Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1-25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. doni. Rokopisi se ne vraCajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Štev. 13. ____________ Izhaja vsako sredo in soboto Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Sreda, 15. februarja 1933. Leto VIII. Boj draginji! Draži se kruh. — Draže se stanovanja. — Pred podražitvijo življenskih potrebščin sploh. Nič novega ni. V dnevnem časopisju je meščansko časopisje samo ugotavljalo da je zvišanje cen moki Posledica spekulacije žitnih magnatov, ker ni prav nobenega razloga, da bi morale cene starimi zalogam naenkrat poskočiti. Valutne razmere utegnejo sicer vplivati, če govorimo s stališča prekupčevalcev, na zunanji trg, ne morejo pa vplivati na cene doma. zlasti ne, ker je uveden notranji srebrni in papirni novec, če prekupci ne M računali s povečanjem eksploatacije, to je z izrednimi dobički. To velja za vse domače produkte, nie pa popolnoma na uvažano blago, ki je v ceni odvisno od valutarnih relacij. Značilna je ta »gospodarska^ politika. Cene se pa ne dvigajo samo pri moki, marveč tudi pri drugih življenskih potrebščinah. Kmetje ne morejo prodati živine ali pa jo morajo prodajati po smešno nizkih cenah. Kljub temu cene mesu rasejo, polagoma, tihotapsko, ker — mesarji in drugi nimajo dovolj kupcev, konsumentov. Da se poveča dobiček, hajdi s cenamii kvišku. To je na eni strani. In kaj vidimo na drugi strani. Na drugi strani pa podjetniki zapirajo in omejujejo obrate kakor za stavo in — reducirajo plače. Tako ima današnja svobodna gospodarska politika dva ekstrema. En ekstremi pritiska cene kvišku, drugi ekstremi meče ljudi na cesto, zaposlenim pa znižuje plače. Dobiček pa imata producent in pre-kupec. In ker tukaj ni nobenega zakona, ne avtoritete, ne moči, ki bi zaustavila to stremljenje, mora vesti vsa stvar do absurdne anarhije v !°ffiki, ki pravi, da je človeška družba enoten organizem!, ki mu: je dolžnost, da preskrbi vse člane svojega velikega telesa. V dokaz? teh1 tez naj navedemo še stanovanjske diraginjske razmiere s splošnimi številkami, o katerih se je govorilo na ljubljanskem! občnem zjbortt Društva stanovanjskih najemnikov. Na tem občneml zboru smo čuli, da se je v Ljubljani stanovanjska najemnina zvišala v lanskem letu okroglo za osem milijonov dinarjev. Leta 1931 je znašala stanovanja ska najemnina v starih hišah 387» milijonov dinarjev, 193- pa ze 42 milijonov dinarjev. V novih hišah je znašala najemnina 1931 le 18 mnijo-nov, 1932 pa nad 23 miilijonov dinarjev. Okoli 4000 posestnikov ]e spravilo v Ljubljani v letu 1932 okoli 26 milijonov dinarjev, če upoštevamo že davke in popravila (okoli 40 odst.). Lastniki novih hiš so imeli po tem ključu od svojih hiš nad 13 milijonov dinarjev za amortizacijo in svojega dobička in še davčne olajšave. Vemo sicer, da mnogo tega denarja gre v banke, ali izkoriščanje se s to opravičbo ne zmanjšuje. „ v celoti so torej razpolagali 'Huuiatiski hišni posestniki z zneskom okoli 40 miilijonov dinarjev tZ ,vš^in in popravil. To je vsekakor lepa renta, čepirav jo znatno okrnijo banke. Pripomniti še moramo, da so davščine 1932 znašale okoli 36 odst., dočim so fetos nekoliko višje. Mi smo poročali o teh velikanskih številkah že lani. Vidimo pa, da so številke za 1932 še večje, da se torej v zadnjih letih, odkar traja Mobilizacija delavstva proti fašizmu. 200.000 delavcev in delavk demonstrira na Dunaju. V soboto so dunajski socialni demokrati priredili demonstracijski obhod, ki se ga je udeležilo do 200 tisoč manifestantov. Geslo manife-stantov je bilo: »Proč s fašizmom in delo.« Demonstracijski sprevod je korakal mimo parlamenta. Pred vseučiliščem so manifestante izzivali fašistični študenlti, ki so jih ma-nifestanti naskočili na rampah in pognali v beg. Posredovala je policija in seveda aretirala nekaj oseb. Nad tri ure se je zbiral ta veletok delavskih mas na Trgu Svobode, kjer se je pred spomenikom Republike poklonil spominu svojih preminulih borcev in zastavi, ki jo je Internacionala poklonila v znak priznanja dunajskemu delavstvu. Novo pri tem pohodu je bilo to, da so v njem prvič složno korakali poleg socialistov tudi komunisti, ki so se topot vzdržali vsakega izzivanja, naglašajoč potrebo skupne fronte. Avstrijski socialni demokrati proti zvišanju carin. Socialni demokrati so odrekli finančnemu ministru pooblastilo, da sme zvišati carino. Minister dr. Weidenhofer je rekel, da mora carino regulirati na podlagi sedanjega tečaja šilinga, kar pomeni zvišanje carine za 20 do 25 odstotkov. Za to pooblastilo potrebuje dvetretjinsko večino, ki je pa vladne stranke nimajo. V petek dopoldan je sodrug dr. Bauer izjavil v finančnem; odboru, da socialni demokrati ne bodo glasovali za tako pooblastilo. Rekel je: Kancler dr. Dollfuss, ki je pred nekaj dnevi v Dunajskem Novem mestu zaplenil orožje, skuša Avstrijcem dokazati, da je majorja Feya pooblastil, da naj zapleni orožje, ki je določeno v varstvo republike, do-čimi je sam napravil skladišča orožja v svrho organizacije puča proti republiki. Politično ravnanje te vlade popolnoma onemogoča, da bi socialni demokrati glasovali za kakšna pooblastila. To stališče socialne demokracije in žalostna vloga vlade v hirtenber-ški aferi glede tihotapstva orožja je tako v inozemstvu kakor doma silno otežkočilo položaj reakcionarne vlade. FaSistiino nasilje v Nemčili. Hitler grozi z diktaturo. V petek, dne 10. t. ra, je Hitler govoril v športni palači v Berlinu. Rekel je v svojem govorui: »Če nas nemško ljudstvo ob tej uri (v volitvah za državni zbor) zapusti, si ne bomo delali skrbi. Hodili bomo po poti, ki je potrebna, da Nemčija ne pogine.« Poročila so ta stavek izpustila, ker je preveč izzivalen. * Na Hessenskem namierava Hitler tudi razpustiti deželno vlado, ker nudi Hitlerjanstvu premalo zaščite. Nemški tisk svari. V »Prager Presse« čitarno, da je glavni odbor državne zveze nemškega tiska imel v nedeljo konferenco v Berlinu in sklenil poslati predsedniku republike posebno resolucijo. V tej resoluciji pravi: »Z velikim razočaranjem je sprejel glavni odbor na znanje, da Vami, Sfospod državni predsednik, državna vlada predlaga novo naredbo, ki naj bi Prejšnje zatiranje tiskovne svobode zopet in še hujše obnovila. Državna zveza nemškega tiska, v kateri so združeni časnikarji iz vseh okrožij brez razlike na politične smeri, dviga s tem resen opomin proti, takemu poizkusu, ki naj bi onemogočal tisku izpolnjevanje naloge, ki je v interesu države, da sodeluje pri ustvarjanju javnega mnenja. in bi po vseh izkušnjah v zadnjih letih tak ukrep bili popolnoma zgrešen.« Nemški republikanski študenti ne smejo demonstrirati. V Breslavu je bil ustreljen dijak Valter Steinfeld. Republikanski dijaki so hoteli prirediti pred berlinskimi vseučiliščem spominsko manifestacijo. Nemška vlada pa je, ne da bi prej izdala odlok, zasedla trg s policijo in dijake razgnala. Zbrali so se pa tami fašistični študenti, ki so republikanske napadli. Hitler je že dvakrat govoril po radiu. Prvič je govoril po radiu dne 1. februarja nekakšen programi vlade; drugič je pa govoril v petek, dne 10. t. m., v športni palači, kjer je zbral vso svojo demagogijo proti nasprotnikom, čepirav so za usodo Nemčije odgovorni nemški nacional-ci in Hindenburg, ki so vodili večinoma vsaj v glavnem posle države. Papenova fronta v nemških državnozborskih volitvah je postavila za nosilca liste feldmaršala Macken-sena, na drugem mestu pa^ kandidira grof Papen. Videli bomo, če je ne miški narod še takega okusa — razen meščanstva. borba proti previsokimi najemninam stanovanj, ni ničesar konkretnega storilo. Po našem mnenju spada tudi verižniŠtvo s stanovanji pod določbe jasnega zakona glede veriž-ništva. Ni potrebna stanovanjska zaščita samo za socialno bedne, ali samo za privilegirane kategorije, marveč potrebna je splošna zaščita, ker današnje najemnine niso v nikakršnem. zdravem paritetnem) razmerju z najemninami pred vojno. Stanovanjske najemnine so danes vijak, s katerimi se danes vleče zadnjo srajco s človeškega telesa. Današnje gospodarstvo privija na svojem! aparatu1 vijak za vijakom. Danes višje cene tu pa zopet tam1, jutri odpust delavcev, znižanje plač, povečanje izkoriščanja delovnih sil. Tako se vrši proces skoraj nemoteno in narod hira in umira. Ce bi bi- lo kaj morale v gospodarskem sistemu, bi seveda to ne bilo mogoče. Mahanizem eksploatacijske politike je resen opomin za vse odgovorne faktorje. Najbolj je pa ta mehanizem resen opomin za delavstvo. Temu mehanizmu se more upreti saroo organizirano delavstvo. Zato je potrebna organizirana borba proti uničevanju človeške družbe. Danska delavska vlada je odločila. Preprečen izpor delavstva na Danskem. Zveza delodajalcev na Danskem je zahtevala, da naj pristanejo svobodne strokovne organizacije na 20 odst. znižanje plač, ki so določene po kolektivnih pogodbah. Strokovne organizacije so odklonile vsakršno znižanje plač. Zaraditega so delodajalci zagrozili, da bodo 1. februarja t. 1. izprli okoli 100.000 delavcev in delavk, kar pomeni eno tretjino strokovno organiziranega delavstva v majhni deželi Danski. Seveda ni bilo izključeno, da se izpor razširi tudi na drugo industrijo. Državno izvoljeno sodišče je poizkušalo poravnati spor. Ta ataka delodajalcev pa ni naperjena samo proti delavskim plačami, nego tudi proti Stauningovi socialistični vladi, ki po zadnjih volitvah okrepljena tudi predstavlja za delodajalce in reakcionarne družabne razrede na Danskem trn v peti. Ti sabotirajo vsako dejanje in vse ukrepe vlade, ki imajo namen ublažiti nezaposlenost in omiliti krizo. Po zadnjih vesteh je spopad med delavci in delodajalci preprečen na ta način, da je vlada dala skleniti v parlamentu poseben zakon, s katerim zabranjuje delodajalske represalije te vrste. V zmislu tega zakona je za daljšo dobo prepovedan izpor in splošna stavka ob pogoju, da se kolektivne pogodbe ne smejo kršiti, ker v sedanji krizi in naraščanju draginje vsaka taka akcija pomeni poslabšanje socialnih in gospodarskih razmer. To izpričuje, kaj pomeni za delavstvo, če ima v državi delavstvo politično moč v svojih rokah. Novi Brest-Litovsk poljske reakcije. Revizija brestovskega procesa. Politični obsojenci iz brestovskega procesa so izposlovali vzklicno obravnavo pred apelaeijskim sodiščem v Varšavi. V Brestu so bili obsojeni opozicijski kandidati, socialistični in drugi (okoli 20), ki so bili aretirani v volilni borbi, na več let ječe. Med njimi so socialisti dr. Li-bermann, Ciolkosz, Mastek, Dubois, Prager in Barlicki. Ob otvoritvi razprave so predlagali zagovorniki, da se sodnik Cho-decki izloči, ker je bil zapleten v neki brestovski proces. Sodni dvor pa člana ni izključil. Nato je vstal dr. Libermann in izjavil da potem obsojenci ne potrebujejo zagovornikov. Po dveurni polemiki s sodnim dvorom so zagovorniki zapustili razpravo. Brestovska obsodba potrjena. V Brestu so bili obsojeni razni opozicionalni politiki na večletno ječo in izgubo časti. Te dni se je vršila vzklicna obravnava pred apela-cijskim sodiščem v Varšavi. Apela-cijsko sodišče je brestovsko razsodbo potrdilo in še poostrilo sodbo glede državljanskih pravic. K hirtenberški tihotapski aferi. Angleška vlada je naročila svojem« dunajskemu poslaniku, da mora avstrijska vlada v navzočnosti mednarodne komisije ali poslati tihotapsko orožje nazaj v Italijo ali ga pa uničiti. Gre za 150.000 pušk in 200 strojnih pušk, ki se še tami nahajajo. Grozovita eksplozija plina v Neunkirchenu Preko sto mrtvih in na stotine ranjenih. Hiše so se sesule, zračni pritisk je odnesel strehe raz hiš. težke kamne in jeklene plošče je razmetalo kilometre daleč na okoli. Vse šipe v mestu in okolici so popokale. Avtomobile in vozove cestne železnice je pritisk ponekod vrgel visoko v zrak. V industrijskem mestu Neunkirchenu, ki šteje okoli 40.000 prebivalcev, in se nahaja v saarskem področju v Nemčiji, je eksplodiral ogromni gazometer, v katerem je bilo nad 100,000 kubičnih metrov svetilnega plina. Gazormeter mestne plinarne je bil sicer najmodernejše konstrukcije, vendar se je zgodila nesreča. Nesreča se je zgodila v petek kmalu po šesti uri zvečer. Krivda še ni pozitivno ugotovljena. Menijo, da je nastal ogenj med odpravo bencolskih sodov potom ogorka cigarete. Ko se je bencol vnel, se je ogenj širil po voznih prostorih do rezervoarja, ki pa tudi ni bil dosti skrbno zadelan s katranom. Tako se je vnel gazometer najprej zunaj in potem po razpokah tudi plin v rezervoarju. Pri rokah ni bilo niti potrebnih gasilnih priprav. Gazometer je bil 80 m visok, deljen je bil: v štiri nadstropja, širok je bil' 45 m ter je imel prostora za 120.000 kubičnih metrov plina. Nastala je ogromna eksplozija, katere detonacijo so slišali 85 km daleč. V mestu in okolici je eksplozija napravila katastrofalen učinek. V bližini plinomera je bila delavska kolonija s 30 dvodružinski-mi hišicami. Ta kolonija je takore-koč izginila. Enako je bilo popolnoma uničenih v Saarbriickenstrasse 28 eno- in dvonadstropnih hiš. Prizadete so celo vasi, ki so po 6 do 8 km oddaljene, razbite vse šipe in strehe. Naravno je, da je katastrofa zahtevala nekaj sto človeških žrtev, ki so deloma ftihve, deloma težko ranjene. Smrtnih žrtev utegne biti nad 100, pogrešajo pa okoli 500 oseb. Nad 30 delavcev je bilo ubitih ob eksploziji v plinarni. Zelo nevarno ranjenih je nad 250 oseb. Reševalna dela: so bila jako težavna, ker so se -eksplozije vršile neprestano druga za drugo. V zalogi je namreč bilo veliko število bencolskih sodov, premoga in drugih vnetljivih in gorljivih snovi. Kako silen je bil zračni pritisk, dokazuje dejstvo, da je neko bolno ženo učitelja vrgel pritisk s postelje skozi okno in jo odnese! 80 metrov daleč, ki se je seveda ubila. Osemčlanska rodbina tovarniškega delavtca je bila pri večerji. Od cele te rodbine je ostala samo stara mati težko ranjena in je umrla. O ostalih sedmih članih rodbine ni ne sluha ne duha. Podobnih dogodkov v tej nepričakovani katastrofi je nešteto. Pomoč je dospela od vseh strani. Nad sto zdravnikov in drugo prebivalstvo je v službi reševanja po razvalinah. Iz plinarne sarme pa ni bilo mogoče ničesar rešiti, niti se približati ognju. Mestna plinarna je preskrbovala S plinomi tudi razne tovarne v mestu in okolici. Tovarne so morali ustaviti in je postalo več tisoč delavcev nezaposlenih. Nasilno zadušen upor holandskih mornarjev. Bombe so prisilile k predaji uporne mornarje na nizozemski križarki »De Zeven Provincien«. Ko se na prvi poziv poveljnika preganjajoče jih vojne {lotile niso hoteli udati, so se dvignili nad upornike vojni hldroplani, od katerih je eden spustil na uporno križarko 50 kg težko bombo, katere eksplozija je križarko zelo poškodovala in- ubila 18 upornikov, med njimi njih voditelje, ki so se ravno posvetovali o eventuelni kapitulaciji, 25 mornarjev je pa težko ranila. Nato so uporniki izobesili belo zastavo ijr se predali. Na križarki je bilo 16 Častnikov, ki so jih uporniki držali zaprte, 9 evropskih podčastnikov, 3 domačinski (malajski) podčastniki, 44 evropskih korporalov in mornarjev ter 184 domačinskih korporalov in mornarjev. Uporniki bodo v Bataviji postavljeni pred vojno sodišče, ki predvideva za težje slučaje upora tudi smrtno kazen. Cela zadeva bo pa imela še močen odmev tudi v nizozemskem parlamentu. Na več drugih vojnih ladjah so morale nizozemske vojne oblasti zamenjati domačine z evropskimi mornarji, ker je začelo vreti med njimi povsod. V nekaterih slučajih’ so tudi domačinske čete na kopnem odpovedale pokorščino. To je bila »Potemkini jada« v drugi izdaji, le da je bil »Potemkin« leta 1905 toliko na boljšem1, ker takrat še niso po-znali bombnih letal,________________ Kako skrbi Amerika za svojega novega predsednika. V kratkem nastopi predsedništvo Zedinjenih držav izvoljeni Roosevelt. To je mučen posel. Vsak predsednik ima za svoje razvedrilo tak ali onak šport, lov, jahto itd. Rooseveltu so pa rekli zdravniki, da je bolan in da se bo moral v razvedrilo in okrepilo mnogo kopati. Sklenili so, da mu zgrade posebno kopališče za 50.000 dolarjev (okoli 3 milijone dinarjev). — Dosedanji predsedniki so potemtakem res bili v svoji palači pravi siromaki, ki se niso imeli niti kje okopati. Petdesetletnica smrti Karla Marxa. Priprave delavstva na spominsko proslavo. Dne 14. marca 1932 bo minilo petdeset let, odkar je preminul Karl Mara. Karl Marx je ustvaritelj’ znanstvenega socializma in ustanovitelj prve socialistične internacionale. Vsi delavski in socialistični pokriti bodo to obletnico proslavljali s predavanji, shodi, manifestacijam!! po svojih razmerah. Nauke Karla Marxa o razvojni teoriji in zgodovinskem! materializmu potrjuje razvoj človeške družbe v današnjem kapitalističnem gospodarskem, sistemu. Njegovih teorij, ker slone na znanstveni podlagi, do danes še ni ovrgla nobena druga teorija ali teza, ki išče rešitve v kompromisnih formah, računajoč z »uvidevnostjo«, s »človekoljubnostjo«, v nebistvenih »reformah« itd., ki ne postavljajo interesov človeštva pred interese kapitalizma. Marx je tudi izrecno izjavil na podlagi svojih znanstvenih raziskovanj, da se bo delavstvo osvobodilo le potom svoje politične m-oči. Marx torej izrecno odklanja s to konstatacij oi vsako drugo pot’ delavstva do osvoboditve, to je do socialfne enakopravnosti v človeški družbi. Znanstveni socializem je danes vitalnega pomena ne le za delavstvo, nameščence, nego tudi za človeško družbo, ki utegne doživeti katastrofalne polome, če ne bo upoštevala te najvišje družabne z.na-nosti. Doma In po svetu. K agrarni reformi v Jugoslaviji. Poljedelski minister je predložil narodni skupščini novelo k agrarnemu zakonu, po kateri spadajo tudi cerkvena posestva, ki merijo nad 1000 hektarjev, pod agrarno reformo. Sokol bo tožil one duhovnike, ki so dodajali k dotičnemu škofovskemu pastirskemu listu še posebne pripombe, zaradi žaljenja časti. Tudi zagrebška občina draži stanovanja. Mestni stanovanjski odbor je sklenil, da se podraže stanovanju z eno sobo in pritiklinami za 10 odst., z dvema ali več sobami pa za 15 odst. To velja predvsem za stanovanja — v mestu. Kožni sejem se vrši 20. t. m. v prostorih velesejma v Ljubljani. Kot kupci so najavljeni domači in inozemski interesenti. Lovci, ki hočejo za pravično ceno vnovčiti svoj plemeniti pridelek, naj čimpreje pošljejo svoje blago na »Divjo kožo«, Ljub-Ijana-vel esejem. Rumunska vlada je razpustila komunistično stranko in vse organizacije v njenem področju. Stavko obrtnikov v Avstriji pri-rede ta teden v$i< obrtniki 24 ut v znak protesta proti davkom. Na Dunaju bo vse stavkalo. Celo gostilne in kavarne. Koroška se radikalizira. Krščan-sko-socialni »Kamtner-Tagblatt« je objavil poseben članek, v katerem svari Korošce pred naraščajočo radikalizacijo in poziva vse rtierodajne činitelje, da zastavijo vse sile, da zaustavijo boljševiziranje širokih ljudskih plasti, ki spričo vedno ob-čutnejše gospodarske krize vedno bolj narašča in je okužilo tudi že meščanske elemente, zlasti kmete in obrtnike. Nezaposlenost na Čehoslovaškem. V enem; dobrem mesecu je narasla nezaposlenost za 120.000 delavcev. V decembru je bilo 746.000 nezaposlenih, sedaj pa znaša število že 865 tisoč. Italijanska letala za Madžarsko. »Echo de Pariš« vztraja pri svoji trditvi, da je od 42 letal, ki jih je naročila Madžarska v Italiji, 32 letal že bilo odpremljenih zračnim potom preko Avstrije. Hitler si daje korajže. Nemški kancler se baha, da bo pri državnozborskih volitvah dobil 52 do 54 odstotkov glasov. Pripomniti je treba, da fašisti izvajajo že sedaj najhujši teror nad volilci, zlasti pa imajo dan za dnevom pretepe in borbe s socialističnimi in komunističnimi »marksisti«. — Razumljivo, gre za nekdanji »stramm« nemški militarizem. Zopet krvava nedelja v Nemčiji. V nedeljo, dne 12. februarja, je bilo po raznih krajih zopet več spopadov med nacionalnimi socialisti in komunisti, ki so zahtevali 6 mrtvih in 15 težje ranjenih. Predlog za skrajšanje delovnega časa. Francoski poslanec je predložil parlamentu zakonski načrt o skrajšanju delovnega časa, ki se naj uredi po potrebi produkcije in tehničnega napredka ter bi znašal po sedanjih razmerah največ 6 ur na dan. Plače naj bi ostale sedanje, vendar naj bi država prispevala k plačam, če bi produkcija ne prenesla. Roosevelt bi tudi rad postal diktator. Novi predsednik Zedinjenih držav objavlja v svojem listu, da bo zahteval zase diktatorsko oblast v vseh finančnih vprašanjih. V Peruju zopet vstaja. Uprla se je baje mornarica, kateri so se pridružile tudi nekatere čete na kopnem. Glavni stan vstašev je Arica in jih vodijo pristaši bivšega predsednika Leguia, ki je interniran na otoku San Lorenco, in pa socialistične delavske organizacije. Mihail Zoščenko — Iv. Vuk: Humoristično-satirične zgodbe. 14 V. Naslednji dnevi so Zabježkinu mnogo pojasnili. Brzojavnik ga je zelo motil. Ni nosila Domina Pavlovna Zabježkinu kozjega mleka, ni pekla in kuhala za Zabježkina in tudi mu ni v radost oblačita čudovite lisaste spalne obleke... Vse to je delala, da bi pridobila vojaškega brzojavnika Ivana Kiriliča. Brzojavnik je lenaril na postelji, brenkal na gitaro in pel z izzivajočim basomi V pesmih ni bilo nič smešnega, ali Domina Pavlovna se je neprestano smehljala. »Smeje se,« je prisluškoval Zabježkin, »in gotovo sedi pri brzojavnikovih nogah. Smeje se... To pomeni, da je goska dobre volje, kar zopet pomeni, da čuti nekaj dobrega.« Ves dan je bilo Zabježkinu težko. Zjutraj je šel v urad. Ali ni mogel delati. Zakaj, kako hudiča bi delal človek, če je notranje razburjen? Ne samo, da ima skrbi z brzojavnikiomi, so še tudi skrbi z gospodarstvom. Treba hiteti domov in takoj na dvorišče. Štet kokoši. Ugotoviti, če jih1 ni kiak nepridiprav splašil. In če je to naredil, ga je treba takoj pretepsti. Tudi kozi je treba prinesti skorjo kruha. Same gospodarske skrbi... »In kaj koristi najlepše gospodarstvo,« se je mučil Zabježkin, »če ni moje? In mlnogo upanja tudi ni, da bo moje. In sicer zato ne, ker mi je brzojavnik na poti.« Ko je prišel Zabježkin domov, je obiskal najprej kozo. »Na, Maška,« je rekel. »Žri, neumna koza? Kaj' buljiš? Žalostna Si? Da, žalostna, ker je brzojavnik vmes... Treba ga je odstraniti, Maška. Če ne bo premagan, bo pognala ljubezen korenine.« Koza je jedla kruh in njuhala Zabježkinovo roko. »Ali kako ga naj odstraniml? Kaj, Maška? On je vendar športnik, jeguljast mladec, ki se ne da kar tako prijeti. Imel je priliko, da se je utrdil. In jaz, Maška, sem1 slaboten človek, revolucija me je zlomila... In kako ga naj odstranim!, ko se pa ta falot tudi zanima za gospodarstvo. Ker, zakaj, vprašam te, je prišel sem!?« Koza je gledala Zabježkina z jeznimi očrni. »Saj grem, Maška, že gremi. Mogoče se bo še vse spremenilo. Ali začeti treba pri brzojavniku. Če bi ne bilo njega. Maška, bi včeraj zvečer pil z Domno Pavlovno kavo... Že grem; že. • •« lit Zabježkin je stopil v hišo. Dolgo je hodil po svoji ozki sobi sem in tja, krilil z rokami mrmral nekaj nerazumljivega v brado. Nato je vzel par čevljev iz ornlare, jih zavil v papir in stopil k brzojavniku. Vrat ni docela odprl. Trenutek je stal iti poslušal. Brzojavnik se je useknil, korakal po sobi in premikal stole ... »čevlje čisti,« je pomislil Zabježkin in po- trk cil Kakor da je uganil: Brzojavnik je čistil' čevlje. Puhar je vanje, skrbno drgal s Cumjido in postavljal sedaj eno, sedaj drugo nogo na stol. »Pardon,« je rekel brzojavnik. »Oprostite, ali meni se miudi.« „ »Nič ne de,« je rekel Zabježkin. »Prišel sem le za. trenutek .. • Kot vas sosed1 in takorekoč... in takorekoč pod varstvom Domine PavloVne, sem si štel v dolžnost, da se Vam predstavimi: sem Pjotr Zabježkin. bivši državni uradnik.« »Aha,« ie reil