PoStaica platana o gntoM. Liubifana, ponedeljek 13. septembra 1930. NI LIST Stev. 207. Cene po pošli: za celo leto . H 8V— za pol leta . H izza četrt leta. H ZP— za 1 mesec. . H 7’— Za Ljubljano ramfino 7 K k Inozemstva mesitno H IZ'— Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica It. 8 Mn. telefon itn. 58 Krvav upor kmetov na Hrvatskem. : ^ Pravi krivci. ie zopet tekla kri. Po-^ .‘° žigosanje vprežne živine od t|Q ¥ ^l^ke oblasti. Žigosanje se je vr-lelovarski županiji v okrajih Bje-H jj’ rubišno polje in Garešnica. Dočim W%0^dne strani poročalo, da je šlo N iiviifan. zgoli za običajni popis vprež-Hor6 10 voz v vojnodajatvene svrhe, za rekvizicijo, poročajo Held *■ . °v*ne« (brv. ljudska stranka) a)ska »Politika«, da se je v Gru-T^o ^°'u dejansko tudi rekviriralo. Pti^j k°,°r°žniki v Volovjem ponoči vsalcetn .ma kmetoma in jima odvedli t«ga njegovega edinega konja in vrhu j , enemu sprednji, drugemu pa Sjo j, . Vv0za. »Seljačke Novine« nava-a5 z imeni vseh prizadetih. 1 a »Politika« ^samezna številka 60 vin. - NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 60 vin« no: tHnfo^.^ubišnem polju se je po dolgem vhie kosanje izvršilo, toda z oddajo ži-1 UporatJ^ra^ez je šlo teže. Končno se je p0t 0 s^e izvršilo tudi to.« **l*i atnem|a^em sc živina n* samo z*ž°" Tr k tuc^ rekvirirala z vozovi vred. ^kos * Pa vedeti- da sc ° tem tako »ikor2”6?1 ukrepu ljudstvo in javnost D 1 Primerno obvestila in so vrhu-sie s*®Pali organi, ki so vršili žigosa-StJ - zicil°< na skrajno oduren in No a ®ačin. Po vsem tem ni nobeno M» je v ljudstvu zavrela kri in so ^eve^»hujskači in temni elementi Ra-S* rankove struje lahko delo. Le-, °di širili glas, da je vsa žigosana %3i aPadla vojski, da kmetje ne bodo j° 'Dor^0 no^ene odškodnine, da jo bo-li v u-.marveč še sami goniti globoko 5« Za t? i°< da je veliko živine namenjeni! ancijo itd. itd. Ti elementi so se rifyal;V gruče in ljudstvo naravnost tero-iko,' Ceš da bo vsak gospodar batinan, J1 L. ne Pridruži uporu. Tako je prišlo ^djevIaVeža upora najprej v Velikem 'kjer so kmetje napadli grubiš-kvirira eSa beležnika, ko je spremljal re-NUji'0 živino v Belovarin in ga težko *' ^ato so navalili na občinski urac 'H *azbih, občinskega blagajnika pa do natepli. ’M]0 *°d se je uporno gibanje hitro razlag a vse strani in dospelo pred sam ig es*a Zagreba. Pod vplivom hujska-jO(j aSitatorjev je gibanje dobilo pone-% Sfhski in protidržavni značaj. Pri Ntjj, 0 uPorniki razdrli del proge, na več Ho Pa Poškodovali telefonsko in brzo-'Pomii^Peljavo. Med orožništvom in M £ 1 je v več krajih došlo do spopada, ,akQ je bilo na obeh straneh žrtev. Sta bila v Ivanjski dva upornika ^ta' V *-^ugem selu pri Zagrebu sta bila 'sx*ljeU kraljeve vlade izražam svoje naj- i^je s°žalje prebivalstvu onega dela j’ ^er je potres povzročil toliko ža-;%0V g0ria ter da Vas uverim o svojem ki sa e°iim že toliko Casa-<: V 0(W ministrski predsednik Giolitti A ^0ril: »Izraz sožalja, katerega je it Istv SCelenca blagovolila izraziti pre-? Sloh^’ ki Je trpelo vsled potresa, me b kfai dimil. Prosim Vašo Ekscelenco, ,*He JfVi vladi sporočite zahvalo itali-iv. e- Prosim Vas hkrati, da spre j-'Vj ,^az mojega osebnega spoštovanja. am Giolitti.« Samostojnost srbske ^ PATRIARHIJE. ! ie n .Karlovci, 12. septembra. Mesto tu^očg elo slavnostno lice, da kolikor ^tojn SVečano praznuje ustanovitev sa-ikVt>e i^ Patriarhije. Povsod vihrajo dr-n|^0p0j..nar°dne trobojnice. Na poslopju tr0L He. visi poleg državnih in narod-2°,nic tudi stara patriarhijska za-e *ekom včerajšnjega dne je pri- šlo mnogo gostov, zlasti iz Bačke in Banata. Mnogo jih je prišlo tudi iz Hrvatske. NEVOLJA DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV. LDU Split, 12. septembra. Širši osrednji odbor državnih nameščencev je imel včeraj sejo, kateri so prisostvovali odposlanci strokovnih organizacij. Na seji so navzočni ostro grajali postopanje vlade, ker uradniško vprašanje še ni rešeno. REGENT. LDU Belgrad, 12. septembra. Regent Aleksander se je popolnoma zdrav včeraj popoldne povrnil s svojega kratkega potovanja v Pariz. V njegovem spremstvu se nahaja sestra Jelena z otrokoma Vse-volodom in Katarino. Nastanili so se v vili na Topčiderskem Brdu, ki jo je regent dal pripraviti za nje. Na svojem povratku se je prestolonaslednik Aleksander ustavil čez noč v Zagrebu, da se informira o vzrokih kmetskega pokreta in o poteku tega gibanja. ČEŠKOSLOVAŠKA VLADA NAMERAVA ODSTOPITI. LDU Praga, 12. septembra. (Dun. KU) »Narodni Listy« javljajo, da bo Tušarjev kabinet na ministrski seji, ki se bo vršila v torek, radi nevzdržnih razmer v koaliciji sklenil, da poda ostavko. LDU Belgrad, 11. septembra. 122 redni sestanek začasnega narodnega predstavništva je otvoril predsednik dr, Vukčevič ob polu sedlemnajstih. Tajnik Joca Manoj-lovič je prečital zapisnik zadnje seje, ki se je sprejel brez pripombe. Nato so se pre-čitale prošnje in pritožbe ter se izročile posameznim odsekom. Pred prehodom na dnevni red je bila prečitana interpelacija poslanca Korača in dr. o odredbah proti železničarjem in delavcem, Dalje se je naznanilo, da zahteva sodišče v Pančevu, naj se mu izroči dr. Mita Topalovački radi žaljenja časti, Nato se prečita poročilo imunitetnega odseka, po katerem se imajo izročiti sodišču nastopni člani narodnega predstavništva: Sreten Kojič, Sreten Milosavljevič, pop MihajJo Mimič, dr, Miljutin Mažuranič, dr. Stevan Simeonovič-Cotič, dalje Miljutin Dragovič, in Gjuro Džamo-nja. Ker večina ministrov ni bilo prisotnih, so bila razna vprašanja glede poslancev odgodena ter se je takoj prešlo na dnevni red: generalno debato o mirovni pogodbi z Bolgarijo. Predsednik je dal besedo poročevalcu Čedi Kostiču, ki je prečital poročilo odseka o zakonskem načrtu mirovne pogodbe med zavezniškimi in pridruženimi silami in Bolgarijo in o zapisniku podpisanem v Neuillju, dne 11. novembra 1919 in o zakonu glede mirovne pogodbe med zavezniškimi in pridruženimi silami z Bolgarsko. Predsednik narodne skupščine je otvoril načelno debato o tej pogodbi. Radikalec Ilija Ilič je govoril, kako je Bolgarija zahtevala veliko Bolgarsko, si prizadevala, da zavlada nad Srbijo in skušala na vse načine Srbijo podjarmiti in pridružiti Bolgariji. Čital je akte raznih tujih komisij, podkrepljujoč jih z lastnimi dokumenti. Demokrat Juraj Bian-kini je velel, govoreč o miru z Bolgarijo, da mora biti zunanja politika čvrsta, kakor so naše krševine. Spominjal se je bratov v zasedenem ozemlju Dalmacije in njihovega groznega položaja. Navajal je, da so Italijani seljakom zadrske okolice odvzeli vse priprave za obdelovanje polja, tako da ne morejo obdelovati svoje zemlje. Italijani izganjajo naše ljudi z njihove rodne grude in naseljujejo na njihovo zemljo Sicilijance itd. Govoreč o dogodkih v Zadru je omenil, da so Italijani uničili 74 jugoslovanskih trgovin, gimnazijo in ljudske šole. Predsednik Vukčevič je opozoril govornika, da je na dnevnem redu mirovna pogodba z Bol-I garijo, Biankini je odgovoril, da je običaj vseh parlamentov, da se, ko se govori o zunanji politiki, omenjajo vsa vprašanja, ki se tičejo zunanje politike. Nadaljeval je: Hočem samo še omeiti, da zavezniki po zadnjih krvavih dogodkih v Trstu meseca julija niso poslali v Trst niti ene ladje, niti ene misije, ki bi preiskala tamošnje dogodke. Dalje je govoril o napadih Albancev na naše ozemlje, ki so bili inscenirani po Italiji, Prešel je na vprašanje Rubije ter omenil, da je oni, kateri misli, da bomo šli proti Rusiji, fantast. Naša vlada je odbila zahtevo entente, da bi mi poslali proti Rusiji nekaj divizij. Hvala ji za to! Pravica, ki nam ni prišla z zapada, mora priti z iztoka. Obžaluje, da še sedaj ne stojimo v diplomatskih stikih z Rusijo, kar je že napravila lokava Italija, ki je imenovala svojega poslanika za Rusijo. Končno je govoril o mukah naših ljudi na Jadranu in dejal, da so njihove muke naše muke. Socialist Vilim Bukšeg je dejal, da se popolnoma strinja z besedami svojega predgovornika, ki je omenil, da ima pripasti Balkan balkanskim narodom. Misli, da je skrajni čas, da odpošljemo domov bolgarske ujetnike, ki se še vidijo po naših ulicah. Treba je tudi podvzeti vse korake, da se vrnejo iz Rusije jugoslovenski ujetniki. Poslanec Dimitrije Mašič (liberalec) je v daljšem govoru .omenjal, da je velika razlika med bolgarskim narodom in bolgarsko inteligenco. On strogo loči oba narodna elementa , hoteč dokazati, da je bolgarski narod dober in miroljuben in ni odgovoren za prelom s Srbijo, do katerega ga je privedla inteligenca. Za pokvarjeno bolgarsko inteligenco ne nosi odgovornosti bolgarski narod. Ako se govori o odnošajih do Bolgarske, se je treba ozirati na one, ki sestavljajo državo, t. j. na narod. Neodvisni radikalec Aleksa Žujovič je dejal: Mi poznamo stremljenja Bolgarije in njene intrige že 450 let. Leta 1912 je Srbiji uspelo, da jo privede na pravo pot, a takoj po izbruhu svetovne vojne smo videli njihovo nerazpoloženje proti nam, S tako državo, s takim narodom nam ni treba pogodbe, Kaj nam hoče taka pogodba, ki bi bila lažnjiva? Napadal je zaveznike radi njihovega nepoštenega nastopa proti naši državi. Zdi se mu. da je Bolgarija stopila na naše mesto, a Srbija na njeno. Zavezniki so napravili iz svojih sovražnikov prijatelje, a iz prijateljev neprijatelje. Ko je ostalo še osem govornikov, je predsednik zaključil ob 21. sejo in odredil prihodnjo za 13. t. m. ob šestnajstih s sledečim dnevnim redom: 1. Nadaljevanje generalne debate o poročilu odseka glede mirovne pogodbe med zavezniškimi in pridruženimi silami in Bolgarijo. 2. Pretres poročila odseka za prošnje in pritožbe. 3. Poročilo odseka o mirovni pogodbi med zavezniškimi in pridruženimi silami in Avstrijo, PoSitižne novice. + Barikade v Trstu. Tržaško delavstvo se po zadnjih dogodkih ni moglo pomiriti. Hotelo se mu je borbe, da utolaži svoj srd, V noči na 11. t, m- so začeli na ulicah pri Sv. Jakobu graditi barikade iz voz, tramov, kamenja itd. Naslednji dan so bile vse glavne ulice zaprte. Po barikadah so vihrale rdeče zastave. Ljudje so se zbirali in poslušali ognjevite govore. Zastopniki socialističnih organizacij so se zaman trudili, pregovoriti ljudi, da bi se udali redu in se razšli na domove. Popoldne je došlo do prvega spopada z vojaš- Str an »Večerni list«, dne 13. septembra 1920. Štev, kimi oddelki, ki so jih delavci razorožili in se nato sami oborožili. V tem sta se posvetovali civilna in vojaška oblast o na-daljnih ukrepih. Izdali so poziv na red, obenem pa je odkorakala proti Sv. Jakobu znatna vojaška sila z avtomobili in topovi. Ljudje so začeli bežati in se večinoma skrili po hišah. Okoli šestih zvečer so počili trije topovski streli in barikade so zletele v zrak. Prebivalstva se je lotil trepet. Puške so pokale neprestano in pozno v noč. Po mestu — ki je bilo še brez luči — so avtomobili vozili ranjence. O nadaljnem razvoju še nimamo vesti. -f Prvi kmetski zbor Ljudske stranke v Dalmaciji se bo vršil dne 10. oktobra t. 1. v Splitu. Število krščanskih kmetskih svetov v Dalmaciji hitro narašča. + Za poverjenika za narodno gospodarstvo na Hrvatskem je imenovan demokrat Juraj Demetrovič. -j- Grda socialistična laž. Češka socialistična lista »Češke Slovo« in »Straž Li-du« sta 4. t, m. prinesla strašno obdolžitev proti duhovniku, Rondnickemu, ki je bil pri zadnjh volitvah izvoljen v češkoslovaški parlament. Neki »legijonar« Kadoun v teh listih objavlja »dokumente«, ki obdol-žujejo p. Rondnickega. Ko so se češkoslovaške legije 1. 1918. umaknile v Sibirijo, je ostalo v ruskih bolnicah nekaj bolnih Čehov. Te so zajeli prodirajoči Nemci in Avstrijci. V eno teh bolnic, v kateri je ležal Kadoun, je prišel tedaj vojni kurat Rond-nicky na čelu avsirijske patrulje ter tan dal takoj obesiti nekega Čeha, ki je bil legijonar. — Ta obdolžitev je huda, posebno še, ker je Rondnicky duhovnik in sedaj celo poslanec. Toda ugotovilo se je, da p. Rondnicky od januarja 1. 1917 pa do prevrata 1, 1918 ni bil na ruski, marveč na italijanski fronti. Po pričevanju čeških častnikov bivše avstrijske armade pa je p, Rondnicky na italijanski fronti v oktobru 1. 1918 bil celo postavljen pred vojno sodišče radi razžaljenja veličanstva. Pred posledicami ga je rešil prevrat. Tako se je razkrila ta socialistična laž. + Politika in ženstvo. Dunajski vse-učiliški profesor in poslanec prelat dr. Sei-pel je imel v »Politični zvezi krščanskega ženstva« na Dunaju vrsto predavanj. V enem teh predavanj se je pečal z ženskimi političnimi pravicami in dolžnostmi. Zavrnil je tiste, ki si še danes belijo glave, češ, ali je dobro ali ni, da imajo ženske iste politične pravice kakor moški. Tako premišljevanje je spričo danih dejstev prazno delo. Popolnoma izključeno je — je rekel govornik —, da bi se moglo ženstvo odpovedati svojim političnim pravicam ali pa da bi jim mogli moški te pravice vzeti; preje bi se morala porušiti vsa politična kultura. Vendar je pa za enkrat politična enakopravnost obeh spolov samo na papirju. Saj je jasno, da more moški, ki se že dolgo let suče v politični areni, vse drugače izkoristiti politične pravice nego ženska, ki je v političnem življenju popolna novin^ ka. Žer>ska si bo mogla dobljene politične pravice popolnoma osvojiti šele polagoma potom šolanja v političnem življenju. — Kar tiče posebnih ženskih nalog v politiki, leže te po mnenju dr. Seipela nedvomno na polju kulturnih vprašanj. -f Kongres angleških strokovnih organizacij se je 7. t. m. začel v Portsmuthu. Navzočih je 650 delegatov, ki zastopajo 6 in pol milijona članov. Kongres je otvoril član spodnje zbornice Thomas. V svojem govoru je odkril temno sliko svetovnega položaja. Pravega miru ne bo, dokler se ne bodo vse dežele odrekle duhu, v katerem je sestavljena mirovna pogodba svetovne vojne. Angleškemu delavstvu* se je posrečilo, da je s svojim odločnim pritiskom zaenkrat preprečilo novo imperialistično vojno svoje dežele, toda nevarnost še ni odstranjena. S tem pa, da je delavstvo nastopilo proti vojni z Rusijo, nikakor ni hotelo odobriti sovjetskega sestava; rusko ljudstvo ima pač pravico, da si voli tisto vladno obliko, ki jo samo hoče. — O gospodarskem polomu je rekel Thomas, da bo prihodnja zima za delavstvo najbrže ena najtežjih, ki jih je kdaj doživelo. Brezposelnost se širi in kapitalizem se pripravlja, da svoje interese utrdi. Delavstvo noče boja zaradi boja in ve, da je industrijski mir rav-notako potreben kakor internacionalni mir; vendar bo vsak napad na dosedanje svoje pridobitve sprejelo kot izzivanje in ga odbilo, in sicer ne v posameznih skupinah, ampak kot masa. — Kongres je sprejel resolucijo, v kateri zahteva osvoboditev cor-škega župana. -f Dalekosežni socialni zakoni v Češkoslovaški republiki. V praškem ministrstvu, za socalno skrbstvo pripravljajo- zakonski načrt o uvedbi tovarniških in obratnih svetov in o udeležbi delavstva na čistem dobičku. Ministrstvo je v stvari zaprosilo za mnenje korporacije delavcev in indu^trijcev. -j- Kako v Pragi rešujejo stanovanjsko vprašanje, Češko-slovaško ministrstvo za socialno skrbstvo je v sporazumu z vsemi prizadetimi činitelji odredilo, da se zakon o varstvu najemnikov podaljša. Obenem se pa vse stvari, ki tičejo stanovanj, izroče občinskim uradom, državni stanovanjski u,rad se pa opusti. Da se pospeši zidanje novih hiš, je minister za socialno politiko izdelal zakonski načrt, ki gre za tem, da se kolikor mogoče znižajo gradbeni stroški. Za vse zgradbe javnih korporacij in stavbenih zadrug se uveljavi dolžnost brezplačne oddaje lesa, za ostale zgradbe se mora dajati les po stroških pridelave. V kratkem se začno graditi hiše, za katere bodo znašali gradbeni stroški 700 milionov kron. Jamstvo je prevzela država, + Država, ki je nihče ne mara. Strupeni časniški sad »Koroško Korošcem«, ki ga izdajajo Nemci in nemčurji v Celovcu, da z njim sleparijo med Slovencih v pasih A in B, je v eni zadnjih številk pobral iz vseh slov. listov tožbe nad raznimi nedo-statki v naši državi. Te točke, ki jih je koroški nemčursTii časnikar seveda primemo zabelil, naj bi prepričale slovenske Korošce, da za Jugoslavijo niti Kranjci ne marajo. Zato naj koroški Slovenci kar gotovo glasujejo za Nemsško Avstrijo, v kateri je vse tako dobro urejeno in za vse tako mehko postlano. Kako o Avstriji, njeni sedanjosti in bodočnosti, sodijo Nemci sami, zadostuje pogledati katerikoli avstrijski list katerikoli dan. Vsi priznavajo odkrito, da je Avstrija državna tvorba, ki sama ob sebi ne more živeti in je v svoji sedanji obliki popolnoma odvisna od milih darov inozemstva, Te države lastni državljani ne smatrajo niti za resno in se norčujejo iz nje in ji nagajajo, kjer morejo. Posebno značilno je, da tako majhna, narodno popolnoma enotna državica ne more uvesti enotne državne uprave; dežele nočejo o vladi Dunaja ničesar slišati, vse hočejo proč od Dunaja, ki je vendar prvi nositelj avstrijske državne misli in avtoritete. Ravno sedaj pripravljajo v pododseku avstrijskega parlamenta načrt te ustave. Temelj tvorijo sklepi dežela na konferenci v Linču, glasom katerih mora postati Avstrija zveza dežela, katerih vsaka mora dobiti dalekosežne pravice in svoboščine. Iz teh sklepov hočejo sedaj zgraditi celoto — državno ustavo, To delo je skrajno težavno, ker vsak hip zadevajo na ugovore dežela. O tem piše »Prager Tagblatt« v svojem uvodniku dne 9, septembra pod naslovom: »Država, katere nihče ne mara,« Tu pravi med drugim; »Dežele so kakor ježi, ki le nerade sodelujejo; najraje bi vsaka iz vsiljene ji skupnosti ušla. Večina hrepeni po zvezi za Bavarsko, Dunaja ne mara nobena, V tem tiči namreč celi problem: dežele ne verujejo v bodočnost Dunaja. One vidijo le dva milijona lačnih ust in norčije političnih rev, ? ki delajo na hrbtu težko prizadetega ljudstva politične kozolce. In od tega pustega Dunaja nočejo dežele ničesar slišati. V ustavnem načrtu se jasno zrcali ta mržnja proti skupnosti, Ta ustavni načrt je namenjen državi, katere nihče ne mara, in v katero nihče ne veruje,« Tako pišejo o Avstriji lastni nemški sinovi. In s to državo naj bi prostovoljno za vedno zvezali svojo usodo koroški Slovenci? Tako neumni pač niso, + Kandidati za predsedniško mesto v Združenih državah so ti-le: Demokratska stranka, ki ji pripada Wilson, kandidira Hardinga; republikanska stranka (ki je njen pristaš Taaft) Coxa; socialitična' stranka Debsa; kmetska in delavska stranka, ki ima v programu sovjetski sestav, Parley Parker Christensena; abstinentska stranka Aarona Watkinsa. Zadnje tri stranke pa ne prihajajo resno v poštev in se bo bil glavni boj le med Hardingom in Coxom. Dnevne novice. — Uboj na Dobrovi. Včeraj je dobrovsko ognjegasno društvo priredilo veselico s plesom. Pilo in plesalo se je pozno v noč. Načelnik ognjegascev Franc Bricelj, ki je tudi gostilničar, je bil razsrjen, ker se veselica ni vršila pri njemu, marveč pri gostilničarju Remcu. Ob 11, uri ponoči je gostilničar Bricelj prišel pred Remčevo gostilno in od veselice dal poklicati podna-čelnika gasilcev Franceta Rupnika. Ko je ta prišel, ga je Bricelj sunil z nožem tako zelo, da je Rupnik takoj umrl. Briclja, ki je steber samostojnih liberalcev na Dobrovi, so danes orožniki odpeljali v Ljubljano. — Skladi za podporo invalidov in vojnih sirot. Vse civilne oblasti, vojaška poveljstva, javne korporacije, zavodi itd., k’i imajo v svoji upravi kake sklade in zbirke za vojne vdove, sirote in invalide, naj nemudoma sporočijo poverjeništvu za sociano skrb deželne vlade za Slovenijo (invalidski oddelek) v Ljubljani, koliko znaša sedaj imovina sklada, kdo tega upravlja, kje je imovina naložena, koliko je gotovine, vrednostnih papirjev in morebiti avstrijskega vojnega posojila, kdaj iz kakih sredstev in v kak namen je bil sklad zbran ter ali in koliko je bilo iz skada od prevrata doslej izdanih podpor, S tem poročilom naj vpošljejo tudi en izvod štatutov sklada, — One oblasti itd., ki so imele take sklade za časa državnega prevrata, a je bila njihova imovina zaplenjena ali zadržana v tuji državi, naj tudi sporočijo, kaj jim je znano o sedanjem upravljanju in uporabi dotičnega sklada. in kaj je bilo doslej ukrenjeno, da bi bila prenešena imovina v domovino. Vpošljejo naj istotalco en izvod štatutov. — Te podatke rabi poverjeništvo za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo v svrho sestave natančnega pregleda in pa ker namerava enotno urediti upravljanje in uporabo vseh skladov, ki so namenjeni za podpiranje vojnih invalidov, vdov in sirot v Sloveniji. — Ustaški čini na Hrvatskem. V Vojnem Križu na Hrvatskem so prišli orožniki v hišo ugledne družine Popovič in zahtevali, da jim domači sin Josip pokaže mesto, kjer so skriti uporniki. Fant je ubogal. Ko se je golorok vračal domov, je od nekod priletela vstaška krogla in ga pogodila. Komaj je bilo časa, da je mladenič prejel sv. popotnico, nato je izdihnil. Bil je edina opora družine, ki nima več očeta. — Parcelacija nadškofijskega posestva Maksimir v Zagrebu, Kakor poročajo zagrebški listi, pride zagrebško nadškofijsko posestvo Maksimir pod novo upravo, ki je sestavljena iz zastopnikov vlade, gospodarske fakultete in nadškofija. Maksimir se uredi kot vzorna kme-fije. Maksimir se uredi kot vzorna kme-svete, se parcelira po predpisih o agrarni reformi. — Kulturno gibanje bosenskih Hrvatov. 12. t, m. je obhajalo 10 letnico svojega obstanka »Jugosl. katoliško akademic-no prosvetno društvo Martič« v Sarajevu* kateremu so bili osnovatelji dr. Rebac in pokojna Eckert in dr. Rogulja. Društvo je tekom svojega obstanka marljivo delalo za ljudsko prosveto in med drugim ustanovilo do 15 mladinskih društev. — »Napredek«, prosvetno društvo bosanskih katoliških Hrvatov — podobno kakor imajo tudi bosanski Srbi svojo »Prosvjeto«, a muslimani svoj »Gajret«, — je imelo tekom 10 mesecev minolega leta blizu 1,200.000 K dohodkov. A treba vedeti, da je društvo odvisno edino-le od malih prispevkov katoliškega hrvatskega prebivalstva v Bosni in Hercegovini, ki šteje komaj 400.000 duš. Društvo je v zadnjih najtežjih letih dozidalo dijaški konvikt, katerega gradbeni stroški znašajo doslej 2 milijona kron. V kon-viktu bodo imeli svoj dom tudi vajenci. Gospodinjstvo je izročeno zagrebškim usmiljenim sestram. Oprava bo stala še blizu 500.000 K, a tudi te stroške upa društvo v najkrajšem času poravnati. Za letošnje šolsko leto je stavilo društvo v proračun za dijaške ustanove in podpore 550.000 K. To je naravnost ogromna kulturna samopomoč bosenskih Hrvatov, To pa seveda n® opravičuje vlade, da bi pri podeljevanju dijaških ustanov in podpor odrivala Hrvate, kakor je pravkar storila. Po sarajevskih poročilih je bosenska vlada za letošnje šolsko leto odredila tako-le: V dijaško menzo je sprejetih 90 pravoslavnih, 38 katoliških in 1 muslimanski dijak; ustanovo je pa dobilo 170 pravoslavnih, 40 katoliških in 100 muslimanskih dijakov. S tako razdelitvijo javnih dijaških podpor Hrvati seveda niso zadovoljni, temmanj ker je ravno hrvatski živelj v Bosni najrevnejši — Pred gibanjem zasebnih nameščencev v Zagrebu, Zagrebški listi poročajo, da se pripravljajo zasebni nameščenci na novo gibanje. Zahtevali bodo novo ureditev plač in posebno podporo za nabavo najnujnejših življenskih potrebščin. ljubljanske novice. lj Ljudski oder je uprizoril snoči ljudsko dramo »Lovski tat« s povoljnim uspehom. V nedeljo dne 19. t. m. bodo igrali Molierovo komedijv v treh dejanjih: »Sca-pinove zvijače«. lj Pevska zveza. Seja pripravljalnega odbora danes ob pol sedmi uri zvečer, (k) lj Glasbena Matica. Vpisovanje gojencev v konservatorij in v glasbeno šolo se vrši vsak dan dopoldne v pisarni Glasbene Matice. Sprejemni izpiti konservato-ristov se vrše v torek, dne 14. t. m. dopoldne, gojencev za vstop v dramatično šolo pa v sredo, dne 15, t. m. popoldne ob 3. uri. lj II. komorni večer godalnega kvarteta Zika (br, Zika, Sancin in Černy) dne 20.septembra 1.1. v Unionu. (k) lj Pričetek šolskega leta 1920/21 na mestnih otroških vrtcih. Na mestnih otroških vrtcih na Zaloški cesti št. 1 in pa v Cerkveni ulici št. 21 prične se šolsko leto 1920/21 v petek dne 17. septembra 1920. Dne 16. septembra se pa vrši dopoldne od 9. do 12. ure v šolskih prostorih vpisovanje. lj Preuredba šolskih okolišev II, in IV. mestne deške ljudske šole v Ljubljani. Ker je most, ki veže Opekarsko cesto s Prulami, dograjen in izročen javnemu prometu, odredil je mestni šolski svet, da se s šolskim letom 1920/21 pričenši preuredita okoliša II. in IV. mestne deške ljudske šole, in sicer tako-le: Učenci, ki stanujejo v Rožni ulici, Sv. Florijana ulici, Ulici na grad, Osojni poti, Grajski planoti in na ozemlju severozapadno od teh ulic, v kolikor je to ozemlje pripadalo doslej IV. mestni deški ljudski šoli, bodo odslej pripadali II. mestni deški ljudski šoli. Učenci, ki stanujejo na Cesti v o Pred konjušnico, v Konjušoi uu<* ^ potni ulici, Trnovskem pristanu ozemlju, ležečem jugovzhodno od ki je doslej pripadalo II. m® l-Uij ljudski šoli, se všola z letošnjim , letom 1920/21 pričenši na IV. ®cS ško ljudsko šolo. lj Streljanje na ljubljaB«« ^, V soboto ponoči je vojaška straž9> za »kolera - špitalom«, zaslišala sU® p dela senco, ki se je premikala, alarmirali policijo, katera je P11",1 fl* lice mesta in prijela tatu, katen j žini kopal krompir. Tatu so aret lj Pogreša se od srede 8. t. m.16 dekle Marica Ivanc, blondink ^ rasti, modre oči, tihega govorjenj*, čena je bila v sivo črno kariran° ^ kratko temnomodro nagubano krl® j, tenrock) in iz enakega blaga Povr ^ pico, z belim slamnikom ali pa ^ temno čepico. Ker je upravičen suin’ ^ je storil nad dekletom kak zločin.se ^ da če kdo o tem kaj zve, naznan' ^ ljubljanskemu policijskemu ravna , lj Rajanje v Ljubljani je bi'0 ponoči in zjutraj zopet precej ve _ 1 česar je imela tudi policijska str ' uescu ju uneia tuui policija« ~~ tere je v Ljubljani odločno prem®0’ veliko posla in dela. priporočati da se kaznovani pijanci imenoma 0 v časopisju, ker druge poti ni, da s« Le V neizmerno pijančevanje zabrani, glob, ki jih morajo pi janci in T $, j plačati, se ne boje, boje se pa jaVD°erj$ lj Zaplembe tobaka. Organi škega urada so zaplenili na držav« lodvoru Antonu Faletiču in marju 169 ovojev tobaka, kateri, nameravala iztihotapiti. Dalje so Ivanu Šmalcu iz Škofje Loke tobaka. Pri odhodu osebnegt lovac so pa zaplenili organi lodvorske ekspoziture Milki 1 Peru Hermannu 364 ovojev toba jojčl ovojev Princesas, 6 ovojev Moeres. -! 1PV Snnrt A‘A. 12 0^0] J V 5 — “ » ''J'- ' - jev Šport, 43 ovojev Damen, 12 nega hercegovskega duhana in Egiptovskih svaičic Izpred porote- Strasten goljuf pred P°r0f%,l]#” I pred ^ M l Danes se je zagovarjal v Sosi»“ r1ry.fl.Vfli 51 strasten goljuf.« Zaradi hudodelstva ® poroto 35 letni bivši trgovec v Šoštanj Prevec, o katerem poudarja državni P^tfj v svoji obtožbi: f>0! Pr Pač s Poldi tavn< _ d *čaii< ^iro te dr *ki ; vela ki si E l teči v t »tat ev la *ad tud reč vel Uh ®ai tui Mi n< 0i ki »k n poudarja državni i■ ^ri p,, »Obtoženec Karol ‘ I ju. 6U1JUJL.« aui llUUUUvi«* j. fr* 1 je bil že petkrat kaznovan, toda ^ j 8 mesecev, enega leta, 13 mesecev in & niso čisto nič poboljšale. Komaj ,ie pK seca aprila prestal enoletno kazen, je v največjem obsegu goljufati. Nasta« v Ljubljani, toda posloval je tudi v. k'#* in v Mariboru in je povsod goljufa*- fj# si je sam kar enajst pečatov razim1 in vojaških oblasti in je začel na t rejati in prenarejati razne javne llS‘tc»! sebno popotne liste in je pri tem, jr sam priznal, zasltižil približno Predstavljal se je ljudem kot bivši čas r stopal je zavestno in sigurno, trdil, j zveze z odličnimi osebami v Belgraou p# Dunaju, da je dobro znan z ministra’p« , čevičem, pisal je pisma, da ima veli*° ^ ženje, ako se mu je umestno zdelo. '...pfiK i ral norca. Vrgel se je na goljufive popotnimi listi. Potovanje v in0$e^M f zdaj zelo omejeno in otežkočeno. voljujejo potovanje le zanesljivim ?se ji#'", kdo potuje s ponarejenim potni© oškoduje državo na njeni pravici, da neovirano nadzorovati potujoče ^jatinij Kdor ponaredi ali prenaredi popotne1*, i F dobi za to odškodnino, jo gotovo golJ1'^^ pretvezo, da bo preskrbel gospodu * Woschnaggu v Šoštanju potni list, J® j sp1;, od njega 4000 kron, toda izročil m11 nobenega potnega lista, tudi ne P°Pgfli*t V Mariboru je pa izvabil gospodu dr. . ff Mravlaggu 3000 kron rekoč, da m11 pr#. olf w!\aI a 1 '»i i u _ -m ¥ skrbel štiri potne listine za g. Mravlagga, njegovo ženo in za dv^ yli otroka. Dr. Mravlagga je s tem Prl"n ji)1, v nevarnost, da bi bili on, njegova otroka lahko izpostavljeni pri P°t0 likim neprilikam. Gospoda dr. M ra'’1 pa ogoljufal še za 3000 kron koncem junija 1919, ker ga je nalagal, da J. znan z laškim generalom Segrejem, P 0y rem bo izposloval, da bo dr. Mravlae^iJi' Gunter izpuščen iz italijanskega je ^ Poleg opisanih dveh velikih golj>iflJgr#|j: Pevec prenaredil potni list Johanna prenaredil svoj lastni potni list, priporočilo okrajnega glavarstva v sebe, ponaredil priporočilo okrajnega st.va Maribor za Alojzija Tavčarja, P potni list za Vinkota Plementaša, P-^#^ potrdilo za Vinkota Plementaša, P° ^j-ei111^ sebe povelje za potovanje v Belgrad, dil potni list za Karola, Heleno in reto Pacher in ponaredil izjavo 0 glavarstva v Mariboru z dne 1. poH.. , ___________________ avgu>5 O teh ponarejenih javnih pismih je , vec, da mu je nekatere od njih spisa1^ Ferjančič, bivši uradnik pri — j , bivši uradnik pri okrajn varstvu v Mariboru, kar pa ni resnicn > g p, Anton Ferjančič v Mariboru PoS<61“,,. okrajnem glavarstvu popolnoma n?znnjgal ™ so izvedenci o pisavi izjavili, da je V -g narejene listine Karol Pevec. . neK8I’’'ji' Senatu je predsedoval svetnik tanta sta bila dvomi svetnik Ana svetnik Einspieler, tožbo je zastopaj ^ • i d1’’ tii pravdnik Tronz, Prevca je” zagovarjal )0 M Ijavec. Prevec se je zagovarjal zelo je svojčas pobegnil s Studenca, kjer 1 i-rnl L-lntil oaIa nor td K Ural blaznost, se klatil celo noč P° 'a je drugo jutro: neka nedelja je bila, • že policija aretirala in Jože Habe ga je odpeljal revirni I v zapore v6{ sodišča, kjer se je nato odločil, da J* je, . muliral blaznosti. Razprava se nadatj^^^ Udjjovorm ui tnaik .toZb ItutW l#» izdajatelj konzorcij » V eferne#* li# , >,!ugOKiuv«utka *