Ameriška Domovi m wimmnwGmm- ho iwi e AMCRICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 21, 1963 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€B STEV. LXI — VOL. LXi ^edslavniški dom obravnava pomoč lujini 1 redlog za podpiranje tujine j ic pred plenumom Pred-! ^tavniškega doma. — Bo Jugoslavija deležna “naj-Vetiih ugodnosti”? Washington, d. c. — pie- ^UlT1 Predstavniškega doma bo j3 tecJen posvetil kar tri dni de-1 ar glasovanju o zakonu o Podpiranju tujine. Zakon je si-Ce^ srečno prebrodil vse težave illsovem odboru, kar pa ne porneni, da jih ne bo imel tudi ^ Plenumu. Kongresniki ne bodo n° ugovarjali besedilu zako-a, svoje načrte bodo zgostili v J^Ue dodatke, ki lahko bistveno , ernenijo namen posameznih bonskih postavk. ^ debato bo na primer prišel ^.Jstavek, nai se zne3ki iz seda-lGga zakona ne rabijo tako dol-Za Podpiranje, dokler ne bo-n° Poral:)ljeni ostanki iz prejš-HjV Za^°nov> ki znašajo celih ki v bili;ionov- Nekaj kongresni-in p-Se bo uPrl° posojilu za novo ^ h^ko železarno v Bokaro. Pro-V(^u,v iudi ne bo manjkalo proti ^Uskemu podpiranju zavezni-' držav. Seveda se bo debata Ua Wdi okoli deficita v pla-^ilunci, ki bo ravno letos j, Veeji, kot je bil zadnji uve letii uS za obnovo “največjih ugod-p nos‘i” SFRJ ni ugoden letn da bi kdo šan' *°n^resniki spravil to vpra-no 3(3 v debato. A kaj, ko je rav- Ko 8° ^ru^ev Titov gost! ne n' '30si;a Pogovarjala, gotovo pre, 0ir,3'a mislila, kako naj pod-Ca5, 3 anieriško zunanjo politiko, koli °re3 n3 ugoden za katere-jin* amer^^e koncesije v korist ^os ovanskih komunistov. Zakuj Se kar Potolažijo, sedanji kon ^ sam° pooblastilni za-Prid P^aVi nakazilni zakon šele grese' ad njim se bo znosil kon- duie a Passman> ki že napove-Ip ’ da ga bo znižal od $4.1 bi-Osmih na 2-5 hdijona. Ako bo ko n •en ^ta’ 3x1 takrat lah-da dobi komunistična ^ slavija nazaj pravice) ki jih lani zgubila. razlašča dalje Vltjf^NDRUA, Egipt. - preteklPredSednika Naserja jfi nadah ' u teden nacionalizirala cala ri*11 Podjetij ter prekli-a'kovraV'Ce t3° Okoriščanja rud-S t in karnn°iomov. ^avno T Ukrepom je prišlo v dr-Privat lSt ok°ii štiri petine vseh Pji ukP* P^^lj Egipta. Zad-Pil v. ,p J6 le razširil in dopol-1961. Stitveni zakon iz leta Novi grobovi Mary Sajovic Na svojem domu na 15430 Calcutta Ave. je preminula Mary Sajovic, rojena Micklich, poprej poročena Dolšak. Zapušča sina Alberta, hčere Josephino Knob-lock, Kathryn Nadock, Mario Zingales, Angelo Vicic, 9 vnukov, 20 pravnukov, sestro Helen Tauses (v Emporia, Pa., kjer je več let živela). Rojena je bila v Trstu. Tukaj je bivala 62 let. Zaposlena je bila pri Spero Electric Co., dokler ni bila upokojena. Bila je članica Društva sv. Janeza št. 171 ABZ. Pogreb bo v petek ob desetih dopoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Kalvarijo. John Kracna Na svojem domu na 1242 E. 167 St. je preminul John Kracna, star 87 let. Tukaj zapušča soprogo Jennie, roj. Anzlovar, doma v Romanji vasi, fara Yalta vas pri Novem mestu, hčer Jane Akers in več drugih sorodnikov. Rojen je bil blizu Novega mesta. Tukaj je bival 60 let. Zaposlen je bil pri New York Central železnici, dokler ni bil upokojen pred 20 leti. Bil je član Društva Janeza Krstnika št. 71 ABZ in Društva V boj št. 32 S.N. P.J. Pogreb bo v petek popoldne ob 1.30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. -----o----- iUloiiški škofje bodo znova podprli gibanje za ravnopravnosf črncev NEW YORK, N. Y. — Brez hrupa se je 149 ameriških kardinalov, nadškofov in škofov zbralo 6. in 7. avgusta v Chicagu, da se pogovorijo o delu na prihodnjem zasedanju drugega vatikanskega koncila. Potreba po izmenjavi pogledov je razumljiva, saj je po zadnjem zasedanju bil izvoljen nov papež in je s tem prišel nov duh v vatikansko državo. Zbrani prelatje so porabili sestanek tudi v ta namen, da ponovno razložijo svoje stališče o ravnopravnosti črnih državljanov. Svoje načelno stališče so že Demonstracije proti Maleziji v Djakarii Indonezija se s'e ni sprijaznila z ustanovitvijo Malezije kot nove pregrade proti komunističnemu prodiranju v južni Aziji. DJAKARTA, Indonez. — Ko so praznovali koncem tedna obletnico neodvisnosti Indonezije, je prišlo do demonstracij proti Maleziji, federaciji, v kateri se bi naj združile 31. avgusta letos Malaja, Singapur, Saravak in Sev. Borneo. Trenutno se mudi v Saravaku in Sev. Borneu posebna komisija Združenih narodov in ugotavlja, če se tamkajšnje prebivalstvo res želi vključiti v novo federacijo. Malaja, ki se je z Vel. Britanijo, Singapurjem, Sarava-kom in Sev. Borneom domenila o novi federaciji, trdi, da je prebivalstvo za združitev, Indonezija pa, ki novi federaciji nasprotuje, tega noče verjeti, dok-ier ne ugotovi tega komisija ZN. Demonstrant j e v Djakarti so nosili napise proti ustanovitvi Malezije in karikature Abdula Rahmana, predsednika Malaje, ki se za ustanovitev nove federacije najbolj žene. Predsednik Indonezije Sukarno je prvotno nasprotoval ustanovitvi Malezije in grozil, da jo bo preprečil z oboroženo silo. Na sestanku v Manili na Filipinih se je pomiril in pristal na ustanovitev Malezije, če se bodo za to izjavili prebivalci Saravaka in Sev. Bornea. Ko je prišlo do novega spora, so se Malaja, Filipini in Indonezija domenili, naj j razpoloženje prebivalstva v Saravaku in v Sev. Borneu ugotovi posebna komisija ZN. Demonstracije v Djakarti kažejo, da Sukarnu zopet ni nekaj všeč in da verjetno ugotovitve komisije ZN ne bo sprejel za končno odločitev. KENNEDY: VARNOSTNE v stranko kot skupina CLEVELAND, O. — Na pobudo republikanskega guvernerja Smylia iz Idaha so republikanski guvernerji ustanovili posebno društvo, ki naj jim pomaga, da se uveljavijo v republikanski stranki. Društvo bo imelo svojo prvo sejo 14. septembra v Denver ju. Trajala bo samo en dan. Upajo, da se je bo udeležilo vseh 16 guvernerjev. Imajo že sestavljen program, kaj vse bodo obravnavali. Koliko bo sloge med njimi, tega guvernerji ne vedo. Med njimi bodo namreč kar trije, ki bi radi postali republikanski kan-didatje za predsednika: Rockefeller iz New Yorka, Romney iz Michigana in Scranton iz Penn-sy Ivani j e. Vsaj ti trije ne bodo pokazali dosti smisla za složen nastop. Na seji jim bodo najbrže uhajale misli nazaj na sestanek vseh 50 guvernerjev v Miami Beach, kjer so tako složno kalili vodo demokratskim guvernerjem in jih spravljali iz zadrege v zadrego. Take sloge seveda v Den-verju ne bo in je tudi nihče ne pričakuje. Sestanek sam bo pa zelo vznejevoljil senatorja Goldwaterja in njegove pristaše. Med 16 republikam guvernerji je namreč le malo Goldwaterjevih prijateljev, zato pa kar trije javni tekmeci, morda pa tudi še kdo, ki se še noče izdati. Gold- water jeva struja v republikanski stranki že krepko ruje proti guvernerskemu društvu in seji v Denver ju. UKREPE ZE IZVAJAJO! Predsednik J. F. Kennedy je izjavil včeraj časnikarjem, da ‘Varnostne ukrepe”, ki so jih predložili načelniki oboroženih sil v varstvo dežele za slučaj kršitve moskovskega dogovora od strani Rusije, že ifevajajo. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Združenih držav John F. Kennedy je včeraj na svoji redni tiskovni konferenci zagotovil Senat in javnost, da bo vlada štiri “varnostne ukrepe”, ki so jih predložili načelniki oboroženih sil kot pogoj za svojo podporo moskovskemu dogovoru o končanju preskušanja atomskega orožja, natančno izvajala in da so nekateri že v teku. Tako nadaljujejo priprave za preskuse pod zemljo, ki so v smislu dogovora edini še dovoljeni, nadaljujejo delo v atomskih laboratorijih in vrše na otoku Johnston v Pacifiku vse potrebne priprave, če bi bilo potrebno obnoviti preskuse v ozračju. Predsednik je razkril, deljo. — Vsaj časopisje poroča tako. V pastirskem pismu bodo dana tudi navodila, kaj naj ameriški katoličani delajo, da pripomorejo črncem do ravnoprav-pojasnili na svoji konferenci 1. nosti na vseh poljih. Med navo-1958. Sedaj so ga ponovno for- dili bo tudi nasvet, naj se kato-mulirali v obliki pastirskega pi- ličani udeležujejo dela v vseh sma, ki bo menda prebrano v J odborih, kjer sodelujejo rojaki vseh cerkvah že prihodnjo ne- raznih ver in ras. Sen. Hart novi načelnik pododbora za monopole WASHINGTON, D. C. — Sen. James O. Eastland, načelnik pravosodnega odbora Senata, je ob- da je bilo poslano senatnima odboroma za oborožene sile in za zunanjo politiko pismo, v katerem so natančno razloženi vsi ukrepi, ki jih misli vlada izvajati v zvezi z varnostjo dežele v odnosu do moskovskega dogovora o končanju preskušanja atom. orožja. Predsednik je odločno zanikal, da bi bila moskovskemu dogovoru dodana kaka tajna pogodba in je zavračal tudi trditve dr. E. Tellerja, da utegne biti dogovor o končanju preskušanja atomskega orožja usoden za Združene države, ker je te pustil brez pre-skušenega sistema obrambe pred medcelinskimi raketami, medtem ko je Rusija osnovne težave takega sistema že x’ešila. Dr. E. Teller, “oče ameriške vodikove bombe”, je dejal Senatu, da bo storil veliko napako, če moskovski dogovor odobri. Rdeča Kitajska jih zanima LONDON, Vel. Brit. — An-javil, da je bil imenovan za no- j gješka obveščevalna (vohunska) vega načelnika pododbora za služba je preusmerila v zadnjem monopole na mesto umrlega E.1 Kefauerja sen. P. A. Hart, demokrat iz Michigana. Novi načelnik je znan kot človek liberalnih nazorov, časnikarjem je izjavil, da bo njegov pododbor zvesto čuval, da monopoli ne bodo spravili v nevarnost našega svobodnega gospodarstva s svobodnim tekmovanjem kot njegovim osnovnim načelom. času svoje napore proti rdeči Kitajski. To nalogo so poverili posebnemu novemu oddelku in mu dali na razpolago nova sredstva. Tudi vojaška obveščevalna služba je posebno okrepila oddelek za južno Azijo in Daljni vzhod, kjer predstavlja rdeča Kitajska edinega in glavnega resnega nasprotnika. Zakon o civilnih pravicah porinjen na konec zasedanja; sončn° in toplo. Ja temperatura 82. WASHINGTON, D.C. — Kongres je bil pretekli teden priden, da ga je bilo kar veselje gledati. Predstavniški dom je spravil pod streho zakon o podpiranju visokih šol. Senat je opravil delo na zakonu o “mirovnem zboru” za domače potrebe. Mill-sov odbor (za pota in načine) je končal razpravo o davčnih popustih. Debate o civilnih pravicah in o pogodbi o končanju preskušanja atomskega streliva so bile dolge in živahne v vseh pristojnih odborih. In vendar je demokratski senator Mansfield, ki določa vrstni red za obravnavanje zakonov v senatnem plenumu napovedal, da bo zakon o civilnih pravicah prišel po njegovem šele zadnji na vrsto v letošnjem senatnem zasedanju. Važnejši se mu namreč zdijo zakoni o pogodbi o končanju preskušanja, o podpiranju tujine, o gornji meji za federalno zadolžitev, davčni zakoni in cela kopa nakazilnih za- konov. Ti naj pridejo prvi na vrsto, potem šele naj bo vzet v dokončen pretres zakon o civilnih pravicah. Izjava senatorja Mansfielda je gotovo marsikoga presenetila. Njegov načrt bi namreč pomenil, da pride zakon o civilnih pravicah na vrsto šele v pozni jeseni ali celo v začetku zime. To bo rodilo zelo neprijetne politične posledice. Najprvo se je treba vprašati, ali bodo s tem zadovoljni črnci in njihovi pri- skušajo seje celo odlagati od dneva do dneva. Vse to delo jim bo odpadlo, ako bodo vedeli, da zakon ne pride tako hitro na vrsto pred senatni plenum. Čakali bodo do pozne jeseni in potem začeli v senatnem plenumu z obstrukcijo. Lahko si predstavljamo, kako nestrpno bo čakalo na konec senatne debate nad 500 članov Kongresa, ki bi radi šli vsaj za par tednov na počitnice. Kako radi bodo pripravljeni na vsak kompromis, Iz Clevelanda in okolice Domači mirovni zbor še ni goiova stvar! WASHINGTON, D.C. — Senat je sicer pretekli teden s 47 proti 44 glasovom odobril mirov-zbor za domačo deželo, toda raznimi omejitvami predsednikovega predloga. Od republikancev so za novi zbor glasovali le njujorška senatorja Javits in Keating ter Havajčan Fong, južni demokrati so skoraj solidarno glasovali proti njemu. Po v Senatu sprejetem predlogu se bo zbor imenoval “National Service Corps” in bo imel v začetku le 150 do 300 članov, do konca prihodnjega icta dq tisoč, nato pa največ do dva tisoč. Člani zbora bodo pomagal] pri izvajanju javnih programov v področjih z gospodarskim zastojem, slumi, ostarelimi, bolnimi, delovali bodo med poljedelskimi vseljenci ter med Indijanci. Dobivali bodo “minimalno” preživnino in $75 na mesec. Senat je ves načrt omejil na 2 leti in določil, da morejo iti člani novega zbora v kako državo Unije le, če guverner za to prosi. Predlog je sedaj v Predstavniškem domu, kjer ga čaka tudi vrsta ovir, tako da je še zelo dvomljivo, če bo srečno prejadral mimo vseh do predsednikove mize za podpis. Zdravi se doma— Na domu Mr. in Mrs. John Mauer, 2644 Hampton Rd., Rocky River, je na obisku in zdravljenju njuna hčerka Marion, ki je prestala v Panami težjo operacijo. V nedeljo, 28. avgusta, bo doma za obiske prijateljev in znancev. Rojenice— Mr. in Mrs. John D. Cimperman s 4787 W. 130 St. se je preteklo soboto rodil sinček, prvi otrok. Mlada mati je nekdanja M'ary Zavodnik. J. Cimperman je kandidat za mestni svet v 22. vardi. Še vedno ni okrevala— Mrs. Mary Sluga z 18309 Marcella Rd. je še vedno pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se za obiske, posebno čč. gg. M. Jagru in J. Godini od Marije Vnebo-vzete. Pozdrave pošiljajo— Iz Quebeca v Kanadi pošiljajo pozdrave Gus in Agnes Prinčič ter Larry Anne Pagnard. Obisk iz Chicaga— Naša naročnika g. Jože in ga. Daniela Vlahovič, 5655 S. Campbell Ave., Chicago, 111., sta nas prijetno presenetila s svojim obiskom v našenj uredništvu. Pokazala sta izredno zanimanje za slovenski list in za slovenski živelj v Clevelandu: Obiskala sta tudi svoje stare znance. Odpotujeta dalje proti Torontu, nato se vrneta v Chicago. Z njima so sinček in dve hčerkici. Gospa Vlahovič je na novo naročila Ameriško Domovino kot darilo svoji sestri ge. Antoniji Judnič, ki je prišla v Chicago šele pred dobrim letom. Hvala za obisk! nje, pogodbo o končanju preskušanja in zakon o civilnih pravicah. Ideja senatorja Mansfielda bo'je dosegel 3.9 bilijonov. Primanjkljaj v zunanji plačilni bilanci raste WASHINGTON, D. C. — V drugem četrtletju letošnjega leta je porastel primanjkljaj v zunanji plačilni bilanci Združenih držav na preko bilijon dolarjev. Če bo ostal vse leto na tej višini, bo letošnji primanjkljaj večji, kot je bil leta 1959 in 1960, ko jatelji med belimi. Videli bodo i da bo le zasedanje čim preje namreč v takem vrstnem redu končano. Lahko si pa tudi pred-nevarnost, da letos sploh ne bo-1 stavi jamo, kako bodo na trn j ih mo dočakali zakona o civilnih | voditelji gibanja za civilne pra- pravicah, zato se bodo z vso silo uprli Mansfieldovi ideji. Imeli bodo najbrže prav. Mansfieldov predlog je namreč voda na mlin vseh nasprotnikov zakona, ki že sedaj zavlačujejo obravnavanje zakona v posameznih odborih in pri tem uporabljajo vse znane metode: namenoma zaslišujejo prepočasi in predolgo vsakega interesenta, krajšajo čas, namenjen za seje, vice, ker ne bodo nikoli vedeli, kdaj večina Kongresa lahko “zgubi živce” in sklene tak kompromisni zakon o civilnih pravicah, ki ne bo prav nikogar zadovoljil. Dvomimo tudi, da bo Mansfiel-dova ideja dobrodošla Kennedy-jevi administraciji, ki bi rada poleg rednih nakazilnih zakonov spravila skozi Kongres vsaj davčno reformo, davčno zniža- spravila v nevarnost ravno zakon o civilnih pravicah. Morda ga bo porinila v začetek prihodnjega leta, kar bi pomenilo za Kennedyja političen poraz, s čemur se gotovo ne bo mogel postaviti v prihodnji volivni kampanji. Na drugi gtrani je treba razumeti Mansfieldov položaj. Ve dobro, da konservativni južni senatorji že sedaj zavlačujejo vse zakonodajno delo v senatu s prozornim namenom, da s tem izsilijo tudi avtomatsko zavlačevanje postopka o civilnih pravicah. To je zelo široko zamišljena sabotaža zakonodajnega dela v senatu, ki se sredi živahne debate o pogodbi o končanju preskušanja ne opazi tako hitro. To sabotažo hoče Mansfield ubiti in to je glavni povod za njegov načrt, ki je pa morda tudi samo poskusni balon. Ali je ali ni, Leta 1961 se je posrečilo primanjkljaj v zunanji plačilni bilanci znižati na 2.4 bilijona, lam pa ga zadržati celo na 2.2 bilijona. Združene države prodajo povprečno v tujino na leto za okoli 4 bilijone več, kot tam kupijo. Ti štirje bilijoni ne zadoščajo za vzdrževanje ameriških čet in vojaških oporišč v tujini, za vojaško in gospodarsko pomoč zavezniškim in prijateljskim državam, za vedno nove privatne investicije v tujih deželah. Primanjkljaj v zunanji plačilni bilanci je povzročil v zadnjih letih velik odtok zlata iz Združenih držav in omajal delno trdnost dolarja kot mednarodnega plačilnega sredstva. — Laponci v krajih severne Skandinavije se žive od velikih čred napol udomačenih sever- bomo videli že v nekaj dnevih, nih jelenov. Veliko število Okoli 28 milijonov ljudi v naši deželi ima kako kronično bolezen ali kako drugo fizično po-manjklivost. -----o------ Zadnje vesli WASHINGTON, D. C. — V državnem tajništvu izjavljajo, da je bilo v Južnem Vietnamu proglašeno obsedno stanje in da so oblasti odločno nastopile proti vodnikom budističnih demonstracij in manifestacij. — Rdečim gverilcem se je med tem posrečilo včeraj zavzeti in uničiti eno izmed zavarovanih in oboroženih vasi, ki naj služijo za uspešen boj proti gverili. Spor med vlado in budisti je huda ovira za uspešen boj proti rdeči gverili. ATLANTA, Ga. — Porota zveznega sodišča je priznala Wal-lyju Butts, bivšemu vodniku nogometnega moštva Georgie, $3,060,000 odškodnine od Saturday Evening Post zaradi obrekovanja. Časopis je vložil takoj priziv. BEOGRAD, SFRJ. — Včeraj je Josip Broz sprejel Nikifco Hru-ščeva, ki je prišel v Jugoslavijo za dva tedna na “delovne počitnice”, z vso ljubeznivostjo in častmi. NEW YORK, N. Y. — V petek se bo verjetno sestal k seji Varnostni svet ZN in razpravljal o pritožbi Izraela zaradi vojaških spopadov na meji s Sirijo. Včeraj je prišlo do boja med letali Sirije in Izraela nad Galilejskim jezerom. Irak je oklical delno pripravljenost svojih oboroženih sil in izjavil polno solidarnost s Sirijo. Ameriška Domovina /v/v* ■ v 6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^|^a,83 No. 160 Wed., Aug. 21, 1963 Tekma s časom Kako lep božji mir je naša domača in zunanja politika uživala še pred dvema mesecema. Nobenega oblaka ni bilo na političnem obzorju, ki bi napovedoval kaj izrednega. Kako hitro se je pa vse spremenilo! Javnost, Kongres in administracija imajo pred seboj celo vrsto zamotanih vprašanj, ki morajo nanje hitro najti odgovore. Čas jih prigan-nja, tega preje ni bilo. Boj za civilne pravice se je zadnja dva meseca preselil na ulico. Pognal je v akcijo več črnih državljanov, kot je kdo pričakoval, seveda pa tudi več nasprotnikov civilnih pravic. Nevarnost velikih nemirov je grozila od vseh strani-Kennedy je moral na hitro roko miriti razburjene duhove, jih opominjati na državljanske dolžnosti, obenem pa predlagati Kongresu tako obrambo civilnih pravic, ki nanjo v začetku leta še nihče niti mislil ni. Boj za šolsko integracijo se je umaknil črnim zahtevam po boljši zaposlitvi, boljših stanovanjih, po pravici dostopa v vse javne lokale. Te zahteve so razburile tudi tiste nasprotnike civilnih pravic, ki se do sedaj niso dosti brigali, kaj počno črne organizacije. Pravi vihar se morda šele bliža. Začel se bo 28. avgusta z velikimi demonstracijami in manifestacijami v naši prestolici. V Kongresu pravijo, da se bodo zahtevam uprli, ako bodo črne demonstracije motile javen red in mir. Politični krogi in administracija bodo imeli dosti prilike za razburjanje in zaskrbljenost. Kot nalašč bo pa dan pozneje, to je 29. avgusta odločilen, ali bomo imeli začetek štrajka na železnicah. Do takrat mora Kongres dati zakonsko pooblastilo Meddržavni federalni komisiji za trgovino, da lahko prepreči štrajk z obvezno arbitražo. Kongresniki in senatorji se bojijo take odgovornosti, kajti vedo, da jim bodo tak zakon zamerili ne samo vsi železničarji, ampak tudi veliko unijskega delavstva. Prihodnje leto so volitve in zaskrbljenost na Kapitelu je lahko razumljiva. Kar mimogrede se je zavalila pred noge kriza o plačilni bilanci. Kennedy je že poslal Kongresu primerne zakonske osnutke. Vsi vedo, da so potrebni, toda nihče ni navdušen zanje. Omejujejo nekaj gospodarske svobode, s čemur gospodarski krogi niso zadovoljni. Zakonodajni postopek je pa nujen, kajti primanjkljaj v plačilni bilanci raste z vsakim mesecem, Kongres ga ne bo mogel odložiti za drugo leto. Postopek z davčno zakonodajo ne gre hitro izpod rok. Millsov odbor v predstavniškem domu je sicer obdelal vse predlagane davčne popuste, toda ni na celi črti odobril tega, kar je Kennedy hotel imeti. Upajo, da bo plenum predstavniškega doma milosten do načrta svojega pristojnega odbora. V krizo bo načrt prišel, ko ga dobi v roke senatni odbor pod predsedstvom senatorja Byrda, ki že zdaj toži, da so bili kongresniki preveč popustljivi. Byrd je že rekel, da bo načrtu pretipal vse kosti, morda ga bo celo hotel poriniti na prihodnje leto, čemur se bo Kennedy uprl z vsemi štirimi, kajti rabi zakon že letos, da prihodnje leto ne pridemo v gospodarsko krizo. Čas za boj med Ken-nedyjem in senatnim odborom bo kratko odmerjen, kar gre v korist Byrdu in ne Kennedyju. Kakšno usodo bo pri tem doživela ideja o davčni reformi, tega pa nihče ne ve, le Byrd bo jahal trmoglavo na svojem pogoju: brez davčne reforme nobenega davčnega popusta! Tekma za čas se pozna tudi pri senatni odobritvi pogodbe o končanju preskušanja atomskega in vodikovega streliva. Administracija je šele po obisku belgijskega zunanjega ministra Spaaka v Moskvi in Kijevu dognala, da je Hruščev pripravljen podpisati pogodbo, ki legalizira sedanje prostovoljno premirje v preskušanju. Mislila je, da je treba kovati železo, dokler je vroče, in na vso moč hitela s pogajanji, ki so nam prinesla podpisan sporazum, žal z ne ravno srečno sestavljenim besedilom. Za to okoliščino so se začepili tisti, ki so iz tega ali onega razloga proti pogodbi sploh ali pa proti sedanjemu besedilu pogodbe. Zaenkrat še niso pokazali svoje barve. Kakšna bo, pa že lahko zaslutimo, ako pazljivo opazujemo, kako poteka zasliševanje interesentov pred senatnim odborom za zunanje zadeve. Zasliševanje se bo zavleklo, ob enem pa bo pripravilo dosti materiala za kritiko. Ravno to pa utegne prekrižati Kennedyjeve načrte. Kennedy bi namreč rad videl, da bi senat odobril pogodbo čim preje in s čim večjo večino. To bi dvignilo njegov ugled v mednarodnem svetu in mu seveda pomagalo pri prihodnjih volitvah. To pa še ni vse. V Londonu še zmeraj kuhajo načrt, kako bi jeseni prišlo do sestanka na vrhovih. Priliko naj bi dalo jesensko zasedanje Združenih narodov. Nanj lahko prideta Hruščev in Macmillan, zakaj ne bi takrat šel tja tudi Kennedy, če ima odobreno pogodbo v žepu! Nerodno je samo to, da se bo zasedanje kmalu začelo, kajti jesen je pred vrati. Pogodba naj bi bila odobrena v senatu še pred začetkom zasedanja ZN, to je tiha želja naše diplomacije. Ali se bo uresničila? Južnim konservativnim demokratskim senatorjem ni prav nič do tega, kajti hudi so na Kennedyja radi zakona o civilnih pravicah. Kot pri drugih zakonskih načrtih, so tudi pri postopku o pogodbi pripravljeni, da debato zavlačujejo, samo da administraciji nagajajo. Kennedy ne more računati z njihovimi simpatijami. Kennedy je tako prišel v položaj, ki mu ga nihče ne zavida. Odvisen je od republikancev. Glasovi Dirksena, Hickenlooperja in njihovih republikanskih tovarišev bodo odločali, ali bo pogodba odobrena in kdaj bo glasovanje o njej. Kot bosta v senatu Dirksen in Hickenlooper gospodarja položaja, tako bodo republikanski kongresniki odločevali o vseh ostalih zakonih. Najmanj 60-70 jih bo moralo glasovati za Kennedyjeve zakonske načrte, da postanejo zakoni. ^Vse to se pa more zgoditi v par mesecih, drugače bo letošnji Kennedyjev zakonodajni program po večini propadel. Ali pa bodo republikanci voljni storiti svojemu nasprotniku toliko uslug v tako kratki dobi? BESEDA IZ NARODA I JOLIET, 111. — Da bo dobilo naše mesto Joliet novo mestno hišo (City Hall), sem že pred nedolgim poročal. Dolgo so se vršila razna posvetovanja o tem in onem pri tem, tako glede obsežnosti in vseh drugih potrebnih zadev, kakšna in kako naj bo zgrajena nova mestna hiša. Za taka javna poslopja in stavbe je treba dosti razmišljanja in previdnosti, kajti take stavbe služijo potem mnogim rodovom. Tudi financiranje takih zgradb ni tako lahka zadeva. Zidajo in gradijo jih z javnim denarjem, to je z davki, ki pridejo iz žepov meščanov in državljanov. Treba je gledati za ugodna posojila, da ni od njih treba plačevati previsoke obresti. Tudi to je neka skrb ali če hočete glavobol v takih slučajih. No, vse to je sedaj urejeno in če pojde vse posreči bodo zapeli krampi, lopate ter težki “buldožerji” bodo začeli hropeti in puhati na prostorih četverokota med Jefferson, Joliet, Washington in Desplaines ulicami. Prostor je že sedaj izravnan in služi zdaj za parkanje avtov. Ko bodo za pritličja izkopane dovolj globoke globine za zalitje konkretne podlage bodo na istih začeli graditi stavbo nove mestne hiše (City Hall). Z delom se baje prične v septembru. Vsa stavba in vsi načrti pri tem bodo stali precej denarja. V ta namen je izdalo mesto za 2 in pol milijona dolarjev obveznic, katere je prekupila investicijska tvrdka A. C. Allyn & Co. iz Chicago, ki jih je prevzela z najnižjo obrestno mero 3.1604'/(. Tvrdka jih bo potem razprodala in razpečala raznim, posameznim investorjem, ki investirajo v take investicije svoj denar. Toliko o tem, da bodi ljudje po drugih krajih vedeli, da Jolietčani krepko korakamo naprej iz dneva v dan in rastemo od dneva do dneva. * V NAŠI JOLIETSKI ŠKOFIJI so ustanovljene štiri nove katoliške župnije in sicer sledeči kraji bodo dobili nove fare: V Naperville (ne daleč od Aurore) je ustanovljena nova župnija sv. Pmfaela. V Oswego bo nova fara sv. Ane. V Addison bo nova fara sv. Filipa. V Carol Stream pa fara sv. Luka. Vsi ti kraji so zadnja leta zelo narastli, ker ljudje iz gostih chi-caških naselbin in od drugod se bolj in bolj priseljujejo v te kraje, kjer razne stavbinske družbe gradijo naprej in naprej nove stanovanjske hiše. Ljudje se množijo in potrebujejo šol za svoje otroke in verske postrežbe. Vsi ti kraji imajo obljuba-jočo bodočnost. * “ŽIVLJENJE JE DVOSMERNA CESTA”. — Te dni sem či-tal v “JHN” zanimivo pismo, ki se glasi: “Včasih starejši ljudje se jezimo nad izgovarjanjem mladih in pravimo: ‘Ko bi nas vsaj poslušali!’ — tako tožimo. ‘Koliko bridkosti bi bilo manj, ko bi sprejemali mladi naše nasvete od nas starejših.’ Pred kratkim je prišla k meni (tako nadaljuje pisateljica pisma, ki je učiteljica) Marička s solznimi očmi in mi je potožila: “Moja mati mi nikdar ne da prilike. Mojih razlogov in vzrokov ne posluša.” Tako je tožila Marička. Naštevala mi je dalje še druge težave. Potrpežljivo sem jo poslušala in čakala, da bo naredila piko njenim pritožbam in jamranju. Ko je je-njala, sem jo jaz začela vpraševati: “Marička., povej mi pošteno, ali ti poslušaš tvojo mater, kadar ti je ona dajala in ti daje nasvete? Si vzameš čas in premišljuješ, kaj ti želi z njenimi nasveti? Ali si ti tako sama vase zaverovana, da samo ti imaš prav in da njene nasvete pa sploh pre-zreš in jih ne vzameš, kakor bi jih morala? Marička! Družinsko življenje ni samo življenje, ki se tiče staršev, marveč veliko bolj se tiče dolžnosti staršev, s katerimi so dolžni koregirati mlade in jim dajati prave nasvete. Če otroci staršinih nasvetov ne sprejmejo kakor bi jih morali, potem je to velika potrata časa. Mnogi starši nimajo dobrih otrok, a ni to vedno njihova krivda. Nikar vedno ne misli, da si samo ti v pravem..” “Neizkušeni otroci se imajo mnogo za učiti od staršev. Najboljši vir pouka o družabnih pravilih, o spolu in drugem je pri tvojih starših. V tvojem nepoznan ju življenja in njega težav, ne podcenjuj modrosti tvojih staršev, tvojega očeta in matere. Zapomni si, tvoji starši bodo upoštevali tvoje razloge in vzroke, kadar boš ti upoštevala njihove. Tvoji starši ti ne dolgujejo upoštevanja tvojih razlogov.. Tako upoštevanje si moraš ti zaslužiti. Ako želiš, da bo tvoja mati upoštevala in poslušala tvoje razloge, se moraš naučiti najprvo poslušati ti njo! Poslušaj jo, kar ti ima za povedati, potem pa premisli, če je vredno tisto, kar ji boš ti povedala, njenega poslušanja. Življenje , draga Marička, je dvosmerna cesta! Zapomni si to! Tvoja učiteljica.” * KAJ JE DRUGEGA NOVEGA PRI NAS IN OKROG NAS? — Vedno dosti. Toliko, da vsega kar ni moč vjeti. Glavne splošne dogodke skušam omeniti, vseh pa ni mogoče, preveč jih je. Za nas Slovence so važni dogodki med Slovenci. Pa tudi teh ni mogoče vjeti vseh vedno. Naredim v tem oziru kar mogoče, več se ne da. Torej, kaj je novega zadnje dni med nami Slovenci: — Mr. in Mrs. Anton Lilek, ki bivata na 701 No. Hickory Street, sta slavila koncem junija 40-letnico zakonskega življenja. V ta namen se je služila ob 12. uri opoldne v cerkvi sv. Jožefa sv. maša. Potem je sledilo družinsko kosilo. Jubilanta imata štiri sinove in deset vnukov in vnukinj. Obema želimo še mnogo zdravih dni ter da v dobrem zdravju dočakata še njune zlate in demantne obletnice! — Zaročila sta se Miss Patricia Joan Bolte in Donald E. Vranich. Zaročenka je hčerka družine Mr. in Mrs. William R. Bolte, ki bivajo na 11 Miller Avenue. Oče zaročenke Mr. Bolte prihaja iz znanega Boltetove-ga rodu, pokojni Mr. Bolte, njegov oče je bil rodom iz Broda pri Novem mestu na Dolenjskem. Zaročenka v tem slučaju predstavlja že tretji Baltetov rod. Zaročenec Donald E. Vranich, pa je sin družine Mrs. Anna Vranich, ki biva na 616 Summit St. in njenega pokojnega moža Florijana Vranicha. Dan za poroko, ko bosta zaročenca rekla pred oltarjem sv. Jožefa “enkrat za vedno” je določen dan v soboto 14. septembra 1.1. Obilo sdeče in blagoslova božjega želimo zaročencema že v naprej! — Mr. James J. Želko, sin Mr. in Mrs. Frank Želko, z 925 No. Broadway ceste, je graduiral predkratkem kot doktor zdravilstva na Loyola University. Podeljena mu je stopnja Bachelors Degree od Lewis kolegija in Master Degree pa od Loyola University. Novemu slovenskemu zdravniku naše čestitke! — Na Northern Illinois University pa je pred kratkem graduiral Štefan Kochevar, sin družine Mr. in Mrs. Matthew Kochevar, z 405 Parks Avenue. Njemu je bila podeljena stopnja “A Bachelor of Science in Business” (akademska stopnja v trgovinstvu). Tudi njemu naše čestitke! — Rev. Edward Stefanich je pa poslan kot pomočnik k cerkvi sv. Ana, župnija v Jolietu. — Tatovi so “olajšali” Jožefa Malnara za $1,000.00, tako pravi poročilo v JHN. Mr. Malnar obratuje gostilno na 1123 Clement St. Policiji je javil, da je ustavil njegov avto pred naslovom 337 Ruby St., kjer se je mudil kakih 10 minut. Ko se je vrnil mu je nekdo ukradel denarno vrečo, v kateri je bilo $1,000.00. Policiji je to javil po nasvetu tvrdke, pri kateri je zavarovan za take slučaje. Od hudirja so “uzmoviči”, — povsod kaj zadišijo ... * NOVI GROBOVI. Zopet so odšli od nas v večnost trije, dva pionirja in ena pionirka. — Predkratkim je preminul znani pionir Frank Plankar, Sr., star 76 let, ki je bival na 1303 Elizabeth Street. Umrl je v bolnici sv. Terezije v Waukeganu. Pokojni rojak Plankar se je podal z njegovo ženo z avtom v Waukegan, da bi tam obiskal sestro njegove žene. Ko je zasukal avto z veleceste (toll road) proti Waukeganu, ga je prijela slabost, kakor so pozneje ugotovili radi notranje krvavitve, zgubil kontrolo nad vozilom in se zaletel v svetilniški steber. Mr. Plankar je kmalu za tem podlegel poškodbam v bolnici. Tudi žena je dobila poškodbe. Zlomilo ji je kost v rami in je bila nekaj dni v bolnici. Pokojnik je bil član KSKJ in D3D ter član dr. Najsv. Imena fare sv. Jožefa. Od leta 1948 je živel v pokoju. Njegov sin Frank Plankar, Jr., je bil pomladi izvoljen kot član okrajnega odbora supervizorjev Will okraja. Poleg žalujoče žene zapušča tri sinove in dve hčeri. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče. — Predkratkim je umrla tudi znana pionirka Mrs. Amalia Gre- ^ gorich, stara 83 let. Njen pokojni soprog Frank Gregorich, ki je vodil trgovino “Ruby Street Market” več let, je umrl 1. 1958. Trgovino vodi zdaj njegov sin Anton. Pokojna Mrs. Gregorich je prišla iz starega kraja leta 1900. Zapušča dva sina in dve hčeri. Pokopana je bila iz hr-vatske cerkve Marijinega Rojstva na Broadway cesti, na njihovem farnem pokopališču. — Dalje je umrl predkratkem tudi pionir Martin Ivec, star 84 let, s 1201 Hickory Street. V Jolietu je bival nad 63 let. Zadnjih 14 let je živel v pokoju. Bil je član KSKJ in član Najsv. Imena fare sv. Jožefa. Zapušča žalujočo ženo vdovo Barbaro, pet sinov, dve hčeri in tri pastorke. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče sv. Jožefa. Vsem umrlim naj sveti večna luč in naj počivajo v miru! Sorodnikom pa globoko sožalje! — Vse čitatelje lepo pozdravlja, Tone s hriba. Piknik Slovenskih upokojencev z Waterloo Cleveland, O. — Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Road je bil ustanovljen, da bi lajšal članom življenje s tem, da bi skrbel za razvedrilo in medsebojna spoznavanja, srečanja, skratka družbo. Da se članstvo tega zaveda, je pokazala lepa udeležba na naši zadnji seji in je bilo sklenjeno, da priredimo 28. avgusta izlet na prostore SNPJ farme. Vsi člani imate sedaj enako priložnost, da se pridružite in se udeležite tega piknika. Prosimo, da se prijavite takoj, ker moramo vedeti, koliko nas bo, ki bi želeli tja z avtobusom. Število moramo imeti, predno moremo vse potrebno urediti. Za vsa pojasnila kličite Mary Debevec, taj. —^-------i>- Slovenski Cleveland je še poln življenja CLEVELAND, O. — Nastop Slov. telovadne zveze na Slovenski pristavi preteklo nedeljo je kljub sorazmerno manjši propagandi pritegnil veliko množico rojakov in rojakinj iz Clevelanda in okolice, nekaj pa jih je prišlo celo iz sosednje Kanade. Telovadna zveza je imela tokrat z vremenom srečo. Bil je res krasen dan, jasen in sončen, pa vendar ne vroč. Bil je kot nalašč za izlet v naravo. Na Pristavi se je zbralo razmeroma veliko ljudi, največ nekdanjih Orlov s svojimi družinami. Poleg domačinov je nastopilo tudi nekaj telovadcev in telovadkinj iz Toronta. Spored je bil morda nekoliko predolg; ker pa so nastopile vse skupine telovadcev in telovadkinj od najmanjših do naj starejših, drugače skoro ni moglo biti. Silno veliko žrtev posameznikov kot tudi organizacijske skupnosti je bilo potrebnih za takšen nastop in uspeh. Čast in hvala vsem! STZ naj še naprej tako dela in vzgaja našo mladino! Vzgojni vodja te mladine je father br. Rajko Hobart, ki pa v nedeljo ni mogel biti pri nastopu. Tehnični vodja clevelandske STZ pa je br. Janez Var-šek. Telovadba za vse skupine je v stari svetovidski šolski telovadnici. Vse orodje so si bratje in sestre sami oskrbeli. Karneval katoliških vojnih veteranov pri Sv. Vidu pretekli teden je prav dobro uspel. Prva dva dni je bilo sicer nekoliko bolj hladno vreme, zato pa sta bila zadnja dva dneva, posebno pa še nedelja popoldne, izredno prijetna in privlačna za vse di z gmotnim uspehom svoje prireditve zadovoljni, kar je tudi naša želja. Okoliš Sv. Vida se vedno bolj olepšuje. V zadnjem mesecu so mestni uslužbenci v prvi vrsti po zaslugi slovenskega mestnega odbornika 23. volilnega okraja g’ Edmunda Turka pokrili z asfaltom nekaj ulic v neposredni okolici svetovidske cerkve. Prav je tako! Hvala, g. Turk! Tudi v cerkvi sv. Vida so zadnjih štirinajst dni opravili veliko čiščenje poda pod cerkvenimi klopmi. Pod so najprej temeljito očistili, nato pa dodobra pre' pojili z za to primernim oljem’ Naš gospod župnik so skrben gospodar! Sestre se bodo morale voziti v šolo. Čeprav sestrski dom na Glass Ave. nasproti Doma sveto-vidskih katoliških vojnih veteranov hitro napreduje, ni upanja, da bi bil že tudi notranje do take mere urejen, da bi se mogle že v začetku prihodnjega meseca, ko se začne spet šolsk* pouk, sestre vseliti vanj. Tako ne bo preostalo drugega, kakor da se bodo morale naše šolske sestre nekaj časa voziti k nam v šolo iz svojega osrednjega doma v mestu z busom ali pa z li' muzino. Zanje sicer to ne bo pre' več prijetno, toda nekoliko kodo morale potrpeti. Svetovidska župnija jim pripravlja res udobno bivališče. Sestre se za napre' dek zidave svojega doma seveda živo zanimajo. Večkrat jih v*' dimo, kako se pripeljejo na stav-bišče in polne veselja opazujej0' kako raste iz zemlje njihova nova hiša. V župniji sv. Lovrenca že le^oS ne bodo imeli župnijskega darnO' vala, kakor so ga imeli druga le' ta. Vsaj bučnega, hrupnega rie' Imajo pa že nekaj časa tih ab> če hočete, mutast karneval (^' lent Carnival). Se pa šentlo^' renški tihi karneval vendar ne' kaj razločuje od onega v Collb1' woodu pri D. M. Vnebovzeb-Župnik Jager je namreč svoj6 župljane samo zelo prisrčno na' prosil, naj sedaj, ko župnija 116 bo imela običajnega bučnežl3 karnevala, zato tem več prispe vajo v svojih kuvertah za ceI kvene potrebe. Župnik Bara^a pa je že kar določil znesek! ki ifi' naj bi ga njegovi župljani P spevali v mesecih juliju, avg11 stu, septembru in oktobru v ž^P nijski tako imenovani Gospod31 ski sklad (Improvement Fu*1 Njegova želja je, naj bi šentl^ renški župljani z rednimi d hodki v teh mesecih zbrali posebnimi prispevki vsaj $9r kolikor je bil čisti dohodek la^ skega karnevala župnije sv. ^ ji*1 renca. Na vsakega od te župljanov pride po $12, ki ^ lahko plača v obrokih ali P ,ore' plača v obrokih, hkrati skupaj, kakor pač zm Podoba je, da je župnik Bar' kar dobro zadel. Dosedanje ke iz tega naslova to potrjuleL Znesek je od nedelje do ne(^es0 večji. Prvo nedeljo, 21. jr*'- ^ zbrali $485, drugo nedelj0 jul. $783, tretjo nedeljo, 4. aV $860.50, četrto nedeljo, U pa $673; tako da so imeli dS&' t dosti rose.” leter je prepeljal gospodo-y° Prtljago v stanovanje. Sko-Gc je svoje stvari lepo v red eJal, potlej pa se naslonil lu okno in gledal po tihi vasi, P(j zelenju, ki je sililo vanjo vseh strani, in po temnih rlhih zadaj na obzorju. Prijaznejša, prikupljivejša se mu ']e zdela okolica tega skritega ltlJa kot nebotično skalovje Po Gorenjskem, odkoder je bil 10ma. In sveža voda in knaj-P‘lnje, kako ga je to poživilo! obene trudnosti ni čutil več, Puč pa ge je 0gjasjj dobrodo-8 1 občutek, da je lačen, večerjat je šel v gostilno k 0ytjanku. Spotoma je srečal Paglavca, ki sta grdo kle- Ali vaju ni sram!” je pos-ai|l Skobec. “Ali so vaju ap° doma in v šoli? anta sta ostrmela in umolk-da. Ko pa se je bil Sk sta se zavedela, d - ?,fj hoč&š, stara šve-J® zakričal eden za pjim. n ^ SOstilni je dobil Skobec °s nrja jn učiteljico, ki sta r.1 pri Boštjanku dobivala aiio. Povedal jima je svoj a°godek. in brž je bil Hudarinov jjjv r°^ežev,” je dejal gostil-K^11/