bavčerju in njegovem Času, ki jo je bogato in z vrsto knjižnih redkosti dokumentiral ajdovski bibliofil Stane Bačar. V soboto, na martinovo in natanko 400 let po njegovem rojstvu, je v kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu pote-Kal simpozij slovenskih in italijanskih zgodovinarjev 0 Martinu Bavčerju. (A. L.)
Štirje ministri na javni tribuni v Krškem
MiSKO - Čedalje bolj centrahstično reševanje za posamezne regije še tako pomembnih gospodarskih, socialnih, infrastrukturnih in političnih vprašanj pov-zroCa med prebivalci Sloveinje, ki živijo na obrobju mZave, tudi na njenem jugovzhodu, vse več nezado-rnjstva. O tem, kakšna prihodnost se obeta posavski regiji, kjer je čutiti še posebno zapostavljanje države, e b°do danes pogovarjah v sejni dvorani krške obči-be na javni tribuni, ki jo sklicujejo občinski odbori ZJ-.SD iz Brežic, Krškega in Sevnice. Na pogovor so povabih ministra za znanost in tehnologijo dr. Rada otrinca, ministrico za delo, družino in socialne za-sye Rino Klinar, gospodarskega ministra dr. Maksa a)nlkar)a ter ministra Sergija Pelhana, ki je v vladi zadolžen za področje kulture. Javna tribuna se bo začela ob 18. uri. (E. S.)
Uspešen prodorna češki trg
SEVNICA - Lisca, ki letos praznuje Štiridesetletnico uspešnega delovanja, že eno leto prek IBN JT Praga izvaža kakovostno perilo na češki trg. Distributer IBN JT Praga je izbral odličen način za prodor izdelkov slovenske tekstilne tovarne na tuji trg.
Tako bo Lisca do konca leta prodala za približno dvanajst milijonov kron perila. Prodajna mreža je zelo razvejana; IBN JT Praga ima svoje skladišče, od koder blago prodaja prek prodajnih zastopnikov, ki jih je že štiristo. Kmalu bo z veleblagovnico Kotva podpisal pogodbo za odprtje prodajnega prostora, kjer bodo prodajali le Liscine izdelke. Podobne prodajne prostore bodo odprli tudi v številnih blagovnicah Prior zunaj Prage in na Moravskem.
Lisca in IBN JT Praga nameravata v prihodnje leto podvojiti prodajo. Zato v Pragi in drugih večjih čeških mestih potekajo številne reklamne akcije.
Veliko zanimanje je vzbudila novinarska konferenca z modno revijo v Pragi, ki si jo je poleg slovenskega veleposlanika v Republiki Češki, gospoda Zvoneta Dragana, in številnih poslovnih partnerjev ogledalo kar dvaindvajset novinarjev iz dnevnih, gospodarskih, ženskih in modnih (Cosmopolitan, Betty, Elle, Katka) časopisov in revij, o dogodku pa je poročal tudi radio VOX. (S. K.)
Mladi raziskovalci bizeljske osnovne šole, ki so se v šolskem letu 1992/93 lotili projektne naloge na temo vinogradništvo na Bizeljskem nekoč in danes, so konec prejšnjega tedna rezultate svojega projekta predstavili v knjigi z istim naslovom.
V njej so s pomočjo mentorjev ter številnih vinogradnikov zbrali veliko podatkov, ki bralcu govorijo o življenju in delu ljudi tega znamenitega vinorodnega območja na obronkih Orlice ob reki Sotli v zadnjih stotih letih, saj so med drugim pobrskah tudi po zajetni cerkveni kroniki župnije svetega Lovrenca. Tam so našli zapisan tudi podtek, da je med leti 1880 in 1886 trtna bolezen uničila vse bizeljske vinograde, ki so do takrat dajali za pol milijon goldinarjev kakovostnega vina, zaradi česar so ljudje, ki so od tega žlahtnega pridelka živeli, močno obubožali. Na Bizeljskem je pred 170 leti kot kaplan služboval tudi poznejši škof Anton Martin Slomšek, ki ga je naveza-
nost domačinov na vinsko trto močno prevzela. Tako je v tem kraju napisal znamenite in danes že skoraj ponarodele pivske pesmi En hribček bom kupil, Slovenc Slovenca vabi in druge. Večji del kjige je namenjen današnji rabi, saj so v njej tudi številni strokovni prispevki, opravila in znamenitosti kraja so prikazane na 38 barvnih in 62 čr-nobelih fotografijah, na petih straneh pa je predstavljenih tudi 165 domačih narečnih izrazov za posamezne dele vinogradniške opreme. Za konec še nekaj zanimivosti. Danes premore vsaj nekaj trt kar 99 odstotkov gospodinjstev, bizeljski vinogradi pa se razprostirajo na 423 hektarjih površin, M so v veliki večini v lasti zasebnikov. Najstarejša bizeljska trta neznane sorte pri domačiji Krošljevih šteje tristo let, Berkovičevi iz Orešja imajo najstarejši vinski hram, ki je bil postavljen že leta 1722, največji hrastov sod, ki drži 7000 Utrov vina, pa je v kleti bizeljskega gradu.
Ernest Sečen
En hribček bom kupil, bom trto sadil... (Foto: B. P.)
KOČEVJE / TEŽAVE OBČINE
Kdo bo plačal dolgove nekdanjega podjetja Itas?
Občina, ki je bilo garant posojilo, nima denarja za poravnavo
Pri že sicer številnih težavah, s katerimi se srečujejo v Kočevju, se zdi, da 4,5 milijona tolarjev terjatev in obresti podjetja Itas v stečaju za občino, ki je jamčila za posojila nekdanjega podjetja, predstavlja nerešljivo težavo.
Zgodba se je začela aprila leta 1990, ko je občinski sklad skupnih rezerv pri Ljubljanski banki najel posojilo v višini 14 milijonov takratnih dinarjev (dva milijona mark) z rokom vračila do 31. avgusta istega leta. Sklad je denar namenil zadolženemu podjetju Itas, in sicer za izplačilo osebnih dohodkov.
Štirinajstega januarja leta 1991 je bil v podjetju uveden stečaj, zato Itas ni mogel vrniti posojil skladu, ta pa ne banki. Konec leta so z zakonom odpravili sklade skupnih rezerv, zakon je določil, da »pluse in minuse« skladov prevzamejo občine oziroma država. Takrat je bilo jasno, da bo Itasovo
vračilo vprašljivo - da bo torej padlo na pleča občinskega izvršnega sveta, ki je bil garant za dodelitev posojila.
Takratna občinska vlade si je redno »dopisovala« z državo, ki nikakor ni privolila, da bi prevzela obveznosti do dolga, saj je vztrajala, da ga mora občina poravnati s proračunskim denarjem.
Vsota Itasovih dolgov se je vzpela na 4, 5 milijona tolarjev terjatev in obresti, stečaj pa tudi po petih letih ni zaključen. Občina denarja za pora-
vnavo nima, predlaga pa, da bi odkupili stanovanjska posojila Itasa v stečaju. Z denarjem od prodanih obrokov bi poplačali obveznosti. Dolg bi lahko poplačali tudi po prodaji Itasa ali parcel na Rudniškem jezeru, seveda če bi občina dobila predkupno pravico za ta del Itasove lastnine. Tako bi Agencija za sanacijo bank dobila le denar, ki bi ga iztržili s prodajo Itasa, ne pa tako, kot namigujejo iz Ljubljane, da bi kar »zasegli« občinski proračun. (M. S. G)
6 RAI 1	@ RETE 4
Dnevnik, 6.45 Jutranja oddaja Unomattina, vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Film: Pensiero d’ amore (kom.. It. ’69)
Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Kviz: Fronto? Sala giochi Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? Fronto? Sala giochi, 2. Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Sport Variete: Numero uno Dnevnik
Aktualne teme iz telefonskih klicev - Lasciate un messaggio dopo il BIP Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Videosapere: Maestrissi-mo, 0.40 Green Aktualno: Sottovoce
RAI 2
7.00
8.45
9.40
11.10
11.30
12.00
13.00
14.10
14.40
16.00 16.05
18.00
18.15
18.25
18.45 19.35
19.50
20.30
20.50
22.50
23.50 0.30 0.40
0.30
Varjete za najmlajSe Nad.: Paradise Beach Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdravje in vremenska napoved Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
L’ Italia in diretta - Italija v živo, vmes dnevnik Rubrika o potovanji Sere-no variabile Kratke vesti in vreme Športne vesti Nan.: Hunter Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Film: Un giomo di ordi-naria follia (dram., ZDA ’93, i M. Douglas) Aktualna od.: Mbcer Dnevnik in vreme Iz Parlamenta Variete: Ponoči, na trgu Italija (vodi G. Magalli) Variete: Tenera e la notte
A RAI 3
6.00
8.30 9.15
10.30
12.00
12.15
12.35
13.00
14.00 14.50 15.20
17.05
17.55 18.25
19.00
20.00
20.30
22.30
22.55
0.30
Jutranji dnevnik, vreme Drobci
Film: Tempo massimo Oddaje Videosapere: Zdravje, B. Mussolini, Potovanje po Italiji, itd. Dnevnik iz Milana Drobci jazza Nan.: Vita da strega Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 Gassman sreča Danteja
Deželne vesti,dnevnik Nan.: Blue jeans Sport: ciklokros, gimnastika, smučanje Nan.: Infilbato Dok.: Geo - Kilauea Nan.: Viaggiatori delle tenebre, vreme Dnevnik, deželne vesti Producer Club, 20.10 Blob
Chi V ha visto Dnevnik, deželne vesti Aktualna tema: Linea 3, 23.50 Pred premiero Dnevnik, pregled tiska.
7.25
11.40
13.30
14.00
14.15
15.15
17.10
18.00
20.30
22.35
1.15
1.35
Nad.: Piccolo amore, 8.00 II disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 9.50 Testa o croce, 10.15 Felicitš, 10.45 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Colombo Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: L’ amante immorta-le (dram., ZDA ’47, i. J. Crawford, D. Andrews) Aktualno: Perdonami Akualne teme: Giorno per giomo, vmes (19.00) dnevnik
Film: Rio Lobo (vestern, ZDA ’70, i. J. Wayne) Film: King of New York (dram., ZDA ’89, i. C. VValken, D. Caruso), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: II gatto a 9 code
Sl CANALE 5
	Na prvi strani, vreme
	Maurizio Costanzo Show
	Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotiani
	Nad.: Beautiful
	Nan.: Robinsonovi
	Variete: Časa Castagna
	Oboški variete
	Dnevnik TG 5 - Flash
	Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Sbiscia la notizia
	TV film: La voce del cuore (dram., It. ’95, i. G. Morandi, M. Venier, 3.)
	Večerni dnevnik
	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik
	Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
6.30
11.30
12.25
12.45 12.50
13.00
15.00
16.00
17.15
18.30
18.45 19.00
20.30
22.30
23.30
0.55
1.50
3.00
Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Sport studio Otroški variete Variete: Generazione X Variete: Appuntamento al buio, 16.45 Village Nan.: California Dreams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme Sport studio
Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Nan.: Beverlly Mills, 21.30 Melrose Place Film: Suore in fuga (kom., ZDA ’90, i. E. Idle, Robbie Coltrane) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Mike Hammer Film: II gatto mammone
# TELE 4
13.30
20.30
19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Nan.: Man from Atlantis, 21.20 Ramble Tamble
(s) MONTECARLO
14.00
14.10
20.35
23.00 23.30
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: I valorosi (vojni) Film: Omicidio in bianco e nero (krim., ZDA ’90) Sport: Mondocalcio Variete: Tappeto volante
RAI 3
slovenski
program
y Risanka: Popaj M TV dnevnik
BORIS S.
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
Jelefon: (040) 214867 - 214871^,
SLOVENIJA 1
Koper
Euronews Goli Evrope
»II piacere Degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV šola
Slovenski program Studio 2
Primorska kronika
TV dnevnik
TV šola
Euronews
Slovenski magazin
Dialogi - vodi Maurizio
Bekar
Vsedanes - TV dnevnik Katera bo prava?, film
	Kuža laja mijav,	TTfrm
	1. del lutkovne igrice	imisu	
	Tako je bilo	
	Tristana,	
	koprodukcijski film	
	Že veste	
RKS	Poročila	
	Sedma steza	
	Sobotna noč, ponovitev	
	Mostovi	
	TV dnevnik 1	
	Samo za punce, 5. del ka-	
	nadske nanizanke	
	O. J.: Terezka,	
	slovaški film	
	Sorodne duše, 7. del an-	
	gleške nanizanke	
	Umetnost in civilizacija	
	Kolo sreče, tv igrica	
	Risanka	
	TV dnevnik 2, vreme, šport	
	Učitelj, 7. del francoske na-	
	daljevanke	
KR	Osmi dan	
MB	TV dnevnik 3, vreme, šport	
	Žarišče	
	Poslovna borza	
MB	Sova	
	Ko se srca vnamejo, 6. del ameriške nanizanke	
	Hobotnica, 10. del itali-	
	janske nanizanke	
(nMEP Avstrija T
SLOVENIJA 2
Videostrani Tedenski izbor:
Malo angleščine, prosim Mit o španski inkviziciji, angl. dok. oddaja Simpsonovi, 6. del ameriške nanizanke Kvalifikacije za EP v nogometu: Slovenija - Hrvaška, prenos Studio City Sova, ponovitev Fina gospa, 2. del serije Hobotnica, 9. del italijanske nadaljevanke Regionalni program Iz življenja za življenje Videošpon Po sledeh napredka Roka rocka Svet poroča
Na svidenje v naslednji vojni, slovenski film Tenis, finale ATP, posn.
KANAL A
Novice
Brlog, ponovitev 24. dela španske nanizanke Novice
Spot tedna, A - shop Luč svetlobe, 555. del Generacija transforme-rjev H, 29. del A -shop Pika na A Šolski video
Hermanova glava, 11.
del ameriške nanizanke Zgodovina ameriškega podjetništva, 9. del Državnik novega kova, 8. del angleške nanizanke Večni krog Novice
Oboški program Naravnost v Chicago, ponovitev filma Oboški program Peter Pan in gusarji Konfeti
Mila Superstar Am dam des
Vesoljska ladja Enterprise: Prvi stik Baywatch:
Duh v hotelu. 1. del Sbašno prijazna družina: Zamujena priložnost Zlata dekleta:
Podgana Miles Dr. Quinn:
Ponesrečena dediščina
Cas v sliki
Vreme
Sport
V sokolovih krempljih Urgenca, 1. del serije: Prihodi in odhodi Neizprosno oko, ameirški biler, 1991 Rezija: Michael Crichton Cas v sliki
Tolpa bančnih roparjev, ameriška kriminalna komedija, 1966 Režija: Russell Rouse Dana Greenvvav je častihlepna javna tožilka v Atlanti. Seksualnega storilca Davida Hanoverja bi rada spravila za zapahe...
Sbašno prijazna družina, ponovitev Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avsbiji Neizprosno oko, ponovitev filma
MUF1 Avstrija 2
Videosbani Vreme Cas v sliki Schiejok
Počitnice s Piroško, ponovitev nemške komedije Neusbašna Skota, ameriška komedija, 1935 Cas v sliki Tema, ponovitev Slika Avsbije, ponovitev Oče potrebuje ženo, 1. del nemške nadaljevanke Umor je napisala:
Izdaja na najvišji ravni Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki/kultura Vreme
Pogledi od sbani Akti X - skrivnostni primeri FBI, Žičnica k zvezdam Poročilo Cas v sliki
Na prizorišču, reportaža tedna
Klepet s Phettbergom ob pozni večerni uri Mednarodna videonagra-da '95
Slovenija 1
5.00.	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 14.1X1, 17.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme;
8.05	Radio plus; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 19.30 Obvestila;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.40 Minute za
21.05	Igra; 22.30 Podoknica; 23,05 Literarni nokturno.
tualnosti; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station;
16.00	Modri val; 18.00 Italijanska glasba; RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 11.50 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 19.25 Vreme; 21.30 Avstralska glasba; 22.00 Camel Rhytm; 0.00 D.J. Alf.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasbene novosti; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne;
14.00	Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Sport; 18.15 Fiesta latina;
19.30	Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Gymnasium; 22,20 Sto let. improvizirane glasbe.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Zborovska glasba; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa: 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30.19.00	Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;?^ Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.45 Tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.40 20 Modrih; 17.00 Aktualna tema; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30.19.30	Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste: 10,00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kultura; 11.30 Ak-
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska: 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.10 Kviz; 11.20 Vedeževanje v živo;
12.30	Osmrtnice, zahvale;
13.00	Pesem tedna;
13.20	Tudi jeseni je lepo;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.20	Mladi, nadarjeni, obetavni; 19.30 Večrni pr.; 20.00 911 Turbo.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00.
13.00.	14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik;
6.05	Kmetijski nasveti;
6.45	Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske m Iniature; 11.45 Infoservis;
12.10	Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij In glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program.
Radio Študent
9.00	Joycekova iestvifza;
11.00	Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Jo-culator; 17.00 Kaj pa univerza; 19,00 TB: Raekvvon - The Chief; 20.00 Under-ground International, Hard'n'Heavy; Reprize.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zastrta krila; 8.30 Siov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Humor na slovenski način; 10.30 Intermezzo;
11.45	Okrogla miza; 12.40 Ekumenski zbor iz Trsta;
13.20	Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Aktualnosti; 16,00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Ml in glasba; violinist C. Šiškovič;
18.00	A. Petje: Ivan Cankar - včeraj, danes, jutri: 18.27 Soft mušic;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
7.15,	12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10,
17.10	Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Partnerski magacin.	y
MENJALNIŠKI TEČAJI
13. november 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
__^_banka Ljubljana	86,50	87,20	12,16	12,39	7,49	8,00
__^banka Koper	86,35	87,20	12,14	12,39	7,43	7,93
__^banka Nova Gorica	86,50	87,20	12,16	12,39	7,50	7,90
Janka Celje d.d.. t: 063/431-000	86,70	87,20	12,15	12,40	7,50	8,00
Janka Noricum d.d., t: 133-40-55	86,00	87,00	12,15	12,35	7,55	7,90
Janka Vipa NG, t: 065/ 28-511	86,80	87,14	12,25	12,35	7,68	7,72
Come 2 us Jek 061/ ] 6-92-635, od 8-15, sob od 9-12	86,70	86,90	12,23	12,32	7,60	7,85
_£reditanstalt d. d.	86,50	87,10	12,20	12,40	7,50	8,00
Jjrika Ljubljana, t: 12-51-095	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Celje JJ063/25515, od 7-19, sob od 7-13	86,40	86,75	12,18	12,28	7,50	7,75
Kompas Hertz Velenje JJ 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	86,50	86,90	12,18	12,28	7,50	7,75
Kompas Hertz Idrija Jek 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	86,50	86,90	12,18	12,28	7,50	7,75
Kompas Hertz Tolmin rJJ65/81-707, od 7-15, sob od 7-13	86,50	86,90	12,18	12,28	7,50	7,75
Kompas Hertz Bled Jek_064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13	86,50	86,90	12,18	12,28	7,50	7,75
Kompas Hertz Nova Gorica Jelj065/26711 od 7-19, sob. od 7-13	86,50	86,90	12,18	12,28	7,50	7,75
Kompas Hertz Maribor Jek 062/225252, od 7-19, sob od 7-13	86,50	86,90	12,18	12,28	7,50	7,75
Java kreditna banka Maribor d.d.	86,00	87,20	12,15	12,40	7,45	7,90
Jiudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	86,55	87,10	12,20	12,35	7,50	7,95
JJ. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603						
Joštna banka Slovenije	85,10	86,95	11,00	12,30	7,00	7,85
Jublikum Ljubljana, t: 312-570	86,90	86,95	12,29	12,32	7,68	7,77
JUblikum Piran, t: 066/ 747-370	86,80	86,90	12,24	12,29	7,65	7,73
Jublikum Celje, t: 063/ 441-485	86,75	87,20	12,21	12,33	7,56	7,80
Jublikum Maribor, t: 062/ 222-675	86,70	87,00	12,31	12,35	7,50	7,80
Jublikum Šentilj, t: 062/ 651-355	85,22	86,80	12,26	12,35	7,30	7,90
JJlikum Tolmin, t: 065/ 82-180	86,85	86,95	12,28	12,35	7,67	7,70
Jublikum NM, t: 068/ 322-490	86,60	86,90	12,20	12,28	7,55	7,80
Jublikum Kamnik,-t: 061/832-914	86,60	86,95	12,24	12,45	7,65	7,85
Publikum Portorož, t: 066/747-240	86,32	86,82	12,24	12,29	7,64	7,74
Publikum Ljubljana Miklošičeva * Tel: 061/ 318-788	86,75	86,83	12,27	12,30	7,69	7,73
SKB d.d.,***	85,50	87,10	12,10	12,45	7,40	7,90
JHP Kranj, t: 064/331-741	86,60	86,90	12,25	12,30	7,70	7,90
JZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	86,50	87,05	12,14	12,34	7,55	7,87
JBK Ljubljana, t:061/444-358	86,00	87,00	12,10	12,36	7,50	8,00
Upimo Ljubljana, t: 212-073	-	-	-	-	-	-
spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi in povpraševanju!
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131
J3. NOVEMBER 1995	v LIRAH	
__valutd	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1560,00	1623,00
nemška marka	1105,00	1151,00
francoski frank	320,00	334,00
holandski gulden	988,00	1029,00
belgijski frank	53,30	55,50
funt šterling	2448,00	2548,00
irski šterling	2506,00	2609,00
banska krona	285,00	297,00
grška drahma	6,60	7,10
Kanadski dolar	1156,00	1203,00
japonski jen	15,60	16,20
Švicarski frank	1376,00	1432,00
avstrijski šiling	157,30	163,80
norveška krona	251,00	261,00
Švedska krona	234,00	244,00
Portugalski escudo	10,50	10,90
Španska pezeta	12,80	13,50
avstralski dolar	1156,00	1203,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,80	13,50
jjaška kuna	280,00	310,00
		
-JTNOVEMBER 1995	I V LIRAH	
^valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1568,00	1616,00
nemška marka	1119,00	1154,00
francoski frank	321,00	332,00
holandski gulden	991,00	1021,00
belgijski frank	53,50	55,30
funt šterling	2456,00	2546,00
irski šterling	2514,00	2609,00
banska krona	286,00	296,00
grška drahma	6,60	7,20
Kanadski dolar	1159,00	1199,00
Švicarski frank	1387,00	1422,00
bvstrijski šiling	157,80	162,80
slovenski tolar	12,80	13,50
			
13. NOVEMBER 1995			
dižava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,60
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,60
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,10	8,60
			
10. NOVEMBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.406	1.41	1.414
funt šterling	2.2148	2.2218	2.2288
irski funt	2.2688	2.2758	2.2828
kanadski dolar	1.0385	1.0425	1.0465
nizozemski gulden	89.21	89.32	89.43
švicarski frank	124.02	124.12	124.22
belgijski frank	4.8538	4.8638	4.8738
francoski frank	28.894	28.954	29.014
danska krona	25:718	25.778	25.838
norveška krona	22.583	22.643	22.703
švedska krona	21.148	21.208	21.268
italijanska lira	0.8807	0.8847	0.8887
avstrijski šiling	14.193	14.213	14.233
španska peseta	1.1545	1.1585	1.1625
portugalski escudo	0.9470	0.9500	0.9530
japonski jen	1.406	1.4075	1.409
finska marka	33.22	33.3	33.38
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 14.11.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj m DEM	86.77	8712
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje.
v	Podrobnejše informacije: tel.17-18-452,302-326 in 302-315
menjalnica hida osi/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 214 z dne 13. 11. 1995-Tečaji veljajo od 14. 11. 1995 od 00.00 ure dalje
država
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
šifra	valuta	enota
036	avstr, dolar	1-
040	šiling	100
056	frank	100
124	dolar	1
208	krona	100
246	marka	100
250	frank	100
280	marka	100
300 372	grd funt	100 1
380	lira	100
191	hrv. kuna	100
392	jen	100
528	gulden	100
578	krona	100
620	escudo	100
752	krona	100
756	frank	100
826	funt šterling	1
840	dolar	1
955	ECU	1
995	peseta	100
ZA DEVIZE
nakupni
88,8990
1213,1787
415,2774
89,2362
2201,2394
2839,7995
2469,3834
8536,8989
7,5492
2294,8209
119,7983
7623,7922
1932,5832
81,0579
1809,8226
10609,6581
188,7082
120,4044
156,0332
98,9597
srednji
prodajni
89,1665
1216,8292
416,5270
89,5047
2207,8630
2848,3445
2476,8138
8562,5867
51,6838
194,1481
7,5719
2301,7261
120,1588
7646,7324
1938,3984
81,3018
1815,2684
10641,5828
189,2760
120,7667
156,5027
99,2575
89,4340
1220,4797 417,7766 89,7732 2214,4866 2856,8895 2484,2442 8588,2745 51,8389 194,7305 7,5946 2308,6313 120,5193 7669,6726 1944,2136 81,5457 1820,7142 10673,5075 189,8438 121,1290 156,9722 99,5553
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 14.11.1995
dospelost blag.	Število dni do	tečaj za vpis v %			tekoča nominalna vrednost (v SIT)			
zapisa	dospelosti	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
20.3.96	127	99.6247%	99.4564%	99.5405%	1,700,000 170,000	846,810 84,681	845,379 84,538	1,692,189 169,219
iJUBtr + Nsur Tečajnica borznega trga
št.: 214 Datum: 13. 11. 1995
lusuava stoci tipava. r«c.
Vrednost. papir	obr. ex kupon m.div. SLdat(3)		enotni tečaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	lOMsrr
		ŠTETO	ilTSET!	w						
EC	800	111.5.95]	12.289	5,83-	13.11.	12.300	12.800	12.500	12420	‘ 111
JRB	665	(13.6.95)	18.515	2,96-	13.11.	18.500	18.690	19.000	18.410	10.609
SAL	500	(2)111.9.95)	19.457	2,24-	13.11.	19,470	19.600	19.460	19.450	1,946
iOR	1000	(24,2.95.)	37.146	1,92-	1341.	37.000	37.030	38.270	36.770	62445
	koz	FTETO	S3BS	TTiT*						
iCEl	10,0	2.(1.10.95)	105,5	,01-	13.11.	105,1		105,5	102,3	39.887
{$01	8,0	5.30.6.95]	102,9	,17	13.11.	102,8	103,0	102,9	102,7	6,323
{$02	9,5	10.(1.10.95)	112,2	1,90-	1341.	113,1	114,7	114,2	112,0	54440
{$08	5,0	4.31.5.95)	94,OA	,14-	1341.	93,0		94,0	94,0	14
{$11	7,0	5.(15.7.95)	100,2		9.11.	98,0				
1SL1D	8,0	5.(30.6.95)	101,6	,04	13.11.	101,7		101,6	101,2	6428
!SL2D	9,5	10.(1.10.95)	113,2		3.11.	109,3				
SKB1	10,0	6.1.11,95]	104,3	,50-	13.11.	104,0	104,4	104,5	104,3	6.721
)KB2	10,5	4.(15.9,95)	110,0	,03-	1341.	109,9	110,1	110,0	110,0	13.099
SKR!	5,0	3.(30.6.95)	83,r		9.11.	84,0	91,3			
	ME									
1TBR	300	(2)(28.7.95.)	14.834	2,28-	13.11.	14.410	15.000	15.090	14.360	63.667
)AD	10.000	(1.6.94.	169.307	4,73-	13.11.	166.100	167.300	180.000	163.000	125.118
FMD	1715	(24.5.95.)	22.590’	3,62-	10.11.	22.590	22.800	23.510	22.590	11.263
1PGR		(D	24.300		10.11.		24.870			
MR		11)	17.005	2,41-	13.11.	17.050	17.840	17.100	17.000	986
m	218	(30.3.93.)	16.225	,79-	13.11.	16.050	16.190	16.600	15.910	21.709
m	200	(26.6.95.)	4.865	4,39-	13.11.	4.711	4.860	5.290	4.610	12.913
m		(sl	1.130	2,97-	13.11.	1.077	1400	1.178	1.067	24.671
	ME	rSTETO			tnnrsn					
(DTP	2750	(22.6.95)	40.162	6,79-	13.11.	38.780	39.970	40.700	40.000	522
TNP		(D	66.674"		841.	63.100	69.400			
JBKP	720	(25.5.95.)	18.277*	7,51	13.11.	15.500	17.990	18.300	15.300	94.055
HPP		ul	44.400A	1,60	13.11.	42450	44.300-	44.400	44400	888
	ME	’HTEUM								
OZG	11,0	4.(14.95)	104,0	,20-	13.11.	104,0	104,5	104,1	104,0	1.898
*	10,0	2.(1.10.95	106,0	,47	13.11.	105,8	106,5	106,0	106,0	918
a	12,0	7,(1.6,95)	101,5		1640,	98,1	101,5			
=00	10,0	2.(1,6.95)	102,5		13.11.	101,5		102,5	102,5	50
5ZB1	10,0	2.(15.9.95)	107,0		2.11.	105,0				
iZB2	10,0	1.(1.10.95)	107,8		10.11	105,0	109,5			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 214/95- 13. 11. 1995										
Vrednost. papir	obr. n.div.	ex kupon št.da[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraS	ponudba	Max.	Min.	looosrr
	irfis									
TEAR			4.490		3.11.	3.500	4.400			
TRDO	200	(7)(30.6,95.)	5.220		4.9.	2.600	5.300			
HBR0	55	(1.6,95)	3.699A	,44	13.11.	3.304	3.500	3,699	3.699	7
m			2.444		9.11.	2.200	2.550			
RDR0		(15.6.95)	10.000	s*	13.11.	9.500	11.000	10.000	10.000	100
RGSR			487,2	3,75-	13.11.	460,0	507,0	507,0	470,0	1.101
	irara	■uranu								
fflPO	320	(1,6.95)	3.599A	,89	13.11.	2.803	3.599	3.599	3.599	11
KEPI						26.200				
KBPP			36.261	4,53-	1341.	35,020	36.000	38.000	35.300	1.632
RGP0		(6)	900,0		341.	860,0	1.070			
UBKC	360	(25.5.95)	11.829	5,92-	13.11.	10.160	12.700	12.500	10.150	166
										
LOK	10,0	6.(140.95)	102,9	,11	13.11.	102,4	102,9	102,9	102,9	475
MLjO	10,0	6.(14.95)	102,5		10.11.	101,0				
DSM0	10,0	4.(1.9.95)	103,0	,62-	13.11.	100,1	103,8	103,8	100,0	708
3LS0	10,0	5.(1.10.95)	103,5A	,02	13.11.	103,5		103,5	103,5	327
3NM	11,0	3.(1195)	103,1		9.11.	103,1	110,0			
3P0	10,0	7.(1.8.951	100,5		13.10.	101,2	103,0			
UM	8,50	3.(15.10.95)	100,0		14.9.	80,0	108,0			
VPlti	10,0	4.(1.10.95)	105,0		10.11.	102,0	106,0			
										
										
60 dnemi (v SIT)										
90 dnevni (v SU)										
|120 dnevni (v SU)			94,1		19.4.					
										
			98,0	1,41-	13.11.	98,0	99,5	98,0	98,0	490
del nak. bona vSU)NBS2			1.590		10,11.	100.0	8.650			
del nak. bona vSU)NBS3			4.360	1,62-	13.11.	4.265	4.350	4.500	4.300	828
			IfiTOS"		hk-fl.!					
BMT6			99,4		9.11.					
BMD6			98,1		9.11.					
BM6										
BVT6										
BVD6										
BV6										
BS12			94,1		19.4					
13.11.95	prejšnji	d T	d%
1.509,46	1.663,Uti	-43,62	-2,81
13.11.95	prejšnji	d T	d%
TO7727	108,68	-1,41	-1,30
Vsepi^pridtianaOpftivnkcmff.mbla^2apisikctii^vods^o^,ajenqni2pncininadjalddnicekctiiajovOT;(tAr.kotiiqa IraprijMsai^ obisti; enoti tec^ je izraaiimrapodlagi tehtane aritmadinejOj-izkiTSCErad^.d^TiiA-^ikai^lEC^ibo^ pcaednik je hkrati	in prodal isti p^ir za	stranki; S - su^Hidirano tigov^ Z - zai±^ tigiv.; *-doseaaia lOodstotna
dnevna sprememba taja; ** - dcss. 30odstotna anejitev-tipanje je arteana Obveznice z anuitetnim odplatikm Ravnice RS01, RS08,RSll, SKB! OZG, PO; PGO, HJ, RGSl;V SBIso vtdjucere cfetnkK SKBR, TO, SAI, MKR DAD, FMD, MKZ, TUIR, v BD so
(2Hq^b \msie dividende; (SjdKveznice kolii^ bffi hpra \Wju^ 4 dek^ dni pred z^adlostjo	(4}kup^
zapadel 1.& 95, ni bil izplačan; (5}od 12491delnica kodra brez kupna za 193; (6>uvcdbe postopka prisilne poravnave dne 23.41995; (7> dm izj^adk dividende; (8}dhidenda se nanaša na »iddjmo ddi^ (10}o dividiiti bo odlo^ sknp^ ddnkaijev; obr. m. - obistna mera (o^eznkek div.-dividenla (detice) v OT, Ce ni navedeno drogite nmjnimi^vi^ ca n^nizji tec^‘doloc. vrednostne^ p^iiija;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
13.11.1995 ob 16. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4165	1.4170	1.4171	1.4062
JAPONSKA	jen	101.35	101.45	101.38	100.10
V. BRITANIJA	funt	1.5620	1.5630	1.5699	1.5620
ŠVICA	frank	1.1390	1.1300	1.1397	1.1305
FRANCIJA	frank	4.8905	4.8915	4.8995	4.8645
NIZOZEMSKA	gulden	1.5860	1.5870	1.5870	1.5750
ITALIJA	lira	1599.00	1590.00	1599.40	1592.00
BELGIJA	frank	29.014	29.024	29.014	28.930
AVSTRIJA	šiling	9.9670	9.9610	9.9670	9.8970
ŠPANIJA	pezeta	122.13	122.18	■ 122.2	
SVEDSKA	krona	6.6763	6.6738	6.673	6.6294
NORVEŠKA	krona	6.2254	6.2575	6.2155	6.2155
DANSKA	krona	5.4875	5.4805	5.473	5.4585
FINSKA	marka	4.2359	4.2359	4.244	4.2234
PORTUGALSKA eskudo		149.03	149.13	149.0	105.2
IRSKA	funt	1.6020	1.6040	1.6085	1.6000
GRČIJA	drahma	234.47	232.34	234.80	232.99
KANADA	dolar	1.3496	1.3401	1.3511	1.3478
AVSTRALIJA	dolar	0.7384	0.7389	0.7403	0.7362
EVROPA	ECU	1.2917	1.2927	1.3001	1.2912
zlato		388.30	388.80		
srebro		5.37	5.3		
			
13. NOVEMBER 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1595,480	—
ECU	—	2070,610	—
nemška marka	—	1132,190	—
francoski frank	—	327,450	—
funt šterling	—	2500,910	—
holandski gulden	—	1011,080	—
belgijski frank	—	55,074	—
španska pezeta	—	13,121	—
danska krona	—	291,950	—
irski funt	—	2566,170	—
grška drahma	—	6,833	—
portugalski escudo	—	10,752	—
kanadski dolar	—	1180,700	—
japonski jen	—	15,872	—
švicarski frank	—	1407,690	—
avstrijski šiling	—	160,900	—
norveška krona	—	256,260	—
švedska krona	—	239,740	—
finska marka	—	376,910	—
avstralski dolar	—	1177,940	—
		
13. november 1995	V ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,7000	10,2000
kanadski dolar	7,2000	7,6000
funt šterling	15,2500	16,0500
švicarski frank	857,0000	889,0000
belgijski frank	33,5500	34,8500
francoski frank	, 200,0000	208,0000
holandski gulden	616,5000	640,5000
nemška marka	690,8000	716,8000
italijanska lira	0,6070	0,6410
danska krona	176,5000	184,5000
norveška krona	155,0000	162,0000
švedska krona	145,2000	151,8000
finska marka	228,5000	238,5000
portugalski escudo	6,5800	6,9200
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	9,5500	10,0500
slovenski tolar	8,10	8,60
hrvaška kuna	180,0000	215,0000
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
	
SLOVENIJA	
SNG
IJPBUANA
Veliki oder
Ivan Cankar: HLAPCI.
Danes, 14. novembra, ob 19.30. Abonma STUDENTSKI PRVI in IZVEN (KONTO). RAZPRODANO!
Jutri, 15. novembra, ob 16.30 in 19.-uri: D. Jovanovič: ANTIGONA. Abonma DIJAŠKI 1 POPOLDANSKI. RAZPRODANO!
Mala drama
Danes, 14. novembra, ob 20. uri: D. Ma-met: OLEANNA. IZVEN (KONTO).
Četrtek, 16. novembra, ob 20. uri: A. Nico-laj: PRVA KLASA. IZVEN (KONTO).
Levi oder
Jutri, 15., četrtek, 16., in petek, 17. novembra, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA. IZVEN (KONTO).
CANKARJEV DOM
Sobota, 18. novembra, ob 19. uri: W. Shakespeare: HAMLET. IZVEN (KONTO). 50. PONOVITEV!
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Kulturnica, Židovska steza 1
Četrtek, 16, novembra, ob 17. uri: B. Vovk:
HOČETE PETI Z MANO. IZVEN.
Veliki oder
Sobota, 18. novembra, ob 11.30 in 17. uri: M. Leaf - M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU. IZVEN.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
H. H. Gudmundsdottir:
JAZ SEM MAESTRO.
Danes, 14. novembra, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 2 in IZVEN.
Četrtek, 16, novembra, ob 19.30: E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE, za abonma MLADINSKI 4 in IZVEN.
Sobota, 18. novembra, ob 19.30: M. Camo-letti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, za-IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA
PRVA IZVEDBA V SLOVENIJI Gian Carlo Menotti: KONZUL.
Ponovitve: 17. novembra - red petek, 23. novembra - red četrtek, 25. novembra - red sobota, 5. decembra - red torek, 13. decembra - red sreda.
75. OBLETNICA SLOVENSKEGA BALETA Gostovanje baletnega ansambla v predsezoni: BALETNI VEČER
Zagorje ob Savi: danes, 14. novembra, ob 19.30; Nova Gorica: 17. novembra ob 19.30._____________________________
Sreda, 22. novembra: G. Verdi: NABUCCO.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Danes, 14. novembra, ob 14.30 in 20. uri: Eu-gene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA. Režiser Vito Taufer. Gostovanje v Kopra.
Danes, 14, novembra, ob 10. in 17. uri: Zlatko Krilič: JAJCE. Režiserka Katja Pegan. Gostovanje v Žalcu.
Jutri, 15. novembra, ob 20. uri: Miro Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA. Režiser Jaša Jamnik. Za abonma petek A.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEDE, Šlandrov 1rq S.
Drago Jančar: HALSTAT.
Danes, 14. novembra, ob 19.30. Abonma torek in IZVEN.
Četrtek, 16. novembra, ob 19.30. Abonma četrtek in IZVEN.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
Jutri, 15. novembra, ob 17. uri: Matija Logar: R. KAPICA, ŽABA IN... Otroška predstava. PREMERA, za IZVEN in KONTO.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
SSG ponovi danes, 14. (red H) in jutri, 15. t.m. (red I) ob 16.00 Aishilovo tragedijo »Sedmerica proti Tebam*. Režija M. Uršič.
V	petek, 17. t.m., ob 20.30 (red A in D) gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja z dramo F.G.Lorce »Dom Bernarde Alba*. Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 12. decembra bo nastopil Godalni kvartet Glasbene matice.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995
V	petek, 17. t.m., ob 20.30i (red A) - Koncert pod vodstvom Hansa Grafa. Solist David Go-
lup. Na programu Ljadov, Rahmaninov, Čajkovski.
Pri blagajni dvorane Tripcovich lahko do 2.12. podpišete novi abonma.
GORICA
Kulturni dom (Ul. I. Brass 20)
V ponedeljek, 20. (red A) in v torek, 21. t.m., (red B) ob 20.30 - gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja z delom F. Garcie Lorca »Dom Bernarde Alba*. Režija Bojan Jablanovec.
TRŽIČ
Gledališče Verdi
Danes, 14. t.m., ob 20.30 - Eduardo De Filip-po in Armando Curcio »La Fortuna con 1’effe maiuscola*. Ponovitev 15. t.m., ob 20.30.
KOROŠKA
CELOVEC: Mestno gledališče: danes, 14. t.m., ob 14.30 C. Collodi »Ostržek* in ob 19.30 P.Mascagni »Cavalleria rusticana* in R.Leoncavallo »Pagliacci*.
BELJAK: Studijski oder. Danes, 14. t.m., ob 20.00 »Acts» - plesni teater.
TINJE: V Domu prosvete Sodalitas bo v četr-
tek, 16. t. m., ob 19.30 predstavitev publikacije založbe Nova revija »Slovenska kronika XX. stoletja od 1900 do 1941«.
ŠENTPETER pri Šentjakobu: v petek, 17. t. m. Dan odprtih vrat Višje šole za gospodarske poklice in enoletne Gospodinjske šole. VELINJA VAS: V gostilni Seher bo v petek, 17. t. m. »Bilčovska jesen«.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
MDV INTERNATIONAL, Savlje 87, Ljubljana tel: 161 3341 fax: 161 2329
EVROPA PO KATASTROFI
KUNSTLERHAUS-DUNAJ
OMIn>» f*zsuv» -	lltoĆ tkipofMitov Skulptur*, arheieklur*,
detiflR, illMrtivo In	ni»Ul|ti v Evropi med led 1*46 - IMS.
R««iiylien* *o M/tKHjsa deu »riocjev kot *©:
Pablo Picasso.
George Brague,	Jean Dubuffet,
‘Francis ■'Bacon,
Pop artisti, Henry Me»re, Jean TmgueJy, Henri Cartier-Bresson, Le Curbiser,
Vtolter Grupius in mnogo drugih
ODHOD: 18,11.1995 ob 6-liri njubi,*«.
Za skupino in Solo offlanlzlfamo datum in kraji odhoda po dogovoru v terminu 18.11. do 10.12.85
KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14, Ljubljana.
Sreda, 15. novembra, ob 20. uri: VESELA ZNANOST:
KDO DELA, KDO KAJ DELA.
Tanja Rener, Nevenka Sadar-Cemieoj in Alenka Brešer bodo govorile o spolni delitvi dela, o formalnem in neformalnem delu, o ženskah na trgu delovne sile.
m,
Predstavitev pesniške zbirke MAJE RAZBORSEK, RANJENI PAPIR (LA CARTA FERJTA). Danes, 14. novembra, ob 18. uri v Kosovelovi sobi v Sežani.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST - KD Škamperle (Vrdelska cesta 7)
V petek, 24. t. m., ob 20.30 večer ob 50. obletnici osvoboditve z naslovom »Obudimo spomin«. Predavala bo prof. prof. Marta Ivašič na temo »Od ukinitve do obnove šolstva na Primorskem«.
VIDEM - Videmska univerza (Viale Ungheria 18)
Na Oddelku za vzhodnoevropske jezike bo v četrtek, 16. t. m., ob 11. uri predaval dr. Igor Gosti z Leksikogreafskega zavoda iz Zagreba na temo »Bogoslav Sulek, oče hrvaške znanstvene terminologije.
CHROME CRANKS. Danes,
14. novembra, ob 20. uri v Kudu
France Prešeren. Najbolj sveža in vznemirljiva skupina underground rocka
v zadnjem letu.
GLASBA
SLOVENIJA
CAFE TEATER
Kavarna Grand hotela Union Miklošičeva 1. Liubliana
Petek, 17. novembra, ob 22. uri: TOMAŽ DOMICELJ. Projekt Triglav. Projekcija albuma Bivše in Bodoče v un-plugged izvedbi.
Sobota, 18. novembra, ob 22. uri: DIEGO BARRIOS ROSS. Igralec in pevec, ki prihaja iz Caracasa, njegov repertoar je sestavljen predvsem iz venezuelskih narodnih pesmi, latinsko-ame-riških bolerov in balad ter pesmi iz Španije.
SLOVENSKI KVARTET KLARINETOV
Glasbena mladina Slovenije: LJUBLJANA, Galerija K4.
Danes, 14. novembra, ob 19.30.
CANKARJEV DOM
Danes, 14. novembra, ob 19. 30 v Gallusovi dvorani: ZLATI ABONMA -
Sanktpetersburški filharmonični orkester, dirigent JURIJ TEMIRKANOV.
Petek, 17. novembra , ob 20. uri: ZELENI ABONMA - Simfonični orkester-RTV Slovenija, dirigent RONALD ZOLLMAN, solist BORIS PETRUSAN-SKI, klavir.
Sreda, 22. novembra, ob 19.30: SLEZIJ-SKI GODALNI KVARTET. Na programu: W. A. MOZART, Z. KRAUZE, F. SCHUBERT, K. PENDERECKI.
KUD FRANCE PREŠEREN.
Karunova 14. Liubliana
Četrtek, 16. novembra, ob 20.30: Pijano bar TRETJE UHO. Kratka zgodovina Slovencev v songih v živo! Slovesna predstavitev dvojne laserske plošče Janija Kovačiča.
Petek, 17. novembra, ob 23. uri: Klubski glasbeni in gledališki večer. Zabavala vas bo skupina BELA HIŠNA GOBA.
FESTIVALNA DVORANA Vilharjeva
UL
Ljubljana
Danes, 14. novembra, ob 20. uri: DUB WAR. Rock koncert.
GLASBENA SOLA VIČ - RUDNIK. LJUBLJANA
Sreda, 15. novembra, ob 19. uri: TANJA BRECELJ, kitara. Mentor prof. dr,-Leo Witoszinsky.
ILIRSKA BISTRICA.
Klub MKN2
Sobota, 18. novembra: OVERFLOVV iz Koprivnice.
KULTURNI DOM NOVA GORICA GRAD DOBROVO
Petek, 17. novembra, ob 20. uri: TRIO ORLANDO, Zagreb.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM
V	Mali galeriji je do 15. novembra na ogled razstava fotografij avstrijskega umetnika-Maxa Aufiscnerja.
V	galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE.
GALERIJA COMMERCE.
Einspielerjeva 6
Do 17. novembra je na ogled razstava slik Franca Godca.
GALERIJA ARS.
Čevljarska 2, Ljubljana
V galeriji je do 2. decembra na ogled razstava-slii Bojana Bense.
JAKOPIČEVA GALERIJA.
Slovenska 7. Liubliana
V galeriji je do 6. decembra na ogled razstava Oddelka za oblikovanje ALU v Ljubljani.
POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA
Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo odprta do 20. novembra.
GALERIJA EGURNA.
Gregorčičeva 3
galeriji je do 21. novembra na ogled ik Marjana Gumilarja.
razstava-
VISCONTI FINE ART KOLIZEJ
V	galeriji je na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRWIN.
KUD FRANCE PREŠEREN.
Karunova 14. Liubliana
V	galeriji je na ogled razstava Silvana Omerzuja »ANGEU«.
MALA GALERIJA. Slovenska 35
Na ogled je razstava iz cikla Velika imena sve-
tovne umetnosti avtorja Jeana Marca Busta-manteja. Razstava bo odprta do 26. novembra.
GALERIJA ŠKUC.
Stari tra ZLLiubliana
V	galeriji je do 24. novembra na ogled razstava-slik Irene Romih.
MESTNA GALERIJA.
Mestni trg 5. Liubliana
V	galeriji je do 19. novembra na ogled razstava-slik in kipov umetnice Erike Marije Bajuk.
MODERNA GALERIJA.
Tomšičeva 14
V	galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev tega stoletja Franceta Kralja.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana
V	muzeju je na ogled mednarodna razstava-VSE O SRCU.
GALERIJA MURSKA SOBOTA.
Kocljevo 7
V	galeriji je do 27. novembra na ogled razstava del slikarja Ervrina Reisnerja.
GALERIJA MOZAIK Gosposka 3. Celje
V	galeriji je do 3. decembra na ogled razstava sarajevskega umetnika Narcisa Kantaidži-ča METAFIZIČNI DUHOVNI PROSTOR.
GALERIJA NA VIDMU,
Gregorčičevo 2. Ilirska Bistrica
V	galeriji je do 25. novembra na ogled razstava EX-TEMPORE PREM ‘95.
FJK
TRST
Avditorij Muzeja Revoltella Trieste Prima: jutri, 15. t. m., ob 20.30 koncert Chro-mas Ensambla pod vodstvom Adriana Martinollija. Na programu Prieto, Berio, Dallapiccola, Gubaydulina, Stefani, Danceanu. Vstopnice dobite pri blagajni dvorane Tripcovich in v Avditoriju Muzeja Revoltella od 19.30 dalje na dan koncerta. Gledališče Miela
V	nedeljo, 19. t. m., ob U-uri koncert posvečen Ludwi-gu van Beethovnu. Nastopil bo Filippo Faes.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 4. decembra, ob 20.30 - Koncert Čelista M-Maisky in pianista D. Hovo-ra. Na programu Schubert, Schumann, Rachmaninov, Šostakovič.
Discobar Macaki
V	torek, 21. t. m., ob 22. uri drugi večer Promomusic, na katerem bodo nastopili solisti, kantavtorji in ansambli. Naslednje srečanje bo v torek, 28. t. m., zaključni večer .pa 5. decembra.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST: Galerija Torbandena: Do 18. t. m. je na ogled skupinska razstava z naslovom »Italijanske pokrajine«.
Studio PH1 (Ul. S. Michele 8/19)
Do 26. t.m., je na ogled razstava slikarja Giacoma Ciirami »Čudoviti Kras«.
Galerija Art Light Hall: do 3.12. razstavlja tržaška slikarka Serena Bellini. ■
Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Postna palaca (Trg Vittorio Venelo): do 7.12 bo na ogled razstava »Trst, mesto v kinu: 1896-1929«.
Salon pohištva Koršič (Sv. Ivan): do 24. t. m. razstavlja fotograf Ennio Demarin.
Milje - Občinska razstavna dvorana: do 14. t. m. razstavlja Anita Nemarini.
GORICA: V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninije-vem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di fron-tiera«.
Katoliška knjigarna: Do 12. decembra je na ogled razstava
slikarja Borisa Zuliana.
SEŽANA: V Kosovelovi knjižnici bo v Četrtek, 16. t. m., ob 18. uri odprl razstavo Franko Vecchiet.
KOROŠKA	~
CELOVEC: Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre.
Deželna galerija: do 19. t. m. razstavlja španski umetnik Morquillas »Protocolos Europeos«.
Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Eliza' beta Gross.
BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli-TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Špringerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU: K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«.
SPITAL OB DRAVI: Galeria Porcia:	.
Do 19. t.m. je na ogled razstava risb in radirank Markuša va lazze.
_ FORMULA ENA / PO KONČANI SEZONI
KOŠARKA / LIGA NBA
NOVICE
Razmeije sil se ni spremenilo
Na vrhu ostajajo ista moštva in isti dirkači Williams z najboljšim avtom, a brez naslovov
Cleveland in Denver po šestih tekmah brez zmage
Borkley (31 točk) s trojkami premagal Golden State
Letošnja sezona formu-'e 1 kljub napovedim ni bila nic bolj izenačena od prejšnje in na vrhu z ftekaj izjemami ostajajo isti dirkači in moštva. Williams ima še vedno najboljše avtomobile, čeprav je ostal brez obeh naslovov. Za McLaren, ki je letos že četrtič v štirih letih zamenjal dobavitelja motorjev, je bila to najslabša sezona v zgodovini moštva, Benetton je nekoliko slabše vozne lastnosti nadomestil s Schumacherjem, Ferrari se še vedno ni povsem približal, Jordan, ki je bil na treningih zelo blizu najboljšim, Pa je vse pokvaril s slabo vzdržljivostjo na dirkah, in kako je z dirkači?
1.	Michael Schumacher (102 točki): Sezono je odpeljal brez napak, rezultat pa je devet prepričljivih zmag. Po svoji krivdi je odstopil samo v Irnoli. Iz svojega benetto-na je ob pravi strategiji iztržil maksimum. 'Z vrsto briljantih predstav je dokazal, da je skupaj s svojim moštvom za razred boljši od ostalih.
2.	Damon Hill (69 točk): Sezono je začel dobro in po drugi zaporedni ^magi v Imoli se je zdelo, da bo boj za naslov s Schumacherjem odprt do konca. V petih odločilnih dirkah, ko bi moral pokazati največ, pa je povsem odpovedal in osvojil samo osem točk. Prihodnje leto, ko se bodo tekmeci še pri-yajali na nova moštva, jma verjetno zadnjo priložnost za naslov prvaka.
3.	David Coulthard (49 točk): Njegove predstave So nihale od skrajne dovršenosti do začetniških napak. Zlasti se je izkazal
Schumacher spet prvak
na Portugalskem, kjer je zmagal, od Monze do Ai-de pa je nanizal štiri zaporedna prva štartna mesta. Napake so vrh dosegle v Adelaidi, kjer se je zaletel ob prihodu v boks. Kljub temu gre za dirkača, čigar talent je nesporen.
4.	Johnny Herbert (45 točk): Kljub dvema zmagama med lastniki moštev zanj ni pretiranega zanimanja, saj je do zmag prišel zaradi številnih odstopov med najboljšimi. Glavni krivec za njegov »propad« je Schumacher, ki ga je na vsakem treningu premagal za vsaj sekundo. Herbertova sve-tia točka je zanesljivost.
5.	Jean Aleši (42 točk): Letos je bilo kar nekaj dirk, iz katerih bi lahko prišel kot veliki heroj. Zlasti se je odlikoval v Montrealu in Monzi ter v težkih vremenskih razmerah v Nurburgu in Suzuki, a je razen v Kanadi, kjer je končno prišel do prve zmage, povsod ostal praznih rok. Velik borec, ki bo z benettonom prihodnje
leto resen kandidat za naslov svetovnega prvaka.
6.	Gerhard Berger (31 toCk): Zanesljiv, borben, izkušen in nepopustljiv, hkrati pa med dirkači in navijači zelo priljubljen in spoštovan. Poleg dirkanja veliko časa namenja izboljševanju varnosti avtomobilov (tudi osebnih) in dirkališč. Na dirkah je bil letos običajno počasnejši od Alesija, zato mu bo tudi prihodnje leto v Benet-tonu težko kos.
7.	Mika Hakkinen (17 toCk): Od cele sezone mu bosta v spominu ostala samo nesreča v Adelaidi in drugo mesto v Suzuki. McLaren - mercedes kljub napovedim še zdaleč ni bil konkurenčen avto, Mika pa je iz njega iztisnil največ, kar je bilo mogoče. Predstava v Suzuki obeta boljše čase v prihodnji sezoni.
8.	Olivier Panis (16 točk): Nekoliko manj zanesljiv kot lani, a še vedno dovolj, da je pobiral točke v dirkah z veliko odstopi. Dirkač, ki je bil največkrat kaznovan zaradi prezgodnjega Starta.
9.	Heinz Harald Frent-zen (15 točk): Svoj velik talent za zdaj lahko dokazuje samo znotraj ekipe, kjer svoje moštvene kolege kot za šalo premaguje za dve sekundi na krog. S pravim orodjem bi Schumacherju še kako lahko zagrenil življenje.
10.	Mark Blundell (13 točk): V ekipo je vskočil po Mansllovem odhodu iz McLarna. Z nekonkurenčnim, a dokaj zanesljivim avtomobilom in s svojo zanesljivostjo se je šestkrat uvrstil na mesta, ki prinašajo točke.
Simon Demšar
NEW YORK - Ekipi Cleveland Cavaliers in Denver Nuggets sta tudi po šestih tekmah v ameriški poklicni košarkarski ligi NBA še vedno brez zmage.
San Antonio Spurs je sinoči ugnal Cleveland z izidom 84:81, Los Angeles Clippers pa Denver Nuggets s 108:103. Cleveland je imel v končnici tekme priložnost, da pride do prve zmage, saj je to moštvo pet minut pred koncem vodilo s 77:72. Center Spursov David Robinson pa je bil uspešnejši. Sekundo in 4 desetinke pred koncem je po izsiljenem prekršku zadel oba prosta meta, na tekmi je blokiral sedem metov, zadel 18 košev in opravil dvanajst skokov. Dan Majerle je v zadnji sekundi skušal z metom za tri točke, vendar mu z velike razdalje ni uspelo izenačiti. Los Angeles Clippers so v začetku sezone boljše moštvo kot mestni tekmeci Lakersi. Tokrat so dosegli tretjo zmago in so zdaj tretji v pacifiški skupini. Premagali so Denver Nuggets s 108:103, čeprav so v zadnjih sedmih minutah zadeli le en met iz igre. Po izenačenih prvih treh četrtinah so vodih s 97:84, kar je zadostovalo za zmago -kljub slabši igri v končnici. Brian VVilliams, ki je na prejšnji tekmi proti Atlanti zgrešil prvih deset metov, je tokrat metal 7:8 in zadel 19 točk, Loy Vaught pa je imel 18 točk in 12 skokov. Najboljši strelec tekme je bil član poražene ekipe Mahmoud Abdul Rauf (20). Pri Phoenuc Suns je na tekmi proti Golden State VVarriors, ki so jo dobila Sonca s 112:109, Charles
Barkley vnovič dosegel več kot 30 točk (31), imel pa je tudi 19 skokov. Odločile so tri trojke v 68 sekundah, ki so jih zadeli Michael Finley (skupaj 19 točk), Wesley Person (20) in Tony Smith. Sun si so v tretji četrtini tekme, ki so jo zaznamovali meti za tri točke, zaostajali že za 17 točk. Poleg tega je bil takrat zaradi ugovarjanja sodnikom izključen tudi trener Paul VVestphal. Z zaporednimi trojkami je Barkley svojo ekipo kljub vsemu pripeljal v vodstvo s 95:94, nato pa so gostitelji vnovič popustili. Tim Hardaway, ki je bil z 29 koši in osmimi asistencami najboljši pri VVarrior-sih, je znova povišal prednost gostov, ki pa ni zadostovala. V zadnjih 18 sekundah sta trojke zgrešila Hardaway in B. J. Armstrong in zmaga je ostala doma. John Starks je zadel šest metov za tri točke (26 točk), Charles Oakley pa je imel deset skokov in 20 točk. New York Knicks so doma premagah Utah Jazz s 120:110. V prvi četrtini so imeli 61-odstoten met. Vodih so z 61:43, prednost pa je nato narasla na 24 točk. Gostom nista mogla do zmage pomagati niti Karl Malone (29 točk, 12 skokov) in Jeff Homacek, ki je v zadnjih minutah dosegel 8 košev od skupno 21. Po njuni zaslugi je bilo 33 sekund pred koncem le še šest točk razlike.
Izidi nedeljskih tekem: New York Knicks - Utah Jazz 120:110, San Antonio Spurs - Cleveland Cava-liers 84:81, Phoenix Suns -Golden State VVarriors 112:109, Los Angeles Clippers - Denver Nuggets 108:103.
TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA
Vratar Agbonavbare junak malega madridskega derbija
Preprečil je zmago Atletica proti Royu Vallecanu
FRANKFURT - Ni dosti manjkalo, da bi se na vrhu nemške Bundeslige po 13. kolu znašla trojica ekip. Borussia Dortmund in Bayern sta namreč igrala neodločeno, vendar pa Borussia Monchengladbach njunega delnega spodrsljaja ni izkoristila in celo potegnila krajši konec proti skromni Fortuni.
Bayern je igral v Rostocku proti presenetljivemu novincu Hansi. Na to ekipo vežejo Bavarce slabi spomini, saj so pred tremi leti v Prvem prvenstvu združene Nemčije v prvem kolu zgubili s senzacionalnim 5:0. Nato je Hansa kljub vsemu izpadla, Bayem pa osvojil naslov. Tokrat golov ni bilo na spregled, bomo videli, kakšne... posledice bo izid imel na nadaljnji potek prvenstva. Borussia Dortmund je gostovala v Hamburgu, kjer se domači HSV po prihodu slavnega Uweja See-mrja na predsedniški stol odločno vzpenja. Po prvem polčasu so gostje vodili z 2:0, toda domači se niso predali in Dortmundčane ujeli v drugem delu igre. Borussia MG je nepričakovano položila orožje v Diisseldorfu, kjer res ni manjkalo vložkov igre zrelih za »daljni vzhod«. Po prvem polčasu so igralci Borussie hoteli v slačilnice skozi zaprta stranska vrata, uslužbenec jim jih ni hotel odpreti m nogometaši so mu primazali nekaj krepkih zaušnic. Poraz izzveni kot nekakšna kazen za grobo »igro« zunaj igrišča. Dobro se ne piše mti Karlsruheju, ki je doma izgubil z zgovor-
nim 4:1 proti Leverkusnu. Tokrat pa se lahko »tolaži« z dejstvom, da mu tudi zmaga ne bi pomagala. Preden je trener Schafer spregledal napako, so na igrišču namreč bili štirje tujci. VRSTNI RED: Bayem in Borussia Dt 28, Borussia MG 25, Hansa in Leverkusen 19, Schalke 04 in Stuttgart 18, VVerder in Hamburg 17.
Medtem ko v Franciji in Angliji prvenstvenih tekem konec tedna ni bilo, so španski žo-gobrcarji igrali s polno paro, saj v ligi z 22 moštvi nedelj res ne gre zapravljati s počitkom. V malem madridskem derbiju je Atietico (na sliki Argentinec Simeone) brez golov igral z Rayom Vallecanom, kjer je vlogo junaka odigral nigerijski vratar VVilfried Agbonavbare. Barcelona ni bila pred ravno lahko nalogo, a je izpit vseeno premostila, saj se iz Tenerife j a vrača z dragoceno točko. Katalonci so povedli z glom Rogerja, za domače pa je izenačil Pizzi. Svojo kandidaturo za naslov je tako spet postavil Espanyol, ki je brez težav obračunal z Valladolidom, morda eno izmed zadnjih priložnosti pa je zapravil Real Madrid, ki je se je praznih rok (0:2) vrnil iz Santanderja. Nasploh je bilo presenečenj tudi tokrat precej. Zaragoza je s 4:1 zgubila v Gijo-nu, za katerega vse bolj pogosto zadeva Julio Salinas »el Torpe« (»nerodni« ali celo »pohabljeni«), ki res ne vzbuja posebnih nogomet-no-estetskih občutkov, a je kljub vsemu naju-
spešnejši strelec izmed še aktivnih igralcev. Salamanca je potopila Valencio (4:0), blizu zmage pa je bil Athletic Bilbao, ki je z golom Guerrera vodil do deset minut pred koncem, nato pa je Compostela spreobrnila rezultat sebi v prid. VRSTNI RED: At. Madrid 30, Barcelona in Espanyol 27, Compostela 22, Real Madrid in Valencia 20, Gijon 19.
Pa še skok s Pirenejev pod Ande, točneje v Argentino. Maradonova (in Caniggiova) Boca Juniors je malodane neustavljiva. »Rumeno-plavi« so zmagali s solidnim Banfieldom in imajo po štirinajstih kolih kar 32 točk! Na lestvici ji sledita Velez Sarsheld in Lanus (v tej buenosaireški četrti se je Maradona rodil), ki imata 26 točk. (dk)
Montreal pod novo taktirko nadaljuje serijo uspehov
NEW YORK - Montreal Canadiens pod vodstvom novega trenerja Maria Tremblayja nadaljujejo s serijo zmag v severnoameriški poklicni hojekski ligi NHL. Na gostovanju so premagali Vancouver s 4:2. Prejšnjega trenerja Jacquesa Demersa so po petih porazih v uvodu sezone NHL odpustih, odtlej pa so igralci Montreala zabeležili 9 zmag in 2 poraza. S tem so se prebih na drugo mesto severovzhodne skupine, za vodilnim Pittsburghom pa zaostajajo le še za točko. Na zadnji tekmi je dva zadetka dosegel Brian Savage. Izidi - sobota: New Jersey Devils -Philadelphia Flyers 4:2, Anaheim Mighty Ducks -Ottawa Senators 3:2, New York Rangers - Hartford VVhalere 4:1, St. Louis Blues - New York Islanders 4:1, Toronto Maple Leafs - Boston Bruins 3:1, Montreal Canadiens - Calgary Flames 4:0, Florida Panthers - Buffalo Sabres 4:1, Chicago Blackhawks - VVashington Capitals 4:1, Los Angeles Kings - Pittsburgh Penguines 3:2, Detroit Red VVings - San Jose Sharks 5:2, Colorado Avalanche - Vancouver Ca-nucks 8:4; nedelja: New Jersey - Philadelphia 3:2, Buffalo - Tampa Bay 6:4, Montreal - Vancouver 4:2, Edmonton - Chicago 4:4.
Tajski boksar ubranil naslov
BANGKOK - Tajski boksar Šaman Sorjaturong je v sobotnem dvoboju proti Japoncu JuiCiju Hosonu ubranil naslov svetovnega prvaka v mušji kategoriji po verziji WBC. Dvoboj je trajal le minuto in 20 sekund, saj je Sorjaturong nasprotnika knockoutiral že v prvi rundi. To je njegova prva obramba naslova, odkar je julija v boju proti Mehičanu Humbertu Gonzalesu osvojil »zlati pas«. Po nekaterih informacijah tajskih medijev naj bi bil prav Gonzales prvi izzivalec svetovnega prvaka.
V Stockholmu Enqvist
STOCKHOLM - Na teniškem turnirju v Stockhomu je zmagal Šved Thomas Enqvist, ki je v finalu s 7:5 in 6:4 ugnal Francoza Amauda Boetscha.
Prva zmaga Španca Moye
BUENOS AIRES - Devetnajstletni Spanec Carlos Moya je na teniškem turnirju v Buenos Airesu (328.000 dolarjev nagradnega sklada) premagal leto dni starejšega rojaka Felbca Mantillo s 6:0, 6:3 in osvojil svoj prvi turnir ATP Toura v karieri.
Grofova zmagala v Philadelphiji in je tenisačica leta
PHILADELPHIA - Prva teniška igralka sveta Nemka Steffi Graf je zmagala na teniškem turnirju v Philadelphiji (800.000 dolarjev nagradnega sklada). V finalu je nekoliko težje od pričakovanj premagala Američanko Lori McNeil (ZDA) s 6:1, 4:6 in 6:3. Združenje teniških profesionalk (WTA) ji je pred mastersom najboljših igralk v New Yorku podelilo naziv igralke leta. Grafova, ki je imela težave s poškodbo hrbta in zaradi pripora očeta Petra glede utaje davkov, je osvojila osmi turnir v letošnji sezoni, od tega 3 za grand slam, in ima 43 zmag ob le dveh porazih v posamičnih dvobojih. »Za mano je resnično neverjetno bogato, pa tudi zelo zahtevno leto,« je takoj po dvoboju dejala Nemka, ki je v karieri zmagala v finalih na 94 turnirjih in po tem dosežku zaostaja le še za Martino Navratilovo in Chris Evert. Grafova je imela pred finalom proti McNeilovi, ki je na 63. mestu WTA, devet zmag in dva poraza, ki pa sta bila zadnja v nizu njunih medsebojnih dvobojih. V VVimbledonu je leta 1994 proti Američanki izpadla v prvem krogu kot prva branilka v zgodovini tega turnirja. Po prvem nizu ni kazalo, da bi se lahko tokrat tedanji dramatični dvoboj ponovil, saj je Grafova oddala le eno igro. Tudi v drugem je povedla s 4:3, toda Američanka, ki bo prihodnji mesec dopolnila 32 let, je začela sijajno servirati in vračati tekmičine začetne udarce. Nemka je po takem razpletu izgubila šele osmi niz v letošnjem letu. V četrtem nizu pa je bila znova boljša in si je prislužila 148.500 dolarjev. Mc-Neilova s porazom ni bila nezadovoljna. »Za mano je zelo uspešen teden. Skoda, da je turnirskih tekmovanj za letos konec, vsaj zame.« Ta teden se bo na igriščih v Madison Square Gardnu začel zaključni turnir najboljših igralk WTA, na katerem je Grafova prva favoritinja.
Med prvo trojico ni sprememb
MONTE CARLO - Američana Pete Sampras in An-dre Agassi sta ostala na prvih mestih teniške lestvice ATP, tretji pa je še naprej Avstrijec Thomas Muster. Američan Michael Chang je na četrtem mestu prehitel Nemca Borisa Beckerja, ostala deseterica pa je tudi po turnirjih v minulem tednu ostala nespremenjena. Na lestvici zaslužkarjev iz nagradnih skladov je letos prvi Sampras, ki si je priigral 2.647.566 dolarjev, drugi je Muster (2.462.979), tretji pa Agassi (2.309.071). Lestvica ATP (v oklepaju uvrstitve iz preteklega tedna): 1. (1.) Sampras (ZDA) 4811 točk, 2. (2.) Agassi (ZDA) 4765, 3. (3.) Muster (Avt) 4474, 4. (5.) Chang (ZDA) 2980, 5. (4.) Becker (Nem) 2746, 6. (6.) Kafeljnikov (Rus) 2560, 7. (7.) Courier (ZDA) 2461, 8. (8.) Enqvist (Sve) 2348, 9. (9.) Ferreira (JAR) 2049,10. (10.) Ivaniševič (Hrv) 1861, 11. (12.) Krajicek (Niz) 1756, 12. (13.) Stich (Nem) 1727, 13. (11.) Bruguera (Spa) 1666, 14. (16.) Boetsch (Fra) 1530, 15. (15.) Rosset (Svi) 1391,16. (17.) Medvedjev (Ukr) 1386.
NOVICE
NAMIZNI TENIS / DRŽAVNI TURNIR 3. KATEGORIJE
KOŠARKA / PRVENSTVO KADETOV
Rokometaši tržaškega Principa že jutri spet na igrišču
TRST - Po sobotnem zelo dobrem nastopu v pokalu prvakov (tesen poraz z madžarskim prvakom) bodo rokometaši tržaškega Principa jutri spet zaposleni, tokrat v prvenstvu. Igrali bodo doma ob 20.30 proti ekipi SSH iz Terama. Teramo je prvi na lestvici in ima tri reprezentante: Massottija, ki je tudi kapetan ekipe, pivota Fontija in vratarja Dovereja.
Umri je Orlando Sirola
BOLOGNA - V starosti 67 let je včeraj v bolonjski kliniki za neozdravljivo boleznijo umrl Orlando Sirola, eden izmed najmočnejših italijanskih teniških igalcev v letih 1950-60. Sirola se je rodil na Reki 30. aprila 1928. Imel je kar pet sinov. Z italijansko reprezentanco je imel kar 88 nastopov v Davisovem pokalu. BU je desetkrat državni prvak.
Italijanski smučarji odpotovali v ZDA
MILAN - Včeraj so z milanskega letališča odpotovali v ZDA, kjer bodo tekme svetovnega smučarskega pokala, naslednji italijanski reprezentanti: Sergio, Giancarlo in Thomas Bergamelli, Patrick Holzer, Gherard Konigsrainer, Matteo Belfrond, Kristian Ghedina, Alessandro Fattori in Matteo Na-na. Danes zjutraj pa bodo z Milana v ZDA odpotovala še druga skupina, ki jo sestavljajo: Luca Catta-neo, Maurizio Feller, Werner Perathoner, Peter Ruirngaldier, Alberto Senigagliesi in Pietro Vitalini.
Italijanski nogometni pokal
MILAN -Vse prve četrtfinalne tekme italijanskega nogometnega pokala se bodo začele ob 20.30 po naslednjem sporedu: torek, 28. t.m.: Bologna - Milan; sreda, 29.: Cagliari - Atalanta in Luter - Lazio; četrtek, 30.: Fiorentina - Palermo.
HPLAVANJE / ZAČETNIKI A IN Bh
Borovci v celoti zadovoljili
Po dveh mesecih intenzivne vadbe se je tudi za mlade Borove plavalce začela tekmovalna sezona, točneje njen zimsld del. Prvi so se v vodo podali začetniki A in B kategorije, ki so imeli v tržaškem bazenu Bianchi 1. izločilno medpokrajinsko tekmovanje (Trst in Gorica), na katerem so zbirali čase za nastop na deželnem finalu.
PK Bor se je tekmovanja udeležil s 13 plavalci, med katerimi je bilo sedem debitantov. Čeprav si ni nihče prislužil zmagovalnega odra, so s svojim nastopom presegli pricakovanjah. Borovci so pokazali zelo dobro tehnično pripravo in si za slog prislužili tudi pohvalo strokovnjakov drugih klubov.
Rezultati naSih plavalcev: fantje, 100 m prosto: Luka Peric (letnik 1984) 1.19, 8; Oskar Perosa (83) 1.21, 6, Danjel Pettirosso (84) 1.21, 5; Martin Lissiach (86) 1.27, 7; Marco Coletta (84) 1.29, 9; Matija Ciacchi (84) 1.34, 7; Aljoša Kalc (85) 1.37, 7; Alan Mahne-Ka-lin (86) 1.44, 3; Alen Scroccaro (84) 1.51, 2; Ivan Zupan (85) 1.55, 9; Ivan Langella (86) 1.57, 6.; 50 m delfin: Aljoša Kalc (85) 1.37; 100 m hrbtno: Luka Peric 1.27, 5, Oskar Perosa 1.33, 0; Danjel Pettirosso 1.32,6, Martin Lissiach 1.39,4.; dekleta, 1(X) m prosto: Alejan-dra Glavina (84) 1.22, 0: Pamela Tedesco (84) 1.35, 4; 100 m hbrtno: Alejandra Glavina 1.35,5.
Obvestila
JADRALNI KLUB CUPA
vabi elane in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v soboto, 18. t. m., ob 20. uri v restavraciji Sardoč v Prečniku. Prijave sprejema do 17. t. m. Optika Malalan na Opčinah (tel. 213957) in trgovina Bavcon v Gorici (tel. 0481-31662).
SKBRDINA
organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 17. in 18. t. m. od 18. do 21. ure ter 19. t. m. od 10. do 12. in od 16. do 21. ure v Domu Brdina na Opčinah. Zbiranje razstavljene smučarske opreme bo 16. t. m. od 18. do 20. ure v Domu Brdina.
SD MLADINA in SK DEVIN
priredita 17., 18. in 19. t.m., v dvorani Prosvetnega doma na Proseku sejem rabljene smučarske opreme, s sledečim urnikom: petek, 17. od 18. do 21. ure, sobota, 18. od 16. do 21. ure in v nedeljo, 19. od 10. do 21. ure. Smučarsko opremo sprejemamo v prostorih sejma v Četrtek, 16. od 18. do 20. ure in v petek eno uro pred otvoritvijo. Informacije nudimo na tel.St. 213518/220423.
SK DEVIN
organizira božično in novoletno zimovanje v smučarskem središču Alleghe od 23. oz. 26. decembra do 1. januarja in od 1. januarja do 6. oziroma 7. januarja na izbiro. Možnost smučanja na snežinah Civette in Val Badie in S. Pellegrina. Prijave do 28. tm.. Informacije po telefonu 220423.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira rekreacijsko telovadbo za odrasle vsako sredo in petek od 17.00 do 18.00 v mali telovadnici itabjanske srednje šole - Ul. D’Annunzio 48 - Milje (informacije Vesna Tul tel. 271862).
TPK SIRENA
vabi Člane na društveno večerjo, ki bo v petek, 24. t.m., ob 20.30 v gostilni Sardoč v Prečniku. Obvezna rezervacija na društvenem sedežu - Miramarsld drevored 32, telefon 422696.
SKD HRAST- športni odsek
organizira rekreacijsko in predsmuCarsko telovadbo. Za informacije Mirite SL 0481/78130 in 0481/419957.
Ivana Slubelj spet najboljša
Tudi Martina in Nina Milič ter Daša Bresciani so uspešno branile Krasove barve v Fondiju
Štiri Krasove predstavnice so se na drugem vsedržavnem turnirju za tretjo kategorijo pretekli vikend v Fondiju odlično odrezale. Ivana Stu-belj (na sliki) je ponovila svoj uspeh s prvega turnirja pri Benetkah in tudi v Fondiju stopila na zmagovalno stopnico. Martina Milič je zasedla 6. mesto, Nina Milič 7. in Daša Bresciani 9. mesto. Krasove pingpon-gašice so dobro štartale v začetni kvalifikacijski skupini. Vse so prestale prvo preizkušnjo.
Stubljeva in Brescia-nijeva kot zmagovalki skupine, Martina in Nina Milič kot drugouvrščeni. V delu na direktno izločanje se je Daša Bresciani za vstop med osmerico morala
pomeriti s svojo klubsko tovarišico Ivano (-13, -16), v četrtini finala sta sestrični Milič naleteli na močne nasprotnice. Martina se je srečala s polifinalistko Moniko Zancaner (-20, 14, -22), pred tem dvobojem pa je
bila uspešna v dvobojih s Pichlerjevo in Santi-nijevo. Nina je bila v prvem krogu boljša od Alessandre Piccioli (15, 17) in Napoletanke Di Meo (12, 17). V četrtini finala je krasovko nadigrala prva nosilka tabele Simona Vissio (-17, -14). Nobena ovira ni bila pretežka za juniorko Ivano Stubelj. Po zmagi v klubskem derbiju je premagala Se Palazzijevo (19, 12), v polfinalu Vissiovo (20, 19) in na to je v finalu z 2:0 v nizih slavila proti mlajši od sester Zancaner. S temi odličnimi uvrstitvami so si krasovke nabrale dvojne kvalifikacijske točke za nastop na državnem prvenstvu, ker je bil turnir enoten za vso Italijo.
J.J.
igro, izvedli nekaj lepih akcij na mreži, pa tudi v obrambi so prestregli veliko žog. Tudi tokrat so na igrišče stopili vsi igralci. Svoj krstni nastop pa je opravil Igor Spetič. (Inka) Ostala izida 3. kola: Pal-lavolo Trieste - Prevenire
3:0, Virtus - Volley 80 0:3.
Vrstni red: Koimpex in Volley 80 6, Pallavolo Trieste in Volley club 4, Nuova Pallavolo in Virtus 2, Kdrting in Prevenire 0.
Prihodnje kolo: Kbr-ting - Virtus, Koimpex -Volley club.
ODBOJKA / MLADINCI NA TRŽAŠKEM
Združena ekipa Koimpex še nepremagana na vrhu
Mladi igralci Kčrtinga so se dobro upirali Voiley clubu
Nuova Pallavolo - Koim-pex 0:3 (7:15,4:15,6:15)
Koimpex: FurlaniC 4+4,
Šušteršič 4+1, Čuk 2+4,
Drasič 4+5, Micalessi 9+0,
Ritossa 2+2, Furlani 1+0,
Smodak 0+0, Mami 0+2
Trajanje setov: 15, 10 in 16 minut. Servis (točke/na-pake): 9/8. Napake: Koim-pex 14, NPT 20.
Mlada šesterka Nuova Pallavolo Trieste, ki ima v svojih vrstah mladince izpod šestnajstih let proti homogeni združeni sili Bora in Sloge, ni mogla pokazati vsega svojega znanja. Dra-sičevi varovanci so brez težav pospravili novi točki.
Od sobotnega srečanja bi prav lahko izluščili servise.
Prav gotovo razmerje 9 točk,
8 napak, ni tako dobro, se pravi še veliko je zgrešenih servisov. Če pa pogledamo učinkovitost, gre tu predvsem pohvaliti Micalessija, ki je z začetnim udarcem kar petkrat zadel v »črno«.
Fantje so drugače s svojim nastopom zadovoljili, čeprav bi morali v teh lažjih tekmah pogosteje izvajati zahtevnejše sheme, ki bodo prišle v poštev za prvenstvo D fige.
(Marij)
Korting - Volley Club 0:3 (7:15,10:15,10:15)
KORTING:	Krmec,
Mikolj, Milič, Pečar, Peterlin, Savarin, Spetič, Stopar.
Mlada združena ekipa Bora in Sloge (na sliki) je tudi v tem kolu premagana odšla z igrišča, a je tudi tokrat zapustila dober vtis. Cisto vsi igralci Volley Cluba so bili starejši, zato tudi fizično boljši od naših, ki pa so se srčno borili. Če izvzamemo prvi set, v katerem je Volley Club takoj visoko povedel in potem prednost v bistvu ohranil do konca, je bilo srečanje dokaj izenačeno. Kortingovi igralci se nikakor niso že vnaprej predali, dobro so gradili
Jadranovd premočno dobili derbi s Kontovelom
Med naraščajniki so borovci zmagali, Kontovelcipa izgubili
Jadran - Kontovel 116:50 (60:22)
JADRAN: Hrovatin 14, Senizza 17, Bogateč 3, Guštin 4, Mura 4, Slavec 27, petaros 13, Sosič 10, Valente 12, Stefančič 14, trener Čehovin.
SON: 26. TRI TOČKE: Slavec 3, Hrovatin 1, Bogateč 1, petaros 1, Valente 1.
KONTOVEL: Bukavec 14, Fonda 2, Crisettig 4, Brun-dula 2, Stoka 4, Puntar 6, Kocjančič 1, Lakovič 17, trener Briščik.
SON: 25. PON: Fonda, Stoka, Lakovič.
Kot kaže sam izid, je bila razlika med ekipama več kot očitna. Že po prvem polčasu so jadranovci vodili kar s 40 točkami razlike in že tedaj je bilo srečanja konec.
V drugem delu tekme so se Kontovelci malce opogumili, dosegli tudi nekaj lepih košev, več kot to pa niso dosegli.
Obe naši ekipi bosta v prihodnjem kolu igrali doma (v domu Ervatti pri Briščkih), jadranovci proti Libertasu, Kontovelci pa proti Servolani. (M. Guštin)
NARAŠČAJNIKI
Bor Ediauto -Acli Ronchi 90:68 (40:37)
BOR: Kafol 6 (2:4), Smilovich 16 (6:11), Gaburro 12 (0:2), Stokelj 15 (1:4), Santi 1 (1:4), Kermec, Bosari 16 (6:11), Lombardo 2, Krčalič, Lovriha 22 (6:13), Romano.
Trener: Krečič. PM: 22:49. SON: 18.
Borovi košarkarji so v nedeljo proti Adiju vknjižili prvi prvenstveni par točk. Krečičevi fantje so se takoj oddolžili za poraz, ki so ga utrpeti v prvem kolu in to proti solidni peterki. Naši se po začetnem višjem vodstvu niso uspeli odlepiti od gostov, ki so igrati zelo grobo v obrambi (34 osebnih napak). Prvi polčas so naši zaključiti z vodstvom treh točk. V tem delu se je zlasti odlikoval Bosari s 13 točkami. Po odmoru so borovci vstopiti na igrišče zelo motivirani in s premišljenimi napadi prisiliti nasprotnike, da so narediti veliko osebnih napak. Naj omenimo, da je kar pet košarkarjev iz Ronk moralo zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Med njimi pa številni nosilci igre. Borovci so to seveda izkoristiti in so si s hitrimi protinapadi kmalu pridobiti varno prednost (69:53 v 32. minuti). V zadnjem delu pa so prednost še povečati in tako zasluženo zmagati. Tokrat je treba pohvaliti vse posameznike, ki so se srčno boriti za vsako žogo in dosegli lep ekipni uspeh. (Niko Stokelj)
Poggi - Kontovel 115:73 (57:33)
KONTOVEL: Pavletič 31, Šušteršič 11, Doglia 13, Si-belja, Rebula 8, Žagar, Kocjančič 4, Bogateč, Gregori 6, trener Meden.
SON: 16. PON: Doglia. TRI TOČKE: Doglia 1.
Proti tehničnemu in fizičnemu boljšemu nasprotniku so biti naši predstavniki brez moči. V napadu so se še kar dobro znašli, v obrambi pa so popustiti, razlika v koših pa bi lahko bila manjša, le če bi bili Kontovelci boljši v obrambi.
Gostitelji so v prvem polčasu igrati z najboljšo postavo, v nadaljevanju pa so vstopili na igrišče tudi rezervni košarkarji in tako so Kontovelci lahko visok zaostanek zmanjšali.
Za igro v napadu je treba pohvaliti vse Kontovelce, glede obrambe pa je očitno, da bo treba še mnogo dela. (R.P.)
LESTVICA PO DVEH KOLIH: Itala San Marco, Don Bosco A in Poggi 4, Libertas A, Bor Ediauto, Brescialat 2, Libertas B in Kontovel, Acli Ronchi 0, po eno tekmo manj imajo: Alci Ronchi, Libertas B, Brescialat, Libertas A.
ODBOJKA / MLADINKE NA TRŽAŠKEM
Sloga B je proti Sgt dosegla prvi točki
V Dolini je Koimpex zlahka ugnal Breg - Bor Friulexport »raztresen« proti Volleyu 93
Breg - Koimpex 0:3 (0:15,5:15,1:15)
BREG: Pettirosso, L in J. Sancin, Družina, Carboni, Zeriali, Bet, Rodella, Terčon, Orlando.
SLOGA A: Babudri, Ban, Blasina, Kocjančič, Furlan, Grgič, Kalc, Kufer-sin, Mauro, Sossi, Molassi, Mamillo.
Slogašice so po pričakovanju brez težav premagale Breg. Brežanke so namreč mlajše in v prvenstvu ne ciljajo na zmago, marveč na nabiranje izkušenj. Slogašice so z večjo izkušenostjo in predvsem s servisom onesposobile nasprotnice. (Bet)
Volley 93 - Bor Friulexpart 0:3 (8:15, 13:15,11:15)
BOR FRIULEKPORT. Bogateč, Gruden, Stemad, Sadlowski, Rogelja, R. Miličevič, Flego, Macho, Faiman, Z. Miličevič.
Borove mladinke so tudi v tretjem kolu nanizale nov par točk in tako ostajajo še naprej neporažene na vrhu lestvice. Proti nevarnemu Volleyju 93 so Kalčeve varovanke z nekaj težavami dosegle novo zmago, nasprotnik pa jim je v drugem in tretjem setu povzročil
precej preglavic. To pa v glavnem po krivdi borovk, ki so po izdatnem vodstvu popustile in dopustile nasprotnicam, da se nevarno približajo. Na srečo pa so bile boravke v končnici le priseb-nejše. V prvem nizu so naše igralke z zelo zanesljivo igro brez napak povedle kar 11:3 in set kljub nekaterim nepazljivostim v končnici osvojile. V istem slogu so tudi nadaljevale (7:2), tedaj pa so popustile, domačinke so predvsem z zagrizeno igro v obrambi povedle z 12:9, naše pa so se v najtežjem trenutku le zbrale, dosegle 4 zaporedne točke in pospravile tudi drugi set. V tretjem pa so po vodstvu 10:2 spet »zaspale«. Vol-ley se je približal na 12:10, več pa ni zmogel. Od posameznic bi tokrat pohvaliti Ivano Flego za zanesljivo igro v vseh elementih. (Dejan)
SGT - Sloga B 2:3 (10:15,15:8,15:11, 12:15,14:16)
SLOGA B. Canziani, Cauter, D’Ago-stini, Ferluga, Gregori, Kovačič, Mitič, Sossi, Strajn, Žagar.
Mlade slogašice so prišle do svojih prvih točk in to po pravi maratonski
bitki, polni preobratov. Potem ko so naša dekleta z mirno in zrelo igr° osvojila prvi set, so domačinke ostro reagirale in osvojile naslednja dva. Vendar se slogašice niso predale, zmagale v četrtem setu in tako izsilile igranje »tie-breaka«, ki je bil res zelo razburljiv. Slogašice so bile pri vodstvu 12:8 že na pragu zmage, ko so nasprotnice obrnile rezultat na 14:12 v svojo korist. Vendar so bile naše igralke pri-sebnejše in uspelo jim je ves zaostanek nadoknaditi. Veselje ob prvi zmagi je bilo seveda veliko. Za svoj nastop Pa zaslužita tokrat pohvalo Kristina Ferluga in Mna Žagar, ki sta z ostrimi servisi spravljati nasprotnice v velike težave.
(Inka)
Ostali izid 3. kola: Nuova Pallavolo -Sant’Andrea 3:0.
Vrstni red: Koimpex, Bor Friulex-port in Nuova Pallavolo 6, Sant’Andrea, Volley 93 in Sloga B 2, Breg in SgtO.
Prihodnje kolo: Koimpex - Nuova Pallavolo, Sloga B - Breg, Bor Friulex-port - Sgt.
MLADINCI / NA DERBIJU S PRIMORJEM
Nepričakovana zmaga Vesne na Proseku
Primorje dvakrat izenačilo, nato pa je Vesna dosegla še dva gola - Sovodnje ob priložnost - Važen uspeh Juventine
Primorje - Vesna 3:4
(2:2)
STRELCI: v 8. min. Steffe (Vesna), v 15. min. Kuk (Primorje), v 26. min. Morassut (Vesna), v 38. nun. Ostrouška (Primorje), v 47’ avtogol Franzot (Primorje), v 62. min. Marini (Vesna), v 90. min. Ostrouska (Primorje)
PRIMORJE: Husu, (50’ Kturri), Ferfolja, Luxa, Ostrouska, Lipovec, Brai-ni, Ban, Kuk, Turk, Franzot, Milic (48’ Fattorello).
VESNA: Gruden, Stoc-Ca. Schiavon, Bulli, Va-scotto, Morassut, Olenik, Steffe, Marini, Rodela, Polil- (13 Urlini, 14 Glavina, 15 Beno, 16 Pizzimenti).
Na zelo »vroCem« derbiju sta si bila Primorje in Vesna enakovredna. Nepričakovano so zmagali go-
stje, ki so v drugem delu igrali boljše in tako odnesli s Proseka tri točke. Treba je omeniti grdo obnašanje kriške publike, ki je prispevala svoj delež k že tako grdi tekmi.
V prvem delu so prvo priložnost imeli domači z Miličem, a Gruden je uspešno odbil strel in nato so gostje začeli pritiskati ter po osmih minutah prešli v . vodstvo s Steffejem po kolektivni napaki proseških igralcev. RdeCe-mmeni so uspešno reagirah in sodnik je kmalu dosodil 11-metrovko zaradi prekrška nad Franzo-tom. Uspešno jo je izvedel Kuk. Vesna ni popustila in deset minut kasneje je spet prišla v vodstvo s strelom od daleC Morassuta. Razen dveh zadetkov pa Križani
v prvem polčasu niso ogrožali proseškega vratarja. Na drugi strani pa je Primorje pred koncem polčasa zopet izenačilo z Ostrouško.
V drugem delu je Vesna začela bolj odločno in spet povedla po avtogolu Fran-zota, ki je nesrečno premagal Husuja. Po golu je Vesna obdržala pobudo in povišala na 4:2 z Mari-nijem. Samo na koncu so domači nekajkrat ogrožali nasprotnikovega vratarja z Banom, Kukom in dvakrat z Lipovcem, ki je tudi zadel prečko. V zadnji minuti pa so rdeče-nuneni zasluženo realizirali tretji gol zopet z Ostrouško, eden najboljših pri Primorju. Na koncu je treba pohvaliti obe ekipi, predvsem pa kriško, ki ni nikdar popu-
stila, čeprav je Primorje dvakrat izenačilo. (Gorazd) OSTALI IZIDI. 7. KOLA: Domio - Edile Adriatica 4:1, Sant’Andrea - Zaide 6:1, Chiarbola - Montebel-lo 2:4, Opicina - Sistiana 1:1, Muggia - Olimpia 2:1, Portuale - Costalunga 2:3.
VRSTNI RED: Domio 21, Muggia 16, Edile Adriatica in Opicina 12, Portuale, Costalunga in Sant’Andrea 11, Olimpia in Sistiana 9, Primorje in Vesna 6, Zaule 5, Monte-bello 4, Chiarbola 3.'
PRIHODNJE KOLO: Vesna - Chiarbola, Zaule -Primorje.
NA GORIŠKEM Sovodnje - Serenissima 0:1 (0:1)
SOVODNJE: Tommasi, Peteani, Fajt, Pisk, I. Peric, Gorjan, Davorin Devetak,
De Comelli, Figelj (Zanfa-gnin), Tomšič (Dimitrij Devetak), Ožbot.
Proti enakovredni ekipi so Sovodenjci zamudili lepo priložnost, da bi osvojili vsaj točko. Srečanje je odločil zadetek, ki so ga gostje dosegli v 35. minuti s strelom od daleč. Sicer pa se je telona v glavnem odvijala na sredini igrišča.
V zadnjih 15 minutah so naši predstavniki z večjo vnemo napadah in bi si tudi zaslužih izenačenje, saj so imeh več priložnosti za gol, niso pa imeh sreče pri zaključevanju akcij.
Od posameznikov bi
omenili Kristjana Gorjana, ki je bil gotovo najboljši mož na igrišču.
DEŽELNO
PRVENSTVO
Juventina - Sangiorgina
2:1 (0:1)
STRELCA ZA JUVEN-TINO: Gallo in Macuzzi.
JUVENTINA: Pavio, Romano, Serem, Pibiri, G. Trampuš (Milotti), D. Trampuš, Gallo, Macuzzi, Frutti, Ballaben, Gambino.
Proti zelo močni San-giorgini je štandreško moštvo osvojilo pomembne točke.
Po prvem polčasu so sicer vodih gostje, toda tudi
naši nogometaši so imeli nekaj priložnosti za zadetek. Predvsem ugodna je bila tista, ki se je ponudila Macuzziju.
V drugem delu tekme so Juventinini igralci močno reagirali in se vrgli v napad. Gostitelji so stanje izenačili v 15. minuti z zelo lepim golom Galla, ki je pet minut kasneje poskrbel še za drugi zadetek.
Po lepem prodoru je namreč podal v kazenski prostor, kjer se je najbolje znašel Macuzzi, ki je dal še drugi gol za Juventino in s tem so tudi točke ostale doma.
NAJMLAJŠI / VODEČI UGNAL ZDRU2ENO EKIPO
NARAŠČAJNIKI / NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM
Proti Esperii prvi poraz Gaje Sovodnje uspešne v Gradežu
NA TRŽAŠKEM
Esperia - Gaja 1:0 (1:0)
GAJA: Hrovatin, Guštin, Longo, Berce, Škabar, Batič, Kapun, Cernjava (Sauli), Giraldi (Spazza-Pan), Primosi, Martini, 13. Tul.
Združena ekipa Gaje je v derbiju kola doživela z Bsperio prvi letošnji poraz. Usodne so bile že pr-Ve minute srečanja, ko so domači po edinem spodrsljaju v obrambi zadeli Hrovatinova vrata. Sicer Pa so se naši igralci v nadaljevanju znašli, se ureje-no branili in tudi nekajkrat prišli pred vrata domačih, toda prevečkrat je tokrat nekoliko »nerodna« sodnica s čudnimi od-tocitvami pogojevala zla-sti naše nogometaše.
Po odmoru so domači-rjr v začetku spet prevladovali, skušali so doseči drugi zadetek, toda priložnosti si niso ustvarili. Samo proti koncu tekme so jmeli gajevci več od igre, toda tudi oni si resnih pri-mznosti za zadetek niso mogli ustvariti, saj je bil tekmec enakovreden. Se najboljšo je imel Škabar, m Pa je iz prostega strela 2a las zgrešil vrata.
Čeprav je Esperia tekmo zmagala in s tem ob-mzala prvo mesto, so naši rgralci zapustih dober vtis, s Pazljivejšo igro v prvih minutah pa bi najbrž tekmo končali brez prejetega gola in z remijem v žepu. mer pa je treba priznati, na je Easperia dobra ekipa, ki upravičeno vodi na lestvici.
(d.gr.)
OSTALI IZIDI 8. KO-A: Opicina - Chiarbola k n’ Oostalunga - Monte-°eUo 0:4, San Luigi - Kras •0> CGS - Olimpia 1:6, °mio - Muggia 2:1.
VRSTNI RED: Olimpia m Esperia 24, Montebello
Gaja prvič premagana zapustila igrišče (Foto KROMA)
18, Gaja 17, Opicina 13,	NA GORIŠKEM
Costalunga 11, Domio 10, Gradese - Sovodnje 1:2 San Luigi 9, Chiarbola 5,	(0:1)
Kras 4, Muggia 2, CGS 1. STRELCA ZA SO-PRIHODNJE KOLO:	VODNJE: Todde in Za-
Gaja - Domio.	nier.
SOVODNJE: Gergolet, Piras, Cotič, R. Tomšič, Figelj, Bagon, S. Tomšič, Mauri, Todde (Assi), D. Tomšič (Simšič), Zamer.
Sovodnje so se iz Gra-deža vrnile s polnim izkupičkom. V prvem delu igre so Sovodenjci večkrat nevarno napadli, zadetek zanje pa je dosegel Todde. Povedati je tudi treba, da je slovenska ekipa zapravila tri stoodstotne priložnosti.
Po odmoru je Gradese opravil dve menjavi in to je nekoliko zmedlo našo obrambo. V 15. min. je po nesporazumu med Gergo-letom in Figljem Gradese izenačil. To ni prestrašilo naših igralcev, ki so nekaj minut kasneje ponovno zatresli nasprotnikovo mrežo, strelec pa je bil Za-nier. Gradese je nato skušal izenačiti, a to mu ni uspelo. Pohvalo zasluži vsa ekipa. (A. Pavšič)
ZAČETNIKI / NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM
Poraz doberdobske Mladosti
Tekmo med proseškim Primorjem in Porfualejem so odložili
NA GORIŠKEM
Mladost - San Canzian A 0:4 (0:2)
MLADOST: Francescotto (Zorzit), Semolič, Lavrenčič, M. Roner, Spacal, Gal-liussi, Terpin (Pasalič), Devetak, Cemic (Devetak), Špacapan (Cefarin), Stjepano-vič (B. Roner).
Doberdobci so bili do prejetega gola povsem enakovredni gostom, predvsem solidni so bili v obrambi, saj so brez težav odbijah vse napade nasprotnikov. Gol je padel v 28. minuti po napaki obrambe, takoj zatem pa zaradi zmede v naši ekipi še drugega.
V drugem polčasu so se Doberdobci srčno borih in so le proti koncu popustih ter tako prejeh še dva zadetka. Naši igralci so sicer tudi poskusih ogroziti nasprotnikova vrata, toda gostujoči branilci so v kali zatrli vsako pobudo gostiteljev.
Kljub porazu je Mladost na tej tekmi
pokazala napredek. Doberdobsko moštvo bo v prihodnjem kolu igralo v Vižovljah proti Sistiani. Doberdobci imajo na tem srečanju edinstveno možnost za zmago, saj je moštvo iz Sesljana zadnje na lestvici brez osvojene točke.
NA TRŽAŠKEM Skupina A
IZIDI 6. KOLA: Fani Olimpia -Sant’Andrea 2:0, Portuale - Primorje Tehtal neodigrano, Costalunga - Ponziana A 0:0, San Luigi A - Muggia 2:1, San Gio-vanni - Domio 2:0, prost San Sergio.
VRSTNI RED: San Luigi A* 13, Primorje Tehtal** 12, Portuale in San Sergio* 10, Costalunga in Fani Olimpia 8, Sant’Andrea* 7, Domio 5, San Giovanni* 4, Ponziana A* 2, Muggia 1. *tekma manj.
PRIHODNJE KOLO: Primorje Tehtal -Costalunga,.
Zarja Adriaimpex nasula Poitualeju kar 7 zaetkov
Sovodenjci zasluženo izgubili v gosteh s Pro Romansom
NA TRŽAŠKEM
Portuale - Zarja Adriaimpex 0:7 (0:4)
STRELCI ZA ZARJO ADRIAIMPEK: Semec (2), Ota, Gurman, Kariš, Ostrouška, KriZmančič.
ZARJA ADRIAIMPEK: Damjan Gregori, Buka-vec, Miliani (Martini), Jan Gregori, Križmančič, Lorenzi, Otrouška, Kariš, Semec, Ota (Manzin), Gurman, (Damjan Gregori), 12 Babuder.
Zarja Adriaimpex je tudi v nedeljo potrdila, da je v dobri formi. Brez težav je napolnila mrežo Portualeja, pokazala pa je tudi zelo dobro igro. Skratka, naša ekipa je dokazala, da upravičeno zaseda vrh lestvice. Sama tekma ni pokazala dosti, o zmagovalcu ni bilo dvoma, edino vprašanje je bilo, koliko golov bodo tokrat zabili domačim, ki niso niti enkrat zaposlili vratarja združene ekipe. Ze prvi polčas se je končal porazno za domačine in tudi po odmoru, ko je igralce motil močan dež, se razmerje sil ni spremenilo. Naši igralci so diktirali dober tempo igre in razigrani napadalci so bili še trikrat uspešni, tako da so domačini na »Ervattiju« doživeli pravo katastrofo, kar pa ni motilo gledalcev, ki so bili z zadetki dokaj zadovoljni.
Po koncu srečanja je bil trener Miloš Tul zadovoljen z igro svojih fantov. To pa je še posebno spodbudno pred nastopom v prihodnjem kolu, ko se bodo naši nogometaši v derbiju kola sporpijeli v Bazovici z Opicino. (d.gr.)
OSTALI IZIDI 9. KOLA: Domio - Olimpia 2:6, Sant’Andrea - CGS 2:1, San Sergio - Muggia A,
0:3 Muggia B - Chiarbola 1:0, Costalunga - Opicina 0:1, prost Montebello.
VRSTNI RED: Olimpia 22, Zarja Adriaimpex* in Muggia A 21, Opicina* in Sant’Andrea* 18, Muggia B* 12, Costalunga* 11, San Sergio* in Domio 10, Montebello* 9, Portuale* 6, Chiarbola* 3, CGS 0. *tekma manj
PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaimpex - Opicina, Chiarbola - Portuale, Montebello Don Bo-sco - Muggia B, CGS -
San Sergio, Olimpia -S ant’ Andrea, Domio -Costalunga.
NA GORIŠKEM Pro Romans - Sovodnje 2:0 (1:0)
SOVODNJE: Dimitrij Devetak, Moro, Jarc, Peteani, Gorjan, Jelen, Davorin Devetak (Bagon), Miklus, Cotič (Koršič), Ferletič (Piras), Rosanno.
Sovodenjci so proti močnejšiem Pro Roman-su zasluženo izgubili, čeprav bi lahko dosegli vsaj častni zadetek, toda niso bili dovolj prisebni v napadu. Treba pa je poudariti, da še vedno manjka-
ta dva najnevarnejša nap-dalca, kot sta Marko Flo-renin in Manuel Devetak, ki bi bila za našo ekipo še kako koristna.
Naša ekipa je v prvem polčasu igrala v glavnem na sredini igrišča, v začetku drugega polčasa pa je prejela pobudo v svoje roke in začela tudi močneje napadati, toda brez uspeha. Nato pa se je igra v glavnem ustalila na sredini igrišča. Večjih priložnosti za zadetek ni bilo, do deset minut pred koncem srečanja, ko so
gostitelji dosegli še drugi zadetek. Sovodenjci so imeli nato še eno zelo ugodno priložnost za zadetek: Gorjan je izvedel prosti strel, vratar ni zadržal žoge, ki se je zakotalila proti vratom. Pritekel pa je domači branilec, ki je žogo odbil v kot.
Kljub porazu pa si Sovodenjci za zvrhano mero požrtvovalnosti in dobro igro v obrambi zaslužijo pohvalo.
Naša združena ekipa bo v prihodnjem kolu igrala doma proti Real Isonzu. Sovodenjci so na tem srečanju favoriti za zmago.
Najboljši strelci naših združenih ekip na Tržaškem
Naraščajniki
ZARJA ADRIAIMPEX: 7 golov: Ota in Ostrouška; 4 goli: Semec; 3 goli: Miliani; 2 gola: Lorenzi; 1 gol: Manzin, Šušteršič, Kariš, Gurman, Križmančič.
Najmlajši
GAJA: 5 golov: Cernjava; 3 goli: Berce, Primosi; 2 gola: Giraldi; 1 gol: Strajn, Martini, Longo, Škabar.
Začetniki
PRIMORJE TELIT AL: 6 golov: Pavletič; 3 gole: Švara; 2 gola: Strajn, Furlan, Merlak; 1 gol: Privileggi, Cauter, Milkovič, (d.gr.)
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Torek, 14. novembra 1995
f
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4,: Na lastni koži se boste prepričali, da med željami in potrebami pogosto zeva nepremostljiv prepad. Ko boste dobili, kar ste si želeli, boste namreč natančno videli, koliko vam škodi,
BIK 21. 4. - 20. 5.: Posumili boste v partnerjevo zvestobo, pa ne boste mogli nikakor ugotoviti, zakaj. Zaprite od in spomnili se boste nocojšnjih sanj. Partner je torej nedolžen, saj ste se prevarali sami.
DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Stari znanec se vam bo tokrat približal bolj, kot boste pričakovali. Zbali se boste in mu svetovali, da ostaneta raje pri prijateljstvu. Kdo je tisti, ki postavlja meje ljubezni?
RAK 22.6. - 22. 7.; Spoznali boste osebo, ob kateri boste lahko tarnali po mili volji. Sprva v njej ne boste videb drugega kot razumevajočo dušo, ko pa se boste olajšali, jo boste na vso moC vzljubib.
LEV 23,7. - 23.8.: Zamikalo vas bo, da bi si privo-štili nekaj, kar se vam zdi v resnid prav nespametno. Odlodtev bo seveda zelo težka. Bodite vendar pametni in se svobodno prepustite tokovom brezumja.
DEVICA 24. 8. - 22.9.: Ker verjamete v ljubezen na prvi pogled, se vam bo to tudi zgodilo. Lepo, vendar ne pozabite, da ste se po tem receptu že nekajkrat opekli. Pazite, da ne dobite predebele kože.
TEHINICA 23.9. - 22.10.: Partner vam bo postregel z nenavadno novico, vi pa ne boste vedeb, ali ste je veseli ati ne. Naj se vam ne mudi z vtisi; včasih je zadevo bolje prespati in počakati do jutra.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. II.: Dogajale se bodo prav nenavadne red, vi pa boste ostajali popolnoma ravnodušni. Prav nič vas ne bo moglo presenetiti. Danes se prav gotovo ne bi čudili niti Čudežu.
STRELEC 23.11.-21.12.: Od sodelavcev boste zahtevali spoštovanje dogovorov, nenadoma pa boste odkriti novo pot. Ker bo boljša od prejšnje, boste predlagali spremembo. Dogovor naj ne bo odvečen tovor.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Težave, M so se nakopičile v službi, boste privlekli še domov. Nihče ne bo navdušen, zato se jih cim prej otresite in jih pustite pred pragom; ni se pametno igrati z vragom.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Razmišljali boste o svetiih straneh noti, saj vas bo prevzela ideja, da vas v njej čakajo skrite moti. V nočno meditacijo se boste zatopili s tolikšno vnemo, da jutra še opazili ne boste.
RIBI 20. 2. - 20.3.: Kljub velikemu trudu bo v vašem odnosu do okobce marsikaj škripalo. Nikar ne iščite krivca, saj ta nikoli ni obstajal; umirite se in raje poiščite vzroke. Teh je več, kot se vam zdi
BAROMETER RAZPOLOŽENJA
Vpliv lune na našo intuicijo in čustva bo ta teden precejšen
Petnajstega novembra bo Luna v znamenju Le-	Do besede prihajata intelekt in intuicija, ki sta si								
va dosegla zadnji krajec.	vsekakor v sorodstvu in								
Za to Lunino fazo in ce-	sta v plodnem sodelova-	POČUTJE, ZDRAVJE							
loten proces zmanjseva-	nju prav zanesljiv vodic.	sprostitev 			z	z	z	o	O	
nja je značilno znatno	Pri živalih in praljudeh je		..O						o
povečanje duševnih spo-	intuicija edino merilo, po	šport 		..O		x	o	◦	Z	z
sobnosti. V tem obdobju	katerem se je moč ravna-								
se prebuja tudi intuicija,	ti. Glede na zadovoljivo	post, dieta 		..O	z	o	o	X	X	o
ki nekako povečuje intelektualno funkcijo s Cu-	raven zdravja in simbioze različnih vrst bi lahko in-	težja fizična dela 		..n	X	o	o	z	z	z
stvi. Za to zanimivo du-	tuitivno orientacijo kar	izlet		..o	o	o	z	z	z	o
ševno sposobnost je zna-	pohvalili. Morda bi se								
Ciino, da nam omogoCa	morali potruditi, da ji vr-	DRUŽBA, ODNOSI							
pravilno orientacijo v	nemo pomembno vlogo,								
okolju - prek lucidnih	ki se je v procesu sicer	obisk znancev 			o	o	o	z	z	o
občutkov, pri katerih nas	uspešnega civiliziranja								
notranji glas seznanja s	občutno zmanjšala. Dan-	domača zabava		..o	o	z	z	z	o	o
tem, kakšne so stvari in kateri korak je najpri-	danes jo odrinjata mišljenje in Čustvena presoja.	družinski posvet 			z	z	o	o	o	z
memejši.	ki se, resnici na ljubo.	družabne igre		..o	z	z	o	o	o	o
Luna nam je precej bli-	največkrat ne izkažeta		z	z	o	o			
zu, zato je njen vpliv na	preveč. Verjetno to v evo-	urejanje uradnih zadev					o	X	X
naše življenje v primerja-	luciji ni bilo predvideno,	POSEL, DENAR							
vi z drugimi nebesnimi	a se kljub temu dogaja.								
telesi precej velik. To se	V dneh okoli zadnjega	poslovno srečanje			o	z	z	z	o	o
najočitneje odraža takrat,	krajca bomo do okolice		..o						
ko Luna naraste do konca in marsikomu zmeša ri-	precej odprti, za kar bo poskrbelo ozvezdje Leva,	naložbe in nakupi		..o	X	X	o	o	o	X
tem srca. Takrat se mar-	zagosti nam jo utegne le	zamenjava službe		„X	X	o	o	o	X	X
sikdaj zelo čustveno odzivamo, saj plima čustev	pretiran ponos. Poskusite biti takšni,	izposoja denarja 		..o	o	z	z	z	o	o
preplavi polja trezne raz-	da boste lahko ponosni	igre na srečo 		..z	z	z	o	o	o	o
sodnosti.	na svojo skromnost, pa								
Tokrat se Luna »zmanjšuje« in prevlada	bo volk sit in koza cela, družba pa vesela.	LJUBEZEN, SPOLNOST							
čustev počasi popušča.	(A. O.)	osvajanje		..o	z	z	o	◦	o	o
		iskren pogovor 		..z	z	z	z	o	o	o
ANEKDOTA		zmenek 		..o	o	z	z	z	o	o
		ljubljenje		..z	z	z	z	z	o	o
O francoskem državniku Briandu		prekinitev zveze 		..X	X	X	o	o	o	z
Francoski državnik Aristide Briand je bil strasten ribic; ko pa je postal ministrski predsednik, je po-		UMSKE DEJAVNOSTI							
polnoma opustil ta šport.		branje		..o	o	o	z	z	z	o
»Pri nas v Angliji,« mu je nekoč dejal britanski kolega Lloyd George, »državniki Se naprej ribarijo,		učenje, širjenje obzorja.	..o	o	z	z	◦	o	0 s
tudi Ce prevzamejo odgovorne dolžnosti.«		raziskovanje 		..o	X	X	o	o	o	
» V Angliji že mogoče,« je odvrnil Briand, »v		umetniško ustvarjanje .	..z	z	z	o	o	o	o
Franciji pa stopijo, kadar je ribic predsednik ministrskega sveta, vse ribe takoj v opozicijo in nobena		reševanje težav 		..o	z	z	z	o	o	X
se ne da več ujeti.«		LEGENDA: Z ugoden dan, O nevtralen dan, H					neugoden dan		
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
416	VEDAO EPIGRAFIH	VRSTA GOSPODAR. DRUŽBENE UREDITVE	V VRSTO POSAJENA TRTA (NAREČNO)	EDMUND HALLE?	CEVAST PROSTOR POD ZEMLJO	MESTO V INDIJI JV.OD DELHIJA	ZNAČAJ	GLAVNO MESTO MADAGAS- KARJA	OSMI ZIDOVSKI MESEC	SHARON STONE	PRIPOMOČEK ZA TKANJE	OSEBA,KI SE UKVARJA S KOPIRANJEM	GRŠKI JUNAK PRED TROJO	AVTOR: MARKO DRESCEK	M0ST0V2, POMOL	ALAN BATES	SHAKESPEAROV LIT. JUNAK	GNOJNO VNETJE	URBANI- STIČNI TRIKOTNI MOTIV	KR0N0S0VA ZENA V GRŠKI MITOLOG.
ZENSKA, KI ZNA ESPERANTO														PREPAD POD HADOM ZENA GORBAČOVA						
HRIBOVJE MED POLJAN. IN DOLINO GRADASCICE																				
KRAVICA, TELIČKA				CRNA PTICA POLIFEMOV TEKMEC						GRŠKI ZGODOVINAR IZ 2.ST0L						SLOG OBUCENJA VDOLOC. ČASU				
ITAL.IGR. L0LL0- BRIGIDA					OBER AZIJSKI POLOSEL					SLOV.PES. N0VY NIZOZ.SKLAD. IVtflLLEM)					VOLNENA TKANINA ZA PLAŠČE	HERCEGOVEC TRAVA NA KONCU NJIVE				M0T.K0L0 Z MAJHNIMI KOLESI
SRBSKO MOŠKO IME						IVAN NAPOTNIK			ZEMLJIŠČE KOT GOSP. ENOTA TITAN									VARNOSTNI SVET NEKD.POLIT. (FRANC)		
FRANC. IGRALEC DELON						ANGLEŠKI HUMANIST (SIR THOMAS)	ALOV. GLASBENIK SOSS ASTAT				NACIONAL. PARK V KENIJI						KRATEK, MOČAN ZVOK			
FRANCE IVANSEK			KEMIČNI EL(SM)								EDEN IN DRUGI	ELIZABETH (KRAJŠE)	KUKAVICA Z GRB. KLJUNOM	IVO ZORMAN			JAPONSKI REŽISER (VASUIRO)			
			NEM.PES. (HANS)											PERJE PRI REPI						
JUNAKINJA ROMANA »APRIL«				LJUDSTVO VZHODNIH GERMANOV					MORSKA RIBA STANE KREGAR								NAMIZNO PREGRIN- JALO			
				BERILIJ													TUPOLJEV			
TROGLAVNI PES V GRŠKI MITOLOG.							SESTAVINA ČESA								DEBELI DELI DEBLA NAD PANJEM (NAREČNO)					
FRANC. FIZIK (ANDRE MARIE)							RAZSTRELIVO IZ PIKRINSKE KISLINE								/	ŽLEBIČ V DESKI				
min
‘1KV1C0
‘atruMV
'aNU^
VNiaasA
‘XSd
'voNvnod
‘1109
‘VZI
‘nzo
■a
‘iravpivs
'U
‘MOd
‘OAVSl
HV
‘NIVTV
'SA
‘OAISHSOd
'NI
'OMlVti
'osa
Tin
‘WAV
'VNI9
‘vaon
‘NVldV
'VNVHA
‘VDI
‘alAOBfflH
casivrnoffiod
'Wiavi
‘VXLSHNVffldSa
lOUAEJOpOA
:A3.US3a
Tam, na zadnjem obronku, je stala čudovita medvedka. Očitno je prišla z druge strani hriba in je zdaj mimo gledala Po dolini. Ob njej je stal mladič, ki je mogel imeti kvečje-«iu leto dni. Ko jo je Thor zagledal, je obstal in jo opazoval. Tudi medvedka je dvignila glavo in ga pogledala. Potem Pa - glej jo no, se je začela ve-sti, kot da Thora sploh ni. Tako se je zatopila v izkopavanje Črvov, kot bi bila to najpo-Biembnejša reč na svetu. In Thor? Da ne bi kar tako stal, si ie utrgal šop trave in ga začel žvečiti. Ravnokar se je spo-ttuiil na Musko. Ce bo hotel, oo mali že prišel za njim.
Medvedek je ravnokar priše-Pal, ves zadihan. Začuden je Pogledal oba medveda. Spet P0 boj! Ob tej razburljivi misli )e kar pozabil na utrujenost in slabo voljo. Nestrpno je sedel poleg Thora in se zastrmel Vanj. Toda glej ga! Thor očitno sploh ni nameraval napasti svojega nasprotnika. Samo tra-v° je žvečil. In kot nehote se je Pomaknil malo bliže k medvedki. Tudi Isquao se je primaknila, kot bi tudi sama to storila naključno. Muska je bil zelo začuden in niti malo mu ni bilo všeč prijateljevo ravnanje. Le čemu je bilo treba tako drveti sem, če se zdaj zverini Se spopasti nočeta?
Ker se je ob početju obeh odraslih medvedov kmalu za-Cel dolgočasiti, se je zagledal v mladiča. Res, mladič je bil gotovo trikrat večji od njega, to je moral Muska že priznati. A oal se ga ni prav nič. Medvedek je bil star najbrž kakšno teto. Imenujmo ga Pipunasku -tako namreč Indijanci pravijo vpem enoletnim medvedkom, rudi Pipunasku je bil začuden. Precej dolgo sta mala junaka sedela drug drugemu nasproti in se neprijazno ogledo-yala. Muska je pogledal Thora dr videl, da se je grizli že tako
približal samici, da sta stala tesno drug poleg drugega. Zdaj, je pomislil Muska, zdaj se bo začel boj.
To si je mislil tudi Pipunasku in stekel je k mami. A ne ona ne Thor nista posvečala niti najmanjše pozornosti svojemu potomcu. Drgetaje sta ovohavala drug drugega. Thor je bil jezen, ker mu je Pipunasku kvaril ljubezensko vzdušje. Iztegnil je desno šapo, zgrabil preplašenega mladiča in ga zalučal proč. Pipunasku je nedaleč od Muske trdo priletel na tla in ogorčeno zacvilil. Toda mama je bila danes popolnoma ravnodušna do njegovih težav! Ne da bi se vznemirila, je še naprej ovohavala Thora za dobrodošlico. Res je, že dolgo leto je minilo, odkar sta se takole prijetno srečala.
Zdaj ali nikoli, si je za korajžo rekel Muska in sklenil, da bo sam začel boj. Planil je proti Pipunasku in besno zarežal vanj. Mu bo že pokazal! Pipunasku, ki se je šele počasi pobiral po neprijetnem padcu, je bil mamin sinček. Eden tistih mladičev, ki še v drugem letu življenja tekajo za mamo. Isquao ga. je pet meecev hranila s svojim mlekom, potem mu je prinašala dobrot in posladkov, da se je redil kot žoga, ni pa bil krepak. Muska je bil pravo nasprotje, pod budnim Thorovim očesom se je razvil v močnega, samozavestnega medvedka. Celo zdaj, ko so ga boleli noge in hrbet, je z vso silo planil na sovražnika.
Pipunasku je bil čisto iz sebe od strahu. Najprej ga je tisti brezsrčni medved lopnil s šapo, zdaj pa se je še ta nesramni smrkavec spravil nadenj! »Mama! Mama!« je žalostno tožil. Ampak mama danes res ni hotela slišati zanj. Stala je poleg starega grobijana in ni pritekla na pomoč svojemu sinčku, ki je bil v nevarnosti. Kako mu je
Muska privoščil! Nobenega dvoma ni bilo, mladič se ga je bal, njega, trikrat manjšega medvedk! Pogumno naprej! In že je zaril svoje ostre zobke v mehki Pipunaskov kožušček. Mali grizli se je obupno branil. Toda Muska ni nehal, njegovi zobki niso popustili.
Muska je zdaj postal celo tako predrzen, da je Pipunaska zgrabil za smrček. »Au! Au!« je cvilil Pipunasku in zadnja sled poguma ga je zapustila. Muska pa ni izpustil. Pipunasku je brez prestanka tulil. 2e je bil prepričan, da zanj ni rešitve. Ubožec je bil nesrečen in čisto iz sebe. Kaj ga mama res ne bo rešila gotove smrti? Končno se mu je posrečilo, da je osvobodil svoj snuček in stresel Musko s sebe. In že je bežal, kolikor so ga nesle noge. »Hoho, kako se me boji ta pri-smodež!« se je razveselil Muska in že se je pognal za njim. Kakšna imenitna dirka! To je bila igra po Muskinem okusu.
Kakšno pa je bilo njegovo presenečenje, ko je zagledal Thora, ki je z medvedko ob boku ravno tisti trenutek složno izginjal za obronkom! Tudi Pipunasku je planil pokonci in se pognal za materjo. To je Musko zdramilo iz razmišljanja. Pravzaprav sploh ni več vedel, kaj naj stori. A ker je bil prebrisan mladič, je sklenil, da bo počakal in si najprej ogledal, kako se bo godilo Pipunasku. Zdaj tudi njemu ni bilo več do boja. Počasi in previdno se je v vami razdalji napotil po Thorovi sledi proti vrbovju ob potoku. Bil je utrujen in želel si je mirnega kotička za počitek. A kje? Kam gre Thor z onim dragim medvedom?
Kmalu je videl, kako prav se je odločil, da je bil tako oprezen. 2e čez nekaj trenutkov je namreč zaslišal žalostno Pipu-naskovo javkanje in videl, kako ga je Thorova mogočna šapa po zraku poslala v potok.
Muska je stekel na breg in škodoželjno opazoval svojega sovražnika, ki je opletal po vodi, da bi se skobacal na suho. O zdaj je Muska razumel; stara medveda danes nista hotela niti slišati za svoja mladiča! Pustil je Pipunaska pri miru, čeprav ga je še vedno opazoval, vedno nared za spopad. Nekaj koristnega se mu je posvetilo: zdajle lahko izkoristi čas za počitek.
Spustila se je noč. Medvedka sta bila še vedno sama. Spravila sta se spat, nedaleč drug od drugega. Muska je spal zelo nemirno. Kar naprej se je prebujal in poskušal prepričati, ali je Thor še vedno vrbju. Bal se je, da mu ne pobegne. Zjutraj se je že ob zori odločil za majhno pustolovščino. Lačen je bil, pa ničesar ni bilo za zajtrk. Res je, da ga je obdajala mehka trava, a te se ni mogel najesti. Nenadoma je opazil, da Pipunasku nekaj prav marljivo brska na bregu potoka. Kot bi trenil, je bil pri malem grizliju. »Takoj izgini! Tukaj sem jaz gospodar!« ga je nahrulil. Pipunasku ni čakal, da Muska ponovi grožnjo.
Ko je Pipunasku pobegnil, si je Muska ogledal, kaj je mladi grizli kopal. Očitno so bile to mehke bele korenine, ki jih je bilo pri vodi ,v izobilju. Mu-
ska jih je poskusil. Saj to je prav okusno! Se bolje kot postrvi! Kopal je, dokler ga niso zabolele tačke. Potem si je z užitkom privoščil korenine, ki jih je lepo razporedil okli sebe. Kmalu je imel poln trebušček. Skrbelo ga je le še, kako to, da se Thor in oni drugi medved ne prikažeta, čeprav je dan že mineval. Ti odrasli medvedi so res čudni! Muski je postajalo dolgčas. Kaj naj počne? Naj caplja tod okoli in čaka Thora? Saj mu ni kazalo drugega!
Tedaj se je - skoraj že v mraku - iz gozdiča vendarle oglasil zamolkli bas, v katerem je Muska spoznal svojega prijatelja. Skoraj hkrati se je oglasila tudi neznana medvedka. Duet je trajal precej dolgo. Muska je postajal vse bolj razburjen. To je bilo gotovo znamenje za napad na Pipunaskovo mater! Končno je napočil slavni trenutek, ko ji bo Thor zavil vrat! To mu bo vlilo novo voljo. Le kje tiči Pipunasku? Pripravljen za boj ga je Muska začel iskati. Kot nalašč se je mali grizli ravno tedaj prikazal iz grmovja. Se predno se je znšel, je bil Muska že na njem. Valjala sta se sem in tja kot za stavo.
Pipunasku je cvilil, Muska pa ga je po mili volji grizel. Sele čez nekaj časa se je malemu grizliju posrečilo, da je stresel
Musko s sebe in se pognal v beg. Muska pa za njim! Pipunasku je tekel na življenje in smrt. Zdrvel je v grmovje pa spet pridivjal iz njega. Tekel je ob potoku pa se spet vračal v nasprotno smer. Hitel je po bregu in se kotrljal navzdol, samo da bi ubežal Muski. Muska mu je bil dolgo za petami, potem pa ga je vendarle izdala sapa. Pipunasku je imel predolge noge. Njegova sreča, kajti če ne, bi ga Muska pošteno zdelal! Naj le počaka, še vedno je dovolj časa za obračun!
Tedaj se je razmaknilo grmovje in prikazala se je ogromna postava. Thor! Muska je zazijal od začudenja. Thor? Res, bil je njegov prijatelj. Hodil je počasi in se oziral na vse strani. Zdaj je prvič opazil Musko. Kaj, mladič je še vedno tukaj? Cisto je pozabil nanj. Zdaj je grizli temeljito ovohal vetrič, ki je božal dolino. Potem se je odločno obrnil in se napotil tja, od koder sta z Musko prejšnji dan prišla. S pogledom se je pomudil na Muski, kot bi hotel reči - no, boš šel z menoj ali misliš kar stati in buljiti vame, mali? Presneto, to je pa že preveč za en zalogaj, si je mislil začudeni medvedek.
Napisa: J.O.Curvvriod Narisal: 2. Lordanič (Se nadaljuje)
CICIBAN
V novembrski številki mrgoli zgodbic in pesmic
Za dober dan in lahko noč...halo...cici nabiralnik
Izšla je novembrska številka Cicibana. V njej najdete zgodbici Pri-aen kot mravlja in Pogumen kot ev avtorice Tereze Zerdin in ilustratorke Jelke Reichman, igrico Štirje godci, ki jo je po slovenski jtarodni pravljici priredila Simona JaSelnik. Prebrali boste vse kar morate vedeti o svojem telesu. Naučih e boste pripravljati sirove rezine s hruškami. Zapeli boste pesmico topli veter, ki jo je napisala Neža Maurer, uglasbil pa Lojze Kraj-ncan. In še pa še...
. V Prilogi V svetu tišine boste jdeli, kako se sporazumevajo Stuhi otroci. Ti uporabljajo znako-jezik, ki je sestavljen iz gibov otesa, izrazov na obrazu in prstne abecede. Ce si gluh, se lahko spo-razurnes tudi z Eskimi, Indijci, Američani, Spanci, Indijanci.
Kako pa je, će imajo Pošasti rojstni dan?
Ni lepšega kot praznovanje roj-“mega dne v krogu pošasti.
Praznično pogrnjena miza.
Vsi sedejo pod mizo. Najprej je na vrsti rojstnodnevno žgečkanje. Pri tem se včasih miza prevrne in pošasti se nasmejejo do solz.
Potem je na vrsti hrana. Pošasti planejo po njej, da drobtine in koščki kislih kumaric letijo naokrog.
Torte?
Torte se zdijo pošastim najboljše, kadar se lahko z njimi obmetavajo. Nazadnje sedejo na preprogo, prižgejo pisane lampijone in tiho prepevajo pošastne pesmi.
Besedilo: Majda Koren, ilustriral: Kostjo Gatnik.
Najmlajši so dobili časopis
Kdo je Aja? To je čisto nov časopis za vrtce, najmlajše in starše. Pravkar je še dišeče svež prišel iz tiskarne. Ker se v vrtcih dogaja veliko hudo zanimivih reči, je prav, da se to tudi razve.
Za najmljaše so tu pobarvanke, zgodbice, pesmice, uganke. Za mamice in očke so napotki, kako ravnati s svojimi malčki, in za tovarišice vse novosti, ki jim bodo pomagale, da bo svet vrtcev še bolj zanimiv in poučen hkrati.
Kakšen je vrtec na Peči pri Ljubljani? Kaj se skriva v naravi, kako pomembno opravilo je nakup igrač, kaj je ekologija, kako se lepo vesti, kam na izlet in katera vzgojiteljica je najljubša? Otroci .so prispevali tudi risbice.
Časopis Aja izhaja mesečno. Uredništvo s glavnim in odgovornim urednikom g. Josipom Jesihom, domuje na Dolenjski cesti 105. Odzovejo pa se na številko 127-48-01.
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE AMIi-
FRONTA FRONTA OKLUZMA CIKLONA CIKLONA
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.25 najvisje 18 cm, ob 7.42 najnižje 6 cm, ob 11.35 najvišje 11 cm, ob 19.33 najnižje -27 cm.
Jutri: ob 3.53 najvišje 21 cm, ob 11.19 najnižje 0 cm, ob 13.33 najvišje 1 cm, ob 20.59
	j k		ZV			u	1 V	j	1 \	^^Daoavine.		j
rfl	mmmmm	1111II Hl 1 ■ 1II lil II				
Ohraniti skušajo tisočletno glasbeno tradicijo Žužuke
BOSTON - Baš ir Atar se spominja dne, ko je njegov mlajši brat razburjen pridrvel domov in vpil, da je v vas prišel človek z »velikimi lasmi«. Bašir, ki je bil takrat star osem let, je stekel za bratom po ulicah rojstne vasi Žužuke (Joujouke), maroškega naselja z manj kot 500 prebivalci južno od Tangerja, ob vznožju gorovja Er Rif. Otroka sta zadihana stekla k očetu, vodji glasbenikov iz Žužuke, ki je sedel v družbi tujega moškega.
Obiskovalcu je bilo ime Brian Jones. Skoraj povsod bi ga prepoznali kot kitarista rockovske skupine Rolling Stones, za prebivalce Žužuke pa je bil leta 1968 kot človek, ki je padel z lune. Jones je s pisateljem in slika-
rjem Gysinom prispel v vas, da bi posnel tamkajšnjo tradicionalno glasbo, o kateri je bil prepričan, da sega v rimske čase in izhaja iz obredov v čast boga Pana. Posnetki so izšli šele po njegovi smrti na plošči z naslovom Brian Jones predstavlja Panove piščali iz Žužuke.
Bašir, ki je danes star 30 let, se še živo spominja Jonesa: »Bil je lep moški z bujnimi lasmi; plesal je res zaneseno. V naši vasi je bil to prvi hipi, ki smo ga kdaj videli; izgleda! je res kot obiskovalec iz nekega drugega sveta.« O njem so v vasi napisali celo pesem z naslovom Brian Jones v Zužuki, zelo omamljen. »Naslov ne pomeni, da je bil omamljen zaradi uživanja mamil, pač pa od glas-
be,« poudarja Bašir, ki danes vodi vaške glasbenike, s katerimi se je tudi podal na svetovno turnejo, ki je očarala najboljše svetovne glasbenike.
V Žužuki igrajo namreč glasbo suh, o kateri so domačini prepričani, da ima zdravilni učinek. V vas prihajajo bolniki iz vse okolice. Glasbeniki jim zaigrajo divjo ritmično glasbo, molijo zanje, jih blagoslovijo, bolniki pa se nato počutijo bolje. To je posebna glasba, ki se je začnejo učiti že pri treh ali štirih letih. Glasbeniki sploh ne gredo v šolo. Vse življenje se posvečajo izključno glasbi in ne počno ničesar drugega.
Bašir, ki ima glasbo v krvi, je dalj časa prebil v Evropi in
Združenih državah Amerike, da bi razširil svoja glasbena obzorja. Kmalu bo objavil svojo prvo samostojno ploščo, čeprav ni nehal nastopati s svojo skupino, ki jo je zaradi avtorskih pravic moral imenovati Glasbeniki iz Žužuke.
Čeprav se je ime skupine spremenilo, glasbeniki še vedno igrajo za skupnost. Njihov sedanji namen pa je ohraniti tradicionalno glasbo, ki jo ljudje opuščajo. Otroci namreč hodijo v šolo in si nato poiščejo donosnejši poklic. Zaradi tega izginjajo vaški glasbeniki, z njimi pa tudi tisočletna glasbena tradicija tega obrobnega maroškega kraja, ki glasbo pojmuje kot nekaj svetega in zdravilnega.
Klasični diamanti
V Ženevi ponujajo klasični diamant Ahmadabad iz 15. stoletja (vreden je osem milijonov dolarjev), Salmiah, nekdanja žena Aga Khana, pa nakit z dvema diamantoma, ki je vreden 10,2 milijona dolarjev (Telefoto: AR)
V Moskvi že 25 mrtvih
MOSKVA - Od 1. do 12. novembra je v Moskvi bela smrt terjala že 25 življenj. Kot so sporočile moskovske zdravstvene oblasti, so bile vse žrtve pijanci, ki so zaspali na poledenelih pločnikih. Policiji pa je pravočasno uspelo v bolnišnice spraviti 108 oseb z znaki splošne ohladitve. Zadnji konec tedna je ofenziva »ruskega generala Zime« spravila v bolnišnice tudi 363 treznih ljudi, ki so na zasneženih in poledenelih pločnikih pri padcih dobili lažje in tudi zapletene zlome. V teh podatkih pa niso vštete žrtve in ranjenci v prometnih nesrečah na poledenelih cestah.
Rekord?

Vjužnokrtajskem Run Yuju poskuša Ni Jiun Fang potolči dosedanji rekord v bivanju s strupenimi kačami (Telefoto: AR)
Plazilci in kače skušali pobegniti iz letalskega skladišča
LONDON - Uslužbencem manchestrskega letališča so se naježili lasje, ko so v skladišču boeinga 757 ugotovili, da so iz posebnih kletk zbežali škorpijoni in druge tropske žuželke ter številne kače. Takoj so poklicali izvedenca za te živali, ki mu je uspelo poloviti vse ubežnike, razen ene tropske bogomoljke. Približno 700 plazilcev in žuželk (pitonov, kuščarjev, škorpijonov...) so vkrcali v Gani.
Avtobus v konjsko vprego
BUDIMPEŠTA - V trčenju avtobusa in voza s konjsko vprego so življenje izgubile štiri osebe, enaindvajset pa jih je bilo lažje in huje ranjenih. Do nesreče je prišlo pred zoro na cesti, ki povezuje Kisber z Morom zahodno od Budimpešte. Po mnenju policije je v Avstrijo namenjen avtobus s srbskimi zdomci in potniki trčil v voz, ki je poskušal prečkati cesto. Življenje so izgubile vse tri osebe, ki so bile na vozu, in eden od potnikov avtobusa.