877
Iz moderne srbske poezije
Vuk Krnjevič (1935):
5.
PRED SABO
KAKOR
PRED
PREDMETOM
Življenje moje ki si se že dogodilo, senca zapečatena. Kaj naj ti še dam. Tvoje deblo razpada v zemlji, a obličje porazgubljeno. Kaj naj ti vzamem. Pokrajina ki jo imaš, zenico  slepila, prostor; obnavlja se: voda,
glasovi,
zvoki,
ptica
prešuštnica ki jo že izgovarja nekdo drug zase. Ko slutiš da diha tema odsotna se mar v resnici dogaja žival ki se plazi v srcu. Prah besed ne bo tega nikoli izustil.