Poštnina paviailrana.
fi
sw & i 1	uL<• '%i. i.. I li i Lil iiil u • ui
Strokom! M n povuftfo (ostilnlčartkega obda.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
Za člane v „ZvezP Din 10, č Cena Inserato	= List Izhaja 20. vsakega meseca =-■	 včlanjenih zadrug stane list celoletno Oln 20-—, polletno etrtletno Din 5-—; posamezne številke 2 Din. m: enostolpno 1 netit vrsta Din 2*—, vključno davek.	Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. - ■ 1 ■ ■ Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. == Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 10. vsakega me-1	 seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. 		=■ i. ■■	
Št. 7.	V Ljubljani, 25. julija 1930.		Leto XVII.
Obrtniško slavje na Jesenicah.
Obrtniško društvo na Jesenicah pri* redi 10. in 11. avgusta ob priliki 10*let* nega obstaja in delovanja veliko obrt* niško praznovanje, združeno s slav* nostnim razvitjem in blagoslovitvijo društvenega prapora. Ta prireditev bo brezdvomno ena izmed največjh mani* festacij gorenjskega obrtništva, kar smo jih doživeli po osvobojenju. Ob* enem pa bo tudi dokaz obrtniške za* vednosti, smisla za skupno delo in na* predek na kulturnem in gospodarskem polju.
Vsak posameznik naj se zaveda, da daJnes še vedno orjemo ledino za raz* voj naših prostovoljnih organizacij, ka* kršno predstavlja tudi Obrtniško dru* štvo na: Jesenicah. Vse priznanje gre možem, ki stojijo na čelu teh orgainiza* cij in ki s svojim delom in vzgledom bodrijo k skupnemu in složnemu delu.
Svoje priznanje in upoštevanje dela: naših tovarišev pod vznožjem očaka Triglava pokažemo najlepše s tem, da se udeležimo njihovega slavja v čim lepšem številu.
Program1 prireditve je naslednji:
Na predvečer je podoknica kumici gospe Legatovi.
1. Od 8. do 10. ure sprejem gostov na slavnostnem prostoru ob sodelova* nju sokolske godbe. Nato sledi vpiso* vanje v spominsko knjigo.
2. Od 10. do 12. ure se vrši veliko zborovanje v dvorani Sokolskega do* ma.
Na zborovanju govorijo sledeči go* ' spodje:
1. Engelbert Franchetti iz Ljubija* ne: Borba in razvoj stanov, dela.
2. Josip Rebek iz Ljubljane: O go* spodarskem stanju obrtnika.
3. Drago Žabkar iz Celja: Obrtnik in njega stanovska zavest.
4. Jožef Ambrožič iz Ljubna: O or* ganizatoričnem in gospodarskem polo* žaju gorenjskega obrtnika.
5. Ivan Iglič iz Ljubljane: Obrtnik in stanovski tisk.
6. Dr. Josip Pretnar, tajnik Zborni* ce TOI v Ljubljani: Obrtnik in njega zakonodaja.
Poleg navedenih gospodov nastopi* jo govorniki tudi iz krajev izven Dr a v* ske banovine.
Ob pol 13. uri slavnostno razvitje in blagoslovitev društvenega prapora.
Ob pol 14. uri skupen obed ter raz* delitev diplom častnim članom.
Ob 16. uri velika ljudska veselica s pestrim sporedom. Sodelujeta dve god* bi.
V ponedeljek 11. avgusta dopoldne ogled tovarne KID, popoldne pešizlet skozi Vintgar na Bled.
Davčne In taksne olajšave za hotelsko Industrijo.
Nj. Vel. kralj je na predlog ministra financ in ministra trgovine in itidustri* je ter po zaslišanju g. predsednika mi* nistrskega' sveta podpisal in proglasil
zakon o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo. Zakon pravi:
§ 1. Za pospeševanje turizma se do* volijo hotelski industriji v kopališčih ter v klimatskih in turističnih krajih začasne olajšave v obsegu in pod pogoji tega zakona.
§ 2. Začasne olajšave veljajo za ho* tele, restavracije, penzije in gostilnice. Ti obrati so deležni pod pogoji § 5 teh* le olajšav:
1. Neposredni davek od dohodka podjetja (stečevina) se bo odmerjal ta* ko, da se davčna osnova po določbah zakona o neposrednih davkih v letih 1931, 1932, 1933, 1934 in 1935 zmanjša za 40 °/c, v nadaljnih 5 davčnih letih za 30 % ter v nadaljinih 5 letih za 20 %•.
2. Neposredni davek od dobička jav* nemu polaganju računov obveznih pod* jetij (družbeni davek), se bo odmerjal na podlagi, zmanjšani kot pod 1, tako da v primeru pomanjkanja osnovnice ne bo treba plačati zakonski minimalni davek pod § 68*2 zakona o neposrednih davkih.
3. Taks in pristojbin so oproščene S<odbe, vstopnice za zabave, koncerte, razstave in predstave, ki se prirejajo po hotelih, restavracijah in penzijah.
4. Takse za dolgoročne pogodbe o za* kupu- se ne bodo plačevale po zakupni dobi, temveč le vsakoletno naprej.
§ 3. Za obrate v novozgrajenih stav* bah v roku treh let po uveljavljenju tega zakona, ki razpolagajo najmanj z glavnico od 500 tisoč do 2 milijona Din in ki izpolnjujejo ostale pogoje tega zakona, se zmanjša davčna osnova v
teku prve petletne dobe za nadaljnih 20 %, v drugi petletni dobi za nadaljnih 15 % in v tretji petletni dobi za: nadalje nih 10%.
Za obrate v novih stavbah, zgraje* nih v istem roku ter s kapitalom od 2 do 5 milijonov Din, se zmanjšajo od« stotki, navedeni v prejšnjem odstavku, za nadaljnih 10 % (poemov).
Če razpolagajo s kapitalom nad 5 milijonov Din, se znižajo ti odstotki za nadaljnih 5 % (poemov).
§ 4. Za čas trajanja olajšav §§ 2 in 3 se znižajo poleg znižanja davka še vsa* kovrstne doklade, ki se plačujejo na podlagi neposrednega državnega davka.
Davek na poslovni promet se bo plačeval na podlagi kopij računov ali na podlagi knjig o inkasu, ako se poka? žejo davčnim oblastvom in so verodo* stojne. Inkasirani davek na poslovni promet se sme vračunati in izkazati v računih.
5.	Olajšave §§ 2, 3 in 4 tega zakona se smejo dovoliti:
1. Ako so v § 2 navedeni obrati na podlagi potrdila' pristojne banske upra* ve in pristojne davčne uprave neposred* no v službi pospeševanja turizma ter čim večjem posečanju kopališč, klima* tičnih in turističnih krajev in ako raz* polagajo z vso potrebno moderno in hi* gijensko ureditvijo (vodovod, moderna razsvetljava, družabni prostori, čiste in primerne sobe itd.).
2. Ako so stavbe, v katerih se naha* jajo ti obrati, zgrajene kot nove po ob* stoječih gradbenih predpisih.
3. Ako so obstoječe stavbe adapti* rane ali razširjene v smislu točke 1 te* ga zakona, ako tudf sicer odgovarjajo obstoječim gradbenim predpisom! in ako znašajo adapcijski stroški najmanj eno tretjino vrednosti objektov brez pohi* štva ter neposredno pri adaptaciji.
Vse začasne olajšave se smejo na predlog hotelskega inšpektorja pri ban* skih upravah ali na predlog ministrstva za trgovina in industrijo odvzeti, ako lastnik ali zakupnik obrata ne vodi na primerni višini, pravilno in čisto; in ako krši pogoje § 5, točka 1 tega zakona.
§ 7. Olajšave tega zakona veljajo tu* di za Beograd in za mesta, kjer so sede* ži banskih uprav. Ako ta mesta niso kli* matični in turistični kraji, veljajo olaj* šave samo za hotele, ki pa morajo iz* polnjevati vse pogoje tega zakona ter imeti najmanj 40 sob.
Olajšave tega zakona veljajo nada* Ije za zdraviliške in letoviške dome, ako se njihovi dohodki uporabljajo izključ* no za ureditev tamošnjega kraja in za pospeševanje turizma.
§ 8. Olajšave po tem' zakonu bo do* voljeval oziroma odvzemal na podlagi vloženih in dokumentiranih prošenj po prejšnji izjavi ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek za davke v mini* i strstvu financ. Prošnje je treba vlagati f v roku 60 dni' po otvoritvi obrata. Po
prekoračitvi tega roka izgubi obrat pra* vico do olajšave za ves pretekli čas in za ono leto, v katerem je bila prošnja vložena.
§ 9. Podrobne določbe o izvršitvi tega zakona bosta podpisala minister fi* nanc in minister za trgovino in industri* jo. Minister za socialno politiko in na* rodno zdravje bo določil kraje, ki jih je treba smatrati za klimatske in turi* stične.
§ 10. Ta zakon stopi v veljavo in do* bi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih Novinah«.
Razglas
kraljev, banske uprave Dravske banovine proti pijančevanjn in nespo* dobnemn obnašanju.
Pospeševanju narodnega zdravja, so* cialnega blagostanja in mirnega sožitja povzroča v Dravski banovini največje težkoče alkoholizem, ogrožanje osebne varnosti ter nespodobno obnašanje, ki je največkrat posledica prekomernega uživanja alkohola. Da se tudi širša jav* nost spozna z zakonitimi predpisi, ki imajo namen, da preprečujejo in ome* jujejo to narodno zlo, opozarja kraljev* ska banska uprava zlasti na naslednje predpise:
I.
Člen 55. pravilnika o gostilnah pre* poveduje gostilničarjem in lastnikom sličnih obratovalnic:
a) točiti in dajati alkoholne (pijače ob dneh, ko je to z zakonom prepoVe* dano;
b) dajati alkoholne pijače notorične* mu pijancu ali že pijanemu gostu;
c) dajati osebam pod 18. letom v jav* nih lokalih alkoholne pijače, najsi so v družbi odraslih oseb. Osebe pod 18. le* tom smejo zahajati v kavarne, gostilne in restavracije zaradi hranjenja samo v družbi staršev, varuhov, zakonitih ža* stopnikov ali odraslih sorodnikov;
č) odreči gostu jed zato, ker ne pije alkoholnih pijač;
d) dovoljevati v obratovalnici ha* zardne igre, kakor tudi dopuščene igre za večje denarne zneske.
Za prestopke se kaznujejo odgovor* ne osebe po § 131. obrtnega reda z glo* bo do 15.000 Din ali z zaporom do treh mesecev, gostilničarju, kavarnarju ali lastniku sličnih obratovalnic se pa more odvzeti tudi osebna pravica, če je bil v poslednjih dveh letih radi prestopkov trikrat kaznovan.
II.
§ 268. kazenskega zakonika za kra* ljevino Jugoslavijo določa, da se kaznu* jejo z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 5000 Din:
1.) gostilničarji in kavarnarji, ki stre* žejo z močnimi pijačami mladoletni* kom pod 15. letom zaradi neposredne ali posredne uporabe. Obsojencu, ki po* novno zagreši to dejanje, se sme prepo* vedati izvrševanje obrata;
2.) kdor zavede osebo pod 16. letom, da se na javnem kraju opijani;
3.) kdor ve za koga, ki mu je sodi* šče prepovedalo' zahajati v krčmo, pa mu vendar postreže z alkoholnimi pija* čami.
III.
Policijska ura je urejena tako*le:
1.) V okolišu uprave policije v Ljub* Ijani in v mestu Mariboru: za gostilne 24. ura, za kavarne 2. ura.
2.) V zdraviliščih Bled, Rogaška Sla* tina in Dobrna: od 1. junija do 30. sep* tembra ža gostilne 24. ura, za kavarne
1.	ura, ostale mesece pa kakor v drugih krajih.
3.) V krajih, kjer so sedeži sreskih načelstev: za gostilne 23. ura, za kavar* ne 24. ura.
4.) Za vse druge kraje:
a) poleti, t. j. od 1. aprila do 30. sep* tembra, za gostilne in kavarne 23. ura;
b) pozimi, t. j. od 1. oktobra do 31. marca, za gostilne 22. ura, za kavarne 23. ura.
5.) Gostilne in kavarne se ne smejo odpirati poleti pred 5. uro, pozimi pa ne pred 6. uro.
6.) Okrepčevalnice, vinarne, žganjar* ne in sploh obratovalnice, v katerih se točijo alkoholne pijače in prodajajo mrzle jedi samo za konsum v lokalu (tu so všteti tudi vinotoči pod vejo}, smejo biti odprte od 7. do 21. ure.
Če se pa točenje vrši v prodajalnah, v katerih se prodaja tudi blago za upo* rabo zunaj lokala, velja čas za trgovin* ske obratovalnice.
Prestopki policijske ure se kaznuje* jo z globo do 1000 Din ali z zaporom do 14 dni, prestopki za obratovalnice pod 6.) pa z globo 50 do 300 Din.
IV.
Zakon o vinu prepoveduje dajati v promet bolna, pokvarjena vina ali vina s škodljivimi primesmi itd. Opozarja se posebno, da je do začetka leta 1932. še dovoljeno dajati v promet vina od sam orodnih križank vinske trte; toda imeti morajo točno označbo vrst, iz ka* terih so napravljena, t. j.: besedi »vino« se mora dodati »od hibridov« ali »od di* rektorja«, »od šmarnice«, »od otela«, »od izabele« itd. Od začetka leta 1932. pa je sploh prepovedan promet in pro> dajanje teh vin tudi z označbo.
Prestopki se kaznujejo z zaporom od 7 do 30 dni in v denarju od 100 do 10.000 Din, v nekaterih primerih pa celo z za* porom od 7 dni do 3 mesecev in v de* narju od 300 do 30.000 Din.
V.
Prepovedano je točiti ali ponujati v gostilnah, kavarnah in vseh drugih loka* lih, kjer se točijo ali prodajajo alkohol* ne pijače, take pijače rekrutom v kra* jih, kjer so vojaški nabori, in sicer tako dolgo, dokler traja nabor in rekruti ne odidejo domov. Isto velja tudi za dne* ve, ko rekruti odhajajo k vojakom.. Pr e*
stopki se kaznujejo po § 131. obrtnega reda.
VI.
Po čl. 74. zakona o notranji upravi smejo državna oblastva obče uprave ne* glede na sodno postopanje prisoditi ka* zen 10 do 500 Din, in če je ta kazen ne* izterljiva, zaporno kazen od 1 do 10 dni zaradi nespodobnega postopanja ali po* nasanja na1 javnih ali javnosti dostopnih krajih, če se krši javni red, mir, varnost, morala ali dostojnost, ali če se povzro* ča javno pohujšanje. S to kaznijo se to* rej n. pr. lahko kaznuje, kdor se na jav* nih cestah, potih, trgih, v gostilnah, ka* varnah, v cerkvi ali pri cerkvi, v dvora* nah, gledališčih, na javnih shodih itd. nespodobno obnaša, pretepa', kriči, pre* klinja, nespodobno govori in daje po* hujšanje, ali kali nočni mir, izziva, sme* ši ali nadleguje druge ljudi itd.
Enako se kaznuje, kdor v službenih prošnjah žali javnega organa ali se po* naša proti njemu, ko opravlja službeno dolžnost, tudi navzlic opominu, name* noma uporno ali se upira ugoditi urad* nemu pozivu.
Kraljevska banska uprava se zaveda, da se s samim kaznovanjem ne da do* seči vse, vendar prejmejo izvršujoči varnostni organi strog nalog, da vsako kršitev zakonov prijavijo pristojnim ob* lastvom, ki bodo uporabila kazenske predpise. Treznostna, prosvetna, kul* turna in druga društva ter vsak posa* meznik se pa vabijo, da sodelujejo po namenu tega razglasa, da bo narod po* stal trezen in zmeren in da se bo povsod varovalo človeško dostojanstvo. iV Ljubljani, dne 12. junija 1930. Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
II.	No. 6319/25.	Pomočnik	bana:
dr. Pirkmajer s. r.
(Gostilničarska Samopomoč.
Meseca julija so bili Samopomoči prijavljeni trije smrtni slučaji, in sicer: Paulus Karel na Dovjem, Koritnik Ivan, Suhadol*Laško ter Pečauer Ana, Stran* ska vas pri Semiču. Za posmrttiino po teh blagovolite izplačati po Din 5.—, t. j. vsak član naj 15 Din takoj po polož* nici na pošto odda, da bo koncem av* gusta mogoče nakazati posmrtnine.
Pri tej priliki moramo vsem članom javiti, da komaj dobrih tisoč članov red* no plačuje prispevke, dolžniki pa kljub vsakomesečnemu opominu trdovratno čakajo. Prihodnje dni bomo vsakega dolžnika še posebej imenoma opominja* li, nato pa, kakor neradi, odstopili ob* lastvom, da se od njih rubežnim potom izterja. Vseh članov je bilo od začetka leta 1928. pa do 30. junija 1930 vpisanih 2052, umrlo je v tem času 148 članov, iz* stopilo 72, izključenih je bilo 16, tako da znaša število članstva danes 1816. Od
teh je dolžnikov nad 600, ki pa bodo, ako ne poravnajo v določenem času svo* jih zaostankov, ki se imajo še za nazaj iplačati dedičem, tudi črtani. Plačil za posmrtnine je bilo storjenih ves ta čas 435.116 dinarjev, na upravnih stroških pa 21.700 Din, tedaj vsota vseh plačil 456.816 Din. Posmrtnin se je izplačalo leta 1928. 137.927 Din, leta 1929. 177.499 Din in leta 1930. do 30. junija 119.690 Din. Skupno 435.116 Din, torej do pare vse, kar je bilo vplačane posmrtnine. Vsa vplačila čakajo v poštni hranilnici do zaključka vsakega meseca. Ko neha* jo prihajati za tisti mesec vplačila, se enakomerno razdele in razpošljejo za tistega meseca priglašene smrtne sluča* je, oziroma priglašenim dedičem. Re* zervnega fonda ne zbiramo nobenega, ker za to ni vplačil, marveč, kolikor je vplačil, toliko se razdeli. Eventualna1 vplačila zamudnikov pa pridejo v do* bro tistim, ki so tiste čase morali oditi z manjšimi vsotami. Apeliramo na vse, bodite točni s prispevki, pa bodo oni, ki imajo zavarovance, zadovoljnejši. Uprava ne išče nobene pare dobička, samo delavstvo in poštnine se morajo plačati, pa je račun končan. Vendar pa moramo poudarjati, da je velike važno* sti, ako je zavarovalnica še ne popol* noma v dveh in pol letih, t. j. v 26 me* secih obstanka, koristila onim, ki so imeli zavarovane svojce, skoroda s pol milijona dinarji podpor, kar se imajo zahvaliti seveda pridnim, marljivim in točnim članom Samopomoči.
V Ljubljani, 1. avgusta 1930.
Upravni odbor Gostilničarske Samopomoči Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
Opomba. Za ljubljanske člane sc ne bo* do odslej več plačevali prispevki potom bolniške blagajne, marveč se jim bodo po* šiljale položnice vsak mesce kakor drugim.
Avtorji zahtevajo tanti J eme.
Te dni so se zglasili pri zagrebških gostilničarjih zastopniki tkz. Avtorske centrale in so zahtevali odškodnino za sviranje glasbenih komadov, ker imajo po novem zakonu o zaščiti avtorske pravice avtorji vseh umetniških del pravico do honorarja. Avtorska centra* la je zahtevala od lastnikov lokalov 50 para od gosta za odškodnino avtorjem kompozicij, ki jih svirajo, a v mestih 1 Din od gosta.
Ta zahteva je povzročila, da so ne* kateri gostilničarji in kavarnarji skleni* li, da odpovedo svojim kapelam, drugi pa, da bodo svirali samo one komade, ki niso zaščiteni, ker po zakonu 50 let po avtorjevi .smrti izgube umetniška dela svojo zaščito. Poleg tega imamo precej pesmi, za katerih avtorje se ne ve, ker so nastale v narodu. Gostilničar* ji so predali vso stvar svojemu udruže*
nju, ki se je začelo pogajati z zastopni* ki Avtorske centrale. To vprašanje je velikega pomena za gostilničarje in ka* varnarje v vsej državi, ker kakor se bo rešilo v Zagrebu, tako bo rešeno v vsej državi.
Gostilničarji so mnenja, da se zakon o zaščiti avtorskih pravic more izvajati šele čez leto dni po njegovi proglasitvi, t. j. od 26. decembra t. 1. Mimo tega so poslali ministrskemu predsedniku spo* menico, v kateri ga prosijo, naj se za* kon izpopolni v toliko, da se bo taksa pobirala od kapelnikov, ker je sviranje za nje neke vrste obrt, za katero je po* trebna kvalifikacija. Naj torej oni sami regulirajo to vprašanje z avtorji in naj svirajo samo one stvari, za katere so plačali odškodnino. Gostilničarji ne morejo vedeti, katero delo je zaščiteno in katero bo kapela svirala. Šele, ko bo to vprašanje rešeno, se bo moglo govo* riti o odškodnini gostilničarjev avtor* jem.
Zastopniki Avtorske centrale po* udarjajo, da je njihova zahteva po za* konu opravičena in da gre samo za to, ali bodo plačevali lastniki lokalov od* škodnino pavšalno ali od gosta. Tudi oporekajo mišljenju, da naše narodne pesmi niso zaščitene, ker zakon izreč* no določa, da se odškodnina plača ne sa* mo onemu, ki je pesem komponiral, temveč tudi onemu, ki je pesem kom* poniral po narodnih motivih, ter celo onemu, ki je pesem zabeležil in jo pri* pravil za izvajanje z instrumenti. Za* stopniki centrale nadalje poudarjajo, da so lastniki lokalov v zmoti, če mislijo, da se bodo mogli izogniti plačevanju od* škodnine s tem, da bi angažirali cigan* ske kapele, ki svirajo večinoma brez not; kljub temu, da ne svirajo po no* tah, imajo vsi komadi svoje avtorje, ki imajo pravico do odškodnine. Sviranje starih šlagerjev in onih komadov, ki ni* so zaščiteni, pa ne bi bilo v prid lastni* kom lokalov, ker občinstvo noče poslu* šati starih komadov, ki so bili v modi pred 50 leti, temVeč zahteva novih, radi česar bi se utegnilo pripetiti, da ostane* jo lokali brez občinstva.
Ker ni pričakovati kompromisa, se bo spor med zastopniki Avtorske cen* trale in lastniki lokalov najbrž rešil pred sodiščem.
(Gostilničarji grade sto J dom.
Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, kavarnarjev, izkuharjev in žganjetočni* kov v Ljubljani je na svojem občnem zboru sklenila, da si zgradi svoj dom, v katerem bi se predvsem nahajala gostil* ničarska šola, ki bi bila prva šola te vr* ste v državi, nadalje bi se v njem naha* jali poslovni prostori ljubljanske za* druge, okoličanske zadruge in Zveze gostilničarskih zadrug. Zadruga je v ta namen kupila za ca 0.1 milij, Din zem*
ljišče nekaj nad 1000 m2 ob Privozu in bo na njem zgradila reprezentativno stavbo za 1 mjlij. Din. Za zgradbo bi se porabil garancijski fond, ki znaša ca 0.6 milij. Din, za ostanek pa bi se najelo posojilo. Donos doma je zasiguran. Ka* kor vse kaže, se bo začelo graditi v krat* kem, tako da bo letos stavba že pod streho.
Zadruga slavi prihodnje leto 40*let* nico, ki jo bo lahko slavila v lastnem domu. Prostori v domu, ki bodo za šo* lo, bodo najmoderneje urejeni in se bo v njih n. pr. nahajala vzorna kuhinja. Stavba bo v celem trinadstropna.
Gostilničarjem in hote-lirjem v vednost In ravnanje.
Prejeli smo ‘te* -krogov vaših gostov upravičeno pritožbo, češ, da jim celo na zahtevo ne nudite sira in presnega ma« sla, dočim imamo tega blaga doma do* volj na razpolago v najboljši kvaliteti in po zmernih cenah.
Vljudna vas torej pozivamo, da po* nudite svojim gostom baš sedaj v dobi najživahnejše tujske in izletniške sezo* ne predvsem sir in presno maslo poleg že običajnih mesenih. Vedite namreč, da so inozemski gostje in izletniki iz mest navajeni vživati mlečne izdelke doma v večjem obsegu, kakor pa si do* mišljate. Ta nedostatek, ki ga moramo odločno obsojati, daje tujcem izletni* kom prav neopravičeno žalostno sliko o nivoju naše domače mlečne produk* cije odnosno produkcije mlekarskih iz* delkov, še bolj pa mora padati v oči va* ša malobrižnost, da se ne morete zalo* žiti z mlekarskimi izdelki.
Je torej v interesu tudi tujskega pro* meta, da se odzovete temu pozivu. '
Mlekarska šola dravske banovine v Škofji Loki.
Razglas.
Podpisano okrajno sodišče je s sod* bo Kps 111/30*3 z dne 23. 5. 1930 po § 55 k. z. prepovedalo Vevarju Ignaciju, roj. 31. 7. 1879 v Goričah, obč. Preddvor, srez Kranj, oženjenemu čevljarju iz Gorič 20, zahajati v krčme za dobo 1 (enega) leta.
Prepoved stopi v veljavo dne 22. 7. 1930 in traja do dne 22. 7. 1931.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. III. dne 31. 5. 1930.
Podpisujte delnice za
GostilničarsRo pivovarno
v jGašfcetn 1
Okrožnica.
Z razsodbo sreskega sodišča v Celju Kps V 56/30*4 z dne 8. IV. 1930 je v srni* slu § 55. k. z. izrečena prepoved zahaja* nja v gostilne za dobo 8 (osem) mese* cev po prestani kazni proti Bukovčan Matiji, roj. 17. IX. 1880 v Novemgradu, srez Predvorski, savska banovina in tja pristojen, oženjen, r. k. vere, brivski mojster v Celju, na Ljubljanski cesti št. 10 stanujoč.
Imenovani je prestal naloženo mu kazen dne 26. VI. 1930, po kateri je iste* ga dne stopila v veljavo zgoraj omenje* na prepoved, katera traja od 26. VI. 1930 do 26. II. 1931.
Predstojnik mestne policije: Geržinič s. r.
Vsem načelstvom gostilničarskih zadrug.
Zakon o avtorskem pravu je izšel dne 26. decembra 1929 in je od tistega časa že veljaven. Ta zakon določa, da dobivajo avtorji, t. j. skladatelji kakršne koli glasbe, ki se izvaja v javnosti, go* tove dohodke za tisto delo. Taki zakoni so uvedeni že skoro v vseh državah v Evropi in se morajo povsod najstrožje izvrševati. Istotako je prišel pri nas ta zakon že v decembru lanskega leta v veljavo ter se pričenja vsled raznih po* gajanj šele s 1. julijem 1930 strogo izva* jati. Kazni za neupoštevanje teh pred* pisov so velikanske, najmanjša od Din 1000.— naprej.
Neki natakar, ki teh predpisov ni vpošteval, je bil sodno obsojen na Din
20.000	globe z vsemi stroški vred. Zato si štejemo v dolžnost, vsa cenj. zadruž* na načelstva na to resno opozoriti, da vsako v svojem okolišu povabi zadruž* ne člane na priglas instrumentov, kate* re imajo v svojem lokalu in da se na njih svira v svrho razveseljevanja ali pa pri plesnih prireditvah. Priglasiti se mo* ra vse bodisi radio, gramafon, glasovir, orkestrion, citre, harmonika, tamburice itd., vse, kar služi za javno proizvaja* nje godbe. Privatniki temu niso podvr* ženi. Te instrumente je priglasiti potom vprašalne pole, kakršne smo že svoj čas vsem zadrugam in slednjič tudi posa* meznikom s stanovskim listom Gostil* ničarjem razposlali. Ako pa jih kje pri* manjkuje, naj se piše Zvezi po nje.
Ako se vršijo prireditve od drugih prirediteljev, je lastnik lokala soodgo* voren za plačila avtorskih tantijem in mora tedaj gostilničar opozoriti prire* ditelja, ako je zadostil avtorskemu za* konu, t. j. da je pred prireditvijo zapro* sil za dovoljenje izvajanja godbe. Člani zadrug naj pošiljajo taka naznanila za* drugam ali Zvezi. Te pa jih morajo te* densko pošiljati zastopniku avtorske centrale v Ljubljani, Grajska planota št. 1.
Pri glasbenih prireditvah je navesti tudi ves program točk, ki se bodo izva*
jale, ter ime avtorja, t. j. skladatelja do* tičnih glasbenih del. Za one, ki bodo redno in točno priglašali take priredit* ve, se bode dovoljevalo na predpisano takso 10 do 15 % popusta.
Takse so določene za večja mesta po 50 para, za Ljubljano 30 para in za deželo po 25 para od vsakega gosta ali obiskovalca prireditve. Za posamezne stalne glasbene instrumente kakor gla* sovir, gramofon itd. pa se bo določila povprečna letna taksa.
Zveza je morala prevzeti obveznost za redno izpolnitev tega avtorskega za* kona, zato apelira na vse članstvo, da se temu pozivu brezpogojno odzove in na* redbi pokorava. Do konca julija mora biti to točno urejeno, zato prosimo za* družna načelstva, da že z ozirom na škodo, ki bi posameznika mogla dolete* ti, prevzamejo dolžnost vse člane o tem točno obvestiti. Svatbe ali le priložnost* na razveseljevanja, ki se ne prirejajo stalno, n. pr. po kakem harmonikarju, ciganih ali citraših in drugačno igranje le za svojo zabavo ne podleže določbam tega zakona.
POSPEŠEVANJE IZVOZA VINA IN SADJA
Te dni se je v seji Privilegirane d. d. za izvoz deželnih pridelkov obravnava* lo vprašanje izvoza vina in sadja. Pred* loženo poročilo pravi, da je znašala vrednost jugoslovenskega eksporta le* ta 1928 31,600.000 Din, lani pa samo še
24,700.000	Din. Kot glavni odjemalci prihajajo v poštev Avstrija, Češkoslo* vaška in Nemčija. Delež Jugoslavije na skupnem uvozu vina v imenovanih de* želah je pa razmeroma majhen. Vzrok neuspehov našega vinskega eksporta je po mnenju poročevalca visoka fiskalič* na obremenitev vina, ki onemogoči}, uspešno konkurenco, in pa kvaliteta vi* na, ki zahtevam inozemstva večkrat ne odgovarja. Družba bo stopila z inozem* skimi trgi v stik in bo organizirala1 skupno delo zadrug producentov. To bo še največ vredno. Tudi izvoz sadja bi ,sc mogel bistveno dvigniti in se bo družba tudi za to pobrigala.
PRIVILEGIRANA IZVOZNA \D. D, IN RUMUNSKI EKSPORTERJI.
V Bukarešti se je dosegel popoln spo* razum glede sodelovanja Privilegirane d. d. za izvoz agrarnih produktov z ru* munskimi eksporterji. Gre za medse* bojno poročanje o gibanju cen in po* nudb, da se izloči obojestranska1 konku* renca. V tem smislu se je sodelovanje že pričelo. Informacije se bodo najbo* lje dobivale pri gori navedeni delniški družbi direktno ali potom trgovskih zbornic.
ELEKTRIČNI KLAVIR
predvojni izdelek, malo rabljen, brezhiben, naprodaj.
Weber, Ljubljana, Prečna ulica 8.
PERJE, PUH IN KAPOK
PRIPOROČA
A.. & E. SKABERNR LJUBLJANA
iVozftotfflo*
J(t*ant/*tfca 6£tttecfeih ofcciti
tem potom vljudno javlja cenjenim vlagateljem, občinam ustanoviteljicam, častitim župnim uradom in ostalem občinstvu,
cfa se }e preselila
z dnem 1. avgusta t. I. v nove poslovne pr o store
v palačo (SJazajemne zavarovalnice #ta •Miielošicevi cesti.
Ravnateljstvo Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani
Veletrgovina
Andrei Mejač v Komendi pri Kamniku
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
■ VIN =
Veletrgovina
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca!
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA
Telefon štev. 2255.
ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI R. Z. Z O. Z.
Telefon štev. 2255.
oddaja vino svojih članov • vinogradnikov oo najugodnejših cenah.
Založna klet: Celovška 81 (v hiši je kavarna). Pisarna: Kongresni trg 2, v veži desno.
SREČKO POTNIK in drag
Telefon št. Sl 10	Ljubljana,	M(*telkOVa	ul. 13 Ra«. pošt. hran. 11.612
parna destilacija esenc, eternili proizvodov i. t. d.
nudi:
Sadne soke:	malinovec, oranžni, limonov, bezgov,	robidni	sok,	sadni	grog,	dodatek	za čaj.
Pasterizirani soki: brezalkoholni jabolčni mošt.
Marmelade:-	marelčna svetla, „Nektar“ melange	iz	jabolk	in	malin,	jabolčna svetla,	češpljeva.
Esence:	rum in jamajca rum esenc i.t.d.
i
n
N
K
0
K
3
M
M
N
S
Raznovrstno
mineralno vodo
kakor
Rogaški Tempel vrelec,
Styrla vrelec,
„ Donati vrelec,
Radinski zdravilni vrelec, Giesshiibelsko slatino.
Preblausko slatino,
Gleichenberški Emin vrelec,
„ Konstantin vrelec Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo, Hunyadl lanos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
priporoča
A. Šarabon, Ljubljana
veletrgovino špecerijskega blaga in glavna zaloga domačih ta Inozemskih mineralnih voda.
Ceniki na razpolago I
k	
M	
u	
n	
H	
K	
K	
8	
H i	
H H	
H	
H	
M	
*	
H	
n	
K	
M	
M	
H	
n	
H	
k	
K	
M	
H	
N	1
Zaloga stekla, porcelana in svetlljk
FR. KOLLMANN, Ljubljana
dovoli gostilničarjem in kavamarjem pri večji naročbl Izdatno znižane cene.
POHIŠTVO
Vsakovrstne spalnice in razno drugo pohištvo nudi po najnižjih cenah
Matija Andlovič,
strojno mizarstvo, Komenskega ni. 34
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2573.
Telefon 2573.
opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
„Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite in poskusite!
Niste obvezani, da tudi naročite!
Vinska trgovina in restavracija m
Peter Steple, Sp. Šiška O
Ul
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčenih naravnih dolenjskih, štajerskih in dalmatinskih vin. Tel. 2171
■J
Najboljši v materijalu in konstrukciji so:
šivalni stroji in kolesa znamke »Gritzncrt in »Adlerc za dom, obrt n industrijo. — Pletilni »Dublcd', pisalni »Urania« le pri
I
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu^Prešernovegd spomenika ob vodi.
Na obroke!	Poduk	vezenja	breplačen!
Pristopajte k
..Samopomoči*4!
AVGUST AGN01A
LJ U BLJ ANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE. HOTELE IN KAVARNE
zamJJke
oddaja
Ljubljanska Industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOHP.
LJUBLJANA.
I
I
Rogaško in Radensko S!atino, delikatese in veliko izbiro pražene kave nudi
T. MENCINGER, LJUBLJANA.
Sv. Petra cesta štev. 43
Komenskega ulica štev. 24
Pivovarna „UNION« v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakors
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dob6 m tudi tropine Ib glada* cime, U go kol krma za iivino zolo priporočljive.
m
Pozor lovci!
Za lovsko sezijo nudi puškama F. K. Kaiser, Ljubljana:
Nove vrste lovske patrone znamka »R« basane z nemškim K asi o h brezdimnim smodni-kom in v zalogi bodo »Geco« patroni z nemškim Roht-weilskim smodnikom. —
I. findi tiivama mimlaili vodi so-lanu it
Ljubljana, Slomškova ulica št. 11
priporoča:
sodavico in pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec nektar, kristalno ci-tronado in jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
resiavr
v Zagrebu
dobro uvedeno, prav dobro idočo, kavarno in gostilno, z veliko prireditveno dvorano, z vsemi postranskimi prostori, s krasnim vrtom za jako ugodno ceno zaradi bolezni. Zanesljiv obstanek. Vprašanja na
Jugosl. Rudolf Mosse, d. d. Zagreb, Jelačičev trg 5
pod »4507«
RESTAVRATORJI - GOSTILNIČARJI!
A ko Vam je na tem, da si izdatno pomnožite svoje dohodke,
GRAMOFON
Gostilna brez našega avtomata je mrtvo podjetje — glasba in petje razveseljujeta človeka.
Nudite Vašim gostom to veselje osobito še, ker
VAS STIC! KE STAST-B!
Vsak avtomat-gramofon se v najkrajšem času sam izplača.
naročile si takoj naš najnovejši tip
AVTOMAT
Opis in cene Vam na željo takoj sporočimo.
Centrala za splošno gramofonijo:
„GRAM0F0N“ - A. RASBERGER
lijnbijana, Miklošičeva cesta St. 34
Palača „Pokojninskega zavoda* — Telefon 33—83.
raslitnega platna in Sifonov iz domačih tovarn, kakor tudi svetovno
znane znamke ..Schroir
A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA
MESTNI TRG Stev. 10 Ugodne otml	Ma	željo	vzorci!
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izde
transportiran tudi za hram
ujem sode za e vina, kakor t>o; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franio Repi*
sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
Mino orodje
navadno in alpaca, voičeno platno za na mizo, Sifone, klote, čipke, vezenino, tapet-nlkke in or e, nogavice za damo in gospode se kupi najugodneje le pri:
Josip Peteline. Liljana
blizu PraSarnovaga jpomanika ek vodi.
H. k E. Skabetut
Ljubljana
Naj večja izbira
fiaikega in angleškega
QQ00QQQQQQQQ
9 GARJE
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri TRNKOCZT, lekarna, Mubliana Slovenila. 000000000000 Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta Štev. 16
poindaja brezplačno m vsa slnibo U6o6e
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodar]! iz Ljubljane plačajo 1 Din,    z dežele 4 Din. ■
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se le agadae prilike.
Cenjenim trgovcem, obrtnikom in zasebnikom se priporoča
BRZOPROMET
AUTOPREVOZNIŠKA DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 4
CM
00
Prevažanje vseh vrst blaga, odvoz in dovoz na kolodvore. Prevozi tudi na deželo ob vsakem času in najhitreje, ju	Jamsivo za točno in brzo dostavo. Minimalne prevozne
*“	tarife, pri stalnih prevozih popust po dogovoru. Cenjena
<3 naročila naj se oddajo osebno ali telefonično v pisarni.
o>
H
Ljubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leonišča)
priporoča svoj priznano dobri
»
MAJARONČKOV« špiritov in vinski kis
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
l	*v	‘	’■	?	•’
Ustanovljena leta 1886.	Telefon štev. 2578.
bdgja (n zalaga Zyez§ KOjtlbtčarskJtj sa4rug v Ljubljani. — Odgovorni urednik Ivu Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Fr. Jezerleic