Leto LXVI Poštnina plačana » gotovfnL V Ljubljani, v petek, dne 15, aprila 1938 štev. 87a Cena f.50 Din s«*- w m mm T) Jr* PPS inozemstvo 120Din ^ JV JHT ^^ MB f ^HV J» ^SR P ragn-Du naj 24.797 Uredništvo je v ^^^^^ j|^^^^^ H^^ Jmm—Š0W Jk^^.......^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi uU/UI ^^^ jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 4(M)3, 40 04, 40-05 —— Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika Križani (Najstarejši slov. ohranjeni križ — iz XII. stol. Iz Lukovice nu Gorenjskem, zdaj v muzeju v Ljubljani.) Spoznajmo pod Kristusovim križem, da imamo tudi mi v s a k svojega. Bog nam križev ne bo odvzel, bo jih pa p o 1 a j š a 1 in moči nam bo dal, da se ne zgrudimo j) o d težo. Zato stran z obupom, zato proč s praznimi 11 a p n j u m i o paradižu na svetu, ki ga ni in ga nikoli n c bo. Z a d e n i m o vsak svoj križ in hodimo za Kristusom, ki nas vabi: »Pridite, obremenjeni, jaz v a m p o 1 a j -š a m.« Le pojdimo h križu, kot so šli s t o t n i k i n Janez, Marija in žene, pa bo m o ji o g u m n i i n močni v bridki življenjski borbi. Pomnimo: ne tisti, ki seje, ne tisti, ki priliva, Bog je, ki daje last. Torej ljubi Bog naj na m d a rast v dobrem, rast v milosti b o ž -ji, da bi mogli praznovati sveto veliko noč v božjem miru in lepem veselju, v hvaležnosti za odrešenje, v ljubezni do našega Gospoda Zveliča rja. F. S. FIN ž G A R Forster piše v svoji knjigi o Kristusu, da je nek politični mislec v pričetku preteklega stoletja izjavil: »Kristus je umrl tudi za države.« Vzemimo, da bi danes na seji Zveze narodov v Ženevi kak politik izrekel to besedo. Ali bi se mu mar ne godilo približno tako kot apostolu Pavlu v Atenah, ko so siti meščani govorili: »Kaj pa hoče ta čvekač?« Pa se vendar strinjajo še tudi danes vsi resni politični misleci v tem, da Zveza narodov ni uspela in bi tudi kaka druga podobna evropska ustanova ne mogla trajno obstati zato ne, ker zapadnemu svetu manjka duhovne enotnosti. Manjka mu tiste vodilne ideje, ki bi zopet družila narode in ob kateri je Evropa v svetu vodilna postala: manjka mu krščanske ideje. Nekoč je bila na evropskem zapadu Zveza narodov uresničena. Takrat, ko so se v dobi križarskih vojn narodi Evrope združili ob misli na Gospodovo trpljenje in ob spominu na kraje, ki so bili posvečeni s trpljenjem Boga-človeka. Toda pozneje so evropskim politikom druge misli postale vodilne. Na politični prestol so postavili boginjo razuma, emanoipirali so se od Boga in razširjali nauke o človekovem samoodre-šenju iz lastne moči in modrosti. Tudi državo so pobožanili in malikujejo pred njo kakor pred idolom. Vsak narod, vsaka država je zase božanstvo, ni več enotne misli, ki bi narode družila. Zato je zdaj toliko sovraštva med njimi in nič več se med seboj ne razumejo. Godi se jim, kakor graditeljem babilonskega stolpa. Govorica jim je zmešana in polni nezaupanja ter sovraštva se do zob oboroženi dvigajo drug proti drugemu. Posebno tragično pri vsem tem pa je to, da velika večina ljudi sploh ne ve in ne razume, čemu sovraštvo, čemu oboroževanje in vojne grožnje. Večina je prepričana, da bi mogli narodi med seboj v miru živeti in si v skromni sreči ter prijateljsko podati roke. Krivda za nemir in razdvojenost v svetu zadene slabe, brezvestne voditelje in one, ki odločajo o usodi narodov. Ti so pozabili, da je Kristus tudi za države umrl. Prav v tem smislu lahko razumemo Dantejeve besede: »Ni narava slaba, temveč slabo .vodstvo je svet zagrnilo v mrak.« V mednarodni politiki, kakor jo danes obi-azujemo, gospoduje moč nad pravico. Sebičnost — kajpada sebičnost narodov- in držav — narekuje politiko oboroženega roparskega viteza. Vzor velikim državnikom je Judež s tridesetimi srebrniki. Zavezništva se kupujejo in prodajajo, kakor kaže trenutna lastna korist. Kaj pogodbe, kaj prijateljstva, kaj dana beseda?! Med narode je zalezla kača mamonizma in sebičnosti in ta jim neprestano brizga strup sovraštva — da ne vidijo več križa, znamenja skupnega odrešenja in za vse darovane Ljubezni. Ta pa, ki je za mir v človeških srcih in za mir med narodi umrl na križu, doživlja zdaj v eni, zdaj v drugi državi prizore z Oljske gore: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli.« Tako Kristus vedno trpi in umira na križu, oziroma njegovo skrivnostno telo tu na zemlji, sveta Cerkev. Ce so o Kristusu govorili: zapeljivec je! oponašajo isto Cerkvi. Ce so Kristusu očitali, da mu ni za rešenje ljudi, pač pa da hoče nad njimi zavladali: delal se je kralja! — se prav isto neprestano očita tudi Cerkvi, ki jo dolže, da zmanjšuje oblast države in da njeni verniki niso dovolj goreči patrioti in da so premalo vdani kralju in državi. Kristusa so blatiti z najbolj nizkotnimi očitki; niso mu odrekali le božanstva, ampak tudi sleherno človeško poštenost in resnicoljubnost. Tudi Cerkvi ne odrekajo le njenega božjega poslanstva, ne priznajo ji niti naj-skromnejših zaslug za zgolj človeško kulturo in napredek. Najbolj »nepristranski« bi še nekako bili pripravljeni, da ji priznajo nek gotov kulturni pomen v preteklosti. Toda danes... i! Tako trpi Cerkev isto trpljenje, kakor ga je trpel Kristus in z njim tudi vsaka duša, ki hoče krščansko živeti. Trpljenje je naša vsakdanja aktualnost. Križ trpljenja in upanja je naš dnevni spremljevalec. Ni ga prostora na zemlji, kjer ne bi nevedni ali sovražni ljudje razpenjali na križ Kristusa ali Cerkev, in z njo vse, ki so njeui zvesti otroci. To je usoda Cerkve: trpeti preganjanje, zaničevanje, biti prezarana in izdana. Toda to je edina pot, po kateri Resnica more zavladati svetu. »Ali ni moral Kristus vse to trpeti in tako iti v svojo slavo?« — »Ko boni razpet na križ, bom vse pritegnil k sebi!« Tako je v življenju narodov, in prav tako je tudi v življenju poedinih duš: Blagri pridejo na koncu križevega pota. Stojimo pred skrivnostjo, ki ji ne vidimo do zadnjih globin. Samo tipaje pričenjamo ugibati, da je včasih morda na svetu tudi zato tako slabo, ker kristjani, Kristusovi bratje, ne ljubimo dovolj trpljenja. S trpljenjem je treba zaslužiti, da bo svet vreden veselja in miru. Kristus je s svojim prostovoljnim in popolnim trpljenjem zaslužil, da so se pred grešnim človekom zopet odprla nebeška vrata. In se zdi, da mora vsaka generacija prehoditi svoj križev pot. Kakor je Kristus premagal svet in zlobo sveta s smrtjo, lako more tudi Cerkev, morejo tudi verniki nad svojimi nasprotniki zmagovati le po dolgotrajnem, bridkem trpljenju. Ali se morda motimo? Cerkev je danes preganjana in teptana v mnogih deželah. Toda poleg obžalovanja vrednih grozot vidimo nepremagljiv heroizem, junaštvo njenih sinov in hčera, ki je podobno vse žrtvujoči ljubezni prvih niu-čencev; vidimo, da raste samozavest in se dviga zaupanje celo tam, kjer so že govorili o mrtvi veri. Vidimo pot Cerkve čez Kalva-rijo, ko gre nasproti novim triumfom, novemu vstajenju. Pravimo, da stojimo pred skrivnostjo, ki je ne doumemo do vseh globin. Zato je morda tudi to v večnih načrtih, da mora bitij brez-liožna politika držav in njih brezdušno gospodarstvo najprej premleto med kamni lastne sebičnosti ln sovraštva, zato da bedo države in narodi spoznali, kako neobhodno jim je Kristus potreben. »Kristus je umrl tudi za države.« Poknsljanjenje države in javnega življenja je pa mogoče le na ta način, da poimenski kristjani postanejo resnični kristjani, ki bodo v vsem svojem življenju, zasebnem in javnem, ob pogledu na križ izpovedovali z neomajnim prepričanjem tudi kot svojo največjo politično čednost vero rimskega vojaka: »Resnično, ta človek ,je bil Sin božji!« Dnin Nove zunanjepolitične skupine Poleg Anglije in Italije v p • • se Jr fCIflCIJCI Kadar se loči od SSSR Misel na zvezo štirih se spet oživlja Kini, 14 aprila. Dočim novica, da« sta se Anglija in Italija v »seli bistvenih vprašanjih že sporazumeli, nikogar ni presenetila, pa je vzbudila senzacijo najnovejša vest, da se bo angleški vojni minister Ilorr Belisha, ki te dni na velikem letalu poleti na Malto, da tam pregleda britske čete in utrdbe, ustavil v Rimu in tam obiskal Mussolinija. Ker pogo.dba takorekoč leži že na mizi, da jo zastopniki Italije in Anglije j »odpišejo, je ta obisk prav za |>rav odveč, ako morebiti ne gre za čin gole vljudnosti. To pa je izključeno, ker tudi v Londonu pričakujejo obisk grofa Ciana, kakor hitro bo Zveza narodov omogočila juridično priznanje italijanskega cesarstva v Abesiniji. Očividno hočeta obedve državi krepko podčrtati svoj sj>o-razum kot dejanje velikega pomena za mednarodno politiko sploh. Toda poučeni politični krogi v Rimu poudarjajo, da jc dala pobudo za oba ta obiska Anglija, ki si obenem prizadeva, da tudi Francijo pridobi za sporazum z Italijo, tako da bi se polog aliancc mod Francijo in Sovjetsko Rusijo ter osi Borlin-Rim sedaj stvoril še prijateljski trikot Itim-London-Pariz, kar bi gotovo zelo služilo ohranitvi in more-biti celo utrditvi evropskega miru, ki potrebuje I vsestranskih fiodjior. Italijanska diplomacija je s takim razvojem popolnoma zadovoljna in ga upravičeno šteje med velike uspehe Mussolinijeve po-litike. Toda pojavlja se vprašanje, če se za čudovito soglasnostjo med Ix>ndonom in Parizom, ki zdaj kar hiti, kako bi čimprej stopil v stik z Italijo in sklenil z njo čim prisrčnejši sporazum, ne skriva kakšen poseben namen ... z Italijo, se zdaj naenkrat navdušuje za sporazum z Rimom, in sicer zato, ker se mu zdi, da je pakt, ki ga jc sklenil zdaj Chamherlain z Mussolinijem, zelo spretno sredstvo, da se Italija osvobodi iz pretesnega objema Nemčije, ki jo pomaknila svoje meje do Brcnnerja, dočim Italija od te zveze ni do danes imela nobenega dobička. Temu sekundi rajo nekateri pariški listi in Epoque« meni, da je Italija storila zelo pametno, če se je zdaj naslonila na Anglijo. Temu nasproti poudarjajo italijanski politični in dlploniatični krogi, da bi bila velika zmota, če bi kdo mislil, da bo sporazum med Rimom in Londonom imel za posledico razstrelitev osi Rim-Borlin. Italijo so dogodki po vojni, hvala Bogu, tako izmodrili, da ne polaga velikih nad na stvari, ki se lahko kar čez noč spremenijo. Italija ne zaupa nobenemu sporazumu, ki bi pomenil samo manever, da jo odvrne od njene jasno začrtane poti. »Stampa« pravi, da se pomen sporazuma med Anglijo in Italijo ne sme pretiravati, dokler ne vemo. ali je Francija svojo zunanjo politiko resnično preusmerila ali ne, zakaj dokler bo zvezana s Sovjetsko Rusijo, je težko verjeti, da bi sporazum, h kateremu bi pritegnili tudi Francijo, imel tako velik pomen, kakor mn ga zdaj pripisuje izvesten del angleškega in francoskega časopisja. Merodajni krogi v Rimu pravijo, da bi prijateljstvo med Italijo, Anglijo in Francijo moglo le tedaj imeti trajno vrednost za vso Evropo, a k o bi ni u pritegnili tudi N e in č i j o. Le pakt štirih, kakor ga je Mussolini žc opetovano predlagal. pa v Parizu niso hoteli o njeni ničesar vedeti. ker izključuje Sovjetsko li:isijo, more resnično pomiriti Evropo in ves svet sploh. Sicer pa bo obisk Hitlerja v Rimu, ki ho kmalu sledil obisku angleškega ministra Hoareja, jasno pokazal, da Italija svoje zveze z Nemčijo ne bo žrtvovala stvarem, ki šo problematičnega pomona, dokler se mentaliteta v Parizu temeljito ne spremeni. London, 14. apr. c. Na dopoldanski seji spodnje zbornice je predsednik vlade sir Chamberkin samo potrdil, da bo v soboto podpisan sporazum med Italijo in Veliko Britanijo. Na popoldanski seji pa je predsednik vlade rekel, da je vojni minister Hoare Belisha z lela- tm Prvi ukrepi Daladierove vlade Pariz 14. aprila. Polnomočja, ki jih je dovolila Daladierovi vladi jx>slanska zbornica s 508 glasovi proti 12, senat |>a s 390 glasovi proti 0, se od onih, ki jih je zahteval Blutn, bistveno razlikujejo v toliko, da Daladier ne bo uvedel nc davka na kapital oziroma na premoženje niti devizne kontrole, ki jo francoski gosjiodarski krogi odločno odklanjajo. Pač pa bo Daladier razpisal notranje posojilo za narodno obrambo, predvsem pa bo skušala vlada dvigniti produkcijo, zboljšati trgovinsko bilanco in si preskrbeli dohodke z nekaterimi manjšimi davščinami, ki ne smejo ovirati produkcije. Povišal se bo davek na podjetja, ki delajo za narodno obrambo ali imajo monopol za gotove produkte. Tudi ho vlada kontrolirala njihove cene. Podjetja pa. ki del svojega dobička vlagajo v nove investicije, bodo deležna znižanja davkov. Podjetja, ki delajo za narodno obrambo, bodo dobila pri Francoski banki kredite. Ker vlada ne dvomi, da bo narod požrtvovalno prispeval k jiosojilu za narodno obrambo, je prepričana, da ho lahko krila izdatek 36 milijard frankov, ki bo letos potreben. Senat in parlament sta odložila svoje seje do 31. maja. V parlamentu in v senatu je dobila vlada tako veliko večino, da je bil redkokdaj položaj v Franciji tako jasen kot j)o teh glasovanjih. Prvo redno zasedanje narodnega predstavništva v letu 1938 se je torej izredno ugodno zaključilo.. To zasedanje je bilo namreč silno nemirno, saj smo imeli v tem času kar tri vladne krize. Pod vtisom uspehov Daladierove vlade se je začel francoski frank dvigati. Povpraševanje ]>o njeni je precejšnje. Danes opoldne je bilo objavljeno uradno izročilo, ki pravi, da vlada v vsem Tunisu |K>|>oln red in da trgovina spet jioteka normalno. Francija bo rovarskim tujcem odpovedala gasio'iubnost Pariz, 14. aprila, b. V poučenih krogih sc govori, da bosta francoska ministra Daladier in Bon-net obiskala London še pred obiskom angleškega kraljevskega para v Parizu. Priprave za obisk angleškega kraljevskega para so že v teku. V vladni deklaraciji je bilo tudi poudarjeno, da bo Francija izgnala vse nezaželene tujce. Zaradi lega splošno pričakujejo, da sc bo pričelo »čiščenje« in da bo odpovedana gostoljubnost onim, ki so jo zlorabljali. V vladnih krogih ne tajijo, da jc moral tudi Leon Blum oditi nc samo zaradi svojih finančnih načrtov, | temveč tudi zaradi tega, ker v Londonu ni nihče ' verjel, da bi socialistična vlada mogla izvesti potrebno »čiščenje«. London sc je bal raznih incidentov, do katerih bi brez dvoma prišlo. lom odpotoval na Malto. Na poli z Malte se bo ustavil v Rimu in obiskal glavne vodilne italijanske politike, tudi ministrskega predsednika Musso-linija. Ko ga jo neki delavski poslanec vprašal, če ima la obisk v Rimu politični pomen, je predsednik rekel, da kaj takega temu obisku ni pripisovati. Angleški vojni minister lloare Belisha je danes dopoldne ob 11 odletel z vojnim letalom proti Malti. Na letališče Bourget v Parizu Iki minister Belisha priletel ob 12.45, kjer mu bo prirejen uradni sprejem. Široko področje angleško -italijanskega sporazuma Sporazum med Italijo in Anglijo bo že v soboto podpisan, nc bo pa stopil v veljavo, preden Italija ne pokliče svojih prostovoljcev iz Španije. To pa bi se moglo zgoditi le, če general Francu čimprej zmaga, ker v nasprotnem primeru Italija svojih prostovoljcev na noben način ne bo odpo-klicala s španske fronte, ker jc Mussolini slej ko prej trdno odločen, da za nobeno ceno ne dopusti zmage boljševizma v Španiji. To je prva težava. Druga težava, ki je pa veliko manjša, je ta, da hi 9. maja, ko se sestane svet Zveze narodov v Ženevi, mogli Kitajci in Sovjetska Rusija ugovarjati predlogu, da se abesinsko vprašanje razjasni v smislu angleške želje. Tudi ueguš more s formalno-pravnega stališča delati težave, ker je Abesinija slej ko prej polnopravna članica Zveze narodov. Govorice, da je Italija odstopila Angliji ali kakšni drugi državi kakšen del Abesinije, so brez podlage, ker l^ondon take ponudbe sploh ne bi mogel sprejeti, ker bi se Angliji lahko po pravici očitalo, da hoče delili z Italijo io, kar je angleško javno mnenje doslej imenovalo rojiarski plen«. Pač jia se bo izvršila v okolišu Tanskega jezera obmejna korektura, da se vode tega jezera ne bi mogle odvrniti od loka v Nil. Italija je nadalje priznala aneksi jo zaledja Adena od strani Anglije in se je obvezala, da ne ho v Arabiji delala proti angleškim interesom, ui pa privolila, da bi se Palestina razdelila med Arabce, .lude in Angleže, dokler tozadevno ne bo sklenjen načrt, v katerega bo Italija mogla privoliti. Rim, 14. aprila. b.Minislrski predsednik Mussolini je danes v beneški palači v navzočnosti italijanskega zunanjega ministra g. grofa Ciana sprejel britanskega poslanika v Rimu lorda Pertha. Ta sestanek smatrajo politični krogi kot zaključek bri-tansko-italijanskih pogajanj. Na sestanku so državniki pregledali končni tekst sporazuma, ki je določen za podpis v soboto, dne 16. t. m. Vojno sodelovanje med Francijo in Anglijo London, 14. aprila, b. Politični 60trudnik »Dai-ly Expressa« poroča, da bodo francoski državniki jjri obisku v Londonu razpravljali z angleškimi merodajnimi krogi vprašanje okrepitve vojne zveze med Francijo in Veliko Britanijo. Isti list poroča, da so se že pričela pogajanja za sodelovanje posameznih vrst orožja med obema državama za primer vojne. Razen tega poroča isti dopisnik, da bo obisk francoskih ministrov tudi predmet pogajanj za sodelovanje med Italijo, Veliko Britanijo in Francijo. Tudi obisk predstavnikov francoskega vojnega letalstva v Londonu je na sporedu in poučeni politični krogi poudarjajo, da je imel Winston Churchill pri svojem zadnjem obisku v Parizu zelo važno nalogo, ki bo brez dvoma rodila dalekosežne uspehe na vojnem polju med Francijo in Veliko Britanij.o London 14. aprila, c. Današnji listi obširno pišejo o bližnjem sestanku med francoskimi in angleškimi državniki. Listi posebno objavljajo podrobnosti o vojaškem sodelovanju med Francijo in Veliko Britanijo. Tako pišejo listi, da bo na sestanku dogovorjeno, da bo v primeru vojne obema vojskama poveljeval francoski general, letalstvu oboli držav pa angleški maršal. Francoska pristanišča bodo odprta angleškemu vojnemu broden ju, prav tako pa bo angleško vojno letalstvo lahko uporabljajo (udi francoska letališča. Vse vesti listi objavljajo v nenavadno kričeči obliki. 20. aprila pride v Zedinjene države angleška letalska delegacija v svrho nabave najmodernejših letal v Zedinjenih državah. Trdijo, da bo la delegacija naročila 50 bombnih letal za ceno nad milijardo din. Mehika hoče sama razpolagati s svojim petrolejem Mcxiro 14. aprila. AA. (Havas) Odgovor mehiško vlade na angleško protestno noto glede razlastitve petrolejskih družb mod drugim pravi, da jo bila ta razlastitev izvršena zaradi državnih interesov in da si mehiška vlada ne moro niti misliti, da bi ostor ukrep, ki ga jo potlvzela, mogel nasprotovati načelu pravičnosti. Mehiška vlada formalni) zanika, da lii razlastitev mogla imeti v sebi tudi politični značaj. Izjavljajo tudi, da to pctrolejske družbo nimajo nikake pravice do diplomatskih intervencij v drugih državah in da so morajo brezpogojno pokoriti mehiškim zakonom. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno. Zemunskn vremenska napoved: Večinoma oblačno vreme po vsej državi V zahodnem in severozahodnem delu se ho verjetno zjasnilo Deževalo bo ie v nekuterih krajih ua jugu in jugovzhodu Severni m zahodni veter Toplota se bo znatno spremenila. Ponoči precej hladno. Štirsmilijardno notranje posojilo razpisano Belgrad, 14. apr ni. Nu podlagi pooblastila v § 103 finančnega zakona za 1938-30 je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o emisiji 6% državnega posojila za javna dela in državno obrambo. Uredba se glasi: § 1. Pooblašča se finančni minister, da na domačem trgu izvrši emisijo državnih obveznic v znesku do 4 milijard din S 2. Dohodki od te emisije se bodo uporabili na naslednji način: 1. Znesek do 1 milijarde 500 milijonov din za graditev novih železniških prog. 2. Znesek do 1 milijarde 500 milijonov din za potrebe narodne orambe. 3. Znesek do 500 milijonov din za zgraditev glavnih državnih cest. 4. Znesek do 250 milijonov din za zgraditev javnih poslopij. 5. Znesek do 250 milijonov din za melioracijska dela, od katerih se bo 5% porabilo za izvajanje higiensko-asanacijskih del. Virmaniranjo zneskov med zgoraj naštetimi skupinami kreditov ni dovoljeno. Podrobni raz-[>ored teh kreditov se bo izvršil z odlokom ministrskega sveta. g 3 Emisija posojila se bo izvedla postopoma v teku šestih prihodnjih let po potrebi izvajanja del in možnosti vpisa obveznic. § 4. Emisijski kurz obveznic bo vsako leto določal finančni minister, ki bo pri tem upošteval obstoječe pogoje denarnega trga. tj 5. Obveznice tega posojila bodo nosile 6% letnih obresti in bodo opremljene s šestmesečnimi kuponi, plačljivimi za nazaj vsakega 1. junija in 1. decembra v letu. § 6 Obveznice se bodo glasile na donosilca in .se bodo izdajale v edinični nominalni vrednosti po 5000 din. Obveznice se lahko izdajo tudi v skupni apoenih po 50.000, 100.000 in 500 tisoč dinarjev. § 7. Celo posojilo se bo amortiziralo v roku 50 let, računajoč rok od 1. decembra 1938, in sicer po odkupu obveznic na borzi^ če je kurz izpod nominalne vrednosti, ali po žrebanju, če je kurz enak ali pa večji od nomin vrednosti, žrebanje bo dvakrat letno po določenem amortizacijskem načrtu, številke, izžrebane za amortizacijo sc bodo objavljale v »Službenih novi-nah« najdalje 15 dni pred rokom plačila. Pred plačilnim rokom izžrebane obveznice prenehajo nositi obresti od dneva, ko se lahko zahteva njihovo izplačilo, odnosno od prvega prihodnjega plačilnega roka kupona, ki pade po žrebanju. Vsaka obveznica, predložena v izplačilo, mora biti opremljena / vsemi nedospelimi kuponi. l/nos kuponov, ki bi manjkali, se bo odbil od glavnice, ki se bo izplačula prinositelju. Vsi prihranki, ki se bodo pojavili zaradi odkupu obveznic po kurzu i/.pod nominala, kakor v obrestih tako tudi v amortizaciji, sc bodo uporabili za izredne odkupe, s katerimi se bo skrajšalo trajanje posojilu. § 8. Za izžrebane obveznice za amortizacijo zuuša rok zastarelosti 30 let, računajoč od dneva, pod katerim so obveznice postale plačljive. Kuponi, ki ne bodo predloženi v izplačilo v roku 5 let, računajoč od dneva njihove dospelosti, zastarajo v korist državne blagajne. S 9 Obveznice tega posojila in ludi kuponi so oproščeni vseh davkov in doklad ter ostalih državnih ali samoupravnih dajatev, tako sedanjih kakor tudi bodočih. S 10. Obveznicam lega posojila se prizna pravica: da se lahko kupijo za pupilne mase, polagajo za kavcijo, uporabljajo za fonde, volila in depozite pri javnih blagajnah, priznavajoč jim vse olajšave, ki jih uživajo ostale državne obveznice. Izjemoma od § 72. točka 2, zakona o delniških družbah iz leta* 1896 in ostalih odgovarjajočih zakonov in statutarnih predpisov lahko te obveznice vse ustanove, ki morajo javno polagati račune, knjižijo v svojih letnih bilancah po nabavni ceni. § 11. Obveznice tega posojila ne morejo biti predmet konverzije za dobo desetih let, računajoč od dneva zaključenega vpisa zadnjega dela posojila. § 12. Celokupno obrestno in amortizacijsko službo tega posojila bo vršila za račun države Državna hipotekama banka v svojstvu njenega finančnega agenta. Izplačilo dospelih kuponov in izžrebanih obveznic za amortizacijo se bo vršilo ua blagajnah Državne hipotekarne banke v kraljevini. kakor tudi na vseh blagajnah ustanov in bank, ki jih bo Državna hipotekama banka po potrebi za to določila. tj 13. Redno plačevanje obresti in amortizacija celega posojila je zavarovana s čistimi dohodki Estonija se boji sovražnika z vzhoda Tallin 14. aprila. AA. (Pat.) Na seji glavnega odbora domovinske zveze, ki so ji prisostvovali predsednik republike in člani vlade, je imel general Laidoner velik govor, v katerem jo med drugim dejal: »Kadarkoli mislimo ua varnost Estonije, sc samo po sebi oziramo proti sovjetski Rusiji, ker njeni voditelji žele sejati seme revolucijo tudi v drugih državah. Zato moramo hiti pripravljeni in vedeti, da nas čaka nevarnost na vzhodu. Estonska pozdravlja z veseljem normalizacijo razmerja med Litvo in Poljsko. Med obema velesilama, sovjetsko Rusijo in Nemčijo, leži cela vrsta držav in vse te državo imajo skupen cilj: da jih ne bi potegnili v vojno. Sedanja normalizacija razmerja ined Poljsko in Litvo jc razširila možnost mirnega sodelovanja inod temi državami.« Varšava. 14 aprila, b. Iz Sovjetske Rusije prihajajo vesti, da je Sovjetska Rusija pričela mrzlično graditi trdnjave na vseh mejah ua zahodu, severu in jugu. Najhitreje utrjujejo mejo proti Estonski Ob vseh cestah in železnicah se gradije manjše poljske trdnjave in podstavki za topove. Sovjeti podirajo cele vasi, ljudstvo pa se mora seliti v notranjost Rusije. samostojne uprave državnih monopolov. Zaradi tega bo samostojna uprava državnih monopolov polagala Državni hipotekami banki potrebne zneske iz računa napram iznosu izdanih obveznic vsakega petnajstega dne v mesecu, začenši s 15 junijem 1988. Natančnejša navodila o teh polaganjih bo izdal finančni minister. § 14 Na račun povračila za izvrševanje obrestne in amortizacijske službe tega posojila bo finančno ministrstvo priznalo Državni hipotekami banki 0.15% od vrednosti plačanih kuponov in amortiziranih obveznic. To povračilo se bo polagalo banki istočasno z vsotami za izplačilo kuponov in amortizacijo obveznic. § 15. Obliko in število obveznic bo določil finančni minister Ta jih bo tudi podpisal v imenu države s tiskanim podpisom (faksimile). Vsi stroški za izdelavo obveznic in ostali stroški, ki bodo nastali zaradi emisijo samega posojla, gredo v breme dohodkov tega posojila. § 16. Finančni minister bo ukrenil vse potrebno za pravočasno kotiranje obveznic tega posojila nu domačih borzah. § 17. Vpoštevajoč potrebe in napredovanje del more finančni minister jemati tudi avanse na podlagi pr^e prihodnje emisije. g 18. V svrho izvajanja nadzorstva nad službo posojila, kakor tudi izvajanja kontrole nad potrošnjo dohodkov tega posojila bo finančni minister pri Državni hipotekami banki imenoval poseben odbor, v katerega bodo prišli po en zastopnik Državne hipotekarne banke kot finančnega agenta tega posojila, dalje finančnega ministrstva, prometnega ministrstva, vojnega ministrstva in gradbenega ministrstva. Ta odbor bo v svojem delu neodvisen, bo vodil tudi celokupne računske posle pri porabljanju posojila ter o tem od časa do časa poročal finančnemu ministru ter finančnima odboroma narodnega predstavništva. § 19. Ta uredba stopi v veljavo, kadar jo odobri ministrski svet. Obvezno moč pa dobi z dnevom objave v »Službenih novinah«. Mednarodni turnir ljubljanskega Šahovskega kluba Dan remijev Ljubljana, 14. aprila. V prvih treh kolih mednarodnega- šahovskega turnirja v Ljubljani se ie v veliki večini partij pokazala izenačenost moči posameznih tekmovalcev, kar priča, da bo turnir vseskozi zanimiv in da bo borba za prva mesta zelo ogorčena. Dejstvo, da je bilo v prvih kolih, izvzeniši drugega, nepričakovano veliko število remijev, potrjuje lo ugotovitev. Glede partij iz tretjega kola dodajamo še naslednje podrobnosti. V prekinjeni partiji dr. Trifunovič : dr. Astaloš po prekinitvi ni prišlo do boja, ker sta nasprotnika po temeljitih analizah dognala, da je bela pozicija, kljub kvaliteti manj (dr. Trifunovič je žrtvoval kvaliteto, da je obdržal napad) tako trdna, da ni bilo mogoče misliti na zmago; zato sta dala partijo remis. Borba med L. Steinerjem in Milanom Vidmarjem ml. je bila zelo lozka in sta jo že v drugič prekinila M. Vidmar ml. je z odlično obrambo zaustavil prodiranje belega prostega kmeta na h liniji in ima, čeprav so mi deski raznobarvni tekači, dobre izglede. V današnjem četrtem kolu je bil tak naval gledalcev, da jo presenetil tudi največje optimiste. Srpdišče zanimanja je bilo srečanje med našim in madžarskim prvakom, V. Pircem in L. Szaboin. Pire je kot beli otvoril z damskim gambitom, črni pa je odgovoril z damsko indijsko obrambo, ki jo mojstri na ljubljanskem turnirju precej pogosto uporabljajo. Partija je potekala zelo dramatično; Szabo je s svojimi visečimi kmeti prodiral na damskem krilu, Pire je hotel to izkoristiti in je previdno manevriral 9 svojimi figurami. Ker pa je bil položaj zelo zapleten, sta nasprotnika prišla v hudo časovno stisko, v kateri je moral posebno Pire zelo hiteti. V partiji, ki je bila prekinjena v nejasnem položaju, ima Szabo močnega prostega kmeta. V francoski partiji je dr. Astaloš kol beli v otvoritvi žrtvoval proti Broderju kmeta, da bi svojim figuram pridobil čim boljša mesta. Broder je š kmeti napravil verigo, tako, da mu dr. Astaloš ni mogel priti blizu. Partija je. bila prekinjena. Vidmar ml. je v otvoritvi igral proti dr. Trifuno- viču Relijev sistem. Dr. Trifunovič je dobro odgovarjal in dosegel po izmenjavi večine figur enako pozicijo. Že v 19. potezi sta se mojstra zadovoljila z remijem. Foltys in Steiner sta danes prva končala in sicer z remijem v 23. potezi. Na damski gambit se je Steiner branil 6 slovansko obrambo, ki je bila tokrat prvič igrana na našem furnirju. Po velikih izmenjavah sta se mojstra v izenačeni poziciji pobotala Dr. Tartakower in Kosti^ 6ta v škotski igri po manjših komplikacijah zavila v končnico, ki je na oko izgledala ugodnejše za dr. Tartakowerja. Kostič je ponudil remi, toda beli ga je odbil. V nadaljevanju Kostič s precizno igro ni dopustil svojemu partnerju, da bi uveljavil svoje kmete, tako da se jo končno moral dr. Tartakovver zadovoljiti s pol točke. Preinfalk je igral proti dr. Vidmarju damski gambit. Dr. Vidmar je kol črni uporabil Tarra6chevo obrambo in prišel v malenkostno slabšo pozicijo. V 18. potezi je ponudil remis, ki ga je Preinfalk odklonil. Dr. Vidmar je po daljšem premišljevanju našel pravilne obrambne poteze, nakar sta se mojster in velemojster sporazumela za remis. Preinfalk je z današnjim remijem dosegel že tretji uspeh, kar mu bo gotovo v izpodbudo pri nadaljnih borbah. Tot je kot črni v partiji s Furlanijem odgovoril na e4 s sicilijanko, v kateri si je izbral zmajsko varianto. V središčnici je dal Tot kvaliteto za dva kmeta in spravil Furlanija, ki je pozneje napravil napako, v slabšo pozicijo. Partija je bila prekinjena v dobljenem položaju za Tota. Šorli to pot ni začel s kmetom pred kraljem, ampak se je odločil za damski gambit. Njegov nasprotnik Nedelj-kovič se je branil z Njemcovičevo obrambo ter zaprl v centrumu pozicijo. Šorli je dosegel malo prednost, ki je pa ni mogel zvečati in je bila partija v tem stanju prekinjeno. V petem kolu se bodo spoprijeli naslednji pari: Dr. Vidmar : Furlani, Kostič : Preinfalk, L. Steiner : dr. Tartakovver, dr. Trifunovič : Foltys, Broder : Vidmar ml., Szabo : dr. Astaloš, Nedeljko-vič : Pire, Tot : Šorli. Le naprej, brez miru/... Tajno! II. obrambni zbor ljubljanskega soholstva Ljubljanska sokolska župa hoče biti sila delavna. Sadovi sokolske vzgoje se ob kakih pojavili že pokažejo javno, sicer pa imenovana župa še ne mara, da bi javnost vse njeno delo videla, da bi ga mogla oceniti. Zato veliko svojega dela prikrije in ga izvaja prav zarotniško. Ker pa »Jutro« ob vsaki takile zadevi zavpije, da »Kopitarjeva ulica« laže, ne bomo nič filozofirali, ampak objavljamo okrožnico, ki jo je Sokolska župa Ljubljana razposlala le dni »vsemu članstvu, naraščaju in deci«. Štev. 1019/196 (V uvodu okrožnica govori, da jc »naša narodna, sokolska in državna skupnost še prerahla, premalo enotna, premalo močna in živa« in da je treba prav sedaj, ko »pomlad vabi k življenju«, iti »z novim življenjem k svojemu cilju v duhu zgodovinskega narodnega povelja: Djurdjev danak — hajdučki sastanak«. Zato poziva »članstvo, naraščaj in dcco« na) II. obrambni zbor Snkolstva. Vsak naj se ravna po telile navodilih: 1. Kraj zbora: za vsa društva in čete na istem kraju; kraj zbora je tajen. 2. 1> a n in ura zbora: eno nedeljo meseca maja ob vsakem vremenu; dan iu ura sta tajna. 3. Kdo sodeluje: vsa društva in čete sokolske župo Ljubljana z vsemi pripadniki, to jc s telovadečim in uetelovadečiin moškim in ženskim članstvom, z naraščajem iu z dcco. Nesokoli in nesokolska društva ne sodelujejo. 4. Obleka: meščanska, po možnosti športna. če bo vreme hladno ali deževno, vzemite s seboj tudi plašče ali tudi dežnike. Vsak udeleženec brez izjeme mora imeti vidno pripet s o k o 1 s k i z n a k . ki so dobi v društvu po določeni ceni. Razen znaka mora vsakdo imeti taili 1 i p o V o ve j 1 c o , ki si jo pripne pod znak. To vejico si mora oskrbeti vsak sam, preden gre »a zbirališče društva. 5. Koliko časa traja zbor: ves dan od jutra do večera. 6. Prehrana: prehranjevanje doma ali v gostilnah ne bo mogoče. Vsi udeleženci vzamejo vsednevno hrano s kruhom s seboj v oprtnikih. Na zborišču bo mogoče dobiti vodo, kupiti pa le tople in mrzlo brezalkoholne pijače. 7. Stroški udeležencev: članstvo plača Din 2,— za kritje župnih stroškov. Znesek jc treba plačati društvenemu blagajniku na dan zbora zjutraj na zbirališču pred odhodom iz domačega kraja. Drugih stroškov, razen za brezalkoholne pijače, s prireditvijo zaradi načina sporeda ne bo mogoče imeti. 8. K a k o i n k (1 a j bodo društva in posamezniki obveščeni o kraju, dnevu in uri zbora: a) na petek popoldne pred zborom do Ki. lire (4. ure) se bo zglnsil v društvu župni sel in predal društvenemu vodstvu pismeno obvestilo, kdaj in kje morajo biti na nedeljo zjutraj društveni pripadniki pripravljeni za odhod; b) vsako društvo ima na razgledni točki društva pripravljen kres. Kres našega društva bo gorel — — — — — c) ta kros bo zagorel na petek pred zborom natančno ob 21. uri (!). uri zvečer); f) kakor hitro zagori kres, se takoj zberejo pripadniki pred društvenimi prostori — — — —, kjer bo društveno vodstvo naznanilo, odkod in kdaj v nedeljo zjutraj odidemo: d) na nedeljo zjutraj morajo biti vsi pripadniki zbrani 1111 določenem mestu. Društveni načelnik odpre drugo pismo, v katerem se naznanja Ogromen požar v tovarni lepenke na Sladkem vrhu 20 vagonov lepenke zgorelo Maribor, 14. aprila. Danes okrog poldneva je nastal v tovarni lepenke na Sladkem vrhu, ki leži čisto na avstrijski meji, velik požar. Goreti je začelo v velikem skladišču lepenke, ogenj i a se je hitro širil in zavzel velik obseg. V kiatkem času so bile alarmirane vge okoliške požarne hrambe, ki so prispele kmalu na lice mesta, med njimi ludi mariborski gasilci, iz sosedne Avstrije pa je prihilolo 6 gasilskih čet. Od vseh strani so gasilci napadli žarišče požara, toda šele po večurnem gašenju se je požrtvovalnim gasilcem posrečilo premagali silo požara. — Zgorelo je skladišče, v katerem je bilo 20 vagonov lepenke. Ostale objekte se je posrečilo rešiti. Škoda se ceni na 250.000 din. V sosednih skladiščih je bilo okrog 80 vagonov lepenke, celuloze, lesa in drugih lahko vnetljivih predmetov, katere pa so k sreči rešili. Bila bi ogromna škoda, če ne bi bili gasilci prišli v najkrajšem času. Kako je ogenj nastal, se doslej ni moglo ugotoviti. čas in smer odhoda ter druge potrebne podrobnosti. !>. Društvo krene z doma Z DRŽAVNO TR0-B0JNIC0 na drogu natančno ob določeni uri: s seboj vzame godbo, trobontaški zbor, fotografske aparate in drugo. Društvo, ki bi ne bilo točno, ne more na zbor. 10. Način p o h o d a in mesto zbor a ostane tajnost do najskrajnejšega trenutka. V vsem se jo zanesti na župnu vodstvo. Vsi pohodi se izvršijo v redovnih tvorbah; mod pohodi naj sc pojejo sokolske koračnice. 1. K a j je treba storiti na ž u p n e m zbirališču: načelnik društva preda župni m častnikom izpolnjeno in podpisano tiskovino o udeležbi društva, blagajnik pa prispevke članstva; načelnik uvrsti pripadnike po navodilih žapc. 12. Spored o h r a m b n e g a zbora: I. sprevod pešcev, kolesarjev, konjenikov in motornih vozil na zborišče. Pozdrav državni zastavi, redovne vajo v četi. bojna tekma članov in naraščajnikov. nagovor, »Pesem sokolskih legij« (pojo vsi ob sprcmljcvanju godbo), sokolska himna »Hej Slovani« (pojo vsi ob spremljevanju godbo), snetje državne zastave; I. euourni odmor, namenjen okrepčilu na zborišču : III. pešizlot članstva in naraščaja (6 km) na skupno vežbališče, redovne vaje netelovadečega članstva ter skušnje za proste vaje telovadcčega članstva, naraščaja in clece; IV. vrnitev na izhodišče: V. vrnitev > domača društva. 13. Ž u p n i kolesarski izlet sc vrši isti dan, a po posebnem rodu, ki ca prejmejo društva po prijavah. Vendar pa veljajo vsa ta navodila tudi za u«lele?nnce kolesarskega izletu. 14. Komu ni treba sodelovati: a) kdor je več kot 60 let star in kdor je resno bolan; b) kdor je ta dan v službi in ne more dobiti dopusta; c) kdor je ta dan uradno odsoten iz kraja svojega društva; č) na popoldanskem delu zbora ni obvezno sodelovati članstvo, staro nad 50 let. Vsak od teh pa se mora dan prej opravičiti svojemu društvu. 15. Tekma društev v udeležbi: obrambni zbor vsebuje tudi tekmo društev in čet v udeležbi. 16. Ali naj bo javnost o prireditvi obveščena: prireditev je popolnoma notranja zadeva župe in Sokolstva. Priprave za prireditev za javnost ne bodo priobčene v časnikih in ne na kak drug način. To velja za župo, društva in za vse posameznike. Vsa obvestila se izvršijo od osebe do osebe in ne po pošti. Namen prireditve je, pritegniti k sodelovanju slehernega pocdinca, vseh 13.000 pripadnikov. KAJ MORA ZA ZBOR STORITI VSAK POSAMEZNIK 1. Naučiti se mora »Pesem sokolskih legij« in sokolsko himno »Hej Slovani«; 2. nabaviti si mora sokolski znak in ga na prireditvi vidno nositi; zboru koristi, če nosi znak tudi vse dni do zbora; 3. izvršiti uspešno propagando med Sokoli za popolno sodelovanje na zboru; 4. zanimati se, kje bo gorel kres njegovega društva; 5. vsak petek v maju (začenši že 29. aprila) ob 9. uri zvečer paziti, če je zagorel Tvoj kres. Če si opazil kres, pojdi nemudoma na določeni kraj po navodila; 6. na dan zbora priti ob določeni uri na določeno zbirališče, nabaviti si lipovo vejico in predati blagajniku 2 din; 7. pokoravali se vsem navodilom društvenega in župnega vodstva in s svojim zgledom spodbujati k vzdrževanju vzorne sokolske strogorednostij 8. se opravičiti dan prej, če ne more sodelovati; 9. nečlanom ne razglasiti prireditve, posebno pa ne dati iz rok tega osebnega vabila. KAJ MORA ZA ZBOR STORITI VSAKO DRUŠTVO IN ČETA 1. Določiti in vpisati v to okrožnico kraj kresa in kraj zbirarja pripadnikov, če društvo nima stalnih društvenih prostorov 2. na primernem mestu zgraditi grmado in jo zažgati na petek ob 9. uri zvečer po navodilih župe ter dati zbranim pripadnikom navodila za nedeljo; 3. vsem pripadnikom takoj razdeliti to okrožnico od osebe do osebe; 4. nabaviti državno trobojnico, če je še nima; 5. naročiti pri Jugoslovanski sokolski matici v Ljubljani zadostno število članskih, naraščajskih in dečjih znakov ter izkaznic; 6. poskrbeti,, da se vsi pripadniki nauče obe pesmi; 7. skrbeti za brezhiben potek, strogorednost in popolno udeležbo pripadnikov; 8. se natančno držati navodil, posebno pa časov; pred odhodom z doma izpolniti številčno poročilo in ga oddati na župnem zbirališču; 10. pobrati od članstva prispevek in ga izročiti župnemu blagajniku. Bratje in sestre, sledite vsi poziv! Zdravo! Ljubljana, 27. marca 1938. SOKOLSKA ŽUPA LJUBLJANA. Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 502-38 Kakor je iz okrožnice razvidno, je bila poslana v promet, »od osebe do osebe«, na dan, ko je ljubljanska" sokolska župa imela svoj občni zbor. V to župo spadajo poleg sokolskih društev v Ljubljani šc vsa društva v okrajih: Ljubljana-okolica, Litija, Kamnik, Logatec in Čabar in štejejo — po »Jutro-vih« podatkih — 12.882 telovadečih in netelova-dečih pripadnikov (dejansko 12.967), všteto je seveda vse, »kar leze ino grede«, do 60. leta (člani, članice, moški naraščaj, ženski naraščaj, moška dc-ca, ženska deca, telovadci in netelovadci, in pripadniki: žene, bratje in sestre, zanesljivi prijatelji itd.). Zadnji tak »obrambni zbor« župe v Ljubljani je bil 9. maja lanskega leta in se ga je udeležilo 3218 pripadnikov, ostalih »obrambnih zborov« istega dne pa 7141 iz 60 edinic, Letos je torej stvar zamišljeno v nekoliko večjem obsegu. Ker bi se kljub »strogorednosti« moglo zgoditi, da do usodnega 29. aprila vsi »pripadniki«, do 60. leta starosti, ne bi mogli dobiti te okrožnice, jo danes objavljamo, da se bodo vedeli ravnati. Dodajamo le, da za katoliškega človeka ta reč ni. Sicer radi poudarjajo, da Sokol spoštuje vsako versko prepričanje, torej da je dostopen tudi katoličanu. Po tem načelu ni treba, da bi 6poInjevanje verskih dolžnosti pospeševal, mora pa lo — ako bi bilo načelo resno mišljeno — omogočiti. Tu pa Ljubljanska sokolska župa človeka razdeli: Če si Sokol — na »hajdučki sastanak«, če si katoličan — lahko spolnuješ nedeljsko dolžnost, toda na »obrambni zbor« ne moreš, ker se začne zgodaj zjutraj in traja ves dan. Med razlogi, ki bi opravičevali izostanek, pa nedeljska dolžnost ni našteta. S tem sokolska oblast sama, uradno in pismeno, potrjuje, da ni mogoče biti obenem praktičen katoličan in praktičen Sokoi. Ali eno, ali drugo. Več v tej okrožnici bomo pa spregovorili kdaj pozneje, zdaj so prazniki pred durmi. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemi to zjutraj na prazen želodec kozarec naravno »Franz-Josef grenčice«. Gradn'a šolskih poslopii Belgrad 14. aprila, m. Prosvelni minister jo podpisal odlok glede graditve šolskih poslopij v proračunskem letu 1938—39. Iz razpoložljivih kreditov so v to svrho določeni naslednji zneski: za dravsko banovino 200.000 din, za savsko 230.000 din, za vrbasko 450.000 din, za primorsko 200.000 din, za drinsko 370.000 din, za zelsko 340.000 din, za dunavsko 350.000 din, za moravsko 400.000 din in za vardarsko 460.000 din. Leto s ne bo volitev Na konferenci JRZ v Pazariču je minister n. r Branko Kaludjerčič dejal glede na govorice o skupščinskih volitvah: »Letos ne lx> volitev. Ta narodna skupščina bo sprejela še en proračun, takrat se bo šele govorilo o volitvah.« Izredni vlaki ob praznikih Belgrad, 14. aprila. AA. Generalno ravnateljstvo jugoslovanskih državnih železnic je objavilo naslednje: Zaradi velikega navala potnikov na vlake ob času velikonočnih praznikov pooblašča glavno ravnateljstvo državnih železnic podrejena železniška ravnateljstva, da po potrebi uvedejo v leh dneh posebne vlake za prevoz potnikov, o čemer bo pravočasno izdana objava na oni postaji, odkoder bo odpeljal ta izredni vlak. Pojasnila finančnega ministra o razpisanem notranjem posojilu glej v drugi izdaji. C14 Povsod preizkušena, vedrio zanesljiva! Guma tudi za najtežjo uporabo. r Mogoča največja sigurnost proti spolzkosti vsled globokega profila. lanjšana toplota v gumi vsled Vdelane zaščite proti razgrevanju. primerjam! Njihova telovadna drutva, Orli in Sokoli imajo krasne lastne telovadnice. Prevrat jih jo spravil v neprijeten položaj predvsem zaradi plebiscita. Če bi glasovali skupaj z Nemci, poteui bi jim Dunajčani naprtili vse »ne« glasove ter bi s prstom kazali nanje, češ — samo zaradi Čehoslovakov je toliko glasov proti. Zaradi tega je češka manjšina p"« m a želela, da hi vsi Čelio-slovaki glasovali posebej, ločeno od Ndtncev. Njihova deputacija se je oglasila pri Gauleilerju Biircklu, mu podala izjavo lojalnosti, ki so jo objavili tudi dunajski češki dnevniki »Videnske no-vine« in »Videnski denik ler tednik »Pravda«. Btirckel je podal češki deputaciji pomembno izjavo. Dejal je: »Kar zahtevamo Nemci za pripadnike našega naroda v drugih državah, tega ne sinemo odvzeti manjšinam, ki žive na teritoriju našo države. Prav tako je obljubil češki deputaciji vso svojo pomoč dunajski župan Neubacher. Velika težavo je bila s sestavo volilnega imenika. Čelioslo-vaska manjšina na Dunaju do sedaj še ni imela svojega katastra. Zarodi tega so sestavili volilni imenik na podlagi ljudskega šteja iz I. 1934. Kakor rečeno, lo štetje ni bilo brezhibno, vendar druge možnosti ni bilo. 1(X ' pomožnih uradnikov mestne občine je delajo 2 dni in 2 noči, da so iz ogromnega milijonskega števila dunajskih prebivalcev izbrali imena češkoslovaških voiilcev. Potem pa je vzel zadevo v roke propagandni češki odbor, ki je začel s polno paro. Tudi dunajski Čehi so pokazali odlično disciplino in zavednost. Propagandna zborovanja so bila tako obiskana, da so jih morali podvojiti, delavci iu obrtniki so se javljali za pomožno službo ler so vršili agitacijo od osebe do osebe. Dasi so imeli Čelioslovaki premalo volišč ter so komaj zmogli v pravem času odpraviti vse glasovalce, je bil rezultat volitev odličen. Od 24.(KK) volivcev jih je glasovalo 23.260, od tega pa 31) z !>nec, 30 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Zopet je manjšina posekala večino ter je med dunajskimi okraji češkoslovaški okraj Favoriten prvi glede oddaje in pa »ja «glasov. Glavna skrb manjšin — šolstvo! ManjSinsko vprašanje je bilo v Avstriji regulirano s saintgermainsko pogodbo odnosno za češkoslovaško manjšino s pogodbo v Brnu. Na se Avstrija glede slovenske manjšine na Koroškem ni držala pogodbe, zadeve ne spreminja. Nemčija pa je mirovne pogodbe odpovedala in s leni tudi mednarodne obveze napram manjšinam. Uredila pa jc vprašanje svojih manjšin (zlasti s Poljsko) z bilateralnimi pogodbami. Sedaj nastopa položaj, da bi bila na pr. nemška manjšina v naši državi zaščitena, ker Jugoslavija še priznava pogodbo v St. Gerniainu, v Nemčiji pa l)i bili rojaki našo krvi brez zakonite zaščite. Toda upanje je. da bo enako kakor s Poljsko. Nemčija z bilateralno pogodbo uredila šolsko vprašanje tudi za Slovence in Hrvate. Tudi še ni znano, ali se bodo narodne manjšine na teritoriju bivše Avstrije pridružile Društvu manjšin v Nemčiji. Omenjeno organizacijo tvorijo v Nemčiji Lužiški Srbi, Poljaki, Danci in Litvini. Prav tako je še odprlo vprašuje, kdo naj poda iniciativo za ureditev vprašanja manjšin iz bivše Avstrije v novi državi. Ali manjšine same. ali države z njihovo narodnostjo, ali pa naj se čaka na odločitev, ki jo bo izvršila tozadevno Nemčija. Vsekakor bo pa Ireba delati hitro, ker se vrši preureditev Avstrije z bliskovito naglico in bi bilo pozneje težko korigirali morebitne napake, ki bi morda nastale. f Inž. Alojzij Praschniker V noči od 11. na 12. aprila je umrl na Dunaju odličen sin naše domovine: upokojeni .ravnatelj južne železnice in inženir g. Alojzij Praschniker. Pokojnik je bil rojen 18. aprila 1857 v Mekinjah pri Kamniku kot sin' leta 1899 umrlega, splošno znanega veleposestnika in tovarnarja, in je torej dosegel visoko starost malone 81 let. Posvetil sc je inženirskemu stanu ter vstopil v službo pri južni železnici, pri kateri se je zaradi svoje nadarjenosti povzpel do časti ravnatelja in jc kot lak okrog leta 1920 stopil v zasluženi pokoj. Poročil se jo v Gradcu leta 1883 z blago, še živečo, lela 1860 rojeno gospo Valerijo Korab, s katero se jc z vzorno skrbjo posvetil svoji drnžimi. Iz tega srečnega zakona jc šest še živečih otrok (štirje sinovi in dve hčeri), od katerih si je najčastnejše mesto priboril leta 1881 rojeni g. dr. Kamilo, ki je predaval arheologijo na nemških univerzah v Pragi in v Jeni, sedaj pa predava že nekaj let na Dunaju in je s svojimi spisi in izkopavanji zaslovel med znanstvenim svetom. — Rajnki je bil mož poštenjak, ki ni poznal zahrtnosli. Posebno ga jc odlikovala velika ljubezen do rojstnega kraja; še zadnje čase je želel, da bi vsaj šc enkrat videl ljnbljcne Mekinje; a to mu žal ni bilo dano, in bo njegovo truplo na Dunaju na centralnem pokopališču čakalo vstajenja od mrtvih. Odkar jc živel v pokoju, je redno do predlanskega leta poletne mesece preživljal na svojem lepem posestvu v Mekinjah, dasi je v novembru leta 1934 od kapi zadet deloma ohromel po levi 6trani telesa. Sicer pa jc bilo njegovo bivališče že veliko let na Dunaju. Marsikak Slovencc se ga bo hvaležno spominjal, ker mu je pomagal do službe ali mu jc zboljšal njegov socialni položaj, četudi — kakor je sam tu in tam položil — jih ni manjkalo, ki so mu dobroto povračevali s plačilom tega sveta — z nchvalcž-nostjo. Pokojnik je bil vedno veren sin katoliške ; Cerkve in je tudi svojo družino vzgajal v tem duhu r ler sc je na smrt lepo pripravil s prejemom svetih j zakramentov. Bog mu bodi bogat plačnik za vsa I njegova obilna dobra delal Vsem njegovim preosta-' lim pa bodi izraženo naše globoko sožaljcl sedaj samostojne šolske odbore z župniki kol predsedniki. Ti odbori so bili upravna telesa, ki so izbirala učitelje popolnoma samostojno. Deželni odbor jo imel samo pravico,, da je imenovanje učitelja zavrnil ali mu je odvzel legitimacijo zaradi prolidržavnega delovanja ali pomanjkljive izobrazbe. Tako so imele vse šole svoje hrvaške učitelje, ki jih je plačevala deželna vlada. Gradiščan-ski Hrvati so imeli za te šole dovolj lpstnega učiteljskega naraščaja. Tudi 12 bogsolovcev opravičuje nado, da bo duhovniški naraščaj primeren. Hrvatski jezik se je do sedaj poučeval fakultativno na 2 učiteljskih šolah v Burgenlandu. Kulturno življenje je zlasti zadnja leta postalo silno živahno. Po vojni se je začelo iiarod.no delo z ustanovitvijo »Hrvatskih Novin«, centralna prosvetna organizacija pa je »Hrvatsko kulturno društvo , ki izdaja vsako leto svoj koledar, knjige, prireja izobraževalne večere ter izdaja tudi »Cerkveno-šolske no-vinice za mladino«. Dijaštvo ima svoje »Djačko kolo -, obstoja še posebej pevska organizacija »Pe-vački savez«. Hrvatski pokret na Gradiščanskem je zastopal vedno pravilno politiko —- manjšina mora bili vse-kdar lojalna nasproti državi, v kateri biva. Hrvati so svojo lojalnost in [»vezanost že dovolj pokazali ob priliki prvega plebiscita, ko so vsi kot en mož glasovali z Nemci za pripojitev Gradiščanske od Madžarske k Avstriji. Prejšnji režim bi bil moral pač bolj ceniti to dejstvo ter pripoznati lojalnost hrvaške manjšine, vendar tega ni storil. Gradi-ščanski Hrvati so bili med vsemi tremi manjšinami prvi, ki so po prevratu podali izjavo lojalnosti ter so izjavili, da bodo vsi glasovali za priključitev Avstrije k Nemčiji. 10. april je pokazal, da so svojo obljubo držali. Po službenih podatkih so imeli Hrvati na Gradiščanskem 41.000 volivcev. Glasovali so 100% in niti enega glasu ui liilo pri njih »ne« ali neveljavnega. Lahko se ponašajo, da je edino z njihovo zavednostjo dosegla Burgenlandska najvišje število oddanih in »ja« glasov. Dunajska »Reichepost« konstatira zavednost burgentandskih Ilrvalov v posebnem članku, zlasti pa naglasa, da ni bilo med vsemi 40.000 Hrvati niti enega, ki bi bil glasoval z »ne«. Hrvatske vasi 60 si vse priborile častni naslov »FUhrergemeinde< — kakor slovenske na Koroškem — ter bodo dobile kot posebno priznanje častno diplomo, podpisano od samega Fiihrerja. Za bodoče bi gradiščanski Hrvati predvsem hoteli ohraniti svoje šolstvo. Kot že rečeno, so njihove šole konfesionalne. Nemčija pa takih šol ne prizna. Tudi si žele, da lii si obdržali pri deželni vladi na Gradiščanskem svojega šolskega nadzornika, katerega so si šele pred nekaj leti priborili. Češka manjšina na Dunaju se nahaja v čisto svojevrstnem položaju. Računajo, da je na Dunaju 100.000 Čehov, med temi jih je 70.000 narodno zavednih. Ljudsko štetje, ki se je leta 1934 vršilo v Avstriji, je sicer »uradno« ugotovilo število Čehov z 28.000, toda pravilnost tega štetja so najlepše demantirale sedanje volitve, saj so dobili Čehoslovaki na Dunaju v svoj volilni imenik 24.000 voiilcev. Češka manjšina je na Dunaju odlično organizirana, ima svoja številna društva kulturnega, gospodarskega in športnega značaja, ima krasno razvito šolstvo s 40 šolskimi zavodi; med temi so otročki vrlci, ljudske in meščanske šole ter celo dve srednji šoli — realna gimnazija in dvoletna trgovska šola! Avstrijska država jim je vzdrževala samo 8 zavodov, vsi drugi so bili p« zasebni ter jih je vzdrževala manjšina sama. In kakšne so te šole! Ogledal sem 6i njihovo gimnazijo ter ugotovil, da daleč poseka glede moderne, krasne opreme, učil itd. vse ostale dunajske zavode, da je z našimi v Jugoslaviji sploh ne razmere, seve pa se bo moral tempo dela tudi v njihovih vrstah prilagoditi celotnemu življenju države. Z 10. Nj. kr. Vis. kneginja Olga na obisku v strežniški šoli Rdečega križa v Belgradu. Obreda umivanja nog so se včeraj, na veliki četrtek, udeležili v ljubljanski stolnici sledeči starčki: Franc Mihelič iz Dolenje vasi pri Ribnici, star 92 let; Janez Vičič iz Ljubljane, star 90 let; Jakob Koželj iz Šenčurja pri Kranju, star 89 let; Janez Metelko z Rake, star 88 let; Matija Peterlin od Sv. Gregorja, star 87 let; Janez Kosec iz Vodic, star 86 let; Alojzij Piltaro iz Ljubljane, star 85 let; Anton Adam iz Borovnice, star 85 let; Tomaž Bitenc iz Ljubljane, star 85 let; Janez Grkman iz Cerkljan pri Kranju, star 81 let; Pavel Cencelj iz Ljubljane, star 91 let; Jakob Grčman iz Ljubljane, star 76 let. Skupna starost starčkov znaša 1025 let. Vprašanje manjšin v novi Nemčiji Vse tri manjšine so pri plebiscitu glasovale tO0% ;Ja" Priznanje Slovencem na Koroškem Letošnji ljubljanski „jogri" (Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj, 12. aprila. Gotovo Vas bo v domovini predvsem zanimal položaj manjšin v novi nemški državi. Odvisen bo predvsem od dveh faktorjev: Od lojalnosti manjšin — ter od dobre volje večine. Kar 6e prvega tiče, so manjšine svojo lojalnost dovoljno pokazale pri nedeljskem plebiscitu. Dobil 6em na Dunaju nekaj zanimivih podatkov, ki jih naše časopisje še ni obravnavalo. Na teritoriju bivše Avstrije žive tri manjšine: slovenska na Koroškem, češkoslovaška na Dunaju in hrvaška na Gradiščanskem r«ke kopeli — Cena pension« L. 40 — H"ielsm b ul Kat s _ Zdravilišče in Pens on Dr.tlORVAT Direktno ob irorlu — Tople morske kopeli Vse aljete — Mod ren Komfot inž. majorju v pok., pristojnemu v občino Žužemberk v novomeškem okraju, v Fedransberg — Huda nesreča. Iz Mirne nam poročajo: Služkinja v graščini pri g. Dolarju v Kotu je v torek popoldne peljala smreke. Med vožnjo je skočila z voza tako nesrečno, da ie padla pod kolesa, ki so ji zlomili obe nogi, Z gasilskim avtom 60 jo prepeljali v novomeško bolnišnico. — Preložena kazenska razprava. Za danes v petek ob 11. dopoldne je bila določena dne 1. t. m. prekinjena obravnava proti 25 letnemu samskemu delavcu Ludviku Tomažiču zaradi roparskega umoru, da bi se zaslišalo še psihiatra glede duševnega stanja glavne priče Marije Šimenceve. Ludvik Tomažič je bil obtožen, da je 13. decembra lani na Pristavi pri Mengšu umoril Marijo šimenčevo starejšo in potem pobral okoli 2000 din gotovine. Da se izvedejo še drugi dokazi in da psihiatra pregledata duševno stanje glavne obremenilne priče, je bila obravnava preložena in zadeva ponovno vrnjena preiskovalnemu sodniku. Zato za danes določena obravnava odpade. — Društvo upok. učiteljstva ima svoj redni letni občni zbor v četrtek 21. aprila popoldne ob 15 pri Novem svetu v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Člani, članice, udeležite se občnega zbora I — Izpopolnjen izum g. Savinca. Pred meseci smo poročali o izumu g. Josipa Savinca, invalida in ključavničarja v Ljubljani, Šmartinska 6. Ta je skonstruiral zanimiv aparat, ki signalizira pri slehernem jK»kusu vloma ali prihoda nefioklicancev v hišo ali shrambo. Za izum se je na podlagi našega poročila zanimalo že več hišnih posestnikov, ki so nekaj aparatov tudi odkupili ter eo z njimi prav zadovoljni. G. Savinc pa je sedaj svoj izum še izpopolnil. V družbi z g. Franom Itavličkom ga je izdelal tako, da se da montirati tudi na električni tok. Aparat deluje sedaj tako, da more biti lastnik opozorjen na obisk nepoklicancev tako z alarmno palrono, električno žarnico, s sireno in z zvoncem. Poleg električnega toka deluje seveda tudi mehanična priprava, kakor smo jo že zadnjič opisali. Izum g. Savinca priporočamo občinstvu — Dva ponesrečenca. V Stražišču pri Kranju je zbolel 70 letni upokojeni železniški čuvaj Valentin Logaršek za pljučnico. Med boleznijo se mu jc bledlo, tako da je j>ograbil revolver in se ustrelil v glavo. Njegovo stanje je nevarno. — V Stranski vasi pri Grosupljem so se vnele hlače 78 letnemu preužitkarju Antonu Bučarju. Starček je skočil iz kuhinje na prosto, toda obleka je že vsa gorela, tako da je dobil hude opekline po vsem telesu. ABBAZIA QUARNERO HOTEL RLG1NA HOTEL LAURANA: GRAND HOTEL »LAURANA« — Promet izletniškega vlaka Ljubljana-Katcfce Planica in Bistrica—Boli. jezero. V nedeljo, 17. in v ponedeljek 18. aprila vozi na progi Ljubljana gl. kol.—Jesenice—Rateče Planica, odnosno Bistrica— Boh. jezero izletniški vlak št. 920a z odhodom iz Ljubljane gl. kol ob 5.10 in s prihodom v Rateče Planico ob 8.39. odnosno v Bistrico—Bohinjsko jezero ob 8.39. V obratni smeri bo odhajal oba dneva izletniški vlak iz Rateč Planice ob 19.14, iz Kranjske gore ob 19.25 in iz Dovje-Moj-slratie ob 19.42, iz Bistrice—Boh, jezero ob 1911 m iz Bleda jezero ob 19.41, iz Jesenic ob 20.27 in s prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 22.12. — Dne 17. in 18. aprila bo iaostal na progi Jesenice —Rateče Planica mešani vlak, ki odhaja / .lesenio ob 0.15 in prihaja v Rateče Planico ob 8,17. — Izletniški vlak št. 920 za smučarje,ki je vozil na progi Ljubljana gl. kol—Rateče Planica odnosno Bistrica—Boli. jezero ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Ljubljane gl. kol oh 6, izostane od 17. t. m. dalje, povratni izletniški vlak z odhodom 7. Bistrice—Boh. jezero ob 19,11 in iz Rateče Planice ob 19.14 pa ne vozi več od 24. t. m. dalje. — železniški prelai na Ješici oh postajališču bo zaradi izmenjave gornjega ustroja železniške proge na veliki petek od 21 do 24 zaprt za promet z vsemi vozili. Prekrški bodo kaznovani z globo 10—500 din ali 7. zaporom. _ izpremelnuu lOublRSnSJi« ImS&S i C Q0V0*i>3 banska uprava dravske banovine Teodorju Fedrauu, —Župnik v Koprivnici g. Štefan 1'avonič je bil od sv. slolice imenovan za apostolskega proto-notarja. Sveta stolica je o tem visokem odlikovanju obvestila hrvatskega metropolita dr. Stepinjca, ta pa odlikovanea samega. G. Pavonič je prvi župnik v Koprivnici, ki je prejel tako visoko odlikovanje. — »Kumpanija« na Korčuli. V nedeljo 1. maja bodo v Blatu na otoku Korčuli izvajali tradicionalno viteško igro »Kumpanijo«, kakor smo jo tudi videla pri festivalu slovanskih plesov v Ljubljani. V tej igri nastopajo kmetje v krasnih narodnih nošah in enako tudi kmetice. Za to prireditev se že pripravljajo izleti na Korčulo. — Radio je danes največja pridobitev moderne tehnike našega stoletja. Poslužujejo se ga privatniki, šole v učne svrlie, politika v propagandna namene; vsi pa v največje-zadovoljstvo. Vsak radio-nmuter, ki želi dobiti kot začetnik potrebne nauke o elektriki in radioteh-niki, bo vzel v roke najboljšo slovensko knjigo na tem polju- Radio, katero je spisal prof. Leopold Andrce Knjižica ima 241 strani in 214 slik med besedilom, ki ponazorujejo posamezna poglavja te knjige. Cena: broširana 20 din, kurtonirana 25 din, vezana v platno 30 din. — Knjiga ima namen vzbuditi zanimanje zu radio, podati osnovne pojme, da radio-mnater lahko zasleduje strokovno literaturo, popisuje delovanje enostavnih aparatov ter razloži kako se sestavijo Tudi »šolski radio« se je obnesel nepričakovano ugodno, postal je najmodernejše učilo sodobnosti Vsaka učiteljska knjižnica bi morala imeti to za učiteljstvo važno knjižico. Založila jo je Jugoslovanska knjigarna v. Ljubljani. Smrtna nesreča nemškega smučarja Bohinjska Bistrica, 14. aprila. Po našem Triglavskem pogorju je še vedno precej smučarjev, domačih in tujih, ki skušajo izkoristiti tudi še spomladanske dni na smučkah. Kljub temu, da tudi letošnje leto ni poteklo brez nesreč med smučarji, se vendar takšna nesreča kakor pretekli torek, letos še ni zgodila. V torek dopoldne sc je podal Artur Schotz, kontorist i/ Chcmnitza v Nemčiji, pristojen v industrijsko mesto MUrzzuschlag na štajerskem, smučar na Govnjačo. Odšel je v prvih popoldanskih urah iz koče na Konmi v družbi svojih tovarišev. Kmalu pa se je od svojih tovarišev odcepil. Zašel jc na neko nevurno skalnato polico, na kateri sc ni mogel več obrniti, zakaj v tem trenutku se jc že vdrl sneg pod njim. Sehiitz je padel 100 m globoko in si jc razbil glavo. Nosači so ga prenesli v kapelico sv Jožefa, odkoder so ga danes zjutraj prepeljali v mrtvašnico v Srednjo vas Pričakovati jc nadaljnjih navodil glede pokopa trupla. Najbrže bodo smrtno ponesrečenega turista prepeljali v njegovo domovino. SkoMa Loka Gostilniška zadruga lx> obhajala 25-letniro obstoja. Pu glejte čudo; 21 loških gostiln nima primernega prostora za veselico. Veselictf bo v — Sokalskem domu. Tekme fantovskih odsekov bodo za škofjn Loko in Staro l.oko dne 24. aprila v škofji loki /a Selca. Dra/goše in Železnike pa 1. maja v Krekovem domu v Selcah. Občni zbor Združenja obrtnikov bo dne 24. aprila ob 9 dop. v Gasilnem domu. Krojaške zadruge pa 1. maja v mestni dvorani. Novi odbor obrtnega društva se je konstituiral takole: Predsednik Lovro Planino, podpredsednik Bcrnik Alojzij, blagajnik Čndež Jožko, tajnik Oblak Lovro, odborniki: Ogrin \. Okorn Pavel, Oblak Jože in šubic Anton. Ljubljana V petek, dne 15. aprila 1938. Gledališče r Drama. Od 14. do 16. aprila zaprlo. — Ve-ika nedelja 17. aprila: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Veliki ponedeljek 18. aprila ob 15: Rdeče rože. Izven,-Znižane cene od 20 din. Ob 20: Nočna služba. Izven. Znižane cene od 20 din. — Torek 19. aprila: zaprto. Opera: Od 14. do 16. aprila zaprto — Velika nedelja ob 15: Grofica Marica. Izven. Znižane ce-' ue od 30 din navzdol. Ob 20: Manon. Gostujeta ga. Gjungjenac in Gostič. Izven. — Veliki ponedeljek ob 15: Sv. Anton vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: Rigoletto. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Torek 19. aprila: zaprto. Prireditve in zabave Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani ponovi zaradi velikega zanimanje na Veliki petek 5. t. m. ob en četrt na 9 zvečer v frančiškanski dvorani »Jezusovo trpljenje v živih slikah«. Pred-prodaja vstopnic v pisarni Pax et- bonum, po znižanih cenah kljub visokim režijskim stroškom. Zaradi religiozne vsebine in svečanega predvajanja prosimo p. n. občinstvo, da se pri predstavi vzdrži aplavdiranja. Sestanki Slavistično društvo v Ljubljani bo imelo svoi 4. redni občni zbor na belo nedeljo, dne 24. aprila, ob 10 v mestni ženski realni gimnaziji (Bleiweisova cesta) z običajnim dnevnim redom. — Odbor. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmajer, Sv. Petra c. 78. Sadovi sokolske vzgoje Sadovi sakolsko vzgojo--- Ljubljana, 14. aprila. Sokol9ko društvo na Taboru objavlja v »Ju-tru« in »Narodu« neki popravek na naš članek pod tem naslovom. Tudi mi smo ta popravek prejeli, ker pa ne ustreza tiskovnemu zakonu, ga seveda nismo priobčili. Popravek ne popravlja prav ničesar, kar smo mi trdili v svojem članku. Avtorji popravka naj si ogledajo na policiji — spis je morda sedaj že na eodniji — kaj so otroci izjavili na policiji. Vseh pet otrok je nekaj časa tajilo, končno so pa priznali, da so ljubljanske cerkvene stavbe mazali z naravnost strašnimi sramotilnimi napisi proti duhovščini, da so napadli v FUgnerjevi ulici mirnega duhovnika z ogabnimi psovkami in podobno. Sramotilnih napisov si niti ne upamo reproducirati. Otroci so priznali, da so gojenci zavetišča na Taboru, ki ga sicer vzdržuje mestna občina, priznali pa so, da so jih k takemu početju nahujskali Sokoli. Za imena teh Sokolov otroci niso vedeli, ne ve jih tudi policija in seveda jih ne vemo mi. Sokolsko telovadnico na Taboru in mestno zavetišče loči le ozka stena. To so dejstva, ki jih noben popravek ne inore zbrisati, več pa tudi mi nismo trdili. Namesto da bi sokolsko društvo na naše resnične ugotovitve, ki so celo uradno dokazane, pošiljale popravke in nas blatilo kakor da ne pišemo resnice, naj raje napravi red v svojih vrslah; zu moralno vzgojo mladine in za ugled društva bo to mnogo bolje. Sicer pa naj si Sokoli ogledajo tudi pisanje svojega glasila »Sokol«, ki objavlja prostodušno naravnost strašne napade na katoliško cerkev in katoldčanstvo vobče. Čemu se skrivate, ko pa sami javno priznavate, kakšni tiči ste, namreč sovražniki vsega, kar je katoliško! I Duh po izpuhievanju telesa takot In traino odpravi Senoped. — Varuie obutev in perilo Zahtevajte v lekarnah, drocerijah, parfumerijah in sličnib trgovinah. — Droi/erija JANČIGAJ Ljubljana. Krekov trg. (RcK. min. n«. zdr. 31.316 1 Sedmi in sklepni postni govor prevzviše-nega g. knezoškofu dr. Rozmana bo drevi ob pol osmih. 1 Krajevna organizacija JRZ za šentjakobski okraj v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da odpade na veliki petek članski sestanek. V petek po veliki noči, t. j. 22. aprila 1938 pa bo v običajnem prostoru občni zbor krajevne organizacije, na katerega članstvo že naprej opozarjamo Odbor. 1 Drevi ob četrt na 9 pasijon v frančiškanski dvorani v režiji in s sodelovanjem Milana Skrbin ška, režiserja narodnega gledališča. 1 Prosvetno društvo Trnovo 6e udeleai velikonočne procesije z novo društveno zastavo. Vabimo vse člane društva in odsekov, da se procesije udeleže in se uvrstijo za zastavo po sledečem redu: člani, mladci, naraščaj, članice, mladenke. Zbirališče za vse je ob cerkvi, v Karunovi ulici, ob četrt na 5. — Odbor. 1 Obvezen zdravniški pregled vseh v trgovinah in obratovalnicah z živili (hotelih, gostilnah, javnih kuhinjah, mesnicah, mlekarnah, slaščičarnah, pekarnah in ostalih trgovinah z živili) v Ljubljani zaposlenih lastnikov in uslužbencev bo do 23. aprila t. 1. vsak dan od 8—13 v prostorih mestnega fizikata v Mestnem domu. 1 Preureditev Petrovega parka. Delavci mestne vrtnarije prav marljivo preurejajo park na KTalja Petra trgu pred justičuo palačo. Ta park je bil napravljen leta 1906. Poleg križnih poti bosta napravljeni še dve stranski, vzporedni poti z ograjami. Sredi bo kvadratni prostor v obsegu 60 kv. metrov. Na tem prostoru bo tudi bazen z vodometom. Mnogi si belijo glave, kaj bodo počeli s štirimi reklamnimi kioski, ki so postavljeni prav na vseh štirih vogalih parka. Mnogi so odločno za lo, du se ti kioski odstranijo, ker niso v okras parky in bodo tudi drugače delali ovire. 1 Ponarejevalec menic. Elektrotehnik Josip G., rodom iz Idrije, jo bil pred malim senatom obsojen na 6 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih pravic za 2 leti zaradi ponarejanja podpisa na bianco menici in ker je lani februarja izneveril hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo 4000 din. Na menici je ponaredil podpis Zenka Hribarja, industrije«, ki sploh ne eksistira. in je opeharil Filipa Friderika za večjo vsoto. Oškodovancu Frideriku je sodišče priznalo odškodnino 11.000 din. 1 Posestne spremembe. Posestnica v Zgornji Šiški Antonija Jenko je prodala Ivanki Koširjevi, hčerki posestnika in trgovca v Travniku pri Loškem potoku, posestvo vi. št. 1099 k. o. Zgornja šiškn zn 95.000 din. — Policijski stražnik v p. Josip Bole, sedaj v Ameriki, je prodal uradniku računovodstva na Ijublj. univerzi Alojziju Spomu posestvo vi št. 293 k. o. Udmat (hiša in vrl) za 152.000 din 1 Velik vlom v Študentovskl ulici. Učiteljica Krakarjeva„ ki stanuje v Študenlovski ulici 8, je v sredo popoldne prijavita policiji, da so v njeni odeo tnosti popoldne obiskali njeno stanovanje neznani vlomilci, ki so jim bile razmero čisto dobro znane ter eo ji odnesli prav vse njeno prihranke v skupni višini 50.000 din. Policija ima za vlomilci neko sled, toda ni veliko upanja, da bodo krivci kmalu izsledeni. I Mladi tatovi. Policija je izsledila novo skupino 17 do 18 letnih fantov, ki so kradli po stanovanjih in trgovinah Pri nekem takem tatu je policija zaplenila večjo množino sukna, kontenine in drugega blagg. I Nesreča na Celovški cesti. Včeraj popoldne je na Celovški cesti padel s kolesa 54 letni delavec Franc Vrhunc iz Kosez 55. Dobil je veliko rano na glavi, Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. 1 Dobavo špecerijskega blaga za mestno zavetišče v Japljevi ulici je v skrajšanem roku 14 dni razpisal socialno političpl urad mestnega poglavarstva ljubljanskega, Dobavni pogoji eo interesentom na vpogled med uradnimi urami pri mestnem socialno političnem uradu v Mestnem domu, II nadstr., soba št. 2; razpis bo objavljen tudi v »Službenem listu«. 1 Dobavo Utoželeznih cevi, fazonskih komadov in vodomerov za potrebe mestnega vodovoda razpisuje mestno poglavarstvo ter opozarjamo na razpis v jwihodnjem »Službenem listu«. I Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. K u n c, Ljubljana, Gosposka ul. 7. ' Maribor m Za proslavo 20 letnice osvoboditve Maribora se pripravljajo s polno paro ter so sedaj že napravljene prve konture vseh prireditev. Pripravlja se cela vrsta proslav, ki se pričnejo v mesecu maju z velikim koncertom, na katerem sodelujejo pod vodstvom Slov. pevskega društya Maribora vsa mariborska pevska društva. V avgustu bo ob času Mariborskega tedna razstava, dne 14. avgusta pa bo v Mariboru velik ljudski tabor, Maistrovi borci pripravljajo proslavo osvoboditve posebej, in sicer v času, ko so se pred ,20. leti odigravali odločilni dogodki. m Poslovanje »Putnika« v praznikih. Putni- kova poslovalnica v gradu bo odprta v soboto od 7.30 do 12.30, popoldne pa od 14. do 17, V nedeljo in ponedeljek ne uraduje. Ekspozitura na glavnem kolodvoru bo čez praznike odprta pri prihodu in odhodu inozemskih vlakov. Istotam bo odprta tudi ekspozitura v Št. Ilju. m Mestni avtobus vozi na Pohorje na velikonočni ponedeljek 18. t. m., in sicer do odcepa. Odhod ob 7.30 zjutraj, voznina 20 din. Prijave sprejema avtobusna prometna pisarna na Glavnem trgu, telefon 22-75 m Razprava proti bolfenškim morilcem Bevar-diju in šajteglu je razpisana za 25. t. m. ob 10. v sobi št. 53 pred malim kazenskim senatom. Raz- Brava bo tajna, ker Šajtegel še ni dopolnil 21. leta. ejanje pa sta oba izvršila še kot starejša mladoletnika; Bevardi jc namreč šele v zaporu izpolnil 21. leto. Istega dne bo tudi prodano na sodnijski dražbi posestvo Bevardijeve matere v Radvanju. ni Obmejni promet v mesecu marcu je močno trpel zaradi dogodkov v Avstriji. Saj so nekaj lednov prihajali vlaki iz Avstrije in odhajali zopet tja skoraj na pol prazni. V marcu je prispelo vsega skupaj v našo državo 6279 oseb, odšlo pa jih je iz države skozi Maribor 9839. ni Velikonočni trg, ki je zelo dobro založen, je včeraj prinesel občutno podražitev nekaterih živil, najbolj pa mleka. Prodajalo se je včeraj na trgu mleko po 5 din liter ter je bilo kljub tej visoki ceni kmalu razprodano. m Hangar na Toznem je začelo gradbeno podjetje Šlajmer & Jelene že graditi. V sredo so zapele lopate. Poleg hangarja bodo tudi upravni prostori s pisarno. Zgradba bo veljala okrog 500 tisoč dinarjev. m Mariborski denarni zavod išče praktikanta. Glej oglas! m Povožen. Na križišču Tržaške in Primorske ulice so je pripetila včeraj huda nesreča. Neki avlomobilist je podrl na tla pri Hutterju zaposlenega tkalca Ludvika Bezjaka, ko se je peljal s kolesom na delo. Bezjaka, ki je dobil zelo nevurno notranje poškodbe, je avtomobilist sam zapeljal v bolnišnico. m Pošten najditelj. Učenec 4. razreda ljudske šole Franc Duh iz Počeliove je našel v Vetrinjski ulici žensko torbico ter jo izročil stražniku. V torbici je bilo 345 din gotovine ler prometna knjižica. Gledališče Petek, 15. aprila: Zaprto. Sobota, 16. aprila: Zaprto. Nedelja, 17. aprila: Ob 15. »Nečak«. Znižane cene. Ob 20. »Slehernik«. Premiera. Ponedeljek, 18. aprila: Ob 15. »Slehernik«. — Ob 20. »Pod to goio zeleno«. Znižane cene. Celje c Velikonočne procesije v Celju. Procesija v opatijski cerkvi bo jutri, v soboto, točno ob pol šestih. Pomikala se bo skozi Gosposko ulico, Dečkov trg, Prešernovo ulico in Glavni trg. Na veliko nedeljo ob 10 bo slovesna sv maša, ob treh popoldne pridiga in darovanje za uboge. Procesija pri oo. kapucinih bo v soboto ob 4 popoldne, pri sv Jožefu pa v nedeljo ob 5 zjutraj. Po procesiji bo slovesna sv. maša. c Katoliško prosvetno društvo v Celju priredi v dvorani kina »Metropol« v Celju serijo predavanj, in sicer: splošen pomen turistike, turistika in ljubezen do prirode, turistika vzgaja etično, turistika drugod in pri nas, pomen turistike s higijenskega in fiziološkega stališču, turistika in telesna vzgoja mladine, Matterhorn, turistika in znanost, tehnični pripomočki turistike, film v službi turistike. Predavanja bo ponazoroval film »Klic Mattcrhorna«. Predstave 16. aprilu ob 20.30, veliko nedeljo in velikonočni ponedeljek ob 16.15, 18.15 in 20.30, v torek 19 aprila in v sredo 20. aprilu pa ob 16.15 in 20.30 c Kino Metropol. Danes zaprto c Dobava vodovodnih števcev. Mestna občina razpisuje dobavo 24 kd vodovodnih števcev. Ponudbe je vložiti do vključno 25. aprila v vložišču mestnega poglavarstva. c V celjski bolnišnici je umrl v 64. letu starosti rudar Hribar Franc iz Turškega lesa blizu Dola pri Hrastniku. Naj v miru počiva! c Kino Union. Dunes zaprto c Huda nesreča pri telovadbi. V torek zvečer je padel V telovadnici z droga 16 letini hlapec Kangler Franc iz Oplotnice. Pri padcu si je zlomil spodnjo čeljust. ^ c Tri prste na desni roki ji je odsekal. V Zavrhu pri Dobrni je v sredo 13 aprila po nesreči zamahnil s sekiro po desni roki 13 letno hčerko delavca Olenšck Matildo njen brat in ji odsekal tri prste. Zahtevajte povsod naš list! Prodaja naše živine na Reki Nu Reko so dopotovali zastopniki Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine iz Belgrada, ki nameravajo organizirati prodajo naše živine na Reki. Na Reki naj bi se organizirala centrala za prodajo goveje živine za vso Italijo. Tak način prodaje je uvedla že Madžarska, pogaja pa se o tem tudi Romunija. Pogajanja naše delegacije z merodajnimi italijanskimi faktorji bodo trajala nekaj dni in se pričakuje, po vesteh iz Belgrada, da bodo uspešno zaključena. Ko se je septembra meseca 1937 pojavila ta namera, ki je torej žc stara, da se organizira vsa prodaja živine iz naše države na Iteki, smo napisali, kar je ponatisnil tudi zagrebški »Jugoslovanski Lloyd«, da je protinaravno in protigo-spodarsko usmerjati ves naš izvoz goveje živine na Reko. Slovenija in velik del savske banovine imajo kupcc v Julijski krajini, pa tudi v severni Italiji, v krajih, ki so za nase dovoze ugodnejši kot pa Reku. V teh kritjih imajo naši trpotci že stalne odjemalce, katere bi morali soduj izgubiti nu škodo tržišču nu lleki, ker bi se osredotočil vos naš izvoz nu Reko. Umestno jc, da sc na Reki sami organizira trg /a ono našo živino, ki leži tarifarno in v drugih o/.irih Reki bližje in priročnejše. Pri tem moramo seveda še upoštevati znatne stroške za investicije in pa, da bomo imeli madžarsko konkurenco pred nosom. Kuj pa to pri kvalitetni živini pomeni, si ni težko zamisliti. Zato bi bilo umest-neje, da sc organizira trg nu Reki samo za živino iz onih krajev, kjer je to ugodnejše in nam bo omogočilo dosego boljših cen. Ni pa potrebno nasilno usmerjati in centralizirati izvoza za živino iz onih krajev, ki lahko dosežejo boljše cene nu ostalem italijanskem trgu. Zagrebška borza 1937 Dne 28. aprila bo občni zbor članov zagrebške borze zu blago in vrednote, lz poslovnega poročila za 193" posnemamo naslednje podatke: Poročilo obravnava najprej nu splošno položaj našega gospodarstva, posebej pa one razmere, ki so vplivale na borzno poslovanje. Skupni promet zagrebške borze je narastel od 1,396.3 na 1.846.97 milij. din, vendar je še nižji kot je znašal leta 193i s 3.255.0 milij. din, najnižji jc bil promet leta 1933 s 526.65 milij. din. Predvsem jc luni narastel devizni promet , od 1.514.4 na 1.767.2 milij. din, kar je v zvozi s povečanim obsegom naše zunanje trgovine. Borza želi, da bi se ukinili obstoječi kliringi z Italijo, Češkoslovaško in Švico, da bi prešli uu plačilo v prostih devizah, odn. v zasebnem kliringu Z uvedbo zasebnega kliringu z Italijo bi se doseglo, da bi uvozniki dobili takoj popolno protivrednost za svoj izvoz. To velja tiuli za Češkoslovaško. Promet v vulutali jc padel od 16.7 na 10.1 milij. din. Skupni promet v efektih se je le tnalo zvišal od 41.2 na 46 milij. din vkljub znatnemu povišanju tečajev. Predvsem je narastel promet v dinarskih drž. papirjih od 23v8 nu 28 9 milij. din. Na novo so bile lani uvedene nu borzo 4% obveznice za likvidacijo nevarne reforme v severnih krajih. V dolarskih papirjih je znašal promet lani 14.2 (1936 14.8) milij. din. Blagovni promet je ostal na isti višini 23.5 milij. din. Število borznih članov se je zmanjšalo od 370 na 355 in sicer v Zagrebu od 230 liti 215, dočim je število članov iz ostale države ostalo neizpremenjeno. Poslovanje borznega razsodišča izkazuje lani povečanje števila vloženih tožb od 2.540 na 3.097, dočim sc jc vsota vtoževanih terjatev povečala za 2.0 na 12.2 milij. din, najvišja vtožena vsota je znašala 442.322 din. Največ tožb je bilo v tekstilni stroki: 1.572 in v železarski stroki ter prodaji radijskih aparatov: 588. Računski zaključek izkazuje zaradi povečanja prometa povečanje donosa od 2.68 na 2.856 milij. din, istočasno so narasli tudi stroški, čisti prebitek pa od 0.9 na 1.05 milij. din. Borza je lani odplačala 1 milij din svojega dolga za hišo in je tako svoj dolg Znižala na 2 milij. din, palača pa je izkazana v protivrednosti 23.3 (323.55) milij din Čista imovinu pokojninskega sklada nameščencev jo narasla od 1.73 na 2.0t milij. din. Kredtni zavod za trgovino in industrijo v L ubhani Dne 12. aprila i. 1. je bila pod predsedstvom predsednika g. Andreja Šarabona bilančna seja Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, na kateri sc je razpravljalo o bilanci za poslovno leto 1937. Bilanca izkazuje sledeče postavke: Aktiva: blagajna din 33,945.455.53, menice din 60,380.805 82, vrednostni papirji din 9,169.279.20, konzorcialni računi din 9,419.958.10, dolžniki din 195,863.174.77, inventar din L—, rc-alitetc din 128.000; skupaj din 308,906.674.42. -Pasiva- glavnica din 12,500.000, rezervni fondi din 18,996.672, fond za izgube izvestnih terjatev din 1,360.000, trate din 32 973.53, vložne knjižice in blagajniške priznanice din 73 milij. 175.642.86, upniki din 199,911.657.75, nedvignjena dividenda din 3.215, dobiček din 2,926.513.28, skupaj din 308.906 674.42. Račun zgube in dobička. Debet: plače din 2,293 536.38, stroški din 2,077 523 54. davki in pristojbine din 883 tisoč 279.56, odpis od reiilitet din 4.0(H), dobiček din 2,926.513.28, skupaj din 8,184.852.76. Kredit: prenos iz leta 1936 (lin 559.964.28, obresti in provizije din 5.159.845 01, dobiček iz valut, deviz in drugih poslov din 2,465.043.47. skupaj din 8,184.852.76. Dobiček je za din 500.000 večji kot v predidočem letu. Stavili so se večji zneski v rezerve. Občni zbor zavoda bo 29. aprila t. 1. ob 10.30 v bančnih prostorih v Prešernovi ulici 50 Na občnem zboru bo predlagano, da se izplača s 15. majem t. 1. 10% dividenda. Tehnika in gospodarstvo Izšla je 3. številka te revije, glasila Socialnoekonomskega instituta v Ljubljani. Uvodno prinaša revija študijo g. Ivana Laha »Slovenija v luči statistike OUZD v Ljubljani« s številnimi nazornimi grafikoni. Dr. Vladimir Murko razpravlja o poteku likvidacije kmetskih dolgov in o bodočem položaju naših denarnih zavodov in njih vlagateljev. Dr, Ivo Pire piše o sanaciji podeželja, dr. Adolf Vogelnik o gospodarskih interesih Jugoslavije, inž. Alfonz Pire nadaljuje razpravo o agrarnem vprašanju, Ciril Žebot o ureditvi hranilnokrcditne funkcije v kor-porativnem narodnem gospodarstvu. V poročilu o delu instituta čitamo naslove referatov za veliko anketo o našem kmetijstvu, ki jo prfceja Kmetijska zbornica, poročilo o zbiranju študijskih pripomočkov. Revija izhaja mesečno in stane letno le 60 din. Naslov: Socialno-ekonomski institut, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22. sJ. in popolnejši ie sedal Trilysin, ker mu ie dodana posebna substanca, ki varu.e teme in lase pred drobnimi, glivicam sličnimi organizmi. Nova biološka izkustva potriuieio, da povzročajo te klice srbež, prhljaj in izpadanje las. To dejstvo ie našlo takoj praktičen primer pri Trilysinu, ker f R!1Y$IN VEDNO VZPOREJA SVOl HORAH l VEDO. Trilysin ie biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohrania Vaše lase zdrave, odpravlja, prhlja) ter pre-prečuie izpadanje las. Banka za mednarodne obračune, Bazel, katere delničarka je tudi naša Narodna banka, izkazuje v poslovnem letu 1937-1938 isti dobiček kot za prejšnje leto, t .j. 9.1 mili), frankov. Dividenda znaša zopet 6%. Promet belgrajske borze. V prvih 3 meseeih jo znašal promet belgr. borze v devizah 356.36 milij. din, od tega januarja 136.45, februarja 92.4, marca 127.5 milij. din. Promet v efektih je dosegel 137.45 milij., od tega januarja 21.7, februarja 48.3 in marca 67.5 milij. din. Pašniške in gozdne zadruge. Okrožno kot trgovsko sodišče v Novem mestu nadaljuje z izbrisom pašniških in gozdnih zadrug iz zadružnega registra. Izbrisane so sedaj še po objavi v Službenem listu naslednje: Pašniška in gozdna zadruga: Ribnica, Ribnica z okolico, Sela pri Prečni, Sodražicu, Stope, Vavta vas in Višnja gora. S tem se število izbrisanih pašniških in gozd-nih zadrug poveča za 7 na 27. »Ekonomist«, mesečnik za sodobna gospodarska in socialna vprašanja, Zagreb. Zadnja številka prinaša članke: M Mirkovič: Problem vrednosti v teoretični ekonomiji; Pet. Jekin: Trgovina sliv v Bosni; Kir. Censarev: Mašiniziranjc bolgarskega kmetijstva in V. Rieger: O ceni in oblikovanju cen v Nemčiji. Pregled prinaša simpatično pisan članek g dr. M. Lamerja o socialno-ekonomskem institutu v Ljubljani in druge zanimivosti. Letna naročnina 100 din. Uprava in uredništvo: Zagreb, Račkega 1 (Ipcrza). Konec poravnavo: Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani, Vidmar Alojz, trgovec v Selnici ob Dravi, Kneclitl Ivan in Pavla, krznarski mojster v Celju, Slomškov trg 1 (50% v 6 mesečnih obrokih). Občni zbori. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani 29. aprila oh 10.80, Celjska posojilnica v Celju 29 aprila ob 17, Slograd, slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani 29. aprilu ob 11.30 v prostorih Prometnega zavoda za premog. Nova družba i um. zavezo je bila vpisana v Celju v trgovski register: -Društvo za proizvodnji! vatrogasnog materiala u Celju r, glavnica 200.000 din (Julija Soniogy-Sudovec, zasebnica iz Šibenika 100.000 din, Giinther Souvent, rud. inž. rz Maribora, aport GUntlierja Souventa 20.000 din). Akcijska družba za komično industrijo, Ljubljana s sedežem na Dunaju. Iz bilance za 193(5 do 1937 (poslovno leto teče od 1. oktobra do 30. septembra) je razvidno, da se je v primeri s prejšnjim letom povečal čisti dobiček od 0.6 na 1.2 milij., kar da skupno s prenosom iz 1935 do 1936 2.4 milij. din in se izplačuje od dividenda 30 din. Bilančna vsota 12.5 (10.4) milij. din, od tega dolžniki 8.0 (4.3), upniki 9.6 (9.0) milij din. Velesejeni v Bratislavi. Pomladauska prireditev velesejma v Bratislavi 1k> letos od 4. do 8. maja. Kakor vsako leto so tudi za letošnjo prireditev dovoljeni znatni popusti na železnicah za obiskovalce in za prevoz blaga. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNI: LOTERIJE A.RE1N IN DRUG ZAGREB Gajeva S Uica 13 obvešča neobvezno, da so v 1. razredu 36. kola državne razredne loterije 14. t. in. bili izžrebani sledeči večji dobitki: 300.00(1 din št. 83520; 80.000 din št. 12370; 30.000 din št. 17782: 100.000 din št. Stil 12; 50.000 din št. 73585; 25.000 din št. 617; Borza Oenar 14. aprila 1938. V zasebnem kliringu jo ostal angleški funt nespremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v zasebnem kliringu v Ljubljani popustil na 8:79—8.89, v Zagrebu na 8.83 —8.93, v Belgradu nft 8.725—8.825. GrŠki boni so beležili v Zagrebu 28.40—29.10, v Belgradu 28.65—29.35. Nemški čeki so ostali nespremenjeni na 14.40 do 14 60, nadalje so v Zagrebu beležili za konec maja 14.35—14.55, za sredo junija 14.80—14,50. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,057.7-13 din, v Belgradu 3,578.000 din. Nadalje izkazuje Belgrad v efektih 1,569.000 din prometa. Ljubljana — te Amsterdam 100 hol. gold. Berlin 100 mark . . . Bruselj 100 belg . . . Curih 100 frankov . . London 1 funt . . . . Ne\vyork 100 dolarjev . Pariz 100 frankov . . . Prago 100 kron . . . Trst 100 lir..... č a j t s primom: . . . 2408.10—2422.76 . . . 1740.27—1754.15 . . . 729.80— 734.86 . . . 996.45—1003 52 . . . 215.49— 217.55 . . . 4299.76—4336.07 . . . 136.27— 137.71 . . . 151.09— 152.19 . . . 227.20— 230.28 Criiich. Belgrad 10, Pariz 13.69. London 21.655. Nevvyork 434.50, Bruselj 73.15, Milan 22.875, Amsterdam 241 55. Berlin 174.70, Dunaj 49.50, Stockholm 111.60. Oslo 108.825. Kopenhagen 96.675. Prnga 15.13, Varšava S2.I0, Budimpešta 86.25, Aene 395. Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.575, Buenos-Aires 110.75. Vrprlnostni nanirii Ljubljana. Drž. papirji: 1% inv. pos. 99—100, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 480—184, begi. obv. 91.50—93, dalm. agrarji 91—93, 8% Bler. pos 96 den., 7% Bler. pos. 91—91.50, 7% pos. Drž hip. banke 99—100. — Delnice: Trboveljska 210 den. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—101, agrarji 60—61, vojna škoda promptna 480—481.50 (480, 181 50), begluške obveznice 92—93. dalm. agrarji 91.50—92.50, 4% severni agrarji 61—62.50, 8% Blerovo posojilo 96—97, 1% Blerovo posojilo 90.50—91.25, 7?^ posojilo Državne hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 98 50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.260 denar, Privilegirana agrarna banka 224—227.50, Trboveljska 210 blago, Gutman 60 denar, Oješka sladkorna tovarna 90—110, Dubrovačka 390 denar, Jadranska plovba 375—405. Belgrad. Drž. pap. 7% inv. pos. 100.25—100.75, agrarji 62.25, vojna škoda promptna 479 50—480.50 (482, 481.50), begluške obveznico 93—93.50 (93.50), dalmat. agrarji 92—92 25 192 50), \% sever, agrarji (62), 1% Blerovo posojilo 90 denar (90), 7% posojilo Po 111.000 din št.: 12750, 252S4, 117410, 89318, '.18190. Po 5.000 din št.: 1491, 11339. 22(591. 3883«, 44703. Po 5.000 din št.: 1491. 8974,11339. 22691.38839. 41703, «1602, 67792, 85761, 96201. Po 3.000 din št.: 14768, 15713, 16719. 17916, 20401. 21706, 31061, 54632, 60989, 64421. 65135. 65622, 66204, 67088, 77073, 79925, 81511, 87717. 96161. 98576. Po 1.000 din št.: 5788, 90113. 11561. 18689, 20269. 22166, 22829, 23315, 27205, 28694, 38505. 38783, 39532, 10328. 51354, 51396. 54924, 58263. (50777. 61721. 67802, 77005, 77487. 82653, 87515, 91180. 94389. 96645, 98259. Razen tega jo bilo izžrebanih še 1430 številk, ki so zadele po 400 din. Naslednje žrebanje v II. razredu 36. kola bo dne 10. in II. maja 1938. Drž. hip. banke 101—101. — Delnice : Privilegirana agrarna banka 226.50—227.50 (227, 226.50) Žitni trg Novi Sad. Vse Promet srednji. neizprem. tonil, ueizpiem Živina Mariborski sejem 12. aprila. Prignanih je bilo 12 konjev, 10 bikov, 180 volov, 414 krav in 13 telet, skupaj 579 komadov. — Cene so bile: debeli voli 1 kg žive leže 4.25—5.25, poldebeli voli 3.75—4.25, plemenski voli 4.50—5.75, biki za klanje 3.50—4.50, klavne krave debele 4—4.80, plemenske krave 4—5, krave klobasarice 2.50—3.10. molzne krave 4—5, breje krave 3.50—4, mlada živina 4.25—5.25, teleta 5—7 din. Prodanih je bilo 290 komadov. — Mesne cene: volovsko meso 1. vrste 10—12 din, II. vrste 8—10, meso od bikov, krav, telic (i—12 din, telečje meso 1. vrste 10—14 din, II. vrsto 8—10 din, svinjsko meso svežo 10 do 14 din. Živinski sejem v Lembergii v okraju Šmarje pri Jelšah dne 8. aprila 1938. Voli II. vrste 4 do 4.75 din, 111. vrste 3—3.50 din, lelicc II. vrste 4—4.50 din, III. vrsto 8—8-60 din, krave I. vrsle 3.50—4 din, II. vrste 3—3.50 din, 111. vrsto 2 do 2.50 din, telela I. vrste 5—6 din, II. vrste 4—5 din za 1 kg žive leže. — Dogon 159 govedi, prodanih približno 20 odstotkov. Živinski sejem v Zagorju oh Savi 7. aprila. Cene so bile naslednjo: voli od 4.50—5 din, krave za pleme 5 din, krave za meso 3 din, klavne telice 5 din, teleta 0 din za 1 kg žive teže. — 8 tednov stari pujski od 120 do 150 din za komad. Tržne cene na živinskem sejmu v Turniščii v okraju Lendava dne 7. aprila 1938. Na sejem jo bilo prignanih 380 komadov goveje živine, prodanih pa je bilo 130 komadov. Cene so bile naslednje: biki od 4.50—5.25 din, lelice 4.50—5.75 din, krave 2—3 din, kravo klobasarice 1.50—2.50 din, teleta 5—6 din, prašiči pršutarji 6—7 din za 1 kg žive teže. MONTECATINI TERME (pri Florenzi - Italija) Sezona: 1. aprila do 30. novembra Termalno kopališče za jetra, želodec, presnavljanje in revmatične bolezni. — 200 hotelov in pensionov. — Veliki in moderni termalni zavodi. — Blatne kopeli. — Železniške cene znižane za 50%, Pojasnila: ENIT, Petra Kotila br. 6, Beograd - Ufficio Propaganda, Montecatini Terme in v potovalnih pisarnah. Kulturni obzornik Dom in svet, I. L, št. 3 — 4 »Dom in svet«, ki jc lani tako obetajoče stopil v petdeseto leto, je zdaj po enoletnem »nezaslišanem in nenavadno dolgem presledku« zopet z dvojno številko 3-4 prišel med nas pod novim uredništvom dr. J. Debevca. Novo uredništvo obljublja zdaj redno izhajanje vsakega 15. v mesecu; zadnji dve številki tega jubilejnega letnika, ki se bo zaključil namesto s koncem leta 1937 šele s koncem leta 1938, pa bosta obsegali podrobno kazalo vseh petdesetih letnikov »Doma in sveta«, kar bo gotovo 6amo po sebi dogodek in bo imelo svojo literarno vrednost. Novi letnik (LII.) pa naj bi se začel potem z novim letom 1939. Tako je napovedal novi urednik dr Debevec, eden najstarejših so-trudnikov »Doma in sveta« ter njega urednik v letu 1919. V Zapisih, ki so najzanimivejši donesek te dvojne številke, kajti v njih je v širokih obrisih podana »kronika Doma in sveta od 22. IV. 1937 do 2. IV. 1938«, v kateri je nakazan spor, ki sc je vodil med uredniki in založbo in ki je vodil do novega uredništva in preloma s starimi sotrudniki. Obelodanjeni so nekateri dokumenti (pismo pokojnega nadškofa dr. Jegliča, obsodba članka g. Kocbeka itd.) ter ponatisnjeno škofijsko pismo o katoliškem pojmovanju umetnosti in potrebi nove kritike. Ta kronika naj bi bila opravičilo izdajateljice nasproti naročnikom za enoletni presledek. Urednik •am pa pravi, da je prevzel uredništvo samo pod pogojem, »da si stari in novi sotrudniki še v teku tega leta in či mprej iz svoje srede urednika izvolijo in ga KTD predlože, ki ga jc KTD tudi sprejelo.« Na uvodnem mestu so trije članki »trem umrlim sotrudnikom v spomin« in sicer Ivu Troštu, Franu Jakliču Podgoričanu in dr. Mihaelu Opeki. Trošta in Opeko kot sotrudnika Doma in sveta je opisal J D!, Podgoričana pa dr I- Gralennuer. Vsi trije dominsvetovci 60 umrli v tem času Dom in sveto- vega interregna. — Ostalo gradivo se deloma nadaljuje iz prejšnje številke, tako povest Franca Bevka »Bajtar Mihale« ki se zaključi s smrtjo bajtarja razočaranega zaradi hčerke in s prodajo bajte Pologarju — psihološka študija prevaranega človeka; in dr. Terstenjakova razprava o »Človeku in njegovi govorici«, ki se bo še nadaljevala. Drama St. Canjkarja »Potopljeni svet« pa je medtem izšla že knjižno v Novi založbi ter bo v Dom in svetu ostala torzo. Novi literarni doneski so pesmici Jože Cukale (Umirajoči vasi, Magdalena), sličica Franceta Kunstlja »Pesem tihe rebri«, ki je močno podana velikonočna zgodba, ter novelica Ignaca Ko-privca »Gespodična Vida«, opisujoča čudno navezanost dveh žensk, matere, ki jc izgubila hčer, in hčere, ki je pogrešala mater ter njeno skupno življenje, dokler ga ne razderc tragika hčerine ljubezni. Vsa zgodba sc v koncu nekako izgubi Zanimivo je poročilo prof. N. Kureta o »gledališčih pod (lotalitarnimi) režimi v Rusiji, Nemčiji in Italiji, kakor je dobil pogled vanje na mednarodnem gledališkem kongresu na Dunaju 1. 1936. Kakor piavi opomba, jc bil članek napisan in stavljen že 1. 1936, toda je pa še vedno aktualen. — Bogat jc oddelek »Književnost«, kier jc posebnega pomena Šilčeva ocena »Dona Kihota«, ostroumna analiza komičnega sploh; dalje ocenjujejo kritiki M. Mi-klavčič Zvvitterjevo »Prebivalstvo na Slovenskem«, di\ Godala Zimmermannovo >F;lozofijo in religijo«, Vilko Novak madžarsko zbirko nesmi Slovenca Avg. Paula ter anorim (kar bi v DS pač ne smelo biti!). Wollmanov vodnik po severnozapadni Jugoslaviji. — Taka je ta številka Doma in sveta, ki še ne predstavlja rešitve spora med sotrudništvom in izdajateljico, a o kateri je pisatelj Bevk mncn;a. da »je vsaka rešitev boljša kot nobena«. Ker DS ne prinaša ilustriranih prilog, sc je cena znižala na 80 din. oz. za dijake 60 din. Čas, I. XXXII. št. 7 — 8 Za Veliko noč je izšla dvojna številka časa in prinaša na uvodnem mestu predavanje dr. A. (i osa r ja o »boljševizmu, fašizmu in krščanski zamisli družbe«, kjer še enkrat potegne ostre meje med obema sodobnima gibanjima in stališču katoličanov do obeh. Filozofsko in sociološko razbere nauk komunizma ter ga označi kot materialistični dogmatični nauk, očitno veri nasproten, in jo za vsakega katoličana jasno, da ne more z njim sodelovali v nikaki obliki. Prav lako pa razbira tudi učenje raznih fašizmom, italijanskega in nemškega, ter — v nasprotju z večino današnjih publicistov, ki podčrtavajo razlike med obema gibanjima, — kaže na njiju sorodnosti. Tudi fašizem, čeprav je izrazilo idealistično gibanje, je v stvari le tostransko usmerjen ter priznava cerkve le v toliko, v kolikor so podrejene državi in ne ovirajo fašizma. Prav zato, ker poudarjajo idealistično usmerjenost, so fašiznii še bolj nevarni kalolištvu in zato tudi z njimi katoličan ne bi smel paktirati, vsaj jih ne podpirati. — Največjega poudarka pa zasluži razprava prof. dr Odarja o »borbi za jugoslovanski konkorilat«, kjer je z neizmerno marljivostjo zbral vso dostopno gradivo o tej borbi, ki je prišla in kot vihar razvnela strasti v pravoslavju in končno potihnila s porazom vlade in katoličanov. Odar navaja vse vire in literaturo, ki je oh tej borbi izšla pri nas in v širši Jugoslaviji sploh, citira vse oflcielne listine in govore od katoliških in pravo-slavnli cerkvenih oblasti pa tudi od vladne strani, podaja natančen historiat, priprav za konkordnt in potek borbe po napol ofičlelnem vatikanskem glasilu, nato pa po uradnih virih ves potek pogajanj med vlado fn užaljeno pravoslavno duhovščino, kar se je končalo s popolno kapitulacijo vlade in jo pripomoglo do novih volitev patriarha, s čimer je spor in tudi konkordat likvidiran. Odar podčrtava, da lii bilo krivično zvračati krivdo na vlado, ki je storila vse, -la bi držala svečano podpisano besedo, krivi so tudi katoličani sami, kdo pa najbolj, si vsnk lahko napravi sodbo iz razprave, ki je resnično vredna, da jo prebere vsnk katoličan pa tudi vsak. ki ga borba za konkordnl zanima Dokumenti sami govce. — Niko K u r e t potresu v oktobru mesecu lanskega lela je postal položaj zelo resen | ter terja takojšnje poprave. Problem stabilnosti ! bazilike, katere kupola je okrašena z zlatim kri-j ženi, ki se vidi z vsakega mesta v Jeruzalemu, je zelo kompliciran, kajti cerkev je bila zgrajena v različnih časih ter v najrazličnejših slogih. Prvi zarodek stavbe je vzniknil takoj nato, ko je sveta Helena, Konstantinova mati, na svetem mestu, kjer je bilo po smrti položeno Kristusovo telo. našla tiidi sveti križ. Tedaj so postavili ro-tundo, ki je oklepala samo grob, pa tudi baziliko, od katere je ostalo v današnji čas samo malo spominov. Perzi so leta 614 podrli te ostanke ter na | njih mestu sezidali tri lepe cerkve. Hram Vsta-| ienja. ki je bil nad grobom, je imel tudi kupolo, i Po letu i()00 so se te stavbe deloma podrle ter so bile — kolikor jih je ostalo — popravljene. Ko so kmalu potem križarji zavzeli sveto mesto, so [ spoznali te stavbe za neprimerne, da bi krasile božji grob, ter so v začetku XII. zgradili mogočno cerkev, ki je vezala vse prejšnje tri cerkvice. In ta veliki hram je kljub vsem poznejšim popravilom in spremembam ostal v bistvu še danes nedotaknjen. Že večkrat je grozil, da se podre, pa so ga leta 1700 zopet deloma popravili. Na začetku preteklega stoletja je bazilika zgorela. Tedaj so jo restavrirali grški arhitekti, toda bili so tako neizobraženi, da je bilo pri tej obnovi mnogo najdragocenejših spominov, zgodovinskih in umetniških, uničenih. Da, celo zidarsko delo samo je bilo tako nesolidno, da je postalo vzrok marsikaterim poznejšim škodam. Kupolo so temeljito popravili leta 1818 arhitekti raznih narodnosti, na podlagi sporazuma med Francozi, Rusi in Turki. Vzrok največjih škod pa je bilo dejstvo, da je božji grob skozi več stoletij bil v upravi pripadnikov raznih krščanskih veroizpovedi, ki so različno gospodarili v različnih delih stavbe, prezi-davajoč jih v svojem smislu in po svojih potrebah, brez ozira na celotno stavbo. Po potresu leta 1927 je odločil britanski komisar, da se mora popraviti kupola nad grškim koroni, toda med popravilom se je pokazalo, da popravilo grozi podreti vso stavbo, zaradi česar so prenehali z njim, obenem pa naročili vsem cerkvam, ki upravljajo celotno stavbo, naj se dogovore, kako popraviti vso cerkev. — Katoliška cerkev je popravilo poverila arhitektu Maragonimu, ki je vso stavbo temeljito preštudiral in ugotovil, da ne grozi nevarnost vsej stavbi zaradi teže nove kupole nad grškim ko-rom, če bodo popravljeni stebri ob rotundi, izmed katerih so nekateri še ostanki prvotne stavbe. Potrdil je, da so nekatere poprave iz začetka XIX. stoletja nesolidne in slabe. Tako se je zgodilo prvikrat v zgodovini bazilike Božjega groba, da je po zaslugi katoliške cerkvene uprave bila strokovno preštudirana vsa zadeva s stavbo in podani načrti za celotno restavracijo in obnovo. Da pa ta obnova ni še bila izvedena, je vidno iz prepovedi britanskega komisarja, ki je letos prepovedal vsak vstop v baziliko, kar je tem bolest-neje, ker se obredi velikega tedna ne bodo mogli opravljati v baziliki nad svetim grobom, v veliko žalost tisočerim romarjem, ki prihajajo vsako leto na to sveto mesto. Prepoved je bila dana na podlagi čl. 13 ustavnega akta, ki nalaga pokrovitelju, v tem primeru Angliji, da mora skrbeti za cerkev in varnost stavb, ki so določeni v Palestini za sveta mesta. Toda problem onnove je bolj zamotan, kakor se misli. Angleški komisar je izjavil, da ne more započeti teh restavracijskih del z davki nekrščan-skih pripadnikov občine, niti palestinskih ali angleških državljanov, izmed šestih krščanskih cerkva, ki upravljajo sveti hram, pa bi bila edino katoliška cerkev zmožna voditi popravila, medtem ko se ostale cerkve bore proti temu, da bi katoliška Cerkev sama izvedla obnovo po svojih načrtih. Visoki komisar je zato sklical sejo zastopnikov vseh šestih cerkva, ki naj odločijo, kako naj bi se to vsem kristjanom sveto mesto moglo čimprej in čim holje popraviti. Razpadanje bazilike Božjega groba v Jeruzalemu izpričuje tragiko sodobnega krščanskega sveta in na vso moč podčrtava žaloigro velikega petka krščanskih narodov v 20. stoletju. v Uničevanje na Španskem Št. 105. Zunanja utrdba je padla Rebeka se je kar tresla od razburjenja, /tako, sedaj omahuje! Sedaj pa pada!« v Kdo* Ali Front de Boeuf?« »Da, on! Njegovi pa pritiskajo svojemu vodji na pomoč! Briand jih vodi. Sedaj ga vlečejo skozi grajska vrata noter.« »In kaj še?« »Posadka zunanje u-trdbe je premagana. Lestev naskakovalcev nihče več ne prevrača. Naska-kovalci že plezajo po plečih svojih tovarišev na obzidje. Brambovci jim še mečejo kamenje in tramovje na glave. Kdor pade, ga takoj nadomesti nov tovariš. Moj Bog, zakaj dopuščaš tako krutost?« »Sedaj ni časa jokati, dekle! Ali kmetje dobro napredujejo?« »Da, dobro! Črni vitez že zopet drvi naprej. Kamenje in tramovje, ki leti od zgoraj, mu ne more do živega.« »Pri svetem Juriju! In sem mislil, da ie v vsej Angliji samo en mož. ki zmore kal ta kegak Boji na španskih bojiščih ne mirujejo, kakor bi človek sklepal iz pičlih poročil, ki prihajajo od tam. Pri Tortosi beli zavzemajo goro za goro, ker je rupublikanski odpor tukaj silno hud ter oster. Tudi na fronti med Lerido in Trempoin so hudi boji. Ko je navarski zbor zasedel več krajev na tem 'delu fronte, je naletel v več krajih na velike zločine, ki so jih bili rdeči tukaj zagrešili, preden so se umaknili. Iz Barcelone poročajo, da so zadnje dni rdeči tamkaj ustrelili dva duhovnika, ki sla bila obsojena na smrt. ker so ju obdolžili, češ da sta zaradi zmag belih čet v cerkvi darovala vsa zase zahvalno sv. mašo. Ljudje, ki so pribežali na stran belih iz okolice Tortose, pripovedujejo, da sovjetske čete v obmorskih mestih izvajajo strašno strahovalo nad tamkajšnjim prebivalstvom. Pripovedujejo pa tudi, da so rdeči sklenili zastrupiti vse vodnjake in vodovode v dolini reke Ebro, če bi se morali umakniti belini četam. Na estramadurski fronti so neke noči rdeči v nenadnem napadu zavzeli kraj Carrascalejo, ki je bil dotlej v rokah belili. Dokler bi ne prišla na |K>moč, so je posadka belili utaborila v tamkajšnji cerkvi in se od tam branila. Ker rdeči niso mogli zavzeti in razgnati te utrjene postojanke, so navalili na civilno prebivalstvo ter so v nekaj urah poklali vse moške in ženske ter niti 4- do 6-letnim otročičem niso prizanesli. Ko je prišla pomoč in so rdeče vrgli iz vasi, so beli vojaki našli na cestah cele kupe trupel, ki so nekatera bila docela razmesarjena. Rdeči so pomorili cele družine ter so matere in očete klali pred očmi njihovin otrok. Tudi v kraju Sati Salvador, kamor so beli prišli v nedeljo, so na cestah našli razmesarjena trupla meščanov, ki so bili umorjeni od rdečih, preden so jih beli vrgli iz mesta. Rdeči so razdejali in jiožgali tudi sloveči samostan v Sijeni. ki je bil zgrajen v 13. stoletju in kjer so bile shranjene velike umetnine. Te umetnine so rdeči deloma pokradli, deloma pa so jih uničili. Nisem blazen, pač pa ustreljen!" *t Med krvavimi dogodki španske državljanske vojne jih je toliko, ki človeka pretresejo. Ker pa se vrste kar drug za drugim, človek otopi vpričo tolike nesreče. Pretresljivo novico sporočajo sedaj iz severne Španije, kjer so beli pred kratkim za-sedli^ mnogo ozemlja. Dopisnik »United Press, poroča iz glavnega stana nacionalne vojske: V samostanu vasi Avellanes severno od Leride so beli vojaki našli 200 ljudi, ki jih je barcelonska vlada dala pred nekaj meseci preseliti iz norišnice v Huesci. Vojaki so v svoje veliko presenečenje iz vrst teh blaznih ljudi zaslišali klice nekega moškega, ki je kričal: »Jaz nisem blazen! Rdeči so me ustrelili! Živela Španija!« Tisti mož, ki je tako kričal, je bil oblečen v obleko nacionalnega pehotnega poročnika. Vojaki so bili še bolj prepričani, da je mož hudo nor. Zato so spočetka njegove besede vzeli za besedičenje blaznega človeka Kmalu pa so se prepričali, da mož res ni blazen. Nato so ga mirno poslušali, nakar jim je lahko povedal svojo zgodbo: Poročnika so rdeči ujeli in ga obsodili na smrt. Nato so ga res tudi »ustrelili«. Ko so ga streljali, je dobil v život 6 krogel naenkrat. Vendar pa ni bil mrtev, marveč le hudo ranjen. Ko se je zavedel svojega položaja, je uvidel, da ne uide smrti, če česa ne ukrene. Izmislil si je, da bi bilo najbolje, ko bi »zblaznel«. Rese se je takoj začel delati norega. Tako ga rdeči niso še enkrat streljali, marveč so ga vtaknili v norišnico v Huesci. Duševno bolan je upal kako uiti. To se mu sicer ni posrečilo, zaradi česar je moral prebiti dolge mesece v družbi norcev. Z njimi skupaj so ga preselili iz lluesce v samostan, kjer je zopet iskal prilike za pobeg. Sedaj je rešen. Otrok toži mater zaradi poneverbe Iz Hollyvvooda poročajo, da je nekdanji otroški filmski igralec Jackie Coogan, ki je menda judovskega pokolenja, vložil zoper svojo mater in očima tožbo, v kateri trdi, da sta mu mati in očim poneverila lansko leto 4 milijone dolarjev. To bi bilo v našem denarju blizu 200 milij. din. Ves nesmisel modernega pojmovanja sveta in življenja se vidi že iz tega. da je majhen otrok mogel zaslužiti toliko, da mu je kdo samo v enem letu mogel |>oneveriti 200 milijonov dinarjev. Fant dandanes sicer ni več otrok, vendar še ni dorastel mladen ič. Zato se od filmskih luogočujakov razvajenemu fantiču zdi za malo, če njegova mali gospodinji z denarjem, ki so mu ga nasuli v naročje filmski špekulanti. Vere na Letonshem Mala republika Letonija ima dva milijona prebivalcev. Med njimi je 477.000 katoličanov in l 1.000.000 protestantov ter 180.000 pravoslavnih Veliki petek krščanskega sveta v 20, stoletju : krščanske Najbolj krvavo stoletje zgodovine like večine duhovnikov. Takrat jc umrl mučeniške smrti tudi jezuitski pater Pro, ki se je na njegovo priprošnjo zadnje čase zgodilo več čudežev. Poleg krvavega preganjanja pa je po raznih državah sveta tudi mnogo nekrvavega, kar pričajo zgledi iz raznih držav Evrope in Amerike. Nekrvavo zatiranje krščanstva in Kristusove Cer-Kve satansko preprečuje delovanje katoliški Cer kvi, omejujejo se pridige, zapirajo duhovniki in zvesti katoličani, zavaja mladina, ki je nihče ne sme več katoliško vzgajati, niti starši^ ne. Vse to se dogaja sredi Evrope in tudi v Južni Ameriki. V Urugvaju so že leta 1929 ukinili vsako versko vzgojo in so po ruskem vzorcu odpravili tudi nedeljo. Vsak uradnik in delavec dobi svoj prost dan le ob delavnikih, medtem ko mora ob nede- ljah delati. Krščanskim praznikom so vzeli verski značaj. Poleg te strašne propagande med kulturnimi narodi pa se razširja silna brezbožna in proti-krščanska propaganda tudi med kolonialnimi narodi. Med črnci, rjavimi in rumenimi plemeni sovjetska proj>aganda razširja knjižice in brošure,-v katerih naglasa, da človek nima duše, da je boj zoper vero nujno potreben, ker je boj za sociali zem, da je vera v Kristusa prazna bajka. Vse te brošure pa fiodpira še film. Na brezbožniški univerzi v Moskvi pa predavajo brezbožniško sovraštvo zoper Kristusu vsem plemenom zemlje, črncem in Indom, Arabcem in Kitajcem, ki naj te nauke jxmeso v svojo domovino. In ta pro|>aganda ni brez uspeha, ker jo podpira še suženjsko raz-! mer je, ki ga beli ljudje v imenu svojega civiliziranega imperializma v svojih kolonijah vzdržu jejo in branijo. Človeštvo tega stoletja res doživlja svoj veliki petek, ki pa bo prav gotovo za njim prišla velika sobota. Z nekrvave bitke v Ljubljani : . >filPMi 1 .x ■ ••<, ■■•s; iil •'V'"«,'..,.. . -i Ljubljana, 14. aprila. Malo mračna jc kazinska dvorana, ki je sedaj središče velikega dela evropske šahovske javnoeti: v Ljubljani je mednarodni šahovski turnir. Mizice za šahiste so postavljene ob južni strani dvorane in okoli njih se direnja vse polno kibicev. Kibici eo po večini mladi fantje, zlasti akademiki in srednješolci, Prav potihem stopajo okoli mizic, dokler se nc ustavijo pri kakšni napeti partiji, ki jo motre z občudovanja vredno potrpežljivostjo tudi po ure dolgo. Severni del dvorane pa je prazen in le sem in tja zaideta na zaprašene divane po dva aH trije kibici, ki si potihem dopovedujejo, da bi oni igrali to ali ono potezo namesto tiste, ki so jo potegnili dr. Vidmar, Tartakovver, Pire ali Kostič. Tudi Sza-bo po mnenju kibicev ne igra tako, kakor stoji v knjigah, in zalo se kibici kar čudijo, kako da ima tolikšne uspehe kar v začetku. Če se kje razvname živahna partija, tedaj jc tista miza kar oblegana: prvi stoje ob mizi in oba mojstra, »ki se dajeta«, suvereno prezirata občinstvo ter strmita le v črno-bcl odes-ko in v figurice pred seboj. Za prvo vrsto k'bicev stoji druga vrsta, toda ta že na stolih, da ima boljši pregled, in če je pan-tija res zanimiva, kibici prtvlečejo od nekod še mizico ter se spravijo nanjo, tako da gledajo partijo kar s tretjega nadstropja. Povprečno je vsak dan prodanih kakih 40 vstopnic, k tem pa je treba prišteti še lastnike permanentnih vstopnic. Vstopnina res ni visoka. Saj veljajo permanentne vstopnice 30 din, ki bodo veljavne tja do 27. aprila, dijaške permanentne vstopnice veljajo 15 din, enkratne vstopnice 5 din, dijaške 3 din. Pa niso to samo edini kibici. Vmes se sučejo tudi časnikarji, med katerimi je — na čast našemu stanu nekaj prav dobrih šahistov — in pa funkcionarji raznih šahovskih društev, ki ložirajo v kotu dvorane in samozavestno sprejemajo vesti, da sc je ta ali oni vdal, ali da jc ta ali oni v premoči. Edina dama v dvorani je gospodična bUgaj-ničarka, ki ie pa prav nič ne skrbi denarni uspeh turnirja. To, kar bodo kibici plačali, bo zadostovalo za luč in čiščenje, za nagrade pa so s svojo velikodušnostjo ie poskrbeli predsednik skupščine dr, Čirič, ki so mu šahisti posebno pri srcu, saj je sam vodilni funkcionar jugoslovanskih šahistov, dalje ban dr, Natlačen in župan dr. Adlešič. Še v nekem drugem znamenju je šahovski turnir v Ljubliani: namreč v znamenju dima. Seveda ni res, da bi bili vsi šahisti strastni kadilci, toda dr. Milan Vidmar sploh ne bi bil mogoč brez svoje »vardarke«, ki jo od časa do časa nadomesti s cigaro. Videli so ga tudi že, toda nc vemo, če je res, kako je vstal od mize in žrtvoval nekaj dragocenih minut ter 6muknil po 6topnicah navzdol in si naročil v strah vseh svojih prijateljev, prav krepko črno kavo. Šorli, ki zaenkrat sicer vodi še na zad- Pomlad v Tivoliju Tivoli je dobil vedro spomladansko lice. Cvetlice so sc zbudile iz zimskega spanja v cvetličnjaku in sc topli sončni žarki že poigravajo z njihovimi raznobarvnimi cveti. Klopi ob glavni promenadi in nekaterih stranskih stezicah med nasadi so ob sončnem vremenu vse zasedene. Mlade mamicc so že komaj čakale, da popeljejo 6voje malčke na zdravi tivolski zrak, posebno pa še, da se izkažejo z vo- zički najnovejših modelov. »Večji« otroci pa sc igrajo 6 peskom, tekajo in se lovijo, včasih pa tudi zaidejo na travo in nasade, takrat pa navadno zaleže mamičin vzklik: »paznik! — pa že priteko nazaj v mamino narmočje. Monte Carlo« še ne deluje s polno paro. Igralce za fižole in stare desetparske novce prerado moti muhasto aprilsko vreme. Zvečer je še nekoliko hladno in po. devetih najdeš le malo junakov, ki vzdrže na klopcah. Drugi mesec bo pa že holie. S tem nni se potolažijo vsi oni, ki nestrpno pričakujejo večerov, ko bodo mogli — namesto da bi šli k šmarnicam — stresati svoje lirične izlive neizkušenim dekletom. njem koncu tabele, ima nekoliko treme. Prav danes pa se je opogumil in na njegovem licu se blesti že novo pridobljena samozavest. Izraz Pirca jc vedno enak: melanholičen. Z njegovega obraza res ni mogoče spoznati, kako je razpoložen, ali upa na prvo mesto ali ne. Furlan in Broder sta nekadilca in sem in tja včasih zamahneta z roko, kadar pripluje k njima oblak cigaretnega dima od dr. Vidmarja, drugih kadilcev in kibicev. Tipično samozavesten južnjaško junaški je seveda dr. Kostič, ki je trdno prepričan, da bo to pot odnesel prvo mesto in lepo nagrado. Dr. Astaloš je profesor in ima garderobo lepo spravljeno. Na turnir jc prišel brez dežnika in njegova pozabljivost je najbrž vzrok, da včasih s strahom pogleda skozi okno, ker se v Ljubljani resno pripravlja za dež. Szabo se je naučil nekaj slovenskih in hrvatskih besed, za silo lomi tudi nemščino in že zna naročiti pri natakarju nikaj cigaret, tercm.tete! Steiner pa na vsak način bolje govori nemško kakor Szabo. Zato pa jc Steiner bolj molčeč. Pravi gospodar na turnirju pa so dvoine ure na vsaki mizi izmed osmih šahovskih mizic. Niti dr. Vidmar, niti Vasja Pire, še najmanj pa Šorli, ki sploh nima smisla za okolico, se nc boje ne kibicev, ne občinstva in ne časopisnih kritik, pač pa vsi s strahom gledajo na šahovske ure. Te neizprosno kažejo čas potez in neizprosno povedo, da ie ta ali oni šahist v časovni zadregi. Stari Ljubljančani so časovni zadregi rekli vijača«, kar pride najbrž od tega, ker marsikoga proti koncu partije ura res vije. Za reklamo sc je najbolj preskrbel dr. Kostič. Njegove partije se redno razkazujejo na veliki šahovski tabeli in tako ima seveda nemalo občudovalcev, tudi takih, ki se niso mogli pridrenjati k njegovi mizi, Glavni kotiček za debate pa ie pred tabelo, ki kaže trenutno stanje in položaj na turnirju. Seveda so Ljubljančani lokalni patrioti in silno obžalujejo, da ima Pire samo dve »polovički« in tudi dr, Vidmarja jim je žal, cla ima samo remise namesto celih točk Toda tabela je še skoraj prazna in tako se vsi kibici tolažijo, da se bo do konca turnirja napolnila s samimi cclimi točkami za slovenske mojstre Zastopniki naših obrtnikov v Belgradu Ljubljana, 14. aprila. Pred nekaj dnevi sta se v Belgradu mudila zastopnika obrtnega odseka ljubljanske zbornice za trgovino, olirt in industrijo, svetnika g. Šimenc in Bureš. V Belgradu sla se udeležila konference o noveli/ariji obrtnega zakona, ki so se je udeležile vse obrtniSke zbornice v državi s svojimi zastopniki in tajniki. Pri tej konferenci je bil na-vzočen tudi tajnik ljubljanske zbornice za TOI dr. Pretnar. Sklenjeno je bilo, da bo 25. maja zaključna konferenca, na kateri se bo končno uredila spomenica, oziroma osilulek za novelo I; obrtnemu zakonu. O. Šimenc je interveniral za pospešitev avtonomije obrtnega odseka pri ljubljanski Zbornici. V tem vprašanju sc je zglasil tudi pri. ministru dr. Kreku, ki ga je prijazno sprejel ter sani o leni vprašanju posredoval pri drugih resornih ministrih. G. Šimenc je interveniral tudi za podporo ljubljanskemu Zavodu za pospeševanje obrti ter je v tem oziru popolnoma uspel. Otl ljubljanske Vrtnarske zadruge je interveniral tudi za zaščito vrtnarske obrti, ki naj dobi enake pravico iu zaščito kakor druge obrti in ki naj se obvaruje pred šušmarsko konkurenco. Na odločujočem mestu mu jo bilo odgovorjeno, da za to ni ovire in tla I »odo mogli posamezni bani za svoje pokrajino v okviru finančnega zakona izdati primerne uredbe za vrtnarsko obrt. S tem botlo zlasti pridobili slovenski vrtnarji, ker «0 za vrtnarsko obrt razmere v Sloveniji povsem drugačne kakor v južnih krajih države. Vuzenica V sredo smo spremili na zadnji poti zaslužnega moža g. Simona Viherja, nadučitelja in bivšega posestnika na Vuzenici, ki je umrl v starosti 79 let. Odšel je k večnemu počitku on, ki v življenju ni poznal miru in počitka. Vzel je slovo od svoje drage žene, od otrok in od mnogoštevilnih znancev in prijateljev ter pohitel po plačilo za svoja dela k Njemu, kateremu je posvečal v dolini solz vso skrb in trpljenje. Že mnogo pred 4 uro se je zbrala pred Ivšo žalosti ogromna množica ljudi. Ob krsti je stala nekaj ur pred napovedanim pogrebom častna straža, ki jo ie odredil poveljnik tukajšnje gasilske čete g. Mravljak, katere soustanovitelj jc bil rajnki. Žalne obrede je opravil pred hišo žalosti domači nad-župnik in dekan č g. Hiitner Karel ob asistenci stolnega župnika in kanonika g. Umeka, šentpri-movškega župnika g. Dolinarja in ribniškega župnika g. Vrhnjaka. Šolski mladinski zbor ie zapel pod vodstvom nadučitelja g. Cvetkota žalastinko »Gozdič je že zelen«. V cerkvi ie cerkveni zbor zapel žalostinko Človek glej«. Ob grobu so sc poslovili od rajnega v imenu šolske mladino šolar Hartman, šolski upravitelj g. Cvetk:), v imenu gasilske čete poveljnik Mravljak in drugi Rajni je bil celih 34 let nadučitelj. 10 let pa učitelj. Bil je častni član tukajšnje gasilske čete, častni občan vuzeniške občine, v kateri ie bil 26 let tajnik. Za njim žaluje mlado in staro, po-obno pa tisti, ki so hodili k njemu v šolo. — Naj 11111 bo ohranjen časten spomin! Mr.ph. Berdmanna zadn'a pot Novo mesto zlepa še ni zabeležilo tako velikega žalnega sprevoda, kakršen je bil pogreb pokojnega 1111. pli. Berginanna. Vsi njegovi reveži so se zbrali, tla se mu še oukral zahvalijo za vse dobrote, ki bo jih sprejeli od njega. Nekaj manj kot 5(M) gasilcev z enajstimi zastavami, katere ]e vodil starešina župe Ljubljatia-okolica g. Rupnik, se je poklonilo pred njegovo krsto, čez 1200 meščanov iu okoličanov se je zvrstilo v žalili sprevod in več kot dvakrat toliko jih je tvorilo špalir. Dobričina v družbi, poosebljena strogost v izvrševanju svojih dolžnosti, dober oče revežev, lak je bil do zadnjega in lak nam ostane v svetlem spominu. Takega je poznala vsa Dolenjska, takega je poznala Kočevska iu Belokrajina. takega so poznali zlasti someščani in prav zato so ga v tako ogromnem številu spremljali v njegov poslednji tlom. V žalnem sprevodu smo videli okr. načelnika g. Vidmarja s podnačelnikom g. Pre-skerjem, člana banskega sveta g. \Vebleta, g. župana tir. Polenška s podžupanom g. Turkom na čelu vse£a občinskega odbora, državnega tožilca g. Prijatelja, starešino g. Šavla z gg. sodniki okrožnega in okrajnega sodišča, komandanta vojske s častniškim zborom, komandanta orožnikov, gg. ravnatelje kmetijske šole, mešč šole, profesorski zbor, učiteljski zbor, šefe uradov itd. itd. Na zadnji poli pa so ga prišli spremit ludi njegovi stanovski tovariši. Zastopana je bila Lekarniška zbornica |>o svojih odličnih zastopnikih. Zlasti v velikem številu pa so prihiteli njegovi tovariši gasilci, za katere je kar gorel celili 20 let. Pogreba se je udeležil tudi starešina vseslovenske gasilske zveze in vodja slovenskega gasilstva g. dr. Kodre s tajnikom g. Mežkoni. Gasilsko župo Ljubljana-okolica je zastopal starešina g. Rupnik, kranjsko starešina g. Japelj, Črnomelj-sko starešina g. Šelina, podslarešina Kreinesec iil član žup. uprave g. Papež, brežiško dva člana BRUNO MOSER velelrg. t vinom ZEMUN. Mohorjeva ul. 1 Telefon St. 37,-555 Zalogu tinti v .lavnem skladišču v Ljubljani ki ,io z zakonom zavarovan , • iu v kakovost i neprekosljiv. uprave, novomeška pa je bila zbrana polnoštevil-no. s podstarešino g. Jenkom na čelu. Meti drugimi deputacijanii smo videli deputaoijo' Fantovskega odseka s praporom, kateremu je bil pogojnik velik dobrotnik, in sto in sto drugih oil-ličnikov in zastopnikov. Godbeno društvo, pri katerem je bil nadzorni odbornik, je igralo vso |M)t žalne koračnice. Časitia četa vojske je po go\orih gg. Japla, ki je govori! za Gasilsko zajednico, Ma-rinča, ki jo govoril za čete župe Nftvo mesto, iu končno Košička, ki se je poslovil v imenu matične čete, oddala častno salvo. Pevci pa so pod vodstvom g. Markla odpeli žalostinke. Nogometni program za Veliko noč Upamo, da bodo prijatelji nogometne igre vsaj delno imeli v nedeljo svoj užitek. V Ljubljani bo gostovalo italijansko moštvo 1'ro Gorizia, vodeči klub svojega okrožja. V moštvu je nekaj izvrstnih igralcev, ki so na indeksu za prehod v nacionalna moštva. O kakovosti nedeljskega gosta pričajo laskavi rezultati, ki jih je dosegel klub v prijateljskih tekmah s klubi italijanske nacionalne lige. Zato botlo morali naši napeti vse sile, če bodo hoteli žeti uspeh. Nikar naj ne pozabijo na italijanski temperament, hitrost, voljo in elan, ki so glavno odlike italijanskih športnikov in svojstvene temu narodu. Od izida so odvisna tudi nadaljnja gostovanja z italijanskimi klubi, ki pretlvajajo in igrajo danes v Evropi najboljši nogomet. V predteknii bo nastopilo jeseniško Bratstvo, eden naših prav dobrih podeželskih klubov. Samo zavesti se ne sme tako daleč kol preteklo nedeljo doma, ko so pozabili na vse športne fernese. Glavna tekma v nedeljo se bo odigrala ob vsakem vremenu s pričetkom ob 16, predtekma • pa ol> 11.30. * Prodaja vstopnic za nedeljsko tekmo. Za tekmo s Pro Gori/io ne bo vstopnic v predprodaji, pač pa botlo blagajne na igrišču odprte že ol> 14. Ker je Pro Gorizia po daljšem presledku prvi ital. klub, ki gostuje pri nas in ker vlada z ozirom na visoko kvaliteto ital. nogometa za nedeljski nastop gostov veliko zanimanje prosimo po-setnike tekme, da se izognejo navalu in gneči, da pridejo dosti pred pričetkom na igrišče. Velikonočni juniorsfoi pokalni turnir SK Mladike Pod pokroviteljstvom gospoda dr Tomca, ravnatelja Salez. Mladinskega doma na Kodelje-vem se vrši turnir štirih juniorskili moštev, in sicer: Mladike, Korotana. Reke in Jadrana. Priče-tek izločilnih tekem je dopoldne ob pol 10. Turnir se nadaljuje popoldne, in sicer nastopita v predteknii ob 15 premaganca za tolažilno darilo, finale za pokal pa odigrata zmagovalca dopoldanskega kola ol» 16.15. V turnirju sodelujejo pri-lično izenačena moštva gori navedenih klubov, kar bo nudilo posetnikom iu prijateljem nogometa prijeten športni užilek. Z obilnim posetom pod-prile stremljenja naših mladih nogometnih moštev. Smab s Triglava Letošnji triglavski smuk, ki ga priredi JZSZ s pomočjo Smučarskega kluba Dovje-Mo.jstrana, dne 24. t. m. bo gotovo najzanimivejša smučarska prireditev letošnje zimske sezone. Triglavski smuk je zaradi svojih tehničnih težkoč in dolžino proge ter veličastnosti planinskih prilik iu zaradi izbornih časov, ki so jih dosegali doslej naši tekmovalci in tudi najboljši Srednjeevropski alpinski tekmovalci — Avstrijci, Nemci, Čehi — poslal znan po širni Evropi. Lotos pa bodo kader prvovrslnih tekmovalcev na tej prireditvi izpopolnili še Italijani, ki so že pristali, tla sodelujejo z močno ekipo 10 tekmovalcev, moti njimi 1 dame. Zanimivost je, tla se udeležijo ludi naši bralje Bolgari, ki bodo istolako kot Italijani prvič sodelovali na tem smuku. Iz tega je razvidno, da bo na startu skupno z našimi najboljšimi tekmovalci, elita srednjeevropskega alpinskega smučarstva. Vreme je v planinah krasno; snega je ludi dovolj, tako tla bo omogočeno speljati progo s sedla med Rožco in Rjavino prav v dolino Krme, kjer bo cilj, ki bo dosegljiv v 2 in pol ure iz Mojstrane. Proga bo imela višinsko razliko 900 m in cca 4 in pol km tlolga. V torek se zaključijo prijave ter bo toda] mogoče prijatelje alpinskega smučanja bolj natančneje informirati o udeležencih in vseh drugih potankostih. Vsekakor bo ta smuk z ozirom na mednarodno udeležbo užitek, na kar že sedaj opozarjamo. Razp« s otvoritveno kolesarske dirke SK Železničar, ki jo priredi dne i. maja 1938 na progi Maribor—Sv Miklavž. -llnjdiuu—ltače—Maribor. Dolžna proge jo 47 km. Start je določen ob 9 pred igriščem SK Železničar ob Tržaški cesti. Nagrade: I. darilo. TT. darilo, III. darilo, IV. in V. kolajne. Splošna določila. Pravico Marin imajo vsi člani kolesarskih klubov, ki so včlan.ionl v Kolesarski zvezi kraljovino Jugoslavije ter poseda jej-.» pravilno verificirano licenco za let" 1938. — Vozi se na lastilo odgovornost po cestno-polici !skili rreilpisih in po trli. pravil u i ku KZKJ. Kolesu morajo biti opremljena -z dobro zavoro in zvoncom. ICventuclne proteste .ie vložiti 15 minut po prihodu na cilj s takso :io din, katera, vsota se v slučaju pozitivno rešitve protesta vrne. — Razdelitev nagrad Je takoi po končani tekmi. — Prijavnimi /naša din za osebo. — V slučaju slabega vremena se dirka preloži na 8. maj 1938. — Prijave so sprejemajo najpozneje do pol ure preu startom. Vesti športnih zvez, klubov in društev Ju/icflnvanslca lalikoatlctsha zvrca v Zagrebu sklicuje glasom sklepa seje z dne 12. aprila istunovni občni zbor sodnikov jugoslov. lalikootletske zveze, ki bo dne J maja t. 1. ob it) dopotdno v prostorih Zveze, Gunduličcva ni. 2*2 a, z naslednjim dtlevntm redom: 1 Pozdrav predsednika .1 LAZ-e; 'J. volivev dveli zapisnikarjev in overovatel.iev zapisnika: 3. volitev ve-rifikacijskega odbors in verifikacija pooblastil: 4- pravilnik zboru; 5. volitev upravnega odb-ira zbora: ti. predlogi in 7. slučajnosti. Predloge je poslati JLAZ-i najkasneje, do 27. aprila t. 1. Pravico glasovanja na občnem zboru 'majo vsi izprašani lahkoalletski sodniki katere prizna in voili v svojih knjigah JLAZ Odsotne sodnike morejo zastopali njihovi tovariši iz istega kraia ali iz kateregakoli kraja kraljevine, ako imajo zalo, pismeno pooblastilo. Ena oseba more zastopali največ 5 (pet) odsotnih sodnikov. St adio Programi Radi o Ljubljanat Petek, 15. aprila: 19 Napovedi, poročila 19.311 uro slovensko pasijoiiskfc igre (g. tir. Tiil' llcbotjuk) 19.50 Francis Thompson (iriša lvoritiiik: Nebeški lov (recitacija) — 20 Prenos iz tjublj. stolnice — -'0.45 Pevski koncerl ge. Milke Kogojeve, članice .Vur.glod., pri klavirju «. prof. M t.ipovšek — 21.29 llaydn: Se-dotn besedi ZveHtiirjevth na križu (godalni kvartet) — 22 Napovedi, poročila. Sobota. 16 aprila: 12 Duhovne iu cerkvene pesmi (plošče) — 12.15 Poročilu KI Napovedi - 13.29 .loh. Sob. Bach- Maša v h molu - Čredo (plošče) II Napovedi — 1(1 Prenos vslo.ieti.ia iu procesije iz stolnice 17.30 Debilssv: Nokturni. sinil'. suila (ploščo) -- ih Koncert za flavto solo (g. SI Korošeo) in orgelski koneerl (prof Pavel liunčlgaj) — 19 Napovedi -- 19.05 šramel kvartet fikrjaneek - 19.50 Pregled sporeda — 2(1 Velikonočne pesmi. Sodeluje Uailijski komorni zbor ia Radijski orkester 20 15 Rosplghi: Itlinske plnije, slmf. silita (ploščo) 21 Ivoieorl Radijskega orkestra. "" xr----------" L. v. Beethoven- Simfonija 22 Napovedi - 22.1 šl. 7 v a-duru (plošče). Drugi programi 1 I'rt alt. ta. aprila: Belgrad: 17.30 I.ips ko - Zagreli: 20 Rezervirano za prenos — Dunaj: 19 10 Dunajska dvorna godim, 20 Orkester, zbor in solisti -- Ihulivi pešta: 20 Oporni orko ter - Italijunslce posluje: 20.30 .lakopono da Todljev dramatični slavospev .Marijine solzo« 21.1,i Praga — Praga- 20.95 Dvorukov oratorij vStaliat mater« — VarSava: 19.50 Godalni kvartel, 21.30 Sinil', kotle. - Sofija. 20.15 Vok. koti.-., 21 Trio — lici lin: 19.30 Cimbale in orgle, 20.30 Cajkovskega lirična opern »Legenda o stopi Jolanti« — Kuninsebrg; 19.1" \Vagnerjevii opera .Tristan in Izolda« — Hamburg: 2(1 Peor Oynt, suita — Hpsl(n-V ra Ust n va-Krit n-Fratilcf url Stuttgait: 17 30 \VngnerJeva opera -Parsifa.. — Mu na Itovo: 19.10 Kom. gl.. 2" Vok kone.., 29.45 liruolrnerjcva fantazija - UeromUnster: 20.25 Schubertnva veliko nočna knntata »Lazar«. Brez posebnega obvestila. Umrla nam je naša blaga mati, stara mati, tašča itd., gospa Marija Pičman roj. Pravit zasebnica tlno 14. aprila, |)o kratki bolezni, v 85. letu starosti, previdnim s tolažili svete vere. Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne Ki. aprila 1938 ob <1 dopoldne izpred hiše žalosti, Ilirska ulica 15, do pivovarne »Union? 1111 Celovški cesli, odkoder jo prepeljemo na Priinskovo pri Kranju, kjer bo pogreb ob II dop. s sv. mašo na pokopališče istolam. Ljubljana, Primskovo, Kranj, dne 14. aprila 1938. Lovro. sin — v imenu sorodstva. V 'V Denarni zavod v Mariboru razpisue pripravniško mesto. Pogoji: srednješolska matura ali praksa v denarnem zavodu in odsluženi vojaški rok. - Ponudbe v upr. ^Slovenca« v Mariboru pod »Maribor 155«- | . •" ' ■':> i:'"-;-,. Mali oglasi Zanesljiva vzgojiteljica K trem otrokom do 7 tet, v. znanjem hrvatskega in nemškega ali francoskega jezika - so »sprejme. Pismene ponudbe na Pu-bllcltas, Zagre^ llica 9, pod 4948 1. ' (b) Trgovski pomočnik mlad neoženjen po možnosti s prakso pri kožah iti usnju se takoj sprejme. Ponudbe na tvrdko Vaclar Vošinek trgovina v. usnjem in kožami, Maribor Koroška 13. (b) Dekle delovno pošteno zdravo, vajeno meščanske kuhe -sprejme takoj manjša družina v Ljubljani. Zahtevajo se priporočila. -Ponudbe v upravo »Slov«, pod šifro »Vestna« uSBO. Potnika y.n Ljubljano ln okolico /,a prodajo motornih koles in šivalnih strojev -sprejmem. Kavcije zmožen, Naslov v upr, »SI,« pod št 5S9t>. (b) Strojnega tehnika mlajšega, s pisarniško prakso. ki popolnoma obvlada državni in dobro nemški jezik, sprejmemo. Po nudbe z zali levo plače in popisom dosedanjega življenja pod M asehino ">(V2 na upravo Slovenca . (I>) 2500 din potrebujete da zaslužite 1000 din doma. Dopise: »Anos« Maribor. Orožnova li. Priložite znamko! (z) Strugarskega pomočnika za les takoj sprejme Iiu-bič, strugar, Kofiica, Laško. (b) Knjigovodjo korospondenta, mlajšega, s prakso, s p r e j 111 e vet je podjetje v Ljubljani. Znanje srbolirvatskega in nem-škogn jezika pogoj. Nastop službo po dogovoru. - Ponudbe z opisom dosednuje-gn službovanja nn upravo Slovenca« pod Industrija« št. 5824. (b) Osemstanovanjska hiša cnonadstropna, na prometnem kraju v Ljubljani, i obrtnim lokalom, gostilno in velik'™ vrtom, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5468. (p) Prostovoljna javna dražba posestva Kollmanove ustanove ob Večni poti. Kakor določa oporoka pokojnega veletrgovca Roberta Kollniana v Ljubljani in na podlagi dovoljenja ministrstva prosvete broj 5412 z dne 23. oktobra 1937, bo prostovoljna javna dražba vseli Kollnianovih za ustanovo določenih nepremičnin ob Večni poti, in sicer: t. pare. št. 1318-4 k. o. Vič, travnik; 2. pare. št. 1386 k. o. vrt pri vili; 3. pare. št. 1367 k. o. vrt pri vili; 4. pare. št. 88 k. o. vila; 5. pare. št. 89-1 k. o. hiša, remiza, skladišče, dvorišče, vrt; G. pare. št. 89-8 k. o. vrtna lopa v skupni izmeri 32.084 m2. Proda se hiša in vsa gospodarska poslopja z navedenimi parcelami kot gospodarska enota ali pa posamezne parcele po parcelacijskeuv načrtu. Prodaja se izvrši najprej po parcelah, nato pa celota. Izklicna cena za celo zemljišče s stavbo vred je 1,952.907 din, oziroma za posamezne parcele po cenah, ki so določene po dražbenih pogojih za posamezne parcelo, kar je razvidno iz dražbenih pogojev na sodni deski. Dražbo bo dne IG. maja 1038 ob !> dopoldne pri Kollmanovi vili ob Večni poti. Ponudbe pod izklicno ceno ne bodo sprejete. Vsi plačilni in drugi pogoji so razvidni iz dražbenih pogojev, ki so na vpogled pri okrajnem sodišču v Ljubljani na sodni deski. Na navedenih zemljiščih ni nikakih bremen. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 5. aprila 1938. Zr> Velikonoč »Kreko« perilo v ogromni izbiri po najnižjih cenah. Tavčarjeva št 3. "> Bančno kom. zavod - Maribor Aleksadrova cesta St. 40 kupi takoj in plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone ter srečke, delnice itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK državno razr. loterije Kuhinjski inventar omaro, mize, stole ugodno prodam. Frankopanska 3, lveršič. (1) po najnižjih cenah, - tudi na obroke - dobite pri BANJAI LJUBLJANA Miklošičeva ccsta 20 Namočeno polenovko pri I. Buzzolini, Llnser-jeva ulica <1) Najboljši trboveljski Sprejemamo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu pod najugodnejšim obrestova-njein. — Dajemo posojila vsake vrste — Kupujemo prodajalno in posojujemo vrednostne papirje. — Hranilnica dravsko banovino: Ljubljana Maribor. Celje Kočevje. (d) premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik Bohoričeva S Telefon 30-5S KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej. Nova trgovina Ljubljana - Tirrževa cesta 35 (nasproti Gospodarske zveze) Otroški voziček globok, dobro ohranjen poceni naprodaj. - Rožna dolina, c. II. št. 32. (1) Spalnice po zmerni eeni ima na zalogi Rok Berlič, pohištvo Celovška 287, tramvajska postaja Slepi Janez. (š) Šivalni stroji »Veritas. in Viktorija«, ženski, obrtniški z okroglim čolnlčkom, šiva naprej in nazaj, krpa, šiva in veze, nepogrezljiv, kabinet din 1750.— kolesa (dirkalna) s prostim tekom in zavoro, moška, ženska in dirkalno komplelnu dinarjev 750.— pisalne stroje »Merkur« in »tiranija«, masivne portabel v elegantnem kovčegu s 80-88 črkami cirilica ali latinica, cena diu 1500.— radio aparate «Nordmarn« Griit-zor-Mngično oko* 6-cevni, elegantni za vse valovue dolžine, cena din 2.50U.— ilo 3.800.—. Okasion, kupljene na licitaciji propadlih zalog cPhilips«, iTele-funken«, »Blaupunkt« in Standard«, 3 do 4 ovni, din 1.000.—; 8 cevni dinarjev 1.500.—. Lahko tudi na odplačevanje. Naplafilo din 100.— sc mora poslati skupno z naročilom. Mesečno odplačevanje din 100.—. Za predmete, kateri Vas zanimajo, zahtevajte posebno ilustriran cenik in priložite din 1.— v znamkah. Vse blago je izdelek slavnih nemških tvornic, kup jjeno in plačano s klirin gnm, v zameno za naše jugoslovanske proizvode, zato je I ako poceni. ISCemo zastopnike, potnike in po sredovalee. Kapital in obrtni list — protokolaeija ni potrebna, zaslužek dober. ..MERKUR--ZAVOD Pengrail, Pafilčeva 2. Poštni predal 800. Tel. 28-021. Račun pošt. hran. Beograd št. 57.682 V neizmerni boli javljam vsem, ki so jo poznali, da je po dolgi in mučni bolezni, v cvetu mladosti, umrla v sredo 13. aprila moja nad vse ljubljena hčerkica Verica Cepe!jnik Pogreb nepozabne pokojuice bo v petek 15. aprila ob 14 izpred hiše žalosti, Glince, Tržaška cesta št. 77, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. aprila 1938. Ž a 1 n j o č a m a t i. Svetovno znane nemške znamke »BRENABOR« dvokolesa petkrat kromlrnna In odporno cmajllrana, « nezlomljivim okvirjem dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdkl KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44, Enosobno stanovanje oddam z majem. — Kos, Idrijska ulica 3. (č) Preklic Gale Ana in Zupančič obžalujeva klevete napram Mariji Slapničar iz Tre-' beljevega ter se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe. (o) Vsled preureditve lokalov dajemo na vse blago 10-50 popusta K. Soss Mestni trg 18 Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Lfisbliani, Miklošičeva ccsta 1 nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 3% po dogovoru. Nove vloge in stare vloge izpod 5.000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti izplačajo. Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale s 1. majem 1938 za nove vloge. Vsatemna posojilnica dale Kratkoročna posojilo »SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesla št. 5 Naš dragi soprog, oče in tast - gospod Franjo Gregorič višji svetnik drž. žel. je po kratki bolezni umrl dne 13. aprila 1938 Pokopan bo 15. aprila ob 12 v Beogradu Beograd, 13. aprila 1938 Žalujoči ostali Ob težki, nenadomestljivi izgubi naše nad vse ljubljene mame. stare mame, tete in tašče, gospe Marjete Poženelj roj. Tavželj izrekamo vsem za izraze iskrenega sočustvovanja Bog plačaj! Prav posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikoma priinariju dr. Dergancu in dr. Kačarju za njihov trud in požrtvovalnost, da bi nama rešila našo nenadomestljivo mamo, kakor tudi stotisočera hvala g. župniku 13arletu in g. kaplanu Jamniku za tolažbo naši mami ob težki bolezni. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, ter vsem sorodnikom in prijateljem, ki so izkazali zadnjo čast naši nepozabni mami. L j u b 1 j a n a , dne 14. aprila 1938. Žalujoče družine Poženelj, Remec, Kolavčič, Narobe Hugo Wast: 23 Halo večnega Juda Ko jo povedal lo. se je obrnil in pogledal nove ^poslušalce, kakor da pričakuje od njih kake pripombe. Potem pa je nadaljoval: .■Edino, kar je v resnici na svetu, je energija v različnih oblikah . . To je Filozofija! je rekel Zaharija Blumen t; listo zanifljivostjo, ki jo finančniki kažejo proti takim neotipljivim raziskovanjem. Tenko profesorjevo uho je ujelo njegove besede. »Filozofija? Dal Prav tako pa tudi .finančna veda,': je profesor odvrnil živo. ko je opazil, čemu velja Blumenova pripomba. »Finančna veda? Kako?« jo vprašal ravnatelj. /To je najbolj presenetljiva finančna znanost. Tista, ki bo v pol ure opravila z modernim svetom!« je vzkliknil Juliue Ram. ki se mu je videlo, da se giblje na robu nauka, ki je bil podoben skrivnosti o uničenju sveto. Adalid |e prestavil la stavek Amerikaneu. Ste videli? To je njegova teorija. Naj jo razložil« Julius Ram se je obrnil k Zahariju Blftmenu s takim pogledom, kakor do ima pred seboj zagrizenega sovražnika. Takoj poleni pa ie obrnil oči k študentom ter začel razlagati svojo skrivnost. Vsi so ga poslušali z bojaznijo, l«ikor poslušajo ljudje obsedenca. »Naravoslovje je dokazalo, da se snov .raz-snavlja' to je, da gre čez različne stopnje in razdobja, nazadnje pa se ne uniči, marveč se spremeni v energijo, energija pa so staplja z etrom. Vsa telesa so navsezadnje iz ene same podstati. To se pravi zlato in srebro in svinec so zgraieni ir, istih končnih elementov. Zato vsa telesu niso nič drugega kakor bolj ali manj dovršene stopnje neskončnih sprememb isle podstati. Ce poznamo pot in način, je mogoče uresničili sanje starih alkimistov ter spreminjati svinec ali kako drugo malovredno kovino v najdragocenejše in najčistejše zlato. Ali razumete zdaj, gospod Blumen, da je moja filozofija polna finančnih posledic?^: Blumen je odgovoril kar tako iz same vljudnosti : »Da, da, vprašanje je samo, kako spoznati pot do tega.«: In vsi so se oddaljili, ravnatelj pa jo dejal, kakor da hoče razgovor zaključiti: »To je učenjak svetovnega ugleda. Tako rekoč čarovnik. Nekak Paracelsus, nekak Cagliostro, ki se je izgubil v naše stoletje. Našel je kamen modrih: iz le svinčene krogle bi lahko naredil zlato. In pri vsem tem svojem znanju in spoznanju je čisto na koncu. Vzeli mu bodo hišico, kjer živi, ker ne more plačevati obresti za posojilo... Čakajte! Mislim da...« Prekinil je svoje besede, zakaj vsi so uganili, da bo dejal Blumenu: »Mislim, da sto upnik, ki mu prodaja hišo, vi.« Blumen je zardel: to je bilo res. Skoraj vse hiše in posestva, ki so šla v državi na boben, so šla po njegovem nalogu. Mili Morton in Adalid sta se spogledala. »Ste videli? In pomislile, da ho takega tiče-njaka požrl prav eden izmed listih ljudi, katere bi on lahko uničil s svojo zamislijo. Tisti dan. lvedal. da ima razgovor s predsednikom republike, in se poslovil. Ostala družba pa je kosila v Colegio Militar. Adalid ni dobil pred vrati svojega avtomobila. Šofer je bil odpeljal, ker je mislil, da ga do noči ne bodo potrebovali »Če hočete, vas popeljem jaz s svojim avtomobilčkom.« mu je rekla Marta Blumenova. Tudi njej ni bilo do tega. da bi še ostala med tistimi ljudmi, med katerimi .je nekoga ljubila. Naj vrag vzame njega in vse moške! •>Kernando. ali ste vi brali talllltid?« Drvela sta z devetdeset kilometri na uro. »Kakšno vprašanje! Talmud je premočna jed za moj želodec.« »Jaz pa ga berem. V njem so zmedene in zanimive stvari. Ker prve preskakujem in druge iščem ter pri tem izgubim veliko časa, računani, da ga bom prebrala kvečjemu v kakili dvajsetih letih.< »Pusti talmud. Želel bi, da bi brala kako drugo knjigo.« »Danes se čutim katoličanko, Fernando. Dajte mi kako katoliško knjigo. Judovskih imam dovolj. Ali poznale Mauricia Kohena?« Adalid se je začel smejati. »Že razumem: ljubosumna 6i na Kohena. Videla si ga, kako je šepetal s tisto svetlopolto rdeč-ko, ki piše ... kako se že imenuje?« . »Kaj jaz vem, kaj me briga Kohen in talmud! Ali je Kohen Jud?« »Seveda, kakor tvoj oče, kakor ti sama. čeprav si hči moje uboge sestro Toda Kohen je sovražnik tvojega očeta in njegovo sovraštvo izvira od zdavnaj. Blumene so izgnali iz sinagogo po spletkah enega izmed Kohenov, Mauricijevega očeta.« »Stara zgodba?« »Še preden si se rodila. Tvojemu očetu no puste v sinagogo, ker mu nasprotuje sin staFega Kohena Toda. nič ne skrbi, ga bodo že sprejeli. Nobena sinagoga ni sposobna, da hi zavračala človeka. ki ima tri sto milijonov. In kadar bo oče prišel spet tja. bo vrgel tvojega Mauricija čez balkon.« »Hm! Moj Mauricio ni Človek, ki bi se dal metati čez balkon.« Umolknila sta za trenutek. »Kakšno knjigo mi boš dal brati? Katoliško?« »Ne. neko judovsko: ,Zapisnike siotiskih modrecev'. »Slišala sem žp o njih.« »Kdo li je pripovedoval?« Marta Blumenova je zardela. Za Juooslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Cec Izdaiateli: Ivan Raknvcn Urednik: Viktor Cenčič Letošnji ljubljanski „jogri" Obreda umivanja nog so se včeraj, na veliki četrtek, udeležili v ljubljanski stolnici sledeči starčki: Franc Mihelič iz Dolenje vasi pri Ribnici, star 92 let; Janez Vičič iz Ljubljane, star 90'let; Jakob Koželj iz Šenčurja pri Kranju, star 89 let; Janez Metelko z Rake, star 88 let; Matija Peterlin od Sv. Gregorja, star 87 let; Janez Kosec iz Vodic, star 86 let; Alojzij Pittaro iz Ljubljane, star 85 let; Anton Adam iz Borovnice, star 85 let; Tomaž Bitenc iz Ljubljane, star 85 let; Janez Grkinan iz Cerkljan pri Kranju, star 81 let; Pavel Cencelj iz Ljubljane, star 81 let; Jakob Grčman iz Ljubljane, star 76 let. Skupna starost starčkov znaša 1025 let Vprašanje manjšin v novi Nemčiji Vse tri manjšine so pri pleb'scilu glasovale 100% „Ja" Priznanje Slovencem na Koroškem (Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj, 12. aprila. Gotovo Vas bo v domovini predvsem zanimal položaj manjšin v novi nemški državi. Odvisen bo predvsem od dveh faktorjev: Od lojalnosti manjšin — ter od dobre volje večine. Kar se prvega tiče, so manjšine svojo lojalnost dovoljno pokazale pri nedeljskem plebiscitu. Dobil 6em na Dunaju nekaj zanimivih podatkov, ki jih naše časopisje še ni obravnavalo. Na teritoriju bivše Avstrije žive tri manjšine: slovenska na Koroškem, češkoslovaška na Dunaju in hrvaška na Gradiščanskem {Burgenland). Slovenci na Koroškem. so v resnici že dolgo pričakovali narodnooooiali-stični prevrat, ki jih tedaj ni presenetil. Kmalu so se tudi znašli v novem položaju. Njihovi zastopniki so ee dne 17. marca prvič javili pri novi koToški deželni vladi ter so podali izjavo lojalnosti. Dobili so zagotovilo, da bodo vse njihove ustanove in društva ostala. Dne 23. marca je izšel prvi javm ' proglas Slovencev na Korošem za plebiscit. Istočasno so intervenirali pri ravnatelju javne varnosti (Sicherheitsdirektorju) ing. Isselhorstu (ki je Nemec iz rajha) zaradi Mohorjeve družbe. Zadeva Mohorjeve družbe se je kmalu uredila in je to premoženje kot nacionalno premoženje ostalo slovenska last brez komisarja. Popravile so se tudi vse neprijetnosti, povzročene po lokalnih faktorjih glede posojilnic, knjižnic in društev. Priprave za plebiscit slovenske stranke so se vršile e polno paro; rezultat teh priprav je 10. april ter je izredno zadovoljiv! Med slovenskimi občinami je cela vrsta tako cvanih »Fiihrergemeinden« — t« so občine, ki so 100% glasovale »Ja«. Med njimi je tudi znana slovenska trdnjava Bilčovs! Avstrijsko časopisje na Dunaju to krepko podčrtuje in opozarja, da ni to samo slučaj, da sta dve avstrijski deželi, v katerih je močno zastopana slovanska manjšina (Koroška □ti Burgenland) dosegli najvišji odstotek »ja« glasov. Obe manjšini sta s tem dokazali svojo popolno lojalnost nasproti državi ter visoko politično zrelosti Tako poroča avstrijsko časopisje in njegovo priznanje je za Slovence na Koroškem res razveseljivo, saj je prvo, odkar živijo v avstrijski državi. 10. aprila je slovenska manjšina na Koroškem pokazala železno disciplino in s tem dokazala, da ni bilo nasilje zadnjih let v stanju zbegati slovenske vrste. Na drugi strani pa pokazuje 10. april, da je Slovenska prosvetna zveza v vsakem oziru šla pravilno pot, da je njeno delo v društvih utrdilo medsebojno povezanost. To dejstvo daje možnost, da Koroški Slovenci lahko z nekoliko samozavesti gredo v nove razmere, eeve pa se bo moral temipo dela tudi v njihovih vrstah prilagoditi celotnemu življenju države. Z 10. aprilom so se zbrisala desetletja trajajoča nasprotja na vseh poljih in ustvarjena je podlaga za sodelovanje Nemcev in Slovencev. Koroški Slovenci upajo, da bo vladna stran držala zagotovila in obljube, ki so jih pred plebiscitom dali zastopniki sedanjega režima. Kulturno delovanje društev se prične na Belo nedeljo. Položaj gradiščanskih Hrvatov je bil do sedaj v vsakem oziru zodovoljivejši kakor pa položaj Slovencev na Koroškem. Razmerje med Hrvati in Nemci na Gradiščanskem (Burgenland) je bilo pač zaradi skupne preteklosti — oboji eo dolgo dobo živeli in trpeli pod Madžari — zelo prijateljsko. Gradiščanski Hrvati so kmetje in delavci, srednji 6taii je 6labo zastopan, ker se je pod Madžarsko večinoma raznarodil. Gradi-ščanskim Hrvatom je rešila njihovo narodnost v prvi vrsti duhovščina. Narod na Gradiščanskem je globoko veren. Ko 6e je po svetovni vojni pričelo narodno delo ter so bili župniki prvi narodni delavci, ni čuda, da eo se organizirale kulturne organizacije na konfesionalni podlagi. V preteklosti so bile rešitev gradiščanekih Hrvatov njihove konfesionalne šole. Imeli eo do sedaj samostojne šolske odbore z župniki kot predsedniki. Ti odbori so bili upravna telesa, ki so izbirala učitelje popolnoma samostojno. Deželni odbor je imel samo pravico, da je imenovanje učitelja zavrnil ali mu je odvzel legitimacijo zaradi protidržiavnega delovanja ali pomanjkljive izobrazbe. Tako so imele vse šole svoje hrvaške učitelje, ki jih je plačevala deželna vlada. Gradiščanski Hrvati so imeli za te šole dovolj lastnega učiteljskega naraščaja. Tudi 12 bogsolovcev upravi-čuje nado, da bo duhovniški naraščaj primeren. Hrvatski jezik 6e je do sedaj poučeval fakultativno na 2 učiteljskih šolah v Burgenlandu. Kulturno življenje je zlasti zadnja leta postalo silno živahno. Po vojni se je začelo narodno delo z ustanovitvijo »Hrvatskih Novin«, centralna prosvetna organizacija pa je »Hrvatsko kulturno društvo«, ki izdaja vsako leto svoj koledar, knjige, prireja izobraževalne večere ter izdaja tudi »Cerkveno-šolske no-vinice za mladino«. Dijaštvo ima svoje »Djačko kolo«, obstoja še posebej pevska organizacija »Pe-vački eavez«. Hrvatski pokret na Gradiščanskem je zastopal vedno pravilno politiko — manjšina mora biti vse-kdar lojalna nasproti državi, v kateri biva. Hrvati so svojo lojalnost in povezanost že dovolj pokazaU ob priliki prvega plebiscita, ko so vsi kot en mož glasovali z Nemci za prijiojitev Gradiščanske od Madžarske k Avstriji. Prejšnji režim bi bil moral pač lHilj ceniti to dejstvo ter pripoznati lojalnost hrvaške manjšine, vendar tega ni storil. Gradiščanski Hrvati so bili med vsemi tremi manjšinami prvi, ki so po prevratu podali izjavo lojalnosti ter so izjavili, da bodo vsi glasovali za priključitev Avstrije k Nemčiji. 10. april je pokazal, da so svojo obljubo držali. Po službenih podatkih so imeli Hrvati na Gradiščanskem 41.000 volivcev. Glasovali so 100% in niti enega glasu ni bilo pri njih »ne« ali neveljavnega. Lahko ee ponašajo, da je edino z njihovo zavednostjo dosegla Burgcnlandska najvišjo število oddanih in »ja« glasov. Dunajska »Reichepost« konstatira zavednost burgenlandekih Hrvatov v posebnem članku, zlasti pa naglasa, da ni bilo med vsemi 40.000 Hrvati niti enega, ki bi bil glasoval z »ne«. Hrvatske vaei so si vse priborile častni naslov »FUhrergemeinde« — kakor slovenske na Koroškem — ter bodo dobile kot posebno priznanje čaetno diplomo, podpisano od samega Fiihrerja. Za bodoče bi gradiščanski Hrvati predvsem hoteli ohraniti svoje šolstvo. Kot že rečeno, so njihove šole konfesionalne. Nemčija pa takih šol ne prizna. Tudi si žele, da bi si obdržali pri deželni vladi na Gradiščanskem svojega šolskega nadzornika. katerega so si šele pred nekaj leti priborili. Češka manjšina na Dnnajn se nahaja v čisto svojevrstnem položaju. Računajo, da je na Dunaju 100.000 Čehov, med temi jih je 70.000 narodno zavednih. Ljudsko štetje, ki se je leta 1934 vršilo v Avstriji, je sicer »uTadno« ugotovilo število Čehov z 28.000, toda pravilnost tega štetja so najlepše demantirale sedanje volitve, 6aj so dobili Čehoslovaki na Dunaju v svoj volilni imenik 24.000 volilcev. Češka manjšina je na Dunaju odlično organizirana, ima svoja številna društva kulturnega, gospodarskega in športnega značaja, ima krasno razvito šolstvo s 40 šolskimi zavodi; med temi 60 otroški vrtci, ljudske in meščanske šole ter celo dve srednji šoli — realna gimnazija in dvoletna trgovska šolal Avstrijska država jim je vzdrževala samo 8 zavodov, vsi drugi eo bili pa zasebni ter jih je vzdrževala manjšina sama. In kakšne eo te šole! Ogledal sem 6i njihovo gimnazijo ter ugotovil, da daleč poseka glede moderne, krasne opreme, učil itd. vse ostale dunajske zavode, da je z našimi v Jugoslaviji sploh ne Nj. kr. Vis. kneginja Olga na obiskn v strežniški šoli Rdečega križa ▼ Belgradu. primerjam! Njihova telovadna drutva, Orli in Sokoli imajo krasne lastne telovadnice. Prevrat jih je spravil v neprijeten položaj predvsem zaradi plebiscita. Če bi glasovali skupaj z Nemci, potem bi jim Dunajčani naprtili v6e »ne« glasove ter bi s prstom kazali nanje, češ — eamo zaradi Čehoslovakov je toliko glasov proti. Zaradi toga je češka manjšina sama želela, da bi vsi Čehoslovaki glasovali posebej, ločeno od Nemcev. Njihova deputacija se je oglasila pri Gaulciterju Btlrcklu, mu podala izjavo lojalnosti, ki so jo objavili tudi dunajski češki dnevniki »Videnske no-vine« in »Videneki denik« ter tednik »Pravda«. Biirckel je podal češki deputaciji pomembno izjavo. Dejal je: »Kar zahtevamo Nemci za pripadnike našega naroda v drugih državah, toga ne smemo odvzeti manjšinam, ki živo na teritoriju naše države. Prav tako je obljubil češki deputaciji vso svojo i>omoč dunajski župan Neubacher. Velika težava je bila s sestavo volilnega imenika. Čehoslo-vaška manjšina na Dunaju do sedaj še ni imela svojega katastra. Zaradi tega so sestavili volilni imenik na podlagi ljudskega šleja iz 1. 1931. Kakor rečeno, to štetje ni bilo brezhibno, vendar druge možnosti ni iiilo. 1000 pomožnih uradnikov mestne občine je delalo 2 dni in 2 noči, da eo iz ogromnega milijonskega števila dunajskih prebivalcev izbrali imena češkoslovaških volilcev. Potem pa je vzel zadevo v roke propagandni češki odbor, ki je začel s polno paro. Tudi dunajski Čehi so pokazali odlično disciplino in zavednost. Propagandna zborovanja so bila tako obiskana, da so jih morali podvojiti, delavci in obrtniki so se javljali za pomožno službo ter so vršili agitacijo od osebo do osebe. Dasi so imeli Čehoslovaki premalo volišč ter so komaj zmogli v pravem času odpraviti vee glasovalce, je bil rezultat volitev odličen. Od 24.000 volivcev jih je glasovalo 23.260, od tega pa 30 z »ne«, 30 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Zopet je manjšina posekala večino ler je med dunajskimi okraji češkoslovaški okraj Favoriten prvi glede oddaje in pa »ja »glasov. Glavna skrb manjšin — šolstvo! Manjšinsko vprašanje je bilo v Avstriji regulirano s saintgermainsko pogodbo odnosno za češkoslovaško manjšino s pogodbo v Brnu. Na se Avstrija glede slovenske manjšine na Koroškem ni držala pogodbe, zadeve ne spreminja. Nemčija pa je mirovne pogodbe odpovedala in s tem tudi mednarodne obveze napram manjšinam. Uredila pa jo vprašanje svojih manjšin (zlasti s Poljsko) i bilateralnimi pogodbami. Sedaj nastopa položaj, da bi bila na pr. nemška manjšina v naši državi zaščitena, ker Jugoslavija še priznava pogodbo v SI. Germainu, v Nemčiji [»a bi bili rojaki naše krvi brez zakonite zaščite. Toda upanje je, da bo enako kakor s Poljsko. Nemčija z bilateralno pogodbo uredila šolsko vprašanje tudi za Slovence in Hrvate. Tudi še ni znano, ali se bodo narodne manjšine na teritoriju bivše Avstrije pridružile Društvu manjšin v Nemčiji. Omenjeno organizacijo tvorijo v Nemčiji Lužiški iSrbi, Poljaki, Danci in Litvini. Prav tako je še odprto vprašnje, kdo naj poda iniciativo za ureditev vprašanja manjšin iz bivše Avstrije v novi državi. Ali manjšine 6ame, ali države z njihovo narodnostjo, ali pa naj ee čaka na odločitev, ki jo bo izvršila tozadevno Nemčija. Veekakor bo [m treba delati hitro, ker se vrši preureditev Avstrije z bliskovito naglico in bi bilo pozneje težko korigirati morebitne napake, ki bi morda nastale. f Inž. Alojzij Praschniker V noči od 11. na 12. aprila je umrl na Dunaju odličen sin naše domovine: upokojeni ravnatelj južne železnice in inženir g. Alojzij Praschniker. Pokojnik je bil rojen 18. aprila 1857 v Mekinjah pri Kamniku kot sin leta 1899 umrlega, splošno znanega veleposestnika in tovarnarja, in je torej dosegel visoko starost malone 81 let. Posvetil se je inženirskemu 6tanu ter vstopil v službo pri južni železnici, pri kateri se je zaradi svoje nadarjenosti povzpel do časti ravnatelja in je kot tak okrog leta 1920 stopil v zasluženi pokoj. Poročil se je v Gradcu leta 1883 z biago, še živečo, leta 1860 rojeno gospo Valerijo Korab, s katero se je z vzorno skrbjo posvetil svoji družimi. Iz tega srečnega zakona je šest še živečih otrok (štirje sinovi in dve hčeri), od katerih si je najčastnejše mesto priboril leta 1884 rojeni g. dr. Kamilo, ki je predaval arheologijo na nemških univerzah v Pragi in v Jeni, sedaj pa predava že nekaj let na Dunaju in je s svojimi spisi in izkopavanji zaslovel med znanstvenim svetom. — Rajnki je bil mož poštenjak, ki ni poznal zahrtnosti. Posebno ga je odlikovala velika ljubezen do rojstnega kraja; še zadnje čase je želel, da bi vsaj še enkrat videl ljubljene Mekinje; a to mu žal ni bilo dano, in bo njegovo truplo na Dunaju na centralnem pokopališču čakalo vstajenja od mrtvih. Odkar je živel v pokoju, je redno do predlanskega leta poletne mesece preživljal na svojem lepem posestvu v Mekinjah, dasi je v novembru leta 1934 od kapi zadet deloma ohromel po levi •tram telesa. Sicer pa jc bilo njegovo bivališče že veliko let na Dunaju. Marsikak Slovenec se ga bo hvaležno spominjal, ker mu je pomagal do službe ali mu je zboljšal njegov socialni položaj, četudi — kakor je sam tu in tam potožil — jih ni manjkalo, ki so mu dobroto povračevali s plačilom tega sveta — z nehvalcž-nostjo. Pokojnik je bil vedno veren sin katoliške i Cerkve in je tudi svojo družino vzgajal v tem duhu I ter se je na smrt lepo pripravil s prejemom svetih j zakramentov. Bog mu bodi bogat plačnik za vsa I njegova obilna dobra dela! Vsem njegovim preosta-' bm pa bodi izraženo naše globoko sožalje! C14 Povsod preizkušena, vedno zanesljiva! Zastopstva v Dravski banovini: A. GOREČ d. z o. z., Ljubljana - Ins. FERD. FRIEDAU, Maribor Kaj pravite? Kadar kdo prodaja kako stvar, jo hvali, navadno hvali čez mero in pripisuje reči, ki bi jo rad prodal, lastnosti, ki jih nima in jih nikdar ni imela. Tako se godi tudi »Jutrovim« lastnikom. Lastniki »Jutra« bi radi list prodali — zakaj in kako, smo svoj čas že povedali. Gotovo ne zato, ker bi šlo z listom preveč sijajno, ko je stara stvar, da krave, ki dobro molze, ne daje nihče iz hleva. — No, »Jlitrov U lastniki ta list prodajajo, in že beremo zopet v »Jutru«: »Jutro« je največji, je najbolj razširjen dnevnik, je nubolje urejevan, ima najboljše informacije... Manjka le še, da bi nekdo zaključil: Kdo da več zanj?! V prvo, v drugo... KRAPiNSKE-TOPLICE Termalno kopa išče odprto od 14. apr.la. Zahtevajte prospekte! Koledar Petek 15. aprila: Veliki petek. Helena, kraljica; Teodor, mučenec. ' Sobota 16. aprila: Velika sobota. Benedikt. Jože! L., spoznavalec. Nod grobovi + V Ljubljani je v cvetu mladosti umrla Verica Čepeljnik. Pogreb bo danes ob 2 popoldne izpred hiše žalosti Glince. Tržaška cesta 77, na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin! Žalujoči g. materi naše iskreno sožalje! -f- V Ljubljani je v 85. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Pičman roj. Pravst, zasebnica. Truplo bodo prepeljali na Pnmskovo pri Kranju, kjer bo pogreb v soboto ob 11 dopoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočemu g. sinu naše iskreno sožalje! + V Belgradu je 13. aprila umrl gospod Franjo Gregorič, višji svetnik drž. železnice. Pokopali ga bodo danes ob 12 v Belgradu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje + V Kranju je v visoki starosti 82 let umrl naš dolgoletni naročnik g. C i g 1 ič J a n c z , dober krščanski mož in skrben oče svojim številnim otrokom. Zadnja leta je bival v Kranju mlada leta pa je preživel v svoji rojstni župniji Stever-jan pri Gorici. Naj v miru počiva! Žalujočim nase iskreno sožalje!_— _Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josciova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joseiova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474/35._ — Služba božja na Šmarni gori. Na veliko noč bo ob 10 sveta maša z blagoslovom Na velikonočni ponedeljek bo prva sveta maša s pridigo ob 6; tudi ob pol 9 bo sveta maša s pridigo, ob 10 pa bo slovesna maša s pridigo in darovanjem za nove orgle Ta dan bodo popoldne ob 2 pete litanije z ljudskim petjem. V torek po veliki noči prihajajo za-obljubljene procesije iz Vodic, iz Stare Loke, z Je-žice ter iz Guncelj iz šentviške župnije (katerih vsaka se konča s sveto mašo in molitvami za o.l-vrnjenjc potresa, oziroma za blagoslov polja). Na belo nedeljo pridejo vaščani z Rašice. — Razpis ustanov. Podpisana uprava razpisuje za študijsko leto 1938-30 dve ustanovi dr. Pavla Turnerja, vsako v višini 38.000 din, namenjeni za ] jurista in 1 filozofa slovenske narodnosti, ki sta položila državne (diplomske) izpile ter si pridobila doktorat na ljubljanski univerzi. Ustanove imajo namen, da se omogoči najvrednejšim prosilcem enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstven'h žariščih (Pariz, London, Oxford. Cam-brid^e itd.) v svrho, da nadaljujejo strokovne študije in da si obenem pridobe one splošne in družabne izobrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega človeka Pravilno kolkovane prošnje, s potrebnimi dokazili o izpitih doktoratu ter o jezikovnem znanju, je vložiti na rektoratu najkasneje do 31. maja 1938. Podrobnejše določbe ustanovne listine so razvidne iz razpisa na deskah rektorata ter filozofske in juridjČne fakultete. — Univerzitetna uprava v Ljubljani. ABBAZIA .tm - Topie mr-Ke koieli — Cena pensionu L. 40 -HnelsKi b ni (tat 'i _ Zdravilišče In Penson Dr.ttORVAT Uirefctno ob n oriu - Tople morate Kopeli -nrNIlj) Vb« atjete — Mod ren uomfo t _ _ Promet izletniškega vlaka Ljubljana-Rateče Planica in Bistrica—Boh. jezero. V nedeljo, 17. in v ponedeljek 18. aprila vozi na progi Ljubljana gl. kol.—Jesenice—Rateče Planica, odnosno Bistrica— Boh. jezero izletniški vlak št. 920a z odhodom iz Ljubljane gl. kol ob 5.10 in s prihodom v Rateče Planico ob 8.39. odnosno v Bistrico—Bohinjsko jezero ob 8.39. V obratni smeri bo odhajal oba dneva izletniški vlak iz Rateč Planice ob j9.14, iz Kranjske gore ob 19.25 in iz Dovje-Moj-strane ob 19.42, iz Bistrice—Boh. jezero ob 19 11 Ml iz Bleda jezero ob 19.41, iz Jesenic ob 20.27 in s prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 22.12. — Dne 17. in 18. ai>rila bo i/ostal na progi Jesenice —Rateče Planica mešani vlak, ki odhaja z Jesenic ob 6.15 in prihaja v Rateče Planico ob 8.17. — Izletniški vlak št. 920 za smučarje,ki je vozil na progi Ljubljana gl. kol—Rateče Planica odnosno Bistrica—Boh. jezero ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Ljubljane gl. kol ob 6. izostane od 17 t ni dalje, povratni izletniški vlak z odhodom 1, Bistrice—Boh. jezero ob 19.11 in iz Rateče Planice ob 19.14 pa ne vozi več od 24. t m. dalje — Železniški prelaz na Ježici oh postajališču bo zaradi izmenjave gornjega ustroja železniške proge na veliki petek od 21 do 24 zaprt za promet z vsemi vozili. Prekrški bodo kaznovani z . - a a_kaa rji« nI? 1 7annrnm. giouo^jjpremembo' rodbinskega imena je dovolila banska uprava dravske banovine Teodorju Fedranu, inž. majorju v pok., pristojnemu v občino Žužemberk v novomeškem okraju, v Fedransberg _Huda nesreča. Iz Mirne nam poročajo: Služkinja v graščini pri g, Dolarju v Kotu je v torek popoldne peljala smreke. Med vožnjo je skočila z voza tako nesrečno, da je padla pod kolesa, ki 60 ji zlomili obe nogi. Z gasilskim avtom so jo prepeljali v novomeško bolnišnico. — Preložena kazenska razprava. Za danes v petek ob 11. dopoldne je bila določena dne 1. t. m. prekinjena obravnava proti 25 letnemu samskemu delavcu Ludviku Toinažiču zaradi roparskega umora, da bi se zaslišalo še psihiatra plede duševnega stanja glavne priče Marije šimenčeve. Ludvik Tomažič je bil obtožen, da je 13. decembra lani na Pristavi pri Mengšu umoril .Marijo Šimenčevo starejšo in jiolem pobral okoli 2000 din gotovine. Da se izvedejo še drugi dokazi in da psihiatra pregledata duševno stanje glavne obremenilne priče, e bila obravnava preložena in zadeva ponovno vrnjena preiskovalnemu sodniku. Zalo za danes določena obravnava odpade. — Društvo upok. učiteljstva iina 6voj redni letni občni zbor v četrtek 21. aprila popoldne ob 15 pri Novem svetu v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Člani, članice, udeležite se občnega zbora I — Izpopolnjen izum g. Savinca. Pred meseci smo poročali o izumu g. Josijia Savinca, invalida in ključavničarja v Ljubljani, Šinartinska 6. Ta je skonstruiral zanimiv aparat, ki signalizira pri slehernem poskusu vloma ali prihoda nejioklicancev v hišo ali shrambo. Za izum se je na podlagi našega poročila zanimalo že več hišnih posestnikov, ki so nekaj aparatov tudi odkupili ter eo z njimi prav zadovoljni. G. Savinc pa je sedaj svoj izum še izpopolnil. V družbi z g. Franom Hnvličkom ga o izdelal tako, da se da montirati tudi na električni tok. Aparat deluje sedaj tako, da more biti lastnik opozorjen na obisk nepoklicancev tako z alarmno patrono, električno žarnico, e sireno in z zvoncem Poleg električnega toka deluje seveda tudi mehanična priprava, kakor smo jo že zadnjič opisali. Izum g. Savinca priporočamo občinstvu — Dva ponesrečenca. V Stražišču pri Kranju je zbolel 70 letni upokojeni železniški čuvaj Valentin Logaršek za pljučnico. Med boleznijo se mu je bledlo, tako da je pograbil revolver in se ustrelil v glavo. Njegovo stanje je nevarno. — V Stranski vasi pri Grosupljem so se vnele hlače 78 letnemu preužitkarju Antonu Bučarju Starček je skočil iz kuhinje na prosto, toda obleka je že vsa gorela, tako da je dobil hude opekline po vsem telesu. ABBAZIA QUARNERO HOTEL RLG1NA HOIEL LAURANA: GRAND HOTEL »LAURANA« utcoshi zunanji minister Bonnet: „Jugoslavija naj bo močna !" Francija je želela, da se Jugoslavija približa Itatiii —Župnik v Koprivnici g. Štefan Pavonič jc bil od sv. etolice imenovan za apostolskega proto-notarja. Sveta stolica je o tem visokem odlikovanju obvestila hrvatskega metropolita dr. Stej>injca, ta pa odlikovanca samega. G. Pavonič je prvi župnik v Koprivnici, ki je prejel tako visoko odlikovanje. — »Kumpanija« na Korčuli. V nedeljo 1. maja bodo v Blatu na otoku Korčuli izvajali tradicionalno viteško igro »Kunipanijo«, kakor smo jo tudi videli pri festivalu slovanskih plesov v Ljubljani. V tej igri nastopajo kmetje v krasnih narodnih nošah in enako tudi kmetice. Za to prireditev se že pripravljajo izleti na Korčulo. — Radio je danes največja pridobitev moderne tehnike našega stoletja. Poslužujejo se ga privatniki, šole v učne svrhe, politika v propagandne namene; vsi pa v največje zadovoljstvo. Vsak radio-amater, ki želi dobiti kot začetnik potrebne nauke o elektriki in radioteh-niki, bo vzel v roke najboljšo slovensko knjigo na tem pol|u- Radio, katero je spisal prof. Leopold And reč Knjižica ima 2+1 strani in 214 slik med besedilom, ki ponazorujejo posamezna poglavja te knjige. Cena: broširana 20 din, kartonirana 25 din, vezana v platno 30 din. — Knjiga ima namen vzbuditi zanimanje za radio, podati osnovne pojme, da radio-amater lahko zasleduje strokovno literaturo, popisuje delovanje enostavnih aparatov ter razloži kako se sestavijo Tudi »šolski radio« se je obnesel nepričakovano ugodno, postni je najmodernejše učilo sodobnosti Vsaka učiteljska knjižnica bi morala imeti to za učiteljstvo važno knjižico. Založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Smrtna nesreča nemškega smučarja Bohinjska Bistrica, 14. aprila. Po našem Triglavskem pogorju je še vedno precej smučarjev, domačih in tujih, ki skušajo izkoristiti tudi še spomladanske dni na smučkah. Kljub temu, da tudi letošnje leto ni poteklo brez. nesreč med smučarji, se vendar takšna nesreča kakor pretekli torek, letos še ni zgodila. V torek dopoldne se je podal Artur Scliotz, kontonsl iz Cliemnilza v Nemčiji, pristojen v industrijsko mesto Milrzzuschlag na Štajerskem, smučat na Govnjačo. Odšel je v prvih popoldanskih urah iz koče na Komtii v družbi svojili tovarišev. Kmalu pa se je od svojih tovarišev odcepil. Zašel je na neko nevarno skalnato polico, na kateri se ni mogel več obrniti, zakaj v tem trenutku se je že .vdrl sneg pod njim. Schiitz ie padel 100 m globoko in si je razbil glavo. Nosnči so ga prenesli v kapelico sv Jožefa, odkoder so ga danes zjutraj prepeljali v mrtvašnico v Srednjo vas Pričakovati je nadaljnjih navodil glede pokopa trupla. Najbrže bodo smrtno ponesrečenega turista prepeljali v njegovo domovino. Šhofta Loka Gostilniška zadruga bo obhajala 25-letnico obstoja. Pa glejte čudo; 21 loških gostiln nima primernega prostora za veselico. Veselica bo v — Sokolskem domu. Tekme fantovskih odsekov bodo za škofjo Loko in Staro Loko dne 24. aprila v škofji Loki. Za Selca, Dražgošc in Železnike pa 1. maja v Krekovem domu v Selcah. Občni zbor Združenja obrtnikov bo dne 24. aprila ob 9 dop. v Gasilnem domu. Krojaške zadruge pa 1. maja v mestni dvorani. Novi odbor obrtnega društva se je konstituiral takole: Predsednik Lovro Planina, podpredsednik Bernik Alojzij, blagajnik Čudež Jožko, tajnik Oblak T.ovro. odborniki: Ogrin A., Okorn Pavel, Oblak Jože in Šubic Anton. Belgrad, 14. aprila, m. Jutrišnje »Vreme« objavlja izjavo, ki jo je temu listu dal novi francoski zunanji minister Georfjes Bonnet. V svoji izjavi francoski zunanji minister med drugim pravi: »Vaša država kot vodilna država na Balkanu in v srednji Evropi postaja vse pomembnejše važnosti na zemljevidu Evrope. Vaš močni gospodarski napredek in pomembna obnova državnih financ v'teku zadnjih let more le veseliti vaše prijatelje, posebno pa Francijo, ki je doprinesla svoj del k ustvaritvi velike Jugoslavije v okolnostih, ki so v še tako živem .sjiominii .tnko Francozov kakor Jugoslovanov, hrancija je vedno želela, da bi bila vaša država močna in napredna ter se je trudila, da bi to željo pretvorila v uspešno in resnično akcijo s sodelovanjem na raznih področjih in povsod, kjer se je to sodelovanje moglo ustvariti.« Novi francoski zunanji minister je že večkrat obiskal našo državo, kar je v svoji izjavi še posebno poudaril. Povedal je tudi v tej izjavi, da se je v Jugoslaviji zadnjič ustavil ob svoji vrnitvi iz Turčije. Obžaluje, da je bil ta obisk tako kratek. Vendar mu je kljub temu nudil dovolj možnosti vzhičenja, kako živ je še v Srbih spomin na skupno trpljenje na bojnih poljanah za pravično stvar. Bonnet je poudaril tudi, da je v naši državi srečal tovariše iz onih tragičnih let v albanskih gorah, ki so se šolali na francoskih šolah v južni Franciji. Francoski zunanji minister je tudi omenil veličastni spomenik Meštroviča zmagovalcem iz svetovne vojne. v katerem je Meštrovič tako božansko upodobil trpljenje in zmago srbskega vojaka. Minister je še dejal, da je imel priliko ob svojem zadnjem obisku v Belgradu občudovati to veliko umetnino v krasnem parku na Kalimegdanu. Na trditev dopisnika, da je privrženost našega naroda Franciji, ki ji je hvaležen za njeno veliko pomoč v svetovni vojni, ostala neokrnjena, je francoski zunanji minister poudaril, da ne dvomi, da bi se vzajemnost obeh držav in vlad izkazala vsekdar, kadar bi bila prilika, da na ta način dokumentira izraze zavezništva francoskega in jugoslovanskega naroda v svetovni vojni, saj se oba naroda spominjata s tako vzvišenimi in prisrčnimi občutki one dobe trpljenja in zmag. Francosko vlado navdaja želja za prisrčno razumevanje med obema državama, imajoč pred očmi težave, na katere vsaka vlada v svoji državi naleti. Na naslednjo t ":'ev »Vremenovega« dopisnika, da je naš lanskoletni sporazum z Italijo naletel na pravilno razumevanje v Franciji, je francoski zunanji minister Bonnet izjavil, da je Francija zmerom želela, du se Jugoslavija približa Italiji s sporazumom, ki bi presekal dolgo dobo napetosti, ki so jo vsi smatrali škodljivo za obe državi in za splošni mir. čustva Francije napram viteški sestri Italiji so bila zmerom prijateljska in francoska vlada se na-meruva posvetiti zbližanju med obema državama, ki se nahaja v sami prirodni stvari, tisočletni kulturni zgodovini in bližnjem sosedstvu. Zdaj je bolj kakor kdajkoli poprej nastopil trenutek, da se pOkrene vse, kar vodi k zbližanju, in da se pri tem pozabi vse, kar ločuje. Konstruktivni duh in volja bosta prebrodila vse težave med danes in včeraj, tako da bomo ostali prijatelji tudi v bodoče. Nazadnje je francoski zun. minister Bonnet podčrtal velike sposobnosti našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr Milana Stojadinoviča, kakor tudi našega finančnega ministra. Bonnet obišče Rim? London, 14. aprila. TG. V tukajšnjih diplomatskih krogih setrdovratno širijo vesti, da namerava novi francoski zunanji minister Bonnet obiskati v doglednem času Rim. Francoski uradni krogi te vesti ne potrjujejo, pa tudi zanikajo jo ne Vsekakor je malo verjetno, da bi Bonnet obiskal Rim v bližnji bodočnosti, četudi je v njegovem načrtu sklenitev tesnega sodelovanja med Italijo, Francijo iu Anglijo, kajti treba bo še velikih predhodnih pogajanj, da se odstranijo vsa nesporazumljenja, ki kalijo odnošaje med obema državama. Kita'ci prodira'o šanghaj, 14 aprila. TG. Iz severnega IIo-nana prihajajo poročila, da so Kitajci začeli z novo ofenzivo, kjer so na dveh mestih prekoračili Rumeno reko. Posrečilo se jim je obkoliti mesti Cinuan in Tinlu ter ju v naskoku zavzeti. Japonci se obupno branijo samo šc v nekaterih predmestjih. Prav tako so v južnem Šantungu Kitajci obkolili mesti Saočnang in Ji-šijen. Japonska posadka niti po letalih nc more dobiti zveze z zaledjem, ker so to namero preprečila kitajska letala že v kali. Ljubljana V petek, dne 15. aprila 1938. Gledališče Drama. Od 14. do 16 aprila zaprto. — Velika nedelja 17. aprila: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. —• Veliki ponedeljek 18. aprila ob 15: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din. Ob 20: Nočna služba. Izven. Znižane cene od 20 din. — Torek 19. aprila: zaprto. Opera: Od 14. do 16. aprila zaprto — Velika nedelja ob 15: Grofica Marica. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: Manon. Gostujeta ga. Gjungjenac in Goslič. Izven. — Veliki j>onede-ljek ob 15: Sv. Anton vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: Rigoletto. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Torek 19. aprila: zaprto. Prireditve in zabave Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani ponovi zaradi velikega zanimanje na Veliki petek 15. t. m. ob en četrt na 9 zvečer v frančiškanski dvorani »Jezusovo trpljenje v živih slikah«. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum, po zni-zanih cenah kljub visokim režijskim stroškom. Zaradi religiozne vsebine in svečanega predvajanja prosiirto p. n. občinstvo, da se pri predstavi vzdrži aplavdiranja. Sestanki Slavistično društvo v Ljubljani bo imelo 6voj 4. redni občni zbor na belo nedeljo, dne 24. aprila, ob 10 v mestni ženski realni gimnaziji (Bleivveisova cesta) z običajnim dnevnim redom. — Odbor. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mp. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmajer, Sv. Petra c. 78. Sadovi sokolshe vzgofe Ljubljana, 14. aprila. Sokolsko društvo na Taboru objavlja v »Jutru« in »Narodu« neki popravek na naš članek pod tem naslovom. Tudi mi smo ta popravek prejeli, ker pa ne ustreza tiskovnemu zakonu, ga seveda nismo priobčili. Popravek ne popravlja prav ničesar, kar smo mi trdili v svojem članku. Avtorji popravka naj si ogledajo na policiji — spis je morda sedaj že na sodniji — kaj so otroci izjavili na policiji. Vseh pet otrok je nekaj časa tajilo, končno so pa priznali, da so ljubljanske cerkvene 6tavbe mazali z naravnost strašnimi sramotilnimi napisi proti duhovščini, da so napadli v Fiignerjevi ulici mirnega duhovnika z ogabnimi psovkami in podobno. Sramotilnih napisov si niti ne upamo reproducirati. Otroci so priznali, da so gojenci zavetišča na Taboru, ki ga sicer vzdržuje mestna občina, priznali pa so, da so jih k takemu početju nahujekali Sokoli. Za imena teh Sokolov otroci niso vedeli, ne ve jih tudi policija in seveda jih ne vemo mi. Sokolsko telovadnico na Taboru in mestno zavetišče loči le ozka stena. To so dejstva, ki jih noben popravek ne moro zbrisali, več pa tudi mi nismo trdili. Namesto da bi eokolsko društvo na naše resnične ugotovitve, ki so celo uradno dokazane, pošiljale popravke in nas blatilo kakor da ne pišemo resnice, naj raje napravi red v svojih vrstah; za moralno vzgojo mladine in za ugied društva bo lo mnogo bolje. Sicer pn naj si Sokoli ogledajo tudi pisanje svojega glasila »Sokol«, ki objavlja prostodušno naravnost strašne najiade na katoliško cerkev in katoliranstvo vobče. Čemu se skrivale, ko pa sami javno priznavate, kakšni tiči ste, namreč sovražniki vsega, kar je katoliško! I Dlltl po izpuhievanju telesa tako! in trajno odpravi SnnODfd. — Varuie obutev in perilo Zahtevajte v lekarnah. droKerijah. parfumeritah in sličnib truovmah. — Dro»erija .IANČIGAJ. LjubUana. Krekov trg. ,Res[. min. n«. zdr. 31.316 1 Sedmi in sklepni postni govor prevzviše- nega g knezoškofa dr. Rožtnana bo drevi ob pol osmih. 1 Krajevna organizacija JRZ za šentjakobski okraj v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da odpade na veliki petek članski sestanek. V petek po veliki noči, t. j. 22. aprila 1938 pa bo v običajnem prostoru občni zbor krajevne organizacije, na katerega članstvo že naprej opozarjamo Odbor. 1 Drevi ob četrt na 9 pasijon v frančiškanski dvorani v režiji in s sodelovanjem Milana Skrbin-ška, režiserja narodnega gledališča. 1 Prosvetno društvo Trnovo se udeleai velikonočne procesije z novo društveno zastavo. Vabimo vse člane društva in odsekov, da se procesije udeleže in se uvrstijo za zastavo po sledečem redu: člani, mladci, naraščaj, članice, mladenke. Zbirališče za vse je ob cerkvi, v Karunovi ulici, ob četrt na 5. — Odbor. 1 Obvezen zdravniški pregled vseh v trgovinah in obratovalnicah z živili (hotelih, gostilnah, javnih kuhinjah, mesnicah, mlekarnah, slaščičarnah, pekarnah in ostalih trgovinah z živili) v Ljubljani zaposlenih lastnikov in uslužbencev bo do 23. aprila t. 1. vsak dan od 8—13 v prostorih mestnega fizikata v Mestnem domu. 1 Preureditev Petrovega parka. Delavci mestne vrtnarije prav marljivo preurejajo park na Kralju Petra trgu pred justično palačo. Ta park je bil napravljen leta 1906. Poleg križnih poti bosta napravljeni še dve stranski, vzporedni j>oli z ograjami. Sredi bo kvadratni prostor v obsegu 60 kv. metrov. Na tem prostoru bo tudi bazen z vodometom. Mnogi si belijo glave, kaj bodo počeli s štirimi reklamnimi kioski, ki so postavljeni prav na vseh štirih vogalih parka. Mnogi so odločno za to, da 6e ti kioski odstranijo, ker niso v okras parku in bodo tudi drugače delali ovire. 1 Ponarejevalec menic. Elektrotehnik Josip G., rodom iz Idrije, je bil pred malim senatom obsojen na 6 mesecev strogega zapora in v izgubo Častnih pravic za 2 leti zaradi ponarejanja podpisa na bianco menici in ker je lani februarja po-neveril hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo 4000 din. Na menici je ponaredil podpis Ženka Hribarja, industrijca, ki sploh ne eksistira, in je opeharil Filipa Friderika za večjo vsoto. Oškodovancu Frideriku je sodišče priznalo odškodnino 11000 din. 1 Posestne spremembe. Poseetnica v Zgornji Šiški Antonija Jenko je prodala Ivanki Koširjevi, hčerki posestnika in trgovca v Travniku pri Loškem potoku, posestvo vi. št. 1099 k. o. Zgornja Šiška za 95.000 din. — Policijski stražnik v p. Josip Bole, sedaj v Ameriki, je prodal uradniku računovodstva na ljublj. univerzi Alojziju Spornu posestvo vi. št. 293 k. o. Udmal (hiša in vrt) za 152.000 din 1 Velik vlom v Študentovski ulici. Učiteljica Krakarjeva, ki stanuje v Študentovski ulici 8, jo v sredo popoldne prijavila policiji, da so v njeni odsotnosti popoldne obiskali njeno stanovanje neznani vlomilci, ki so jim bile razmere čisto dobro znane le: so ji odnesli prav vse njene prihranke v skupni višini 50.000 din. Policija ima za vlomilci neko sled. toda ni veliko upanja, da bodo krivci kmalu izsledeni. I Mladi tatovi. Policija je izsledila novo skupino 17 do 18 letnih fantov, ki so kradli po stanovanjih in trgovinah Pri nekem takem tatu je policija zaplenila večjo množino sukna, konteninc in drugega blaga. 1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubliana. Gosposka nI. 7. 1 Nesreča na Celovški cesti. Včeraj pojioldne je na Celovški cesti padel s kolesa 54 letni delavec Franc Vrhunc iz Kosez 55. Dobil je veliko rano na glavi, Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico I Dobavo špecerijskega blaga za mestno zavetišče v Japljevi ulici je v skrajšanem roku 14 dni razpisal socialno j>oiitični urad mestnega poglavarstva ljubljanskega. Dobavni pogoji so interesentom na v|iogled med uradnimi urami pri mestnem socialno političnem uradu v Mestnem domu, II nadstr., soba št. 2; razpis bo objavljen tudi v »Službenem listu«. 1 Dobavo litoželeznih cevi. fazonskih komadov in vodomerov za potrebe mestnega vodovoda razpisuje mestno poglavarstvo ter opozarjamo na razpis v prihodnjem »Službenem listu«. Finančni minister pojasnjuje razpis posojila Belgrad, 14. aprila m. Finančni minister g. Letica je nocoj sprejel v svojem kabinetu časnikarje ter jim je o uredbi o emisiji novega velikega posojila za izvedbo javnih del podal naslednjo izjavo: Z določbo § 103. finančnega zakona za leto 1938-39 je kral jevsko vlada dobila pooblastilo, da luliko zaradi izvedbe programa velikih javnih del, izboljšanja zemljišč, gradnje javnih posloj}ij, kmetijskih ustanov, kakor tudi za državno obrambo razpiše na domačem trgu dolgoročno posojilo v znesku do 4 milijarde dinarjev s b% letnimi obresti. V zvezi s tem pooblastilom in emisijo samega posojilu, ki se bo izvajalo postopoma v toku b let, smatram za potrebno, da naši javnosti poduiu nekateru podrobnejša pojasnila, za katera sem prepričan, da bodo ugodno vplivala nu razpoloženje našega domačega varčevalca - vpisnika posojila. Predvsem želim jasno poudariti dejstvo, da bo novo posojilo absolutno prostovoljnega značaja in da bodo pri vpisu istega domači interesenti imeli popolno svobodo opredelitve. Kraljevska vlada se je postavila na to stališče že pri načelni razpravi o emisiji posojila, smatrajoč čisto upravičeno, da bo novo posojilo tudi po svrhi, za katero je namenjeno in po 1'inančnih pogojih ©misije, naletelo na jiovsem zadovoljiv odziv ljudstva. Zaradi tegu so brez vsake resne podlage razširjene vesti, da se bo pri vpisu posojila izvajal kakršenkoli pritisk in da se bo še posebno poseglo v obstoječe vloge pri denarnih zavodih v državi. Mislim, da je dosedanje delo kraljevske vlade, ki je ravno na področju gospodarske in finančne povzdige države, poklanjala izredno in neprikrito pozornost negovanju in razvoju narodnega varčevanja, največji in najmočnejši demanti takšnih in sličnih govoric. Na drugem mestu pa želim razčleniti dva momenta, ki sta v organski zvezi z emisijo tega posojila: to sta absorbcijska moč našega kapitalnega trga in stabilnost tečajev na trgu drž. vrednostnih papirjev Izven vsakega dvoma je, da bi za naše mlado in še ne dovolj razvito narodno gospodarstvo masivna emisija državnega posojila, izvedena v kratkem roku, predstavljala neko nevarnost in bi morebiti povzročila nezaželjene motnje na domačem kapitalnem trgu, ker bi s tem odstranila tudi ona razpoložljiva sredstva, ki bi normalno morala zadovoljevati potrebe privatnega gospodarstva v državi. Kr. vlada je posebno upoštevala to dejstvo pri razdelitvi tako emisijskega posojila kakor tudi pri izvedbi javnih del za dobo šestih let. Zahvaljujoč tej opreznosti lahko z vso gotovostjo pričakujemo, da se bo plasiranje posojila izvedlo brez težav. Naš denarni trg, ki se iz leta v leto bolj razvija in razpolaga z veduo večjimi zneski prihranjenega narodnega dohodka, bo vsekakor mogel absorbirati predvidenih 600 ali 700 milijonov dinarjev, kolikor bodo letne transe posojila največ znašale, da pa pri tem domače gospodarstvo ne bo trpelo nobene škode. To tem prej, ker bodo pri vpisu jjosojila aktivno sodelovale tudi vse državne in javne denarne ustanove, ki, kakor je znano, razpolagajo z znatnimi razpoložljivimi gotovinskimi rezervami in se bo lahko izvršilo plodonosno nalaganje za daljšo dobo. . .. Kako bo z druge strani emisija posojila vplivala na tečaje že obstoječih drž. papirjev? Ali bo-imela kakšne neugodne posledice na stabilnost leteh? Takoj bom odgovoril čisto odločno: To bi bilo vsekakor nasprotno intencijam kr. vlade, če bi se emisija posojila, od katerega pričakujemo samo koristi za narodno gospodarstvo, izvajala tako, da bi se prizadejala kakršnakoli škoda z vznemirjenjem ali motnjami na trgu državnih papirjev. Ta trg, ki se skrbno in sistematično neguje, v katerem posebno gledamo neposredno merilo državnega kredita v državi, bo ostal tudi v bodoče trajno čvrst in stabilen, ker vsi objektivni razlogi govorijo za to. Naša notranja državna zadolžitev, primerjana z ravno takšno zadolžitvijo drugih držav, je daleč izpod normalne povprečnosti drugih držav celo tedaj, če se upošteva tudi celokupna emisija novega posojila. Ta ugodna okolnost se bo še bolj ugodno potencirala z dejstvom, da se bo kapitalni trg. ki je šele izšel iz osnovne baze formiranja, tudi v bodoče razvijal z vse hitrejšim tempom, da bo postal vse močnejši v operacijah dolgoročnega financiranja države. V tem se bo popolnoma razumljivo zavaroval še vse boljši promet drž, papirjev in vrednostnih papirjev kot tudi vse močnejši njihovo tečaji. Res se je potrebno tudi pri tako ugodnih postavkah spomniti, da bi v slučaju naglega in temeljitega spuščanja v prometni obveznosti iz novega posojila tečaji državnih papirjev mogli vendarle, čeprav začasno in v majhnem, najmanjšem obsegu, dobiti nekoliko slabšo ten: denco. Kr. vlada se ne želi izpostavljati niti eni takšni eventualnosti, kajti načrt o emisiji posojila določa do skrajnosti premišljen in previden postopek. Plasiranje letnih tranš posojila se bo vršilo postopoma, vzporedno z napredovanjem dela, tako da ne bo pritiskalo neugodno na trg državnih papirjev in da ne bo na drugi strani obremenjevalo državne blagajne s plačevanjem obresti. V kolikor bi posamezne kategorije produktivnega dela zahtevale večja materialna sredstva, ki se trenutno ne bi mogla najti na tržišču, bi istotako vskočile državne denarne ustanove, ki bi ee na ta način 6ubstituirale s privatnim kapitalom v pričakovanju, da bi one prevzele in izvršile namenjeno jim vlogo. Pri sklepanju zaključka o stabilnosti tečajev državnih papirjev, je treba upoštevati tudi pozitivno akcijo, ki se bo izvedlo z uredbo o ustanovitvi poslovnih rezerv in zavarovalnih fondov pri poslovnih zavarovalnicah in ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih, zadružnih organizacijah in pri drugih podjetjih delniške oblike. S to uredbo se ne bo dosegla samo popolna zaščita domačih zavarovancev in vlagateljev, kakor tudi ustvaritev boljši, in zdravejših pogojev za povzdigo in razvoj splošne gospodarske delavnosti v državi, temveč ee bo tudi omogočil skozi dolgo vrsto let trajen in obsežen placement državnih vrednostnih papirjev. Po najskromnejših ocenitvah bo vrednost vloženih papirjev znašala letno najmanj 300 milijonov, od katerih samo na podlagi privatnih pokojninskih zavarovanj blizu 200 milijonov din. Če 6e ta zmesek primerja z zneskom projektiranih letnih emisij novega' posojila, se vidi, da bo na trgu jiapirjev stvarno in efektivno krožilo samo polovico teh emisij in M tudi v najslabšem slučaju ne mogle izvesti nobenega posebnega pritiska na že obstoječe tečaje. Pogoii posoiita Na tretjem mestu naj navedem poboje emisije samega posojila, ki morajo čisto razumljivo še posebej zanimati našo javnost in naš kapitalni trg. Kot je že v samem zakonskem pooblastilu določeno, bo novo posojilo donašalo 6% letne obresti. Te obresti so jx> mojem prepričanju najbolj primerne za naše gospodarske in denarne razmere iz več razlogov. Takšna obrestna mera je že sprejeta pri državnih dolgoročnih emisijah in odgovarja normalni višini državnega kredita na trgu. Ona se tudi več ali manj krije s tekočo obrestno mero v državi, tako da za vlagatelje ne bo predstavljala nobene novosti. Obrestna mera bo končno, če upoštevamo pasivnost emisije novega posojila, tudi v bodoče regulirala splošno obrestno mero, ki se po naporih kr. vlade mora gibati med 5% in 6%. Kakšen bo emisijski tečaj novega posojila in kateri elementi se bodo upoštevali pri njegovi določitvi? Razumljivo je, da se na to vprašanje ne more ie danes dati popolnoma določen odgovor, ko se bo sama emisija začela morda šele v teku jeseni, torej šele čez nekaj mesecev. A pri V6em tem se že sedaj e precejšnjo gotovostjo računa, da bo emisijski tečaj ali v pariteti ali pa neznatno odstopil navzdol. Dosedanje državne emisije se že približujejo na tržišču v kurzu 95% in vsa predvidevanja dovoljujejo, da bo ta kurz v najkrajšem čnsu dosegel tudi samo pariteto. Torej ni nobenih ovir, da bo tudi novo posojilo emitirano v paritetnem ali njemu bližnjem kurzu in da bo kot tako tudi varno merilo državnega kredita v državi. Tu se moram za trenutek ozreti na eno vprašanje, ki ga emisija novega posojila pod gornjimi pogoji postavlja sama od sebe. Če se do novo posojilo s b% obrestmi in emisijskim kurzom pod 100 ali pa približno tOO smatralo kot realno merilo današnjega državnega kredita, kakšna bo tedaj usoda prej emitiranih državnih posojil z obrestmi nad 6%? Ali se bodo ta posojila, čeprav morda danes predraga, nadaljevala, ali bodo nosila še naprej s pogodbami določene obresti, ali pa bodo obratno podvržena konverziji in spravljena v soglasje z obstoječo situacijo na trgu? Čeprav bi ta druga alternativa bila vsekakor prirodnejša in bolj odgovarjala naporom kr. vlade nad splošno pocenitvijo obrestne mere v državi, lahko izjavim, da emisija novega posojila ne bo vezana nu nobeno konverzacijsko operacijo prisilnega značaja. Vse, kar se bo morda v bližnji bodočnosti moralo storiti, je to. da se tako zvanim nacionalnim tranšam 8% Blairovega, 7% Selig-mannovega in 7% stabilizacijskega posojila, katerih nominalna vrednost se tudi danes obračunava v dolarjih odnosno v francoskih frankih, omogoči jiretvoritev v dinarske papirje in tudi to izključno v interesu in s pristankom samih interesiranih imejiteljev. Končno naj spregovorim še nekoliko besed o tehnični značilnosti novega posojila. Posojilo bo, kakor je že v uredbi predpisano, imelo amortizacijski rok 50 let. ki sc je žc izvajal pri večini dosedanjih notranjih emisij. Amortizacija se bo izvajala po žrebanju, če bo kurz obveznic v nominalu ali pa nad njim, ali po odkupu na borzi, če bo kurz obveznic izpod noininala. Obveznice od posojila, ki so oproščene vseh sedanjih in bodočih davkov, doklad in ostalih državnih in samoupravnih dajatev, bodo uživale privilegij ptipilarne varnosti in se ne bodo mogle konventirati v dobi deset let, računajoč od dneva zaključenega vpisa zadnje tranšt posojila Izjemoma od, obstoječih zakonov in statutarnih predpisov bodo mogle ustanove, ki morajo javno polagati račune, obveznice novega posojila knjižiti v svojih letnih bilancah po isti ceni, po kateri so jih nabavile Določene obresti se - bodo izplačevale dekur-zivuo s šestmesečnimi kuponi. Celokupnu obrestna in amortizacijska služim posojila bo centralizirana pri Državni hipotekami banki kot finančnem agentu države. Služba bo zavarovana z mesečnimi polaganji samostojne uprave državnih monopolov. To polaganje se bo vršilo iz monopolskih dohodkov neposredno Državni hipotekami banki. Služba za posojilno službo kakor tudi glede uporabl janja tega posojila bo zaupana posebnemu odboru, ki bo v svojem delu popolnoma neodvisen in ki bo od časa do časa objavljal poročila tako o porabi kakor tudi o napredovanju danih del. Zaključujoč s tem svojo izjavo o novem posojilu, naj mi bo še dovoljeno, da takoj tudi izrazim svoje osebno prepričanje o njegovem hitrem in slirajno ugodnem vpisu S takim vpisom posojila ne bo dano samo priznanje kr. vladi za. n jeno vestno in konstruktivno delo, temveč se bo dal tudi dokaz o visoki nacionalni zavednosti našega naroda Globoko sem prepričan, da bo tudi naša država po vzoru drugih znala zaslužiti ime moderne in napredne države s tem, da bo ustvarjala in pospeševala sredstva za svoj materialni in kulturni razvoj in da bo naš domači varčevalec koristil pri tem samem sebi in znal dostojno zadostiti pa-triotični dolžnosti, ki se od njega pričakuje. V času, ko na tisoče hektarjev plodne grude, ki bi lahko nudila eksistenco tisočem družin delov. Šah Stanje po IV. holu Dr. Astaloš je v nadaljevanju proti Broder-ju s slabo potezo pokvuril pozicijo. Briider je nato z elegantno kombinacijo dobil kvaliteto in in se mu je posrečilo premagati dr. Astaloša Tot je v nadaljevanju izmenjal proti Furlaniju figure in nato dobil v končnici, šorli je v partiji z Nedeljkovičeni odklonil ponujeni remis: forsiral je zmago, pri tem pu je s slabimi potezami zašel v izgubljeno pozicijo in se je moral vdali. Pire je prekinil partijo proti Szabu v slabši poziciji. Stanje po četrtem kolu: Briider, Kostič 3, dr. Trifunovič Szabo 2 (2). Tot 2 (1), dr. Astaloš, Furlani. Preinfulk, dr Tartakovver 2, dr. Vidmar, Pire i'A (1), Nedeljkovič 1 'A, Vidmar mL, Steiner, Foltys 1 (I), Sorli 0. čakuje boljših prometnih sredstev in prilik, da bi zboljšali pogoje za izmenjavo svojih pridelkov in doprinesli k dvigu svojega materialnega blagostanja, ko še mnoge in mnoge nacionalne potrebe najrazličnejših področij niso zadovoljene, čeprav so izredno važne za ekonomsko, socialno in kulturno življenje države, tedaj se bo vsekakor težko našel iskren in rodoljuben jugoslovanski državljan, ki bi mogel, a ne bi hotel svoji državi pokazati dolžnega in zasluženega zaupanja in ki bi odklonil, čeprav bi mu njegovi osebni interesi narekovali nasprotno, vložiti svoj prihranjeni kapital v novo posojilo in s tem tudi graditi močno in napredno domovino. Iz Španije Burgos 14. aprila. Čete generala Arande so zasedle mesto San Mateo in prodirajo proti morju, od katerega so oddaljene še 17 km. Po zadnjih vesteh so sedaj nacionalistične čete sanu še 15 km zračne črte oddaljene od Sredozemskega morja. Salamanra, 14. apr. AA. Havas: Vrhovno poveljstvo objavlja, da so nacionalistične čete obkolile veliko kolono miličnikov in članov tujske legije. Ker je dvomljivo, da bi prišla pomoč pravočasno. se bo kolona morala najbrž predati. Rim, 14. aprila, c V sporazumu med Italijo in Veliko Britanijo je tudi slovesna izjava Italije, da bo spoštovala status quo v zapadnem delu Siedozt-mskega morja in da na'vsak način ostane ozemlje Španije nedotaknjeno. Prof. Wartenberg umrl Varšava, 14. aprila. AA. (Pat.) Včeraj je v Lvo-vu umrl v 69. letu starosti eden največjih poljskih filozofov prois Wartenberg. Belgrajske vesti Belgrad, 14. aprila, m Odbor, ki je bil na včerajšnjem občnem zboru Centrale industrijskih korporacij izvoljen za izdelavo resolucije, je dokončal svoje delo V tej resoluciji zastopniki industrije iz vseh krajev države naprošajo kr. vlado za rešitev vseh vprašanj, ki so jih v svojih govorih omenjali referenti na občnem zboru Centrale industrijskih korporacij. BRUNO MOSER veletrg, z vinom ZEMUN. Moserjeva ul.J Telefon št. 37-555 Zaloga ludl v .lavnem skladišča v LJubljani je z zakonom zavarovan • in v kakovosti ncprekosljiv. __________ FRUSK0G0RSKI BISPR Belgrad 14 aprila. AA. V prvih desetih dneh meseca aprila 1038 so znašali carinski dohodki 28 milijonov 480.603 din. Proračun predvideva za isto dobo 1938/39 28,074.583 din. kar pomeni, da je bilo dozdaj vplačanih za 406.080 din več kakor pa je pričakoval proračun. Osebne vesti Belgrad. 14 aprila, m. V oddelek za carino je prestavljen za carinskega inšpektorja VI. stopnje Lazar Maršičevič, višji carinski kontrolor na glavni carinarnici v Ljubljani. Speti Nogometni program za Veliko noč Upamo, da bodo prijatelji nogometne igre vsaj delno imeli v nedeljo svoj užitek. V Ljubljani bo gostovalo italijansko moštvo Pro Gorizia, vodeči klub svojega okrožja. V moštvu je nekaj izvrstnih igralcev, ki so na indeksu za prehod v nacionalna moštva. 0 kakovosti nedeljskega gosta pričajo laskavi rezultati, ki jih je dosegel klub v prijateljskih tekmah s klubi italijanske nacionalne lige. Zato bodo morali naši napeti vse sile, če bodo hoteli žeti uspeh. Nikar naj ne jiozabijo na italijanski temperament, hitrost, voljo in elan, ki so glavne odlike italijanskih športnikov in svojstvene temu narodu- Od izida so odvisna tudi nadaljnja gostovanja z italijanskimi klubi, ki predvajajo iu igrajo danes v Evropi najboljši nogomet. V predtekmi bo nastopilo jeseniško Bratstvo, eden naših prav dobrih podeželskih klubov. Samo zavesti se ne sme tako daleč kot preteklo nedeljo doma, ko so pozabili na vse športne fernese. Glavna tekma v nedeljo se bo odigrala ob vsakem vremenu s pričetkom ob 16, jiredtekma pa ob 14.30 * Prodaja vstopnic za nedeljsko tekmo. Za tekmo s Pro Gorizio ne bo vstopnic v predprodaji, pač pa bodo blagajne na igrišču odprle že ob 14. Ker je Pro Gorizia po daljšem presledku prvi ital. klub, ki gostuje pri nas in ker vlada z ozirom na visoko kvaliteto ital. nogometa za nedeljski nastop gostov veliko zanimanie pro=imo po-setnike tekme, da se izognejo navalu in gneči, da pridejo dosti pred pričetkom na igrišče. Velikonočni juniorski pokalni turnir SK Madike Pod pokroviteljstvom gospoda dr Tomca. ravnatelja Salez Mladinskega doma na Kodelje-vem se vrši turnir Štirih juniorskih moštev, in sicer: Mladike, Korotana, Reke in Jadrana. Priče-tek izločilnih tekem je dopoldne ob pol 10. Turnir se nadaljuje popoldne, in sicer nastopita v predtekmi "ob i5 premaganca za tolažilno dtirilo, finale za pokal pa odigrata zmagovalca dopoldanskega kola ob 16.15. V turnirju sodelujejo pri-lično izenačena moštva gori navedenih klubov, kar bo nudilo jiosetnikom in prijateljem nogometa prijeten športni užitek. Z obilnim posetom jx>d-prite stremljenja naših mladih nogometnih moštev. Smuk s Triglava Letošnji triglavski smuk, ki ga priredi JZSZ s pomočjo Smučarskega kluba Dovje-Mojstraua, dne 24. t. m. bo gotovo najzanimivejša smučarska prireditev letošnje zimske sezone. Triglavski stnuk je zaradi svojih tehničnih težkoč in dolžine proge ter veličastnosti planinskih prilik in zaradi izbornih časov, ki so jih dosegali doslej naši tekmovalci in tudi najboljši Srednjeevrojiski alpinski tekmovalci — Avstrijci, Nemci, Čehi — postal znan po širni Evropi. Letos pa bodo kader prvovrstnih tekmovalcev na tej prireditvi izpojiolnili še Italijani, ki so že pristali, da sodelujejo z močno ekipo 10 tekmovalcev, med njimi 4 dame Zanimivost je, da se udeležijo tudi naši bratje Bolgari, ki bodo istotako kot Italijani prvič sodelovali na tem smuku. Iz tega je razvidno, da bo na startu skupno z našimi najboljšimi tekmovalci, elita srednjeevropskega alpinskega smučarstva Vrenie je v planinah krasno; snega je tudi dovolj, tako da bo omogočeno speljati progo s sedla med Rožco in Rjavino prav v dolino Krme, kjer bo cilj, ki bo dosegljiv v 2 in pol ure iz Mojstrane. Proga bo imela višinsko razliko 900 m in cca 4 in pol km dolga. Brez posebnega obvestila. V torek ee zaključijo prijave ter bo tedaj mogoče prijatelje alpinskega smučanja bolj natančneje informirati o udeležencih in vseh drugih potankostih. Vsekakor bo ta smuk z ozirom na mednarodno udeležbo užitek, na kar že sedaj opozarjamo. Rnro«s otvoritvene kolesarske dirke SK Železničar, ki jo priredi dne 1. maja 1936 na progi Maribor-Sv Miklavž— Hajdina—Kače—Maribor. Dolžna proge je 47 km. Start je določen ob 9 prod igriščem SK Železničar ob Tržaški cesti Nagiade: I. darilo. II. darilo, III. darilo, IV. in V. kolajne. Splošna duloHla: Pravico starta Imajo vsi člani kolesarskih klubov ki so včlanjeni v Kolesarski zvezi kraljevine Jugoslavijo ter posedujejo pravilno verificirano licenco za let ' 1938. — Vozi se na lastno odgovornost po cestno-policijskih rredpislh ln po teh. pravilniku KZKJ. Koleea morajo biti opremljena z dobro zavoro in zvoncem. Bventueluf proteste je vložiti 15 minut po prihodu na cilj s takso 30 din, katera, vsola se v slučaju pozitivne rešitve protesta vrne. — Razdelitev nagrad je takoj po končani tekmi. — Prijavnimi maša 5 din za osebo. — V slučaju slabega vremenp sc dirka preloži na 8. maj 1938. - Prijave se sprejemajo najpozneje do pol ure prj, startom. Vesti športnih zvez, klubov in društev JugrUnvavsha lahkoatletska iVcza v Zanrebu sklicuje gladom sklepa seje z dne 12. aprila "stanovni občni zbor sodnikov jugoslov. lahkoatleUko zveze, ki ho dne 1 maja t. 1. oh 10 dopoldne v prostorih Zveze, Oundullčeva ul. 32 a, z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika JLAZ e; 2. volivev dveh zapisnikarjev ln overovateljev zapisnika- n volitev vo-rifikacijskegft odbori Iti verifikacija pooblastil; 4. pravilnik zbora; 5. volitev upravnega odb ira zbora; 6. predlogi in 7. slučajnosti. Predloge jo poslati JLAZ-i najkasnejo do 27. apri: ln t. 1. Pravico glasovanja nn občnem zboru 'rnajo vsi IzpraSani Inhkoatletski sodniki, katere prizna ln vodi v svojih knjigah JLAZ Odsotne sodnike morejo zastopati njihovi tovariši Iz istega kraia ali iz katorega-koli kraja kraljevine, ako Imaji zato pismeno pooblastilo. Ena oseba more zastopati največ ; (pot), odsotnih sodnikov. Radio Programi Radio Ljubljana i Petek, 15. aprila: 19 Napovedi, poročila — 19.30 Staro slovensko pasijonske igre (g. dr. Tine Debeljak) — 19.50 l''rancis Thompson Uriš« Koritnik: Nebeški lov (recitacija) — 20 Prenos iz Ijublj. stolnico — .11.45 l'evski koncert g«. Milke Kogejeve, članice .-iar.gled., pri klavirju g. prof. M Lipovšek — 21.20 Haydn: Sedem besedi Zveličarjevih na križu (godalni kvartet) — 22 Napovedi, poročila. Sobota, 16 aprila: 12 Duhovne in cerkvene pesmi (plošče) - LU5 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 .loh. Seb. Bach: Maša v h m.du - Čredo (plošče) — 14 Napovedi — 16 Prenos vstajenja in procesije iz stolnico — 17.30 Debussy: Nokturni, simf. suita (plošče) — "18 Kon cert za flavto šolo (g. SI Korošec) in o-gelski koncert (prof Pavel Raijčigaj) — 19 Napovedi — 19.05 Sramel kvartet .Škrjanček« — 19.50 Pregled sporeda — 20 Velikonočne pesmi. Sodeluje Radijski komorni zbor in Radijski orkester — 20 45 Itespighl: Rimske pinije, simf. suita (plošče) — 21 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi — 22.15 L. v. Beethoven- Simfonija št. 7 v a duru (plošče). Oragi programi t Petek, 15. aprila: Belgrad• 17.30 Llpsko '— Zagreb: 20 Rezervirano za prenos — Dunaj: '9 10 Dunajska dvorna godba, 20 Orkester, zbor ln solisti — Budimpešta: JO Operni orke.ter — Italijanske postaji: JO.30 .lakopone da Todijev dramatični slavospev «Marijine solzei 21.15 Praga — Praga• 20.05 Dvorakov oratorij »Stabat mater« — Po rjava: 19.50 Godalni kvartet, 21.30 Simf. konc. - Sofija 20.15 Vok. konj., 21 Trio - Berlin: 19.30 Cimbale ln orgle, 20.30 Cajkovskega lirična opera .Legenda o slopi .lolnntl« - KSniasebrg: 19.10 VVagnorJeva opera »Trlstan iu Izolda« — Hamburg. _0 Peer Gynt, suita — Lipsko-Vratislava-KoInFranlifurl Sluttgart: 17 30 WagnerjevR opera -Parslfa.« — Mona-kovo: 19.10 Kom. gl., 20 Vok konc., 20.15 Brucknerjeva fantazija — Beromilnster: 20.25 Sohubertova velikonočna kantata »Lazar«. Umrla nam je naSa blaga mati, stara mati, tašča itd., gospa Marija Pičman roj. Pravst ■asebnlca dne 14. aprila, po kratki bolezni, v 85. letu starosti, previdena s tolažili svete vere. Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 16. aprila 1938 ob 9 dopoldne izpred hiše žalosti, Ilirska ulica 15, do pivovarne »Union« na Celovški cesti, odkoder jo prepeljemo na Primskovo pri Kranju, kjer bo pogreb ob 11 dop. s sv. mašo na pokopališče istotam. Ljubljana, Primskovo, Kranj, dne 14. aprila 1938. Lovro, sin — v Imenu sorodstva. Denarni zavod v Mariboru razpisu;« pripravniško mesto. Pogoji: srednješolska matura ali praksa v denarnem zavodu in odsluženi vojaški rok. - Ponudbe v upr. »Slovenca« v Mariboru pod »Maribor 155« ... mt imi a 1T1 ^ ^ •"*• Mali oglasi f ilužbodobe Zanesljiva vzgojiteljica k trem otrokom do 7 let, z znanjem hrvatskega in nemškega ali francoskega Jezika - se sprejme. Pismene ponudbe na Pu-bllcltas. Zagrebi lliea 9, pod 40484. (b) Trgovski pomočnik mlad, neoženjon; po možnosti b prakso pri kožah ln usnju^ se takoj sprejme. Ponudbe na tvrdko Vaclar Voštnek^ trgovina t. usnjem ln kožami, Maribor Koroška 13. (b) Dekle delovno, pošteno^ zdravo^ vajeno meščansko kuhe -sprejme takoj manjša družina v Ljubljani. Zahtevajo se priporočila. -Ponudbe v upravo »Slov«, pod šifro »Vostna« 6860, Potnika za LJubljano in okolico^ za prodajo motornih ko Irs in šivalnih strojev -sprejmem. Kavcije zmožen. Naslov v upr. »SI pod št. 6896. (b) Strojnega tehnika mlajšega, s pisarniško prakso, ki popolnoma obvla da državni in dobro nemški jezik, sprejmemo. Ponudbe z zahtevo plače ln popisom dosedanjega življenja pod »Masehine 562« n a upravo »Slovenca«, (b) 2500 din potrebujete da zaslužite 1000 din doma. Dopise : »Anos«j Maribor Orožnova 6. Priložite znamko! (z) Strugarskega pomočnika r.a les takoj sprejme Ba-biS, strugar, Bočica, Laško. (b) Knjigovodjo korespondenta, mlajšega, s prakso, sprejme ve6je podjotje v Ljubljani. Znanje srbobrvatskega in nemškega jezika pogoj. Nastop službo po dogovoru. - Ponudbo i. opisom dosedanjo-ga službovanja na upravo »Slovenca« pod »Industrija« št. 5824. (b) Osemstanovanjska hiša enonadstropna, na prometnem kraju v Ljubljani, t obrtnim lokalom, gostilno in velik1 ~ vrtom, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5468. (P) IG Oklic Prostovoljna javna dražba posestva Kollmanove ustanove ob Večni poti. Kakor določa oporoka pokojnega veletrgovca Roberta Kollmana v Ljubljani in na podlagi dovoljenja ministrstva prosvete broj 5412 z dno 23. oktobra 1937, bo prostovoljna javua dražba vseh Kollmanovih za ustanovo določenih nepremičnin ob Večni poti, in sicer: 1. pare. št. 1348-4 k. o. Vič, travnik; 2. pare, ŠL 1366 k. o. vrt pri vili; 3. pare. št. 1367 k. o. vrt pri vili; 4. pare. št. 88 k. o. vila; 5. pare. št. 89-1 k. o. hiša, remiza, skladišče, dvorišče, vrt; 6. pare. št. 89-3 k. o. vrtna lopa v skupni izmeri 32.084 m'. Proda se hiša in vsa gospodarska poslopja z navedenimi parcelami kot gospodarska enota ali pa posamezne parcele po parcelacijskem načrtu. Prodaja se izvrši najprej po parcelah, nato pa cclots Izklicna cena za celo zemljišče s stavbo vred je 1,952.967 din, oziroma za posamezne parcele po cenah, ki so določene po dražbeuih pogojih za posamezne parcele, kar je razvidno iz draž-benih pogojev na sodni deski. Dražbo bo dne 16. maja 1938 ob 9 dopoldne pri Kollmanovi vili ob Večni poti. Ponudbe pod izklicno ceno ne bodo sprejete. Vsi plačilni in drugi pogoji so razvidni iz dražbenih pogojev, ki so na vpogled pri okrajnem sodišču v Ljubljani na sodni deski. Na navedenih zemljiščih ni nikakih bremen. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 5. aprila 1938. Zn Vellkonofl »Kreko« perilo v ogromni Izbiri po najnižjih cenah. Tavčarjeva št 3. ") Bančno kom. zavod - Maribor Aleksadrova eesta It. It kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank tn hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone ter srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK državne razr. loterije KOLESA Ul Kuhinjski inventar omare, mize, stole ugodno prodam. Frankopanska 1, KerSiS. (1) Sprejemamo vloge na hranilne knjižice In v tekočem računu pod najugodnejšim obrestova-njein. — Dajemo posojila vsake vrste. — Kupujemo prodajamo lil posojujemo vrednostne papirje. — Hranilnica dravske banovine : Ljubljana^ Maribor, Celje Kočevje. ' Cd) Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik taborite«! 5 Telefon 20-3C KOLESA najnovejši letošnji modeli t največji izberi že od Oin 550'— naprej. Nova trgovina Uubljana - Tyrie»a cesta 36 (nasproti Gospodarsko sveže) f V neizmerni boli javljam vsem, ki so jo poznali, da je po dolgi in mučni bolezni, v cvetu mladosti, umrla v sredo 13. aprila moja nad vse ljubljena hčerkica Verica Čepe!jnik Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek 15. aprila ob 14 izpred hiše žalosti, Glince, Tržaška cesta št. 77, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. aprila 1938. Žalujoča mati. po najnižjih cenah, - tudi na obroke - dobite pri BANJAI LJUBLJANA Miklošičeva eesta 20 Namočeno polenovko prl I. Buzzollnl. Llnger-Jeva ulica <1) Otroški voziček globok, dobro ohranjen poceni naprodaj. - Rožna dolina, e. II. št. 32. (1) Spalnice Vsled preureditve lokalov dajemo na R popusta 10=50% tte„„. vse blago Mestni trg 18 po zmerni ceni ima na zalogi Rok Borlič, pohištvo, Colovška 287, tramvajska postaja Slepi Janez. (š) Šivalni stroji «Veritasi ln »Viktorija«, ženski, obrtniški z okroglim čolničkom, šiva naprej in nazaj, krpa, šiva in voze, nepograzljiv, kabinet din 1750.— kolesa (dirkalna) e prostim tekom Ln zavoro, moška, ženska in dirkalna, kompletna dinarjev 750— pisalne stroje »Merkur« ln «Ura-nija«, masivne portabel v elegantnem kovčegu s 80-88 črkami cirilica ali latinica, cena din 1500.— radio aparate iNordmam« Or&t-zor-Magično oko« S-eevni, elegantni za vse valovne dolžine, cena din 2.500.— do 3.800.—. Okasion, kupljene na licitaciji propadlih zalog »Philips«, «Tolo-funken«, »Blaupunkt« ln .Standard«. 3 do 4 evni, din 1.000__; 8 cevni dinar- jev 1.500.—. Lahko tudi na odplačevanje. Naplačilo din 100.-se mora poslati skupno z naroČilom. Mesečno odplačevanje din 100.—. Za predmete, kateri Vas zanimajo, zahtevajte posebno ilustriran cenik ln priložite din 1.— v znamkah. — Vse blago je izdelek slavnih nemških tvornic, knp-jjeno in plačano s klirin-gom, v zameno za naše jugoslovanske proizvode, zato jo tako poceni. Iščemo zastopnike, potnike in po-srodovalce. Kapital in obrtni list — protokolacija nI potrebna, zaslužek dober. „ MER KUR"- Z A VOD Beograd, Pašlfceva 2. Poštni predal 800. Tel.28-021. Račun pošt. hran. Beograd št. 57.682 Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v UuMjanl, Mihlošičeva cesta 7 nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge in stare vloge izpod 5.000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti izplačajo. Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale s 1. majem 1938 za nove vloge. Vsatemna posojilnica dale Kratkoročna posojila ,SLOVENEC*4, podružnica: Miklošičeva cesta št. 5 Svetovno znane nemške znamke »BRENABOR« dvokolesa petkrat kroinlrana ln od* porno emajllrana, ■ nezlomljivim okvirjem dobite po ugodnih obročnih odplačilih prl tvrdkl KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 14. Enosobno stanovanje Kos, «5) oddam 7, majem. Idrijska ulica 3. 1 Preklic Gale Ana in Zupančič obžalujeva klevete napram Mariji Slapničar iz Tre-boljevega ter so ji zahvaljujeva, da jo odstopila od tožbo. (o) Zahvala Ob težki, nenadomestljivi izgubi naše nad vse ljubljene mame, stare mame, tete in tašče, gospe Marjete Poienelj roj. Tavželj izrekamo vsem za izraze iskrenega sočustvovanja Bog plačaj 1 Prav posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikoma primariju dr. Dergancu in dr. Kačarju za njihov trud in požrtvovalnost, da bi nama rešila našo nenadomestljivo mamo, kakor tudi stotisočera hvala g. župniku Barletu in g. kaplanu Jamniku za tolažbo naši mami ob težki bolezni. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, ter vsem sorodnikom in prijateljem, ki so izkazali zadnjo čast naši nepozabni mami. Ljubljana, dne 14. aprila 1938. Žalujoče družine Poženelj, Remec, Kolavčič, Narobe Hugo Wast: 23 Zlato večnega Juda Ko je povedai to, se je obrnil in pogledal nove poslušalce, kakor da pričakuje od njih kake pripombe. Potem pa je nadaljeval: »Edino, kar je v resnici na svetu, je energija v različnih oblikah . .« »To je filozofija !< je rekel Zaharija Blumen s tisto zaničljivostjo, ki jo finančniki kažejo proti takim neotipljivim raziskovanjem. Tenko profesorjevo uho je ujelo njegove besede. »Filozofija? Da! Prav tako pa tudi finančna veda,« je profesor odvrnil živo, ko je opazil, čemu velja Blumenova pripomba. »Finančna veda? Kako?< je vprašal ravnatelj. >To je najbolj presenetljiva finančna znanost. Tista, ki bo v pol ure opravila z modernim svetom !< je vzkliknil Julius Ram, ki se mu je videlo, da se giblje na robu nauka, ki je bil podoben skrivnosti o uničenju sveta. Adalid je prestavil ta stavek Amerikancu. »Ste videli? To je njegova teorija. Naj jo razloži!« Julius Ram se je obrnil k Zahariju Blumenu e takim pogledom, kakor do ima pred seboj zagrizenega sovražnika. Takoj potem pa je obrnil oči k študentom ter začel razlagati svojo skrivnost. Vsi so ga poslušali z bojaznijo, kakor poslušajo ljudje obsedenca. »Naravoslovje je dokazalo, da se snov .raz-snavlja'. to je, da gre čez različne stopnje in razdobja, nazadnje pa se ne uniči, marveč se spremeni v energijo, energija pa se staplja z etrom. Vsa telesa so ' navsezadnje iz ene same podstati To se pravi, zlato in srebro in svinec so zgrajeni iz istih končnih elementov. Zato vsa telesa niso nič drugega kakor bolj ali manj dovršene stopnje neskončnih sprememb iste podstati. Ce poznamo pot in način, je mogoče uresničiti sanje starih alkimistov ter spreminjati svinec ali kako drugo malovredno kovino v najdragocenejše in najčistejše zlato. Ali razumete zdaj, gospod Blumeu, da je moja filozofija polna finančnih posledic?« Blumen je odgovoril kar tako iz 6ame vljudnosti : »Da, da, vprašanje je samo, kako spoznati pot do tega.« In vsi so se oddaljili, ravnatelj pa je dejal, kakor da hoče razgovor zaključiti: »To je učenjak svetovnega ugleda. Tako rekoč čarovnik. Nekak Paracelsus, nekak Cagliostro, ki se je izgubil v noše stoletje. Našel je kamen modrih: iz te svinčene krogle bi lahko naredil zlato. In pri vsem tem svojem znanju in spoznanju je čisto na koncu. Vzeli mu bodo hišico, kjer živi, ker ne more plačevati obresti za posojilo... Čakajte! Mislim da...« Prekinil je svoje besede, zakaj vsi so uganili, da bo dejal Blumenu: »Mislim, da ste upnik, ki mu prodaja hišo, vi.« Blumen je zardel: to je bilo res. Skoraj vse hiše in posestva, ki so šla v državi na boben, eo šla po njegovem nalogu. Mili Morton in Adalid sta se spogledala. »Ste videli? In pomislite, da bo takega učenjaka požrl prav eden izmed tistih ljudi, katere bi on lahko uničil s svojo zamislijo. Tisti dan, ko bi bilo mogoče svinec spreminjati v zlato, bi bili vsi Judje, ki imajo v lasti tri četrtine vsega zlata na svetu, na cesti.« Adalid je zamišljeno vprašal: »Ali mislite, da bi bil polom Judov nesreča za svet?« »To bi bilo tako, kakor če prerežete vrv človeku. ki se duši v zanki,« je odgovoril Amerikn-nec z glasom človeka, ki je vprašanje na vse strani premislil in ne dopušča nobenega ugovora. Zaharija se jima je približal. Zdelo ee mu je, da l>o tn polglasni razgovor med njiima kaj zanimiv. Mili Morton je uprl vanj svoje jasne oči. »Ali veste, gospod Blumen, kdo bi lahko režil krizo? Govorila sva o tem 1« »Tako? Kaj je res kaka kriza?« Vsi so se ob tem nedolžnem bankirjevem vprašanju zasmejali. Mili Morton mu je zagotavljal: »Res, res, niso je rešili gospodarstveniki, ker tiče do vratu v zmotnih naukih. Ne bodo je rešile vlade, ker so ujetnice tistih, ki eo si izmislili te nauke. Krizo bodo rešili, poslušajte dobro...« Časnikarji so pripravljali svinčnike. »Rešili jo bodo alkimisti. Čarovnik, kakršen je Julius Ram, izpreminja svinec v zlato ...« »Ali ne bo s tem samo pomnožil zlata?« je vprašal nekdo. »Ne gospod, prav nasprotno. Kajti zlato bi izginilo kot podlaga za denar. Potem ne bi imelo drugega kakor svojo industrijsko vrednost, ki je pa zelo majhna.« Blumen je prebledel. »Tocja, kaj je to mogoče?« »Slišali smo to od učenjaka, kakršen je Ram.« Blumen je spet dobil svojo prejšnjo barvo in je vzkliknil: »Oh! Saj to ni učenjak, to je filozof!« Časnikarji so si zapisali ta odgovor in pripomnili: »Kakšen tepec!« Adalid jim je povedal, do ima razgovor s predsednikom republike, in se poslovil. Ostala družba pa je kosila v Colegio Militar. Adalid ni dobil pred vrati svojega avtomobila. ftofer je bil odpeljal, ker je mislil, da ga do noči ne bodo potrebovali. >če hočete, vas popeljem jaz s svojim avtomobilčkom,« mu je rekla Marta Blumenova. Tudi njej ni bilo do tega, da bi še ostala med tistimi ljudmi, med katerimi je nekoga ljubila. Naj vrag vzame njega in vse moške! »Fernando, ali ste vi brali talmud?« Drvela sta z devetdeset kilometri na uro. »Kakšno vprašanje! Talmud je premočna jed za moj želodec.« »Jaz pa ga berem. V njem so zmedene in zanimive stvari. Ker prve preskakujem in druge iščem ter pri tem izgubim veliko časa, računam, da ga bom prebrala kvečjemu v kakih dvajsetih letih.« »Pusti talmud. Želel bi, da bi brala kako drugo knjigo.« »Danes se čutim katoličanko, Fernando. Dajte mi kako katoliško knjigo. Judovskih imam dovolj. Ali jjozznate Mauricia Kohena?« Adalid se je začel smejati. »Žo razumem: ljubosumna si na Kohena. Videla si ga, kako je šepetal s tisto svetlopolto rdeč-ko, ki piše... kako 6e že imenuje?« »Kaj jaz vem, kaj me briga Kohen in talmud I Ali je Koben Jud?« »Seveda, kakor tvoj oče. kakor ti sama, čeprav si hči moje uboge sestre Toda Kohen je sovražnik tvojega očeta in njegovo sovraštvo izvira od zdavnaj. Blumene so izgnali iz sinagoge po spletkah onega izmed Kohenov, Mauricijevega očeta.« »Stara zgodba?« »Še preden 6i se rodila. Tvojemu očetu ne puste v sinagogoj ker mu nasprotuje sin starega Kohena. Toda, nič ne skrbi, ga bodo že sprejeli. Nobena sinagoga ni sposobna, da bi zavračala človeka, ki ima tri sto milijonov. In kadar bo oče prišel spet tja, bo vrgel tvojega Mauricija čez balkon.« »Hm! Moj Mauricio ni človek, ki bi se dal metati čez balkon.« Umolknila sta za trenutek. »Kakšno knjigo mi bo£ dal brali? Katoliško?« »Ne. neko judovsko: ,Zapisnike sionskih modrecev'.« »Slišala som že o njih.« »Kdo ti je pripovedoval?« Marta Blumenova je zardela. Za Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Cefc Izdaiateli: Ivan Raknvec Urednik: Viktor Cenčič