Lefo VII,, šfev. 102. Celfe, čeirlek H7. seplembra 1925, Poštnina plačana g gotouinu Naročnina. Za Jugoslavs©: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: lotno 240 Din. Posamezna stewilka I Din. Izbafa v lorek, tetrteK In ftobofo* Redakcija |in 'uprava: Strossmaijerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Em. Lilek: Združitev Avstrije z Nemčijo. (Konec). Ako bi sc združitev Ävstrije z Nemčijo od antante dovolila, katere krajc bi imele kraljevina SHS, Ceho- slovaška in Poljska od njih zahtevati? Mi Slovenci moramo zahtevati Koroško, ki smo jo zgubili pri narod- nem glasovanju zaradi krividie raz- sodbe komisije, potem še južne kraje scdaj nemškega Štajerskega in s Cehi skupaj koridor skoz vzhodno Stajersko in zemljo *Hienz«-ov (Burgenland), ki ima cela nam Slovencem in Ce~ hom pripasti, da dobijo Lehi skoz našo državo svoboden dostop k morju. Že >Narodno Viječe« v Zagrebu je v »Uslovih primirja« vse to zahtevalo, ali na žalost po trditvi v knjigi »ju- goslovenski odbor« dr. Trurnbič teh pogojev ni prejel, da bi jih mogel predložiti mirovni konferenct. Kaj šc hočGJo Čehi zahtevati razven koridora z nami, to znajo oni sami najbolje. Poljakom bii se imela vrniti vsa Za- padna Prusija z Gdanskim in Torunjem, ki so jo dobili od Nemškega viteškega reda 1. 1466, ki pa so jo zgubili po roparski delitvi Poijske 1. 1772 in 1793, pa tudi vzhodna Prusija, ki so jo dr- žali pod svojo vrhovno oblastjo od 1. 1466—1657. Kar mi gori želimo, je pač jako Si^O.l.kH ^ulilCvU \L«_*.i.Gijij «JU rMj.t/vAy km2 kolikor meri Avstrija) ako pomi- slimo, koliko zemlje so severni in južni Sloveni izgubili na Nemce od 1. 800—1914. Okrog I. 800 po Kr., to je za vladanja cesarja Karla Velikega, so Sloveni na zapadu segali do črte, ki jo lahko potegnemo od Eidere in Kiela na jug mimo Hamburga (tu je Karl Veliki postavil trdnjavo proti pogan- skim Obctritom) v doSino reke Fulde, odtod črez bavarski Steigerwald in črez reko Salco (Salzach) v Pusto dolino (Pustertal na Tirolskem), odtod pa skoz vzhodno Furlanijo na jadran- sko morje. Saj sam nemški zgodovinar dr. Wirth v svoji knjigi >Der Balkan« piše: »Nach 800 war nicht nur der ganze Süden des Balkan (neki anglo- saski romar označil je Peloponez okoli leta 730 z nazivoin ->SIovenska zem- lja«) sondern auch ein stattlicher Teil von Mitteleuropa bis zu einer Linie, die sich vom Steigerwald (zwischen' Mittelberg und Aschaffenberg!) über die Salzach und das Pustertal nach Istrien zog, in slawischen Händen.« üd današnje Nemčije dobrc tri četrtine in toliko tudi od današnje Äustrije! Od današnjih nemških pokrajin in držav so imele slovensko prebi- valstvo: vzhodni Holstein, Lübek (Lju- bek, Ljubice), glavni grad Obotritov, pozneje glavno mesto trgovinske zveze »Hanse«, ležeč še kot takšno v slo- vanskem okrožju; Vojvodina Lauen- burg na desnem bregu dolnje Labe, Meklenburg, Pommern, West- pa tudi Ostpreussen, če ne računamo starih Prusov k Litvancem ampak k starim Slavenom, kakor to dela n. pr. Nemec dr. Ludwig Hahn v svoji knjigi: »Leit- faden der vaterländischen Geschichte«. Slovanska je potem bila nekdaj skoro vsa sedanja nemška obala na Baltiš- kem morju od Kiela do Tilsita. V no- tranjosti so bile v srcdnjem veku slo- vanske zemlje; Branibor, Slezija, Sa- ska, Turingija, Hessen-Cassel do reke Fulde, vzhodna in severna Hanover- sanska z Lüneburgom na levem bregu dolnje Labe in velik del bavarske Frankovske; mesto Bamberg (Baben- berg, Babje ?) je bilo na slovenski zemlji sezidano. Torej ni res, da so bili Slaveni naseljeni samo do Labe in Sale, kakor se to navadno piše in uči. Od današnje Avstnje je imcla od velikc selitve narodov naprej sloven- sko prebivalstvo : Dolnja Avstrija, ki se je svojčas zvala »Slavinia«. Dunaj se je še leta 1276 branil proti Rudolfu HabnTfkemu na strani čcškcgc k.clju Otokarja II., gotovo zaradi tega, ker je v njem še bilo pretežno slovansko prebivalstvo (Čehi in Slovenci), vzhodna Avstrija, kar nam med drugim tudi dokazuje ime Windisch-Garsten, vz- hodni Salzburg do izvire Aniže in Mure, vzhodni Tirol z dravsko in izelsko dolino, kjer spominja na nek- danjo slovensko prebivalstvo ime Windisch-Matrei, vsa Stajerska in vsa Koroška. Dolnja Avstrija, Štajerska in Koroška, ki so imele po veliki selitvi narodov samo slovensko prebivalstvo, merijo okoli 19.550 + 16.400-j 9.500 to je skupno 45.400 kv. kilometrov. Takrat slovenska Gornja Avstrija, slo- venski Salcburg in slovenski Tirol so po priliki tudi skupaj merili 10.600 kv. kilometrov, to bi dalo skupaj okoli 56.000 kv. kilometrov nekdanje slo- venske zemlje na teritoriju današnje takozvane Nemške Avstrije. Nemčija meri danes približno 472 000 kv. kilometrov. Mi smo poprej rekli, da so bile za Kaiia Velikega okrog tri četrtine tega zemljišča v slovanski posesti, to je 354.000 kv. kilometrov. Ako k temu prištejcmo nekdanjo slovansko posest v Avstriji 56.000 kv. kilometrov, dobimo skupaj 410.000 kv. kilometrov. Ako zdaj Polj- ska, Čehpslovaška in Jugoslavija za- htevajo od Nemcev za Avstrijo toliko kolikor meri, namreč okoli 84.000 knr, jim tega Nemci z obzirom na ogromni prostor, ki so ga poprej severnim in južnim Slovanom odvzeli, nc morejo zameriti, pa tudi ne drugi narodi. Dr. M. Dereani: Početki šolskega zdrav- stva v Celju. (Dalje.) Drugi težki nedostatek razvojne šolske dobe mladine je golša. Na- šteli smo 73 golš navedenega letnika, t. j. 51 %• Stevilčno so deklice in dečki precej enakomerno prizadeti. Največ je le neznatno vidnih znakov golse, t, z. golšunasti vrat (Blähhals), začetno povečanje ščitnice, le izredne so izrazite golše, ki zavzemajo celi okoliš sprednega vratu kot močna nabreklina. Izjemoma so bili malošte- vilni učenci tudi že operirani. Golša med mladino je v Celju lokalni pojav, endemičnega značaja — ker je od- stotek za golšo ponekod komaj 1 do 2 odstotka. V itatističho- primerjevalue svshe smo pri letniku 1925 vseh razredov dekliške rneščanske sole dognali, da je dobilo od 73 v teku let tusem pri- seljenih deklic golšo šele v tem okrožju 35, ali 48°/°. 3 deklice ali 4°/0 je bilo že prej golšavih in 48°/0 je dosedaj ostalo neprizadetih. Za endemičnost gotovih pokrajin, odnosno za porast golšavosti obstoja med drugimi teorija, da se nahaja v gotovih pokrajinah v vodah in tleh premalo jodovih soli. Tako je tudi gorsko poreqe Save in Sa- vinje. Preventivne in kurativne mere obstojajo vsporedno tej teoriji v tem, da se jodove soli umetnim potom uva- jajo v organizem. V Nemčiji in drugod se dobiva sol za kuho, kateri so umetno pridejane male količine jodovih soli za isto ceno kot navadna sol. Vpo- rablja se lahko tudi morska sol, ki že naravno vsebuje jodove soli. Pretečeno leto smo vpeljali v soli za nekatere deklice, ki so se v to priglasile, dolgo- trajno vživanje specialnih jodovih pa- stii (Delestrum), ki pa za splošno vpo- rabo ne morejo prihajati v poštev, ker je cena za ubožnejše previsoka. Se mnogo dražje pa so Thyreoidin tablete in drugi slični preparati. Na tretjem mestu nezdravih te- lesnih pojavov šolske dpbe beležimo s številom 47 povečanje žrelnih in vratnih bezgalk, kar odgovarja po sprednji razpredelbi 21%- So to ve- činoma kronična povečanja bezgalk — od komaj vidnih znakov, do močno oteklih bezgalk in takozvanih adeno- idnih izrastkov, ki so znak že precej razvitega limfatičnega oziroma skro- fuloznega ustroja otroškega orga- nizma. Cestokrat se pojavlja slabokrv- nost med šolsko mladino — povprečno v 13% vseh učencev — številneje pri deklicah nego pri dečkih. Od nepravilnosti vida omeniti nam je kratkovidnost, ki narašča številčno v višjih razredih, pogoste očesne ka- tare in vnetja in škilavost, v skupnem iznesku 18% učencev. V nižjih raz- redih je mnogo dece dalnovidnih — a v to smer nismo preiskovali od in vida. Razne lažje bolezni sopil so pri šolski deci v gotovih dobah in vre- menih na dnevnem redu — namreč lažja vnetja vratnih bezgalk, bronhi- alni katari, influenca. Za škrlatico je obolelo zadnja tri leta 38 učencev in učenk, ki so sta- novali v mestu; od teh je obiskovalo 18 osnovno, 5 ;neSčnnr,ko solo, cstalih 15 se jih je porazdelilo na druge za- vode. Umrl za škrlatico je 1 učenec meščanske sole. Očitno jetičnih je bilo le 12 v vseh 5 letih ; umrli so trije. V istini je med šolsko miadino veliko več tuberkuloze, a to so manj opasni slučaji s prikritimi znaki. Na trachomu (egiptovski očesni bolezni) sta oboleli 2 deklici osnovne sole, ki sta se zdra- vili vednoma v bolnici v Ljubljani. Leta 1923. je obolelo več dece za ošpicarni. Omenim le še, da je kazalo očite znake angleške bolezni (Rachitis) 48 učencev in učenk. Mnogo učencev in učenk je bilo vsled splošne sla- bosti, slabokrvnosti in srčnih hib opro- ščenih od telovadbe popolnoma ali le od telovadbe na orodju začasno ali stalno in mnogi vsled očesnih napak od ročnega dela in prostoročnega ri- sanja. (Še pride.) Razširjajte „Novo Dobo"! Ed. T. Zakonsko življenje pri Kitajcih. Znano je, da se Kitajska zadnja leta naglo približuje civilizaeiji in ev- ropski kulturi, z druge strani pa se trdovratno drži nekaterih svojih staro- davnih običajev. Med te obicaje spada v prvi vrsti rodbinsko življenje. Ki- tajska rodbina je nerazdeljiva enota ne le za poedine Clane, nego tudi v političncm oziru. Oče je vse življenje oskrbnik in zastopnik vseh člancv. Rodbina je sveta in trdna ustanova, na katero je Kitajec zelo ponosen. Pred leti je izdal bivši kitajski poslanik v Parizu knjigo, v kateri raz- pravlja o družabnem življenju na Ki- tajskem. Med drugim omenja, naj puste Evropejci Kitajce pri rniru, kar se tiče njihovega rodbinskega življenja. Takih nemoralnosti, kakor so na dnev- nem redu v Evropi, zlasti v pariških krogih, bi na Kitajskem ne našli, je trdil. Med Kitajci naletimo v zakon- skem življenju tudi na nenavadne in nam popolnoma nerazumljive običaje. Izraz »rodbina je sveta« je treba vzeti . relativno. Kitüjec irna običajno eno ženo. So tudi taki, ki imajo v hiši po več žena, ki jim pa služijo nekako tako, kakor Evropejcu vprežna živina. Tujcu se zdi, da so te ženske pri njem uslužbene. Zlasli trgovci, vele- posestniki in višji uradniki žive v mnogoženstvu. Kjer živi v eni hiši več žensk, se navadno prepirajo in lasajo, kakor je pač ženska navada. Zakon priznava seveda samo eno ženo, ki ima pravico do rnoževega imetja in imena, praktično pa nosijo moževo ime tudi druge, samo da so glavni ženi podrejene. Fantje se ženijo še pred dvaj- setim, deklice pa pred petnajstim letom. Roditelji se pogode brez ženina in neveste kakor v kaki trgovski zadevi; pri zaroki in poroki ni nikake poezije, ne posebnih obrcdov. Roditelji najme- jo kakega posredovalca, ki se infor- mira o gmotnih razmerah dotične rod- bine in uredi vse potrebno za svatbo. Ko je vse v redu se napotijo k pro- roku. Če ta ne najde nobenih posebnih zakonov v zvezdah, sledi zaklinjanje duhov in tridnevna svatba. Za časa teh slavnosti se ženin in nevesta ne smeta videti. Ce je lepa ali grda, ravna ali grbasta. pamotna ali bedasta, to je čisto vseeno. Roditelji in posredovalec sklenejo kupčijo in stvar je rešena. Na ta nadn pride često do nesrečnih zakonov. Žena pa mora biti v vseh slučajih zadovoljna. Starodavni kitajski zakoni in obi- čaji dajejo možem pravice, od katerih so ženske absolutno izključene. Če žena umre, se lahko mož porod dru- gič, in sicer si izbere to pot nevesto po svojem okusu. Tudi ni njegova dolžnost žalovati za prvo ženo ali pa udeležiti se njenega pogreba. Če živi daleč od kraja, kjer je njegova druga nevesta, mu ni treba hoditi na svatbo. Mesto sebe pošlje prijatelja. Mož ima posebne pravice tudi pri ločitvi za- kona. Vzrok ločitve je lahko neplod- nost, nemoralnost, razkošje in nepo- korščina napram moževim roditeljem. Za ženo je ločitev zakona vedno iz- guba. Dasi ji priznavajo zakoni ne- katere pravice, jo javnost v teh pra- vicah tako omejuje, da sploh ne pride do veljave. Vsi v rodbini rojeni otroci se smatrajo za rojene od prve žene. Ona rnora skrbeti za njihovo vzgojo. Vsa- kecja moškega novorojcnčka pozdra- vijo z navdušenjem kot novega rod- binskega člana, neglede na to, če je morebiti že deseti ali dvanajsti. Ženski spol pa jim je zelo antipatičen in mnogo novorojenih deHHc pornečejo Kitajci v vodo ali pa jih zakopljejo. Če roditelji ne morejo vzgajati vseh otrok, si pomagajo s tem, da nekatere pomore in v takih slučajih trpi v prvi vrsti ženski spol. Tudi trgovina z deco je na Kitajskem nekaj navadneqa. Za- kon sicer kaznuje take prestopke, toda zelo milo. Posebno stališče zavzema v rod- bini tašča. Prvo besedo ima mož in sicer vedno, dočim v Evropi često sploh do besede ne pride. Takoj za njim pa pride na vrsto tašča, ki je v Evropi prepogosto prva in edina go- spodarica. A tudi na Kitajskem morajo taščo vsi ubogati in sicer brezpogojno. Tak nadn zakonskega življenja na Kitajskem je star že več tisoč Jet. Zadnja leta se je tudi v tern oziru marsikaj izpremenilo, bolj po modi in najbrže tudi na slabše. Pirnti nflPhplncti de|uje s kolosalnim rrUll UUtUClUMl UsPehom samo 50-1b »VilfanOV Pa!« kar priznavajo vsi "VMICUIUV UdJ« strokovnjaki. - Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah Proizvaja: Kem. pharm. laboratory Mr. D. VILFAN, Zagreb, Ilka 240. A. č s Sf ran 2 »NOVA DOßAc Stev 102 Polifika. p Radle je unitarec. V torkovi številki pariškega lista L'Europe nou- velle« je izšla izjava Stjepana Radica o sporazumu. V tej izjavi pravi Radič, da so HrvatjG s sedanjim sporazumom dosegli rešitev vseh onih vprašanj, radi katerih so bili navskriž s Srbi. Najprej so radičevci sondirali teren za sporazum, potem pa so določili prak- tičnc modalitete. Radič pravi dobesed- no: »Nikoli nismo bili za avtonomijo s separatističnimi nameni, saj imajo Hrvatje in Srbi enakc ideale in iste skrbi ter semedsebojnoizpopolnjujejo«. — Dalje pravi Radič, da je poslej po- glavitna naloga radieeveev na vladi, da dvignejo promet, izboljšajo davčni režim in spravijo parlamentarizem na višji nivo, da se s tern ojači narodna suverenost. p Hrvatska narodno-federaHstič- na stranka. Na nedeljski konferenci Hrvaške zajednice in disidentov Ra- dičevske stranke v Splitu je bila skle- njena ustanovitev hrvaška nacijonalne federalistične zajednice, ki naj bo pod- laga nove hrvaške nacijonalne fede~ ralistične stranke. Poslanci Hrvaške zajednice in radičevskih disidentov bodo tvorili v skupščini hrvaški na- rodnofederalistični klub. Konference se je udeležilo okoli 1000 delegatov Hz in številni bivši radičevci. Na konfe- renci so govorili poslanci dr. Trumbič, dr. Lorkovič in dr. Žanič za HZ ter Matej Jagatič in Stefan Uroič za ra- dičevske disidente. Sprejete rezolueije govorijo o političnem položaju ter o bodočem delu ustvarjajoče se stranke. Izrečena je bila zaupnica dr. Lorko- viču kot poslancu splitskega volilnega okrožja ter vsem ostalim poslancern. Novoustvarjeni poslanski klub je po- verjen z vodstvom organizaeije do službene üstvaritve nove hrvaške na- rodnofederalistične stranke. p Turki prodirajo v Mosul. Än- gleško javno mnenje je zelo razbur- jeno vsled poročil o prodiranju tur- ških čet v Mosul. Opozicijonalni listi pišejo, da Änglija ne more vzdržati turškega navala v Mosulu, ker je Mosul oddaljen od morja nad 100 km. V celi pokrajini je komaj 8000 vo- jakov. »Central News« porocajo, da je angleška vlada potrošila za Mosul v zadnjih 5 mesecih že nad 200.000 fun- tov, ni pa dovolj zavarovala meje proti Turkom. Turške čete so mejo že prekoračile in zasedle važne vojaške postojanke. Moč turške armade, ki prodira v Mosul, cenijo na 40.000 mož. Turki korakajo samo ponoči, da jih ne rnorejo opazovati anyleski le- talci. Angleški listi menijo, da hočejo Turki zasesti Mosul še pred odločit- vijo Društva narodov v mosulskem vprašanju. — Poročila italijanskih li- stov iz Carigrada potrjujejo angleške vesti o vpadu turških čet v Mosul. Turške čete vodijo neki upokojeni ge- nerali, ker turška vlada noče prevzeti odgovornosti za vpad. »Tribuna« po- roča, da je turški zastopnik v Ženevi rekel, da je Turčija zelo potrpežljiva, toda tudi njeno potrpljenje ima svoje meje. Vsl naročnlkl v mestu, kl bl se jim »Nova Doba« morala po dogovoru dostavljati, a se to ne godi redno ali pa zelo pozno, nam naj takoj izvolljo sporočitl vsak tak slučaj, da končno napravimo temeljit red. Naj nikdo malomarno ne opusti prljave! Celjska kponika* c [Redn! sestanki SDS krajevne organizaeije v Celju se vrše vsako sredo v klubovi sobi v Celjskem domu. Začetek ob pol devetih zvečer. c Shod poslanca dr. Pivka v Gaberju. Krajevna organizacija SDS za Celje—Okolico je sklicala v pon- deljek 14. tm. zvečer shod v »Sokol- ski dom«, na katerem je poročal po- slanec g. dr. Pivko. Shoda se je ude- ležilo okrog 300 zborovalcev. Otvoril ga je predsednik krajevne organizaeije g. V. Kukovec s pozdravom na navzoče, nakar je poslanec dr. Pivko povzel besedo ter v nad eno uro trajajočem govoru poročal volilcem o splošnem političnem položaju s posebnim ozirom na zvezo med radikali in radičevci. o škodljivi politiki poslancev SLS, o sprejetih zakonih in o zakonskih na- črtih splošno, ter o delu psrlamentarne delegacije SDS posebej. Njcgov govor ' so zborovalci z odobravanjem sprejeli. Razvila se je na to debata, v katero so zborovalci pridno posegali. Župnik g. Šimriic pozdravlja v imenu mnogih duhovnikov posl. dr. Pivka in dr. Žer- java ter graja, poslanec SLS, ki nič ne delajo in nič ne dosežejo. G. Rebek je govoril za obrtništvo. Priporočal je pričetek resnega dela za gospodarski razvoj v naši državi. Državne dobave gredo po veliki večini v inozemstvo, domače obrtništvo in industrija pa nima zaslužka. G. Založnik je razprav- ljal o načrtu za izenačenje davkov, o valoriziranju dolgov, g. Kolšek glede malega obrtniškega posojila, g. Bizjak glede državnih dobav. G. dr. Pivko je dajal vsem rade volje potrebna pojasnila. H koncu je bila predlagana siedeča resolucija: »Na zboru SDS v Gaberju pri Celju dne 14. septembra 1925 zbrani volilci s priznanjem odo- bravamo poročilo svojega poslanca g. dr. Pivka o njegovem parlamen- tarnem delu in o splošnem političnem položaju. Povsem odobravamo dosledno taktiko parlamentarne demokratske de- legacije in želimo, da na sedanji poti gospodarskega dela vztraja, ker je to najprimernejša in najkrajša pot do narodnega blagostanja in do zgradbe notranje konsolidirane in zunanje močne jugoslovenske države. Slovenskima demokratskima poslancema dr. Pivku in ministru dr. Žerjavu in strankinem šefu Pribičeviču izrekamo svoje neomajno zaupanje in zahvalo za njihovo delo«. Resolucija je bila enoglasno sprejeta. Predsednik g. Kukovec je nato za- ključil lepo uspeli shod. Č. c Občeslovensko obrtno društvo v Celju vabi članstvo, da se v čim večjem številu udeleži obrtniškega shoda dne 4. oktobra v Trbovljah. Prihodnje dni se pri posarneznikih zglasi nabi- ralka s polo. V to se naj vpišejo vsi, ki se nameravajo udeležiti shoda in naj plačajo v smislu sejnega sklepa z dne 3. t. m. na račun skupnega obeda Din 10. Društvo želi predvsem ugo- toviti natančno število udeležencev, Obenem se razglaša, da posluje dru- štveni tajnik vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne v društveni pisarni v Razlagovi ulici. Oni, ki žele dobiti posojilo, ki ga nudi Narodna banka malim obrtnikom, dobijo ob uradnih dneh vsa pojasnila v društveni pisarni. Občeslovensko obrtno društvo v Celju. c Slovene!! Dne 10. oktobra 1925 je peta obletnica nesrečnega koro- škega plebiscita, ki jeodtrgal od našega narodnega telesa enega najlepših de- lov jugoslovanske ozemlje, zibelko Slovenstva, slovenski Korotan. Nemci v Avstriji pripravljajo za ta dan šumrie veselice. da proslavijo to svojo z lažmi in prevaro izvojevano zmago nad na- šim narodom. Tern večja je naša dol- žnost, da se ta dan spomnimo koro- ških Slovencev, da obnovimo svojo ljubezen napram njim. V to svrho pri- pravlja Jugoslovenska Matica s po- močjo in sodelovanjem vseh narodno- obramnih in drugih društev za 10. okt. resne manifestacije po celi Sloveniji, na katerih naj ves naš narod enodušno in odločno izrazi svojo zahtevo po združitvi z rojaki onstran Karavank. Zato pozivamo vse Slovence, da se pripravijo za 10. oktober, za naš »Ko- roški dan« in da se v polnem številu udeleže manifestacij, kierkoli se bodo vršile. c Odborova seja Podružnice Ju- goslovenske Matice v Celju se bode vršila dne 17. t. m. ob 6. uri zvečer v rdeči sobi Narodnega donia. K tej seji so vabljeni tudi zastopniki vseh obrambnih društev v Celju. Prosi se za polnoštevilno udeležbo. c Osebna vest. Za srezkega po- glavarja v Smarju pri jelšah je imeno- van naš celjski rojak gosp. dr. Fran Hrašovec. c Promenadnl koncert !n cvet- Učni dan Sokola. Prihodnjo nedeljo, 20. t. m. priredi Celjsko Sokolsko društvo v proslavo svoje 351etnice dopoldan promenadni koncert in cvet- lični dan, popoldan pa javen nastop. Izvajale se bodo nove zanimive vaje. c Nedeljska sokolska proslava bo s svojim programom polnila ves dan. Zjutraj bo budnica po mestu, do- poldan iskušnje na dvorišču mestne osnovnešole, nato promenadni koncert pred kolodvorom, popoldan pa javni nastop zopet na dvorišču mestne osnovne sole. Proslave se udeleži po odposlanstvu tudi Savezni tehnični od- bor. Natančnejši spored prihodnjič. c Mestfli muzej je odpri vsako nedeljo od desetih do poldneva. Ob- činstvo si lepo urejene zbirke rado ogleduje. Umestno bi bilo, če bi uprava namestila na zidu ali vratih viden na- pis, kedaj se more muzej obiskovati. Napis bi vedno vabil posetnike. c Mestn! kino že ves teden ne igra in ostane še do srede oktobra zaprt, ker dvorano preurejajo. Kino bo zelo moderno opremljen in kakor ču- jemo se potrudi lastnik posebno tudi pri izbiri filmov, da bodo res na višku. c Smrtna kosa. Na RogaškiSla- tini je umrl trgovec g. Viktor čonč v 37. letu svoje dobe. Hiral je že več let. Preden se je omenjeni naselil na Sla- tini je bil uslužben pri tvrdki Prica & Kramar v Celju. Nastopa! je tudi kot pevec. c Ribarsko društvo Celje, katero je s prenovljenjem svojih ribogojnih naprav v Pečovniku gotovo, vloži v soboto dne 19. t. m. ob štirih pop. v nove basene okrog osemdeset po poplavi že zopet nalovljenih postrv- skih ikernic, ter vabi člane in prijatelje ribarstva k udeležbi. c Razsodiščebratovskih skladnic v Celju. Iz »Jutra« posnemamo: Sa- mostojna strokovna delavska »Unija« v Ljubljani je bila na svojo interven- cijo glede obravnavanja pritožb proti odlokom o nezgodnjih rentah obve- ščena, da je rudarsko glavarstvo v Ljubljani odredilo, naj do ustanovitve razsodišča po predpisih novega pra- vilnika posluje prejšnje razsodišče bra- tovskih skladnic v Celju. Temu raz- sodišču je rudarsko glavarstvo od- stopilo tudi vse pritožbe in predmetne spise. Dolžnost tega razsodišča je, da v najkrajšem času razpiše razprave in s tern stori konec brezpravnemu stanju v katerem morajo živeti oni pone- srečeni rudarji, ki so se proti odlokom posameznih bratovskih skladnic pri- tožili. Do ustanovitve novega razso- dišča na sedežu glavne bratovske skladnice more trajati še leta in leta. Odpasti morajo vsi formelni oziri, da bodo sedaj že vložene pritožbe tudi v bodoče v naikrajšem času rešene. c Kujižnlca Čitalnke v Narodnem domu je odprta v četrtek, dne 17- t. m. od 18. do 19. ure. c Legitimacye za polovično vo- žnjo v Zagreb na II. mednarodno razstavo avtomobilov, Iovsko in šport- sko razstavo od 8.—20. sept. 1925 se dobivajo pri Prvi hrvatski štedionici podružnici Celje. Cena Din 30'—. 8-/4 V KON CERT NI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapefriika gosp. Silbersteina. IVANA CANKARJA zbrani spi- si so začeli izhajati v zelo okusni in esletično izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporocamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni slovenski hisi ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goričar & Leskov- šek, Celje. NARODNA ENCIKLOPEDIJA S 11. S. od prof. Stanojeviča. Abonente Narodne enciklopedije tvrdke Biblio- grafskl zavod. Zagreb, opozarjamo, da Narodno encMopedijo dobijo v knji- garni Goričar &, Leskovsek, Gelje, v predpfačilu po Din 40.— za zvezek, ter priporočamo predplačnikom Narodne enciklopedije, da se v svrho prinesitve predplačila v knjigarni. Goričar & Les- kovsek, Celje blagovolijo oglasiti. — Knjigarna Goričar & Leskovsek. Širom domovine» š b-edemletnlca predora sotunske fronte. V torek je bila sedemietnica predora solunske fronte. Takrat je začel nam sijati jprvi žarek svobode. š kterjavanje davkov. Na pod- lagi alarmnih vcsti, ki krožijo vzadnjem času v naši javnosti o brezobzirnern izterjavanju davčnih zaostankov, se je pred kratkim vršil sestanek gospodar- skih krogov v Ljubljani, na katerem je bila izvoljena posebna deputaeija, ki naj predoči g. finančnemu delegatu težki položaj gospodarskih krogov in ga prosi, da izterjavanje omili, odnosno dovoli postopno likvidaeijo davčnih zaostankov. V odsotnosti g. delegata je sprejel deputaeijo dvorni svetnik Bonač, kateremu so posamezni clani deputaeije razložili dejanski položaj in ga prosili, da o njem informira g. de- legata. G. dvorni svetnik Bonač je obljubü, da sporoči želje deputaeije g. delegatu in ga naprosi, da nudi de- putaeiji priliko, da svoje težnje g. de- legatu osabno utemelji in sliši njegov odgovor. š Pospeäevänje tujskega prometa in gospodarskih stikov. Ministrstvo saobračaja namerava po vzoru zapad- nih držav opremiti vozove prvega in drugega razreda na vseh naših glavnih progah v svrho pospeševanja turistov- skega prometa in gospodarskih stikov s kolekcijami slik naših mest in krajev, pa tudi industrijskih podjetij in obratov. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljnni poziva interesente, ki bi reflektirali, da pridejo v take zbirke, da ji prijavijo naslove. š Zgradba železnice Rogaška Sla- tina~Krapina. Dne 8. t. m. se je vršilo v občini Hum na Sotli zborovanje ve- likega števila interesentov za zgradbo železnice Rogaška Slatina- Krapina. Poročali so docent dr. Ogrizek iz Za- greba, ravnatelj kopališča dr. Šter in dr. Kukovec. Izvolili so tudi odbor, ki naj započeto akcijo nadaljuje. š Polovične vožnje za vojne invalide. Minister za promet je z rešitvijo od 7. septembra t. 1. M. S. št. 24. 451 odobril invalidom 50% PO- pust za potovanje po železnicah, kadar potujejo za privatnimi posli in sicer štiri krat na leto. Predpisani so novi obrazci, ki jih invalidi dobe pri svojih podružnicah, čim jih bodo te prejeie od svojih nadrejenih odborov. Izvršilni odbor v Ljubljani. š Boj alkoholizmu! Vsi oni, ki želijo delati pri pobijanju alkoholizma v narodu in bi radi osnovali društvo proti alkoholu, pa potrebujejo kake koli informacije in navodila, se naj obrnejo na Jugoslovenski savez trez- venosti v Sarajevu. š Imenovanje. Gospod Fr. Petrič je imenovan za nadgozdarja in upra- vitelja rudniških gozdov pri svinčenem rudniku »The Central European Mines Limited« v Mežici pri Prevaljah. š Ne v Argentinijo! Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je prejel ob- vestilo, da je v Ärgentiniji zelo težko dobiti zaslužek, posebno za obrtnike. Torej ne v Argentinijo! š Serum proti kačjemu piku. Ministrstvo za narodno zdravjc jc na- baviio 500 steklenic scruma proti kač- jemu piku, ki bodo razposlane v razne kraje Bosne in Hercegovine ter na otok Mljet, kjer ljudstvo najbolj trpi pred strupenimi kačarni. š Izkaz posredovalnlce za službe trgovskej?a društva »Merkur« v Ljub Ijani. Službe išče: 9 knjigovodij, 3kon- toristi, 7 poslovodij, 76 pomočnikov, 8 potnikov, 12 skladiščnikov, 6 knjigo- vodij, 6 korespondentinj, 32 konto- ristinj, 51 prodajalk, 11 blagajničark, 12 strojepisk, 6 učencev in 17 učenk. Proste so službe: 1 knjigovodja, 1 ko- respondent, 12 pomočnikov, 1 potnik, 3 kontoristinje, 3 prodajalke, 10 učen- cev in 2 učenki. Društvena posredo- valnica posluje za društvene člane in pa za poslodavce brezplacno, za ostale proti mali odškodnini. š Nove luksusne cigarete. Uprava monopola je sklenila, da izda v naj- krajšem času novo vrsto luksusnih cigaret pod imenom »Karagjorgje«. Cigareie bodo iz najfinejšega tobaka in najfinejšega papirja. Cena Din l#50 za komad. Čigarete se bodo prodajale po 20, oziroma po 10 komadov v luksusnih pločevinastih škatljah s sliko Karagjorgja, katero je izdelal slikar Wagner. š RImske starine. Ob cesti, ki pelje iz Rimskih toplic v Smarjeto, jc lastnik toplic o priliki graditvc nove hiše odkril 4 dm pod površino velik rimski mozaik, katerega zunanji rob je bil sestavljen iz majhnih kockastih opek, srednji del pa iz kock belega in temnega apnenca. Mozaik je bil bolj slabo ohranjen. Delorna je bil pri kopanju uničen, deloma so ga pa zopet zasuli. Približno na istem mestu so 1. 1860. odkrili ostanke znatne stavbe. š Nastop Sokola v Št. Pavlu pri Preboldu. V nedeljo, dne 13. sept, se je vršil telovadni nastop sokolskega druStva. Nepotrebni dež pred začet- kotn je odvrnil preccj obcinstva, kljub temu pa je bila udeležba od strani gledalcev in telovadcev dobra. Posebno častno je bilo zastopano celjsko društvo po telovadcih. Telo- vadbo so otvorili člani z letošnjimi prostimi vajami. Vaje so bile dobro izvajane, trpela je le nekoliko sklad- nost; isto pa v veqi meri se je opa- Stev. 102. »K8VÄ BCVä«- Stran 3 zilo pri vajah članic. Vaje moškc in ženske dece domačega društva so bile v vsakem oziru precizno izvajane. Tu grc v glavnem zasluga požrto- valnim vaditeljem. Tudi moški na- raščaj je dobro izvedel vaje. Pri orodni telovadbi ste nastopili dve vrsti na drogu, ena na bradji. Gle- dalccm so imponirale vratolomnc vaje posameznih telovadcev na drogu, bolj pa je ugajala vrsta na bradlji, ki je izvajala sicer lažje, toda enotne vaje. Nastop so zaključili Celjani z »Na~ prejem*. Bila je to najlepša točka nastopa. Odhajajočim telovadcem je publika burno aplavdirala. Nato je Trboveljska godba zaigrala okroglo in pričela se je živahna zabava. š Pevsko slavje v St. Pavlu pri Preboldu. Minulo nedeljo je obhajal naš priljubljeni bivši pevovodja g. Belan Schmidt svojo 30-letnico uči- teljevanja v krogu svojih nekdanjih pevk in pevcev na vrtu g. Sadnika na Groblji. Učiteljeval je 24 let v St. Pavlu in ves prosti čas je uporabil za pouk petja in godbe v naši občini. Sedaj službuje kot šolski upravitelj 6 let na Doberni. Obsežni vrt g. Sad- nika so napolnili prijatelji petja in njegovi nekdanji pevci. Njegov bivši moški zbor je zapel nebroj prisrčnih narodnih pesmi. Podaril se je g. Schmidtu venec z trobojnico v znak zahvale. Za Dijaško kuhinjo se je na- bralo 529*25 dinarjev. š Darovi za slepce. 0 priliki po- roke gosp. Černivca z gdč. Marijo Gabričevo se je nabralo Din 130'— za našo društvo. - Uradniki računov. delegacijo ministrstva financ v Lju- bljani so darovali Din 300— in dijaki gimnazije v Ptuju Din 85'— našemu društvu. Vsem darovalcem iskrena hvala! Podporno društvo slepih v Lju- bljani. š Konkurz ie razglašen o imo- vini Josipa Bana, trgovca v Št. Petru v Savinjski dolini. Prvo zborovanje upnikov se bo vršilo 28. t. m. ob 10. uri pri okrožnem sodišču v Celjn. š Žlvinski sejem v Vojnlku je bil v pondeljek kljub slabemu vremenu dobro obiskan. Prodanih je bilo 127 volov in krav. Živa vaga se je pla- čevala po 9'50 Din za kilogram. š Senzacljonalna aretacija. Veliko ozornost je vzbudila v Trbovljah no- vica, da je bil aretiran 191etni Anton Äplenc, ker je ukradel pri rudniku v rovu Terezija zavoj razstreliva z vži- galno vrvico. Ko so ga prijeli se je izgovarjal, da je razstrelivo pozabil oddati. Da je pa izgovor slab je naj- bolj razvidno iz tega, da je skušal priti tudi do vžigalne kapice. Nadaljna preiskava ima dognati, če je bil Aplenc morda orodje v rokah temnih elementov. š Strašna smrt. V Medaničini pri Gackern se je Zorka Obradovičeva polila s petrolejem in nato zažgala. Umrla je vsled opeklin vstrašnih mukah. š Iz ljubosumnosti umoril brata. V vasi Drenovi v Hercegovini je 221etni kmetski fant Gjana Hovič iz ljubosumnosti umoril svojega brata Jovana, ker je imel več sreče pri neki deklici nego on. Sunil je brata z no- žem naravnost v srce, da se je takoj zgrudil mrtev na tla. Morilec se je sam javil sodišču. š Zločln 70letnega starca. Pred beograjskim sodiščem se je vršila raz- prava proti 701etnemu starčku Stojanu Todoroviču, ki je pred mesecu v afektu s sekiro ubil svojega gospodarja 701etnega Kosto Sokoloviča in se nato sam javil oblastim. Bila je to jadna slika starca, ki si je na starost opral roke v človeški krvi. Sodišče je To- doroviča obsodilo na osem let ječe. Razen tega ima on plačati vse stroške procesa in odškodnino. Zasebnitožitelj, Sokolovičev sorodnik, je zahtevalpoleg denarne odškodnine tudi — glavo To- doroviča. š »Trojčki« ali neverjetna smola. Y mariborsko bolnico so prepeljali 42 lcincga M. D. iz Slovenske Bistrice. Mož je imel smolo, da se je rnesto v srce ustrelil v roko. D. je kljub svoji priletnosti izredno podjeten človek in vehk ljubitelj nežnega spola. Primerilo se našernu Don Juanu, da je imel kar tn Ijubice hkrati. V dno ciuše pa ga ]e zazcblo, ko je prejel tri Jobova po- rocila. Njegovetri Ijubice so ga namreč po vrsti obvestile, da bo v kratkem uzival ocetovsko veselje. To je za- gremlo zivljenje tudi sicer veselcmu mozu in zdelo SG mu jG najbolic, da da svetu slovo. Smola se ga je pa prijela tudi topot in mesto v srce se je zadel v roko. Sedaj ga čaka težavna stvar: skrbeti za trojčke, katerim se je hotel izogniti. Kino. Kino Gaberje. Dne 16., 17. in 18. septembra se pojavi v filmu Kazan. To je pretresljiva drama v šestih činih, ki kaže zvestobo psa — volqaka. Pred očrni gledalca se razvijajo brezkrajne snežene poljane severne dežele s svojim čarom. Mestni kino je radi preurejenja zaprt do srede oktobra. Ljudska prosveta« 1 »Pri strlcu zdravnlku na kme- tih« se imenuje od P. H. prevedena knjižica M. Oker-Bloma, ki skuša s povesticami iz živalskega ž.vljenja tol- mačiti dečkom skrivnost postanka živ- ljenja in pomen spolnega udejstvovanja. Najbolje označuje vsebino in pomen bro- šureodlomek iz predgovora, ki veli: »Ce si hočejo starši v spolnih zadevah ohraniti popolno zaupanje svojega otroka, mo- rajo natančno opazovati njega razvoj ter ga pravočasno navajati, da se tudi v tern obrača na nje za svet. Važno je namreč, da ne zamude pravega tre- nütka, sicer jih lahko škodljivi vpliyi prehite, napravijo otroka boječega in nezaupljivega napram njim. V pouku o spolnih zadevah bi se morali vedno držati pravila: Bolje eno leto pre- zgodaj kot eno uro prepozno. — Bro- šura stane Din 7.— in se dobi v Zvezni tiskarni v Celju. I Nova ruska akademija zna- nostl. Pred kratkim je praznovala ru- ska akademija znanosti, kakor smo že poročali, 200-letnico svojega obstoja. Pri otvoritvi je govoril v imenu vlade Kalenin. Äkademiji je sporočil posla- nico sovjeta narodnih komisarjev, s katero se priznava kol višja znanstve- na ustanova pod imenom >Akademija znanosti »ZSSR«. 1 Statistika šol narodnih manjšln na Poljskem. Po uradni statistiki polj- ske vlade je na Poljskem 764 sred- njih šol z 221.092 dijakoma. Od teh šol so vse poljske razen 81, v katerih učni jezik ni poljski, in 18, v katerih sc poučuje v poljščini in v jeziku do- tične narodne manjšine. Največ ne- poljskih šol jc nemških (31), potem ukrajinskih (21), ruskih (15), židovskih (13) in enn litvanska. V razmerju s številom drugorodnega prebivalstva, ki znaša po uradnem štetju 32%. je število manjšinskih šol nezadostno, ker znaša le 18% vseh šol. Za hmelja^je« XXXIV. Poročilo. Žatec, Č. S. R., 11. 9. 1925. Tendenca mirna — več razpoloženja — 4000—4350 č K za 50 kg. Nürnberg, 12. 9. 1925. Prodanih 100 bal — slabo nakupno razpolo- ženje — srednji hmelj nekoliko tlačen. XXXV Poročilo. Nürnberg, 14. 9. 1925. Dovoz 200 — prodanih 100 bal — cene nespremenjene — 420 do 555 M za 50 kg. Razgled po svetu. r Rekord avtomobilskih nesreč. Dan 2. septembra smatrajo v Franciji za rekordni dan avtomobilskih nesreč letošnjega leta. Tega dne se je po- nesrečilo v Parizu in širom Francije 14 avtomobilov. Pet oseb je za po- škodbami umrlo, 39 je težko ranjenih. r Nov svetovnl rekord z letalom. Francoski letalec Fernand Jasne je do- segel nov svetovni rekord. Daljavo 1000 kilometrov je preletel vštirih urah, eni minuti in desetih sekundah. Po- vprečna hitrost je torej 250 km na uro. r Krvoprelitje v kurniku. Ne- navadno dejanje je bilo izvršeno te dni v vasi Hogmanig v nemški Stajerski. Neznan storilec je vlomil dve noči za- poredoma v kurnik. Prvo noč je za- klal štiri kokoši, jim izpil kri ter pustil žrtve v kurniku. Prihodnjo noč je imel še večji apetit. Izpil je 17 kokošim kri. Kokoši je umoril vse na enak način s tern, da jim je prerezal vrat, razen ene, ki ji je vrat pregriznil. Zdravniki so mnenja, da gre za čin sadista ali pa čin slaboumnega človeka, ki je bil mnenja, da je sveža kri uspešen lek za bolezcn. Ljudska medicina je nam- reč mnenja, da se da božjast ozdraviti ' s svežo krvjo. r Misterijozen prelat. Pred so- diščem v Veroni se je vršila razprava proti prelatu Josipu Ruschu, ki je bil pred dvema mesecema aretiran radi tatvine cerkvenih in duhovniških pred- metov. Ta Josip Rusch, ki je Nemec, biva v Italiji že dalje časa in pravi, da je škof. V sodno dvorano je prišel zelo dostojanstveno v duhovniški obleki in s škofovskim križem na prsih. Iz Verone je moral oditi svoj čas, ker je bil zapleten v neke govorice o avstrij- skih bombah. Vse, kar je imel, je pu- stil v shrambo pri duhovniku G. Bas- siju, kateri ga sedaj dolži tatvine. Du- hovnik Bassi je našel vse, kar mu je Rusch pokradel, v njegovih kovčegih. Ta Rusch je bil baje posvečen v du- hovnika v Carigradu leta 1886. Sodišče ga je obsodilo na sedem mesecev zapora. r 190 ministrov na Poljskem. Od novembra 1918 do danes je bilo na Poljskem 11 kabinetnih kriz. Sedanja uradniška vlada je dvanajsta od pre- vrata. Največ ministrov se je menjalo v drugi vladi VI. Grabskega. Dosedaj je imela Poljska 190 ministrov in poleg tega 44 začasnih upraviteljev posa- meznih ministrskih mest. Dinar v Curihu dne 15. septembra dne 16. septembra 9 24 9 225 (»AvalaO Devize v Zagrebu Dne 15. septembra: Barcelona 790—798 Dunaj 787—797 Berlin 1330—1340 Bruselj 244 Milan 231*91— 23431 London 27122—27322 New-York 5573—5633 Praga 165'48—16748 Curih 1080—1088 Dne 16. septembra: Dunaj 7-8675- 7 9675 Berlin 1331—1341 Milan 2298—232*20 London 27168- -27368 New-York 5577— 5637 Praga 16537—16737 Curiii 108025—108825 Amsterdam — Budimpcšta OO788 00798 Pariz 264 268 (>Avalac.) Gospodarsfvo. g Vinogradi v mariborski oblasti. Zadnje dni je vreme ugodno za raz- voj vinske trte. Grozdje je vse mehko, tudi pozne vrste. Bolezni na grozdju so prenehale. Ako bo teh 14 dni solnčno vreme, bo sijajna vinska le- tina. Tako bogato obložena, kakor letos, vinska trta že dolgo ni bila. Tudi kapljica bo izborna. Ne bo men- da mnogo slabša od letnika 1921. Pridno se že oglašajo vinski kupci iz Avstrije in tudi s Kranjskega. Veliko je zdaj povpraševanja za starimi let- niki. g Majhen porast cen na sve- tovnem žitnem trgu. Kljub zadnjim višjim cenitvam rezultata svetovne žetve je nastopila na ameriških žitnih borzah okrepitev tečajev. To je imelo za posledico tudi okrepitev tendence na nekaterih evropskih tržiščih. Porast prekmorskih tečajev se pripisuje sla- bim vremenskim poročilom iz Evrope in zmanjšanim dovozom v Ameriki. Ta čvrstoča pa spričo zadnjih zbolj- šanih cenitev svetovne letine ne bo mogla trajati dalje časa. g Mednarodni čebelarski kon- gres na Dunaju. Od 4. do 7. t. m. se je vršilo na Dunaju zborovanje nem- ških in avstrijskih čebelarjev, 8. t. m. pa mednarodno zborovanje čebelar- jev. Ob tej priliki je bila tudi med- narodna cebelarska razstava, na ka- teri je bila zastopana tudi naša kralje- vina, predvsem Slovenija. Razstavili so : Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, Janko Strgar iz Bitnja pri Boh. Bistrici, Martin * Perc iz Celja, Podgoršek z Brega pri Ptuju in Žveza jugoslovenskih čebelarskih društev. Naši razstavljalci so želi splošno pri- znanje in dobili več odlikovanj. Če- belarsko društvo je bilo nagrajeno s prvim darilom, in sicer je dobilo eno od dveh častnih diplom družbe Gar- tenbaugesellschaft, Strgar je dobil srebrno kolajno, Okorn pa diplomo Avstrijskega društva prijateljev matic. Zveza jugoslovenskih čebelarskih dru- štev je bila odlikovana z malo bro- nasto kolajno. g Izvoz jabolk iz Medjimurja. Na postaji Središče se vrši že od konca meseca avgusta dnevno ži- vahno nakladanje medjimurskih jabolk za izvoz. V Medjimurju je bila sadna letina letos zelo dobra. Kupčevanje je živahno in dosega sedaj dnevno okroq 5 vagonov. V manjši meri so se trgovale tudi češplje. Sedaj je na vrhuncu sezona srednjepoznih jabolk, dočim so poznejše vrste še na drevju. Pričakovati je, da do odpošiljanje tra- jalo v tej meri do konca tega meseca. Cena je od 2.25 do 2 Din za kg na postaji. Pošiljatve so večinoma na- slovljene na Dunaj, odkoder se sadje razpošilja v zapadno Nemčijo in Ho- landijo. Zato prihajajo v poštev le take vrste jabolk, ki vzdržijo neko- likodnevni transport po železnici. Isto- časno kakor v Središču se je začelo kupčevanje tudi na postaji Ormož, in sicer s sadjem od desnega brega Drave; kupčije pa so bile prekinjene, ker prodajalci niso ustregli pogojem. Listnica. G. Rudolf P.: Smarje pri Jelšah. Smo odstopili ravnateljstvu sole. Gg. T. in P. v Žalcu: Mi ne mo- rerno soditi, kaj je prav. So drobnc osebnosti. G. Žarko A., Celje: Knjiga in rokopis, vse je pripravljeno. Dežni plošč iz trpežne anp;leSke gumirane tkanine, fina dunajskakonfek- cija Din 270'—, posebno dobra kakovost Din 360-—, speclali- teta »Covercoat« Din 850'—, dežne pelerine iz nepremoflji- vega dlakastega lodna Din 380- za dečke Din lL0-— prodaja veletrgovtna . R. Stermecki, Celje Kdor pride 2 vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. Odda se meblovavsa soba z dvema posteljama, prost vhod, zračna, najraje dvem gospodičnam. Vpraša se 2 v upravi »NOVE DOBE«. 1 na Dolenjskcm, 25 hektarov polja in ravno totiko travnikovy prostorna poslripja, se skupno ali dclno odda v na- jent. Uspeva hmelj. Ponudbe pod „Hmelj" 2 na Aloma Company, Ljubljana. 1 II BRIuriiČTKOŠtOmrlD II (Prešernova ulica 19) se brijete in y strižete majceneie« Pozor dijaki in delavci! Tirnež zajamčeno čist, dvakrat kuhan, 22 Din 1 kg, lake, terpentin, brunolin, Spirit, kit, barve, čopiče itd. nudi najceneje tvrdka Franc Čuk, Celje, 10 Prežernova ulica 5. 7 Käko se naua'm fotografirati ? Pravkar izšla knjiga se dobi v vsaki knjigarni. Stran 4 »NOVA DOBA« Stev. 102 Telefon Štev.75 In 76 Podružnica PoatnUek.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniškaglavnicainrezerve GUWttPBlgl W Ljufoljaili Delniška glavnica in rezervc Din 60,000.000- Ustanovljena ^„o Agencija Logaiec. Podružnice Agencija Logatec. Brežtce, ČrnomelJ, Gorlca, 9Lranf, Marlbor, Metkovfic, Novi Sad, Pttii, Sarajevo, Split, Trst. Spreletna Vloge na Knjižlce In leRoci SR8R Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račlllft pro« ugodnemu obrestovanju 88$#*2 valut in dovoljuje VSaKOVrStne Kredite. Ppodaja specke cLx»LLnariae pazi»edne lotex»ije. Otvaria akredltlve in izdaja kredltna pisma za tu- In inozemstvo. PozQi«2 Pozor! Ugoden nakup damskih klobu- kov za jesen- sko sezijo! Zaradi preselitve prodajam opremljene nakičene damske klobuke, neoprem. klobučin ske in razne slamnate oblike, špaterije' razliČne kinče, peresa in cve- tlice po globoko znižanih cenah. Pred nakupom navedenih predmetseovblago- volite potruditi v mojo trgovino, da si ogledate predmete in cene. K nakupu 5 se ne sili! 5 Za obilen obisk se najvljudneje priporoča Mary Smolniker, modistinja, Celje, Prešernova ulica 24. „INKRA" Indus tr>ijLi kpavat D. Cerlini & Gomp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 19 Cene konkurenčne! Hotelska družba (hfltBl Evropa) sprejme takoj dua kauarniška učenca. Več se izve pri ravnateljstvu. Pozoi»! Radi preselitve se poceni proda lepa, skoro popolnoma nova spalna soba in kuhinf&ka oprema za 7500 Din» Naslov v upravi. Maznanilo preselitve. Cenjenim strankam vljudno naznanjam, da preselim Lokto- bra t. I. svoj modni salon za klobuke iz Prešemove ulice 24. v palačo novo zgrajene »Prve hrvatske štedionice« ter se priporočam za nadaljno naklo- njenost. Mary Smolniker, 5 modistinja. 4 Lepe, zdrave, popolnoma zrele sveže češplje kupuje parna veležganiarna ROBERT DIEHL, CELJE. 10—6 Kleparstvo, vodovodne inšla- lacije In naprava sirelovodov Franlo Dolžan GELJE - Kralja Petra cesta - CEUE SprcjcmaVsadclazgoraj omenicnib stroKHaHorfudipopraVfla postrczba tocna. Cene ztnemc Solidna izVrsiicv. 401 100-49 Delaj, nabiraj in hrani! 1 jjsouABJU foSodpajd os Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTHI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 8 %• Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbi zneska po^O Din^se dobi nabiralnik na dorn. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel|u, Prešernova uliea št. 15. lz malega raste veliko! Čas je denar! Inserirajte v „NOVI DOBI"! Denar si prihranite le tedaj, ako kupite novo došlo atngle^ko in češko bSago za damske obleke, kostume, pliše in velourje za plašče, kakor razne druge toaletne novosti v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik, Celje Izbira velika! Kralja Petra cesta 5 Cene nizke! Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočuvstvovanja ob bridki izgubi na§e ljubljene matere, oziroma stare matere in tašče, gospe Luize Bouha *oij. Lemesch se tem potom vsem najsrčneie zahvaljujemo. Lepa hvala tudi da- rovateljem krasnih vencev in Sopkov ter vsem onim, ki so predrago rajnko spremili v tako obilnem Številu na zadnji poti. Še enkrat vsem presrčna hvalal Celje—Klagenfurt—Lipik, 12. septembra 1925. Rodbine- Gradt, Gindra, Lemesch« Pupilarnovaren Urn Jawnokorlmton denarnl zavod oaljftkega mesta Mestna branllnlca celjsRa Uatanovl/eam tot* 1804. - tod V Ustnl palačl prt kolodvora Vredaast rezervo/h sakladov ma «Iron «5*OOO.OOO»-. Za hranllne vloge ]amči masto Celje $ ceiim svojim premoženjem ta z vso svojo davčno močjo. Tiska in izdaja Zwexna tiskarnu v Celju. Za tiskarno odgovarja Milan Četina v Celju. Urejuje Vinko V. Gaberc v Celju.