lJV Ж AJl Političen list za slovenski narod. Po peitl prejeman velja: Za «el« Me prtfpifcfam U fld., za po! lota S rld.» n četrt leta i gld., ia jtdea raesec 1 fld.it) kr. V administraciji ј>?»Ј4шап velja: Za «da lato II vid., «a pol leta в fld., za «etri leta 3 rld., ia jeden mesec 1 rld. V LJtfbljani na dom poiiljan velja 1 jUI. 20 kr. vsć ва leto. Poiamne »tevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaierate) »»prejema apravnlltvo ia ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve ullee it. 2. ftokopiai ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo. Vredništvo je v Semenllklh ulicah It. 2, I., 17. Ishaj* veak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldu«, f^tev. 217. V Ljubljani, v četrtek 28. septembra 1897. Letnik XXV. Nejasne razmere. •Ceear je bilo pričakovati, to ee je zgodilo. Grof Badeni ihoče voditi in pri tem si noče vezati rok na nobeno etran, -vzlasti ne s kakimi obljubami nasproti manjšim klubom večine, kakor je n. pr. naša slovanska krščanska zveza. On hoče, grozeč s posledicami, da večina brezpogojno podpira vlado ter da zanjo 'takoj ob pričetku zborovanja pobira kostanj iz žrjavice. Pododsek večine je v dogovarjanju z Badenijem zahteval, naj vlada poskrbi za to, da se v zbornici omogoči parlamentarno delo, kajti vladi je največ na tem, da je parlamentarno delovanje mogoče, sicer s sedanjimi ustavnimi sredstvi ne more nadalje vladati. Toda Badeni se je tej opravičeni zahtevi že takrat ustavljal in kakor kaže sedaj pričetek zborovanja, je tudi UST £ K Zločin. (Ruski spisal Anton Cehov.) (Konec.) .Stražnik malo postoji, da bi si nažgal pipico. Vsede se za popotnikov hrbet in porabi nekaj vžigalic. Svit prve vžigalice svetlo vzplamti in osvetli za hip kos desnega drevoreda, beli spomenik z angelom in temnim križem; svit druge vžigaliee, ki svetlo zagori in ugasne v vetru, šine ko blisk na levo in iz teme stopi vogel kakega železnega omrežja, tretja vžigalica osveti na desno in levo beli spomenik, temni križ in omrežje, ki obdaja grob nekega otroka. „Spe umrli, spe ljubeznivi I" mrmra popotnik in vzdihuje. „Spd bogati in revni, razumni in neumni, dobri in hudobni. Sedaj so vsi jednaki. In spali bodo, dokler jih ne vzbudi trobenta na sodnji dan. Bog jih pelji v svoje kraljestvo in jim daj večni pokoj". »Sedaj pohajamo tod, pa pride čas, ko bomo sami počivali", pravi stražnik. „Tako je, tako. Vsi, vsi bomo počivali. Ni ga človeka, ki bi ne umrl. Oh, oh, oh . .. Naša dela so hudobna, naše misli zvijačne ! O grehi, grehi! O moja pregrešna, nenasitljiva duša, moje lakomno telo! Bazžalil sem Gospoda in ni je za-me rešitve ne na tem, ne na onem svetu. Zakopan sem v grehe ko črv v zemljo". „Da, pa umreti se mora." „To, to, da se mora". „Bomar vendar lože umrje, ko nas kateri", pravi stražnik. „Ali romarji so tudi različni. So pravi romarji, ki so Bogu dopadljivi in ki pazijo na svojo dušo, so pa tudi taki, ki se klatijo po noči po pokopališčih, da delajo satanu veselje ... Da 1 Marsikak romar te udari, ako ga prime veselje, tako s sekiro po glavi, da na mestu izdihneš." „Cemu tako govoriš?" „Kar tako ... No poglej, meni se zdi, da so tu vratca. To so. Odpri jih, ljubi moj 1" Stražnik odpre tipaje male duri, pelje popotnika za rokav in reče: „Tu se konča pokopališče. Sedaj pa pojdi vedno po polju, da prideš na veliko cesto. Toda takoj tu je obmejni jarek, ne padi . . . Kakor hitro pa prideš na cesto, zavij na desno in pojdi tako prav do mlina ..." „Oh, oh, oh . .." vzdihne popotnik, pomolčavši nekoliko. — „Mislim, da sedaj nimam več vzroka iti k Mitrijevemu mlinu .... Za katerega vraga bi neki šel tja? Stal bom rajše tukaj pri tebi, prijatelj I . . ." „Cemu hočeš tukaj ostati ?" „Kar tako ... V tvoji družbi je prijetnejše." „Izmislil si si pravega šaljivca. Bomar si, kakor vidim, pa se rad šališ.. „Bes se rad šalim!" pravi popotnik in se hri-pavo zasmeje. — „0, ljubček moj, ljubček moji Mislim, da se boš še dolgo spominjal mene, romarja ..." „Zakaj naj bi se te spominjal ?" „No tako .. . Kako sem te vendar lepo pre-varil . . .1 Misliš, da sem res romar? Ne, jaz nisem romar.. „Kedo pa si ?" „Mrtvec .. . Pravkar sem vstal iz rakve . . . Ali se spomiujaš ključavničarja Gubareva, ki se je v postu obesil? No, tisti Gubarev sem . . . „Daj no, l&ži!" Stražnik mu ne verjame, vendar čuti po vsem dajne za javno mnenje na Ogerskem glede Hrvatske. Ear se je v tem času godilo na Hrvatskem, odobravalo se je v vseh ogerskib političnih krogih, kajti zadovoljni eo bili, da se je našel mož, ki je znal Hrvate vrediti, kakor se spodobi. Nesloga pa, ki je vladala med hrvatskimi opozicijami, dajala je povod, da se je ban tako izjavljal, kakor smo omenili. Slednjič se pa Hrvati zjedinijo ter začno najodločneje borbo za slobodo. In kar je ban tolikokrat zaželel, če tudi ne iskreno, se je zgodilo: opozicija je prišla zares dobro povečana v sabor. Ban se pa radi tega ni razveselil, vsaj se ui izjavil, da je zadovoljen, ko vidi tako mnogoštevilno opozicijo v saboru. Sodeč po raznih dogodkih, ki so sledili po odpretju sabora, posebno pa prigodom verifikacije, bi se moglo sklepati, da banu ni bilo niti najmanje drago, da se je njegova tolikokrat izražena želja v tako obilnej meri izpolnila. Pa še v takih okolnostih, kakoršne nam je prikazala razprava o verifikaciji. Njegova (banova) četa je hitro razsodila vso situvacijo, pa odločila, to mnogobrojno opozicijo za nekoliko članov zmanjšati. Proskribiranih je bilo šest poslancev in opozicijonalna četa zmanjšana. In ban je mogel prigodom razprave o adresi zopet izgovoriti krilate besede, da mu je celo drago, da se je opozicija zjedinila ter prišla v povečanem številu v sabor. Tako se je izrazil ban o novej situvaciji, v katerej se nahaja nasproti saboru. Prepričan je seveda, da ima še vedno znatno večino na svojej strani in da opozicija ne more nič odločiti. Tako potraje vsaj še pet let, a potem morebiti ne bo treba skrbeti za svojo večino. In Mažari so tudi s to izjavo bana hrvatskega zadovoljni ter pišejo po svojih časopisih tako ošabno proti hrvatski opoziciji, kakor je že njih navada, dapač so radi adrese, katero je objavila hrvatska opozicija v saboru, skoraj izven sebe. Njim so se pridružili tudi naši mažaroni ter napadajo zajedno, kakor po dogovoru, ono hrvatsko opozicijo, o katerej se je ban izjavil, da mu je drago, da je tako mnogobrojno zastopana. Zakaj potem toliko vpitja, če je izjava banova iskrena? Sicer so bili ti življi zadovoljni z vsem, kar je bilo banu na zadovoljstvo. Morali bi biti zdaj zadovoljni tudi z opozicijo, ker banu ni na potu po lastnej njegovej izjavi. Ta izjava pa se zdi bržkone vendar le malo neiskrena, tudi privržencem in sla-viteljem vseh državniških vrlin hrvatskega bana. Oni pišejo sicer ošabno in prežimo o hrvatskih domoljubih, o njihovem delovanju za slobodo in samo-stalnost domovine, ali iz vsega se vidi, da vendar le slutijo, kako se opozicijonalno mišljenje širi v narodu in kako mora slednjič po zakonih,razvitka vendar le opozicija premagati. To je za naše dušmane nekaj strašnega. Zato je „Budapesti Hirlap" obsodil v adresi hrvatske opozicije najostreje ono točko, ki govori o samostalnosti Hrvatske. Po mnenju vseh Mažarov to ne sme nikdar biti. Hrvatska more ostati pod Ogersko le kot provincija, nikdar pa ravnopravna s kraljevino Ogersko. Vse kar se piše o samostalnosti hrvatske države, je po trditvi tega pisarja gola laž. Hrvatska je bila od nekdaj provincija in kot taka mora tudi ostati. telesu tako težko in mrzlo grozo, da se premakne z mesta in začne tipaje iskati vratca. „Počakaj malo, kam hočeš?" pravi popotnik in ga prime za roko. — „Oh, oh . . . glej no, kakšen človek si ti! Zakaj me hočeš pustiti samega ?" „Izpusti me!" vpije stražnik, skušaje oprostiti roko. „Stoj ! Ako ti zapovem, potem stoj!. . . Nikar se ne izkušaj iztrgati, prokleti pes! Ako hočeš živeti, stoj in molči, dokler zahtevam... Le veselja nimam prelivati krvi, sicer bi bil že zdavnej končal, nesramnež . . . Stoj!" Stražniku se šibe noge. V strahu zatisne oči in se privije drhteče k ograji. Bad bi bil zakričal, toda znal je, da njegov krik ne prodere do hiše... Zraven njega stoji popotnik in ga drži za roko . . . Kake tri minute preteko v molku. „Eden je bolan na mrzlici, drugi spi, tretji pa spremlja popotnike", mrmra romar. „To so zvesti čuvaji, pač res zaslužijo svojo plačo 1 Nak, bratec tatje- so bili vedno premetenejši od stražnikov t Stoj, stoj, ne gani se . .." Zopet je preteklo v molčanju kakih petnajst minut. Hkrati prinese veter rezek žvižg. V tem obliku se piše skoro po vseh mažarskih časopisih ter ne pretirajo samo historičnega prava Hrvatske, nego zanikujejo že tudi nagodbo od leta 1868, po katerej je zagotovljena Hrvatski avtonomija. Sijajni govori naših opozicijonalnih govornikov za samostalnost hrvatsko se prezirajo ali celo smešijo, a od državne vlasti ogerske se zahteva, da čim bolj omeji omenjeno avtonomijo. To državna vlast ogerska v resnici tudi izvaja, ko krši neprenehoma mnoge ustanove nagodbe, dočim naši mažaroni na vse molčč ali pa Še nasprotniku pomagajo kršiti postave. Zato imamo primerov le preveč ter nam jih ni treba še posebej omenjati. Hrvatska opozicija je popolnoma prepričana, da banu ni povoljna v saboru v tolikem številu, zna tudi, da jo mrzijo Mažari in mažaroni, zatorej je sklenila, tem odločneje braniti svoje stališče ter si ga ne dati izpodkopati. Protivniki njeni pa nai vedo, da se je borba za samostalnost Hrvatske razvila v vsem narodu in da bo tudi zmaga gotovo narodna. Politični pregled. V Ljubljani, 28. septembra. O zadnji seji pododseka desnice smo včeraj že na kratko poročali, da se je završila brez vsakega vspeha. O teku debate se „Nar. Listom" nastopno poroča: Po otvoritvi seje je poročal posl. dr. Stransky o načrtu glede spremembe poslovnega opravilnika, v katerem so navedena precej stroga določila proti obstrukciji. Načrt sta zagovarjala poleg poročevalca dr. Ebenhoch in grof Falkenhajn, vender je poslednji bolj pritrjeval mnenju grofa Palfiyja in dr. Kramara, da je veliko bolje za stranke v večini, ako se ne uvedo prestroge določbe. Ostali člani so se pa načelno izjavili proti vsakemu po-oetrenju opravilnika. Tako je torej prišlo, da je padel predlog dr. Stranskega, s katerim je pri glasovanju potegnil le dr. Ebenhoch. Nato se je pričela razprava o drugi točki dnevnega reda, o volitvi predsedstva. Predsednik vitez Jaworski je prebral pismo , posl. dr. Kathreina, v katerem ta izjavlja, da z ozirom na nameravano poostrenje poslovnika, ki je je sklenila parlamentarna komisija, ne more prevzeti kandidature. Nato se je ponudilo predsedniško mesto posl. dr. Ebenhochu, ki pa je ravno tako izjavil, da odklanja izvolitev, ker temu ni še pritrdil klub katoliške ljudske stranke, po drugih virih pa tudi z ozirom na odprto pismo barona Dipaulija, katero je objavil v „Vaterlandu" 19. t, m. in v katerem se ostro izraža napram nemškim nacijonalcem ter zagovarja avtonomno in popolno neodvisno stališče katoliške ljudske stranke. — Ker torej nobeden teh dveh mož ni bil voljan vsprejeti kandidature, je predlagal vitez Jaworski, naj se izvoli vitez Abra-hamovicz predsednikom, dr. Kramar prvim podpredsednikom, na. njegovo mesto pa naj pride jeden član manjšine. Temu predlogu so se pa člani pododseka splošno upirali ter se v veliki razburjenosti razšli, zvečer so pa plenumu parlamentarne komisije naznanili, da niso ničesar storili. Eer se je tudi grof Badeni kazal zelo neprijaznega napram zahtevam desnice, se je nato vsprejela nam že znana izjava parlamentarne komisije. Vsa vprašanja so ostala ' ' i =g „Tako, sedaj pojdi", pravi popotnik, spustivši roko. „Pojdi in hvali Boga, da si ostal živ in zdrav ..." Tudi popotnik zažvižga, steče k vratcem, in čuti je, kako preskoči jaiek. Nekaj zlega sluteč in še vedno v strahu odpre stražnik obotavljajo vratca in steče z zaprtimi očmi nazaj. Na ovinku velikega drevoreda sliši brze korake, in nekdo vpraša s piska-jočim glasom: „Ali si ti, Timofej ? - Kje pa je Milka ?" Ko preteče ves dolgi, veliki drevored, zapazi v temi majhno, motno luč. Kolikor bližje prihaja lu-čici, toliko tesneje mu je pri srcu, toliko bolj ga muči zla slutnja. „Zdi se mi, da je luč v cerkvi", misli. „Kako naj bi bila v cerkvi ? Beši nas, usmili se nas nebeška kraljica I Da, tako jel" Za hip stoji stražnik pred razbitim oknom in etrmi pred oltar . .. Voščena svečica, katero so pozabili ugasniti tatje, plapola v vetru in meče motne, rdeče pramene na razmetana mašna oblačila, na preobrnjeno skrinjico in sledove nog ob altarju in žrtveniku. Se nekaj hipov poteče in besni vihar nosi hitre, nejednakomerne glasove zvona sile čez pokopališče. torej nerešena, položaj je mnogo resneji, nego je bil pred prvo otvoritvijo državnega zbora in nam ni torej prav ničesar za sedaj pričakovati. Vender je konečno le še mogoče, da bo danes predsednikom izvoljen dr. Kathrein, ker je padel dr. Stranskega predlog in ker mu je parlamentarna komisija znova ponudila kandidaturo. Nemškonacijonalna stranka ali, kakor se oficijelno nazivlje, nemška ljudska stranka, je izdala o včerajšnji seji nastopni komunike: Zveza nemške ljudske stranke se je sošla in po kratki debati sklenila, tudi v trinajstem zasedanju v svrho varstva „kratenih" pravic avstrijskih Nemcev vztrajati v najodločneji opoziciji nasproti vladi ter z vsemi mogočimi sredstvi tem ostreje nadaljevati obstrukcijo, čim več povoda za odločilni boj je dala vlada po sklepu dvanajstega zasedanja. Zveza je popolno prepričana, da bodo boj nemške ljudske stranke proti vladajočemu zistemu podpirale vse nemške stranke, katerim je res pri srcu blagor (!) nemškega naroda. Konečno se je sklenilo, da se o tem sklepu obveste vse nemške opozicijonalne stranke, od katerih se pričakuje, da bodo jednako postopale, ter da se zveza pod nikakim pogojem ne vdeležuje volitve predsedstva. Kot dodatek k tej izjavi pripominja „Bohemia", da nemški kričači ne bodo ovirali volitve predsed-ništva, ker njih boj ni naperjen proti parlamentarizmu, marveč le proti sedanjemu parlamentarnemu gospodarstvu. Takoj na to pa naglaša imenovana nemško-nacijonalna trobenta, da bodo nemški zastopniki glasno in najodločneje ugovarjali izvolitvi dosedanjega predsedstva. V teh dveh stavkih vsakdo lahko uvidi velikansko nedoslednost. Bolj prijazne pa se kažejo kričači misli o prepustitvi jednega podpredsedniškega mesta opoziciji in že sedaj izjavljajo, da bi v tem slučaju oddali svoje glasove grofu Attemsu. No, ta trud jim bo pa desnica že prihranila, kakor je to razvidno iz poročila o seji pododseka parlamentarne komisije. Napitnici avstrijskega in nemškega cesarja, kateri smo včeraj na kratko omenili, sta glede na važno politično vsebino presenetili vse politične kroge. Ker smo že navedli nsjvažneje stavke iz napitnice avstrijskega cesarja, preostaja nam le še, povzeti nekaj najbolj važnih stavkov iz odgovora cesarja Viljema. Ta se najpreje zahvaljuje na tako veličastnem vsprejemu, potem pa na podlagi zgodovinskih dogodkov proslavlja Mažare kot hraber in delavni narod, ki se sme prištevati največjim kulturnim narodom. Pri tej priliki omenja tisočletnice, otvoritve železnih vrat in veličastnih stavb. Govoreč o splošni udanosti, ki jo skazujejo cesarju Fran Josipu vsi avstrijski narodi in sploh cela Evropa, izjavlja, da se tudi on po sinovsko ozira na našega vladarja kot svojega očetovskega prijatelja. O trozvezi pa pravi nastopno: „Po modrem posredovanju Vašega Veličanstva obstoji naša zveza, v blagor naših narodov neomajna, trdna in neomahljiva, ki je Evropi že dolgo ohranila mir in ga bo še tudi nadalje." Z vzklikom „Moriamur pro rege nostro" in „Eljen a kir%" je zaključil gost našega vladarja svojo napitnico. Kakor listi poročajo, je naredila ta napitnica na vse kroge najboljši vtis. Grški krogi so, kakor je bilo pričakovati, zelo nezadovoljni s takim sklepom miru, kakoršen se je dosegel po posredovanju velevlastij mej grško in turško vlado. Posebno ostro se izražajo grški listi o fiuančni kontroli in se mnogostransko pečajo z idejo, da bo grški parlament zavrgel mirovno pogodbo. Do tega pa najbrže ne bode prišlo, kajti kakor naglo se vsaj deloma pozabi občutn: udarec, katerega je provzročila nesrečna vojska grškemu kraljestvu, bodo merodajni krogi uvideli, da ima ministerski predsednik Ballis prav, ko trdi, da bi odklonitev mirovne pogodbe provzročila zopetni pri-četek vojske, za katero pa vkljub preveliki samozavesti manjka potrebnega poguma. Ne preostaja jim toraj nič druzega, nego ukloniti se neizogibni usodi. O izobčenju španjskega finančnega ministra Navarro Bevertera objavljajo razni, posebno pa židovsko-liberalni listi, vsakovrstna, deloma izmišljena, deloma zavita poročila in skušajo s tem storiti korak dalje v blatenju katoliške cerkve. Res je, da je fiscus po prizadevanju finančnega ministra s silo ugrabil cerkveno posestvo, pripadajoče romarski cerkvi N. Lj. Gospe v Llochu in pregnal tam nastavljenega duhovnika ter mu vzel vse pravice do uprave dotičnega posestva. Povsem neresnično pa je, da je 701etni škof otoka Malorka (Baleari) Gervera y Cervera iz lastnega nagiba izrekel izobčenje, marveč se je to zgodilo ipso facto in je to izobčenje imeuovani škof samo naznanil, sklicevaje se na tri-dentinski cerkveni zbor. Sicer pa tudi zmerneji liberalni listi grajajo postopanje finančnega ministra, o katerem bo Vatiken izrekel konečno sodbo. Nizozemski državni zbor, generalsta&ten imenovan, je otvorila včeraj kraljica-vladarica, spremljana od mladoletne kraljice Vilhelmine. V prestol-nem govoru je najpreje izražala nado, da bo koncem tega zasedanja že lahko prevzela vlado kraljica Vil-helmina, potem pa omenjala del, ki čakajo rešitve. Najvažnejše predloge so: odprava namestništva pri vojaštvu, verstvo otrok in mladoletnih delavcev ter uvedba obligatornega šolskega pouka in zavarovanja za delavce. Konečno govori še prestolni govor o načrtih glede delavskega in stanovanjskega vprašanja ter o nekaterih delih, ki so potrebna z ozirom na kolonijalno politiko. Kakor je razvidno iz tega, ima vlada precej smisla za socijaluo preosnovo, katere rešitev je pa seveda še odvisna od postavodajalnega zastopa. Cerkveisi letopis. Slovesnost v Gorjah. (Izv. dopis.) V nedeljo 19. t. m. so prišli prevzvišeni gospod knezoškof v Gorje birmovat in posvečevat veliki altar. Dosedaj se je namreč rabil portatile; sedanji župnik Gorjanski, gospod deželni poslanec Ažman je oskrbel lep kamenit altar iz pisanega marmorja, tako da se lepo prilega ostalej zgradbi. Vse delo je izvršil znani kipar gosp. Vurnik iz Radovljice. Knezoškof so dospeli v Gorje že v saboto kmalu po šestih popoludne. Gorjanci že devet let niso videli svojega višjega pastirja, zato so pripravili res dostojen sprejem. Vse hiše so biie v zelenju in zastavah, ob cesti in okoli cerkve pa so stali mlaji. Slavolokov sem naštel samo v farni vasi pet; najlepši je stal pri vhodu v vas, in je nosil napis: „Blagoslovljen bodi, ki pride v imenu Gospodovem". Tu so pričakovali ljudje knezoškofa. Pozdravili so jih: domači g. župnik, mnogozaslužni župan Gor-janske občine g. Jakob Zumer, načelnik požarne brambe g. Vinko Cerne in belo oblečena deklica, katera jim je v imenu mladine podala šopek iz samih planink. Med slovesnim pritrkavanjem in streljanjem so se podali škof v krasno ozaljšano in lepo razsvetljeno cerkev, kjer je domači g. župnik dal blagoslov z Najsvetejšim. Kmalu na to so priredili domači pevci in požarna bramba podoknico. Zapeli so: 1) v Gorenjsko oziram se (Fieišman), 2) Nazaj v planinski raj (Nedved). 3) O mraku (dr. Ipavec). 4) Večerni zvon (Ang. Hribar). Ker so bili dobro pripravljeni, je bilo petje res dostojno tako visokega gosta. Knezoškof so v svoji 'prijaznosti stopili med nje ter se jim zahvalili in jim izrekli svoje priznanje. Gotovo jih bo ta pohvala izpodbudila, da se še naprej vadijo v blagoglasnem petju, kar na deželi ni lahka stvar, ker imajo pevci obilo druzega dela in le malo časa za vaje. Med tem se je naredila noč in pričela se je razsvetljava. Hišni gospodarji so kar tekmovali med seboj, kdo bo lepše razsvetlil svojo hišo. Posebno se je odlikovalo župnišče, šola in „Gorjanski dom". V velikem oknu nad cerkvenimi vratmi je bil krasen transparent z napisom : PaX, MVLta AfferentI aeqVe aC eXOIpIentlbVs Dona SpIrltVs sanCiI nad župniščem pa: VDane Gorlanske oVCiOe VIšeMV pastlrlV IakobV tisVCkrat sLaVa I Na prostornem farovškem vrtu so zažigali bengaličen ogenj in spuščali rakete in na bližnjih hribih so goreli kresovi, kateri so daleč na okrog ozna-njevali radost Gorjancev, da imajo g. knezoškofa v svoji sredi. Ker smo pričakovali prihod N|ih Prev-zviŠenosti še le v mraku, so se tudi v Spodnjih Gorjah dobro pripravili za razsvetliavo; škoda, da niso mogli z njo pokazati g. knezoškofu svoje uda-nosti, ker so se peljali skozi to vas še pri belem dnevu. Svetinje za novi altar so pripeljali knezoškof seboj, in sicer sledečih mučenikov: Svetega Kan cija, Kancijana, Kancijanile, Diodora, Fiorija, Jurja, Optata in Kolumbe. Koj zvečer so jih prenesli v zato pripravljeno mrtvašnico, kjer so duhovniki potem opravili svoje molitve, prosto ljudstvo pa je čulo pri njih celo noč. Nad vratmi mrtvašnice se je svetil rudeči transparent: „Vsi sveti mučeniki za nas Boga prosite IH Drugi dan se je pričelo cerkveno opravilo ob osmih. Prvo je bilo na vrsti posvečevanje altarja, katero je trajalo dobri dve uri; ljudem so se jako dopadli lepi cerkveni obredi, kateri so se vršili pri tem svetem opravilu. Liturgično petje je oskrbel strogo po cerkvenih predpisih priznani pevec in skladatelj preč. gosp. gvardijan in župnik, P. llugolin S a 11 n e r, ki se je v ta namen potrudil v Gorje ; Bog mu poplačaj njegov trud. Na to so knezoškof prvi opravili sveto mašo na novoposvečenem altarju, iz koj potem se je začelo birmovanje, ker je zaradi pozne ure izostal cerkven govor in izpraševanje otruk; saj je bila tako že blizo jedne ure popoludne, ko so knezoškof opravili zadnje cerkveno opravilo, molitve za mrtve. Birmanih je bilo 845 otrok, ker je tudi iz sosednjih župnij prišlo mnogo bir-mancev. Pri kosilu je domači g. župnik napil gospodu knezoškofu, izrazil svoje veselje, da jih vidi čvrste in zdrave ter jim želil še mnoga leta. Gosp. unezo-škof so se v svojem odgovoru zahvalili za voščilo, omenili sedanjih nemirnih časov in opomnili, naj ne pozabimo, da je bil svet s trpljenjem odrešen. Ce se hoče dandanes kaj doseči, je treba sloge, katero so posebno priporočevali, ter izrazili željo : „Ut omnes unum sint". Na to so se še vdeležili slovesnih litanij, ter se potem odpeljali na Breznico. Spremljevale so jih naše iskrene želie, naj uh Bog ohrani še mnogo let! Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, dne 21. sept. Po otvoritvi današnje izredne seje naznaui župan mej drugim, da mu je potom deželne vlade došla najvišja zahvala za čestitko in udanostno izjavo mestnega sveta povodom rojstvenega dne cesarjevega, ter da je slov. katol. delavsko društvo doposlalo resolucijo, sklenjeno na zadnjem shodu v Vodmatu, v kateri se občinski svet naproša, naj po možnosti skuša preprečiti nameravano slavnost povodom ustanovitve Siidmarkinega „Siiugerbunda". K tej reso luciji pripomni župan, da ta zadeva ne spada v področje mestnega sveta, in si izprosi dovoljenja, da jo odstopi deželni vladi. V odsek za posvetovanje o ustanovitvi mestne godbe ee na predlog odb. G o g o 1 e izvolijo odborniki dr. Požar, Svetek in Ravnihar. Prva točka personalno-pravnega odseka se odstavi z dnevnega reda, o dopisu deželne vlade glede prošnje stavbenika V. Treota za stavbinsko dovoljenje pa poroča odb. Gogola. Poročevalec naznani, da je ministerstvo odklonilo priziv mestne občine v tem oziru in toraj ne preostaja ničesar druzega, nego izročiti ves akt mestnemu pravnemu konzulentu, da nastopi v slučaju, da je nade na po-voljen vspeh, pot tožbe proti ministerstvu, sicer pa se morajo vsprejeti v stavbeni red določbe, ki jih zahteva ministerstvo. — Odsekov predlog obvelja. O nakupu nekaterih parcel za napravo Kuhnove ceste poroča v ime finančnega odseka odb. Zabukovec. Po daljšem pogajanju se je posrečilo, pogoditi se za ceno i gld. 50 kr. za kvadratni seženj in bi znašala svota za približno 1250 kvadratnih sežnjev 4700 gld. Poročevalec konečno predlaga, naj se odobri pogojena cena. Temu predlogu se protivi odb. dr. Gregorič, ki naglaša, da projektovana. Kuhnova cesta ni nujno potrebna, in predlaga, naj se dotična svota raje porabi za popravo v slabem stanju se nahajajoče Martinove ceste. — Pri glasovanju obvelja odsekov predlog. O prošnji mestne hranilnice za odobritev ob restne mere 4-3 % glede posojila v znesku 30.000 gld., dovoljenega društvu „Narodni dom", poroča odb. Svetek in predlaga, naj se odobri, čemur mestni svet pritrdi. Nato slede poročila stavbnega odseka. O stavbnih delih, ki jih je radi nuinosti oddal mestni magistrat, poroča odb. Klein. Naprava škarpe in kanala ob Ljubljanici se je oddala stavb. Supančiču za svoto 323 gld. 20 kr., štukaturska in kiparska dela v mestni dvorani so se oddala za ceno 4400 gld., ključavničarska dela pa za 436 gld. tu-kajšniemu mojstru Spreitzerju. — Na poročevalcev predlog se ta oddaja naknadno odobri. Ugovoru Iv. Kneza na Mar. Terezije cesti, ka teremu se je zabranilo dovoljenje hleva, se na predlog poročevalca dr. S t a r e t a ugodi, ker projektovane ceste vlada ni potrdila, nasprotno se pa odkloni priziv Al. Pauechina, ki vkljub večkratnemu pozivu mestnega magistrata ni voljan pri svoji hiši v Rožnih ulicah pravilno urediti greznice in stranišč. Poročevalec odb. dr. Požar. Prošnji Marije Potočnikove za spremembo re-gulačne črte pri njenih hišah št. 5 in 7 ob Sempe-terski cesti v svrho prezidave se deloma ugodi. O predlogu odb. Subica glede ustanovitve grel-nice poroča odb. Kozak in predlaga, naj se ta misel sploh opusti, mesto tega pa dotični denar po potrebi razdeli mej mestne uboge. Temu predlogu ee odločno protivi odb. Subic, ter naglaša, da se je odsek za uboge premalo in-formoval, ker je njemu znano, da je mnogo prebivalcev, ki bi radi donesli za prepotrebno napravo. Za olepšavo mesta, pravi govornik, žrtvujemo tisoče, toraj se bo tudi lahko porabilo par stotakov za ustanovitev grelnice. Z ozirom na mnenje, da bi ta naprava služila samo žganjarjem, pravi govornik, da moramo skrbeti tudi za te, ker so tudi ljudje, ki so večinoma po nesreči prišli do takih razmer in so tudi usmiljenja vredni. Vsled tega predlaga, naj se predlog vrne magistratu v natančneje informovanje. Predlog, ki ga podpira tudi odb. Mali, se vsprejme. O izdajanju ubožnih spričal v smislu novega civilno - pravdnega reda poroča prvi mag. svetnik V o u č i n a in predlaga : spričevala naj izdaja župan ali njegov namestuik, v to svrho potrebne poizvedbe se pa izvrše po okrajnih načelnikih. Predlogu se pritrdi. Odbornik Zabukovec poroča o predlogu odbornika dr. Gregoriča glede spremembe oskrbovanja ubogih z ozirom na novi domovinski zakon ter naglaša, da je za to stvar še dovolj časa do I. 1901, ko se prične dejanj^ki izvrševati omenjeni zakon. Odb. dr. Gregorič pripomni, da je imel posebno v mislih preuredbo mestne ubožne hiše, ki se ne dil izvršiti v par mesecih. Zupan omeni k temu, da je že v delu tak načrt, kakor tudi oni glede splošne preuredbe oskrbovanja ubogih, ki se v kratkem predložita mestnemu zboru. Nato se vsprejme odsekov predlog. Ubožna ustanova EI. Karlichove v znesku 100 gl., katere obresti naj se podele vsako leto na dan sv. Elizabete mestni ubogi, se vsprejme v mestno upravo. — Poročevalec magistratni svetnik V o n -čina. O nasvetih policij, komisarja glede ustanovitve mestne posredovalnice za posle in delavce poroča odb. Plantan. Polic, komisar je podal daljše poročilo, v katerem slika nujno potrebo takih posredovalnic iz socijalnih in tudi nravnih ozirov, ter podaja navodila za poslovanje take posredovalnice. Taksa za vsak prijav bi se določila na 10 kr., kot nagrada pa bi se zaračunilo 5 odstotkov dogovorjene mezde. — Ker zadeva še ni popolno dozorela, se vsprejme v principu, da se uvede taka mestna posredovalnica, in magistratu naroči, da izposluje potrebno koncesijo, podrobnosti se pa obravnavajo pozneje. Prošnja štirih prodajalk na Pogačarjevem trgu, naj se jim dovoli še nadalje prodajati v barakah, o kateri se je vnela daljša debata mej poročevalcem Zabukovcem, podžupanom in odb. Staretom kot contra — ter odb. Terčkom, Velkavrhom in dr. Požarom kot zagovorniki, se je odklonila ter potrdil odlok magistrata, ki določa, da se morajo s 1. nov. podreti vse barake, razven onih, v katerih se nahajajo prodajalnice, ki se še ne morejo preseliti v prejšnje lokale. Prošnji zadruge prevoznikov, naj se radi pomanjkanja prometa opusti stojišče na Resljevi cesti, se ugodi. — Por. od. Žitnik. Podžupan poroča o županovem predlogu, naj bi se uvedel nov način odvažanja in nabiranja smetij. Po tem predlogu naj bi se omislilo kakih 1200 železnih posod s hermetičnim pokrovom, katerih bi dobila vsaka hiša po jedno oziroma več. V te posode bi se spravljale smeti. Vsak teden po dvakrat bi se te posode pobirale s posebnim vozom, na katerega bi se jih naložilo po 30 in odvedlo na smetišče. Skupno bi zuašali stroški za posode okroglo 12.300 gld. iu za dva vozova 1800 gld. V pokritje stroškov bi se pobirala od vsake posode letna taksa v znesku 3 gld. — Ta način nabiranja smetij naj bi se uvedel s 1. januvarijem 1898. leta. — Podžupan predlaga, naj se za sedaj še ne uvede ta drag način, posebno še, ker se poskus drugod ni obnesel. Po nekaterih pojasnilih odb. dr. Gregoriča in V e 1 k a v r h a ter župana glede zboljšanja sedanjega načina pobiranja smetij, se vsprejme odsekov predlog. Konečno poroča podžupan o predlogu magistra-tovem, naj bi se za port&le in naogledne predalnike, ki segajo čez stavbeno črto na javni svet, pobirala posebna priznalna najemščina. Sprejmo se brez debate nastopne določbe: 1. za vsak premičen ali nepremičen portal in predalnik, ki sega čez stavbeno črto, se pobira letna najemščina, ki znaša '/» odst. letne najemščine, ki se plačuje od onega lokala, h kateremu portal ali predalnik pripada ; najmanjša najemščina znaša 1 gl. na leto; 2. za samostojne, večinoma za reklamo služeče predale se zaračunava najemščina po velikosti in obsežnosti ; 3. določbe stopijo v veljavo s 1. jan. 1898. Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v tajni seji, o točkah, ki so se odstavile z dnevnega leda, se pa obravnava prihodnji petek. Dnevne novice. V Ljubljani. 28. septembra. (Volitev za pridobninsko komisijo.) Pridob-ninski zavezanci II. razreda vse dežele Kranjske volijo neposredno iz svoje srede, oziroma iz kroga vo-dečih obratnih uradnikov tri komisijske ude in tri namestnike, in sicer 5. oktobra 1897 v pridobninsko komisijo. Vsled želje mnogih udeležencev se vabijo volilci najuljudneje k razgovoru gledč imenovanja kandidatov. Ta razgovor bo v ponedeljek 27. septembra 1897, ob 11. uri dopoludne v telovadnici I. mestne deške ljudske šole (Komenskega — prej Poljska ulica). — Predsedništvo trgovske in obrtne zbornice. (Iz Zaplane.) Po triletnem trudu in skrbeh prišel je tudi za nas veseli dan, o katerem se je posvetila naša nova župna cerkev. Dne 11. t. m. so se v ta namen pripeljali k nam prevzvišeni g. knezoškof. Ob meji župnije so jih čakali zaplanski možje ter jih po svojem duhovnem pastirju najprisrčnejše pozdravili. V spremstvu teh mož med pritrkavanjem zvonov in gromenjem topičev pripeljali so se prevzvišeni do kapelice lurške Matere božje, stoječe vrh hriba — in tu pričakovala je težkega srca mladina svojega višjega pastirja ter mu po deklici izrazila svoja srčna čutila. Od tod so prevzvišeni v procesiji šli do Zaplane, kjer so v starej cerkvi opravili svojo pobožnost. 8 tem je bila slovesnost za ta dan končana. S trdnim zaupanjem, da se nam do jutra zvedri nebo ter nam ne kvari velike slovesnosti, smo se podali k počitku. — A varali smo se, kajti v skoraj neprestanem dežju vršiti se je morala ta za Zaplano velepomenljiva slovesnost. A dasi niso ravno topiči v polni meri mogli razodevati veselja vernih Zaplancev, dasi pripravljeni kresovi niso mogli bližnji in daljni okolici naznanjevati tega za Zaplano pomenljivega dae — vendar so obrazi župljanov — solze v očeh marsikaterega razodevale, da se vsi vesele tega dne, da so hvaležni Bogu zanj, kateri jim ga je naredil. Hvaležni smo pa tudi — in očitno, tu svojo hvalo izrekamo vsem, kateri so nam pripomogli k novi stavbi. V prvi vrsti bodi najiskrenejša zahvala prevzvišenemu g. knezoškofu, ki so tudi v tako slabem vremenu požrtovalno opravili posvečenje cerkve. — Hvala bodi vsem, kateri so bodi z denarjem ali na kak drug način pripomogli, da se je v naših slabih okolščinah mogla cerkev dovršiti — zlasti hvala vrlim Bovtarjem in Vrhničanom, ki so nam z vožnjo bili v veliko pomoč. — Stotero poplačaj ljubi Bog vsem, kar so storili kakor zanj tako tudi za nas. (Dnevni red) občinskega sveta izrednej seji, ka tera bode v petek dne 24. sept. t. 1. ob šestih zvečer v telovadnici I. mestne deške petrazrednice v Komenskega ulicah. I. Personalnega in pravnega odseka poročilo : o izjavi pravnega konzulenta mestne občine ljubljanske o zadevi uknjižene servitute pri posestvu kneza Karola Auersperga. II. Stavbenega odseka poročila: 1. o odobritvi regulačuega načrta in o dotičnem razpisu c. kr. deželne vlade; 2. o nasvetih enkete, sklicane zaradi rešitve kolodvorskega vprašanja; 3. o dopisu županovem glede rešitve Ivan Mohorčevega гекигла v seji obč sveta dne 7. septembra t. I.; 4. o oddaji del za napravo Kuhnove ceste; 5. o regulačnem načrtu za oni del mesta, ki leži za južnim kolodvorom ob obeh straneh Dunajske ceste. (Občni zbor ljubljanske čitalnice.) Soboto, dne 25. septembra ob 7. uri zvečer bode v mali dvorani .Narodnega doma" izredni občni zbor Čitalnice Ljubljanske, da se volijo trije odborniki v dopolnitev čitalniškega odbora. Podpisano prvosedni-štvo vabi uljudno P. T. častite društvenike k temu shodu ter naznanja, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Prvosedništvo Čitalnice Ljubljanske. (Iz Spod. Idrije.) Ne pisali bi več o zad. shodu, a mokrači sami z lažujivo cunjo nam dajejo povod. Zadnji „Delavec" je prinesel poročilo o tem shodu. Ce je bil do sedaj kdo omahljiv v veri, da mokrači ne znajo druzega kakor lagati, se je sedaj lahko vtrdil v tem in do cela prepričal. Piše, da „Slovenec" zopet laže. Čudno, da vedno le po sebi hlače meri. Z vso sigurnostjo klepeče, da je bil ta shod javno razglašen. Kje so bili kaki lepaki? Kdaj je klical občinski sluga ? Kdaj je bil naznanjen sploh v katerem časopisu ? Pravijo, da so vabili kmete in da so bili tudi zraven. Bes je to; a naši kmetje niso vedeli za shod, še le kapelan jim je povedal o njem. Vabili ste pač kmete in tudi prišli so k vam ; toda kateri ? Vabili ste in prišli so tisti prijatelji iz Plužna, Lazca in sploh cerklanskega okraja, ki so imeli smolo s Kristanom v Cerknem. Prišli so misleč, da se jim bo tu obneslo, kar se jim ni v Cerknem ; a varali so se. Mokrači lažejo, da niso kapelana vunj vrgli, ampak le peljali (!). Lažejo, da ni šel kapelan nazaj pri drugih vratih, ampak šel k županu. Mokrači! Vedno pripovedujete, kako so mastne duhov, plače, da ž njimi lahko rede trebuhe, potrudite se iu do-kažite kapelanu, da je šel po župana in on vam odstopi vso letno plačo. Dvojno dobro. Skazala se bo resnica in ob jednem boste tudi videli in imeli sami mastno kapelanovo letno plačo. Mokraška cunja, ki ima patent za laži, pravi tudi, da je Kristan rekel o Badeniju, da je naredil poklon klerikalni straaki ne pa o Kielmansegu. Oh, mokrači, ali res mislite, da je vse belo vže črno, če le vi tako rečete. Eako je pa še povdarjal Kristan besedo Kielmansseg in potem povedal o njem omenjeno. Pravi, da je župan prišel kakor divjak. Mokrači le počasi, dokler vas ni bilo pri Fari, se ni moglo govoriti o divjakih. Učite se Kristanovih naukov, ki trde, da ste se spo-polnili iz opice — a skušnja uči, da greste nazaj odkar ste mokrači ne le v opice, ampak v prave zveri. Pravite, da se ne zaletavate v nikogar, a če bo gospod kapelan tako postopal, bode se poreza! V pričo tako infamnih žalitev ne bodemo molčali. Saj ste hoteli celo vničiti kapelana; če bi kaj vedeli o njem, vže davno bi bili zbobnali po svetu. Koncem vseh lažij se začno mokrači tolažiti, da bodo v kratkem imeli nov shod in da se bodo s kapelanom videli pri Filipih. Ne vemo, kako pojde. Bode treba najprej zopet zlagati za Kristana. V Spodnji Idriji vas itak nobedea noče; vaši gostilničarji se pa tudi jeze, da jim jnokraška gostilna ne nese. Le višjim mokraškim gospodom se dobro godi; podložni se pa počutijo prav slabo. (Šolske vesti) Pod tem naslovom prinesla je „Ljubljančanka" poročilo o zasebni čvetercrazredni ljudski šoli, katero vzdržuje nemški šulverajn v Ljubljani. Poroča pa o tem „Ljubljančanka" tako-le: „V čveterorazredno zasebno ljudsko šolo nemškega šulferajna bilo je za šolsko leto 165 dečkov vspre-jetih. Izmed teh je 162 katoličanov, 1 protestant in 2 žida. 89 jih je nemškega maternega jezika, 5 odst. jih je iz rodbin, v katerih se govorita oba deželna jezika, 6 odst. jih je pa italijanskega rodu." Dalje pa piše še uradni list: „17 učencev pa ni bilo radi neznanja materinskega jezika (wegen Unkentnis der Muttersprache) vsprejetih. Na prvi hip se človeku tako pisanje malo smešno vidi, seveda ako pa pozna ideje onih mož, ki so pri našem uradnem listu, že kmalu lahko spozna, kakšna „Muttersprache" je to. Sicer pa, mimogrede rečeno, kdor pozna otroke, ki pridejo na razne, dostikrat prav zanimive načine v te vrste šole, vedel bi napisati najbrž precej drugačne šolske vesti. (Domača umetnost.) Tukajšnji n&rodni knjigovez gosp. Ivan B o n a č razstavil je v izložbenem prostoru tvrdke Gričar & Mejač v Prešernovi ulici v njegovi knjigoveški delalnici izvršeno krasno mapo. Mapa je iz elegantnega chamois-usnja, ima vložene primerno pozlačene mozaik-okraske iz nežno-barvnega usnja, ob vogalih in v sredi pa pritrjene krasne emajlovane embleme. Načrt in delo je izvršil res mojetereko sin imenovanega knjigoveza, France. Strokovnjake, pospeševatelje in poznavalce domače umetnosti opozarjamo, da si ogledajo to vse pozornosti vredno delo. (Zdravje v Ljubljani) od 12.—21. t. m.: Novorojenih je bilo 31, mrtvorojen l; umrlo jih je 30, med njimi za škarlatico 1, za tifuzom (legarjem) 1, za jetiko 4, za želodčnim katarom 7, vsled mrtvo-uda 2, za različnimi boleznimi 15; med njimi je bilo 5 tujcev in 10 iz zavodov. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, za grižo 2, za oslovskim (dušljivim) kašijem 1. (Požar ) Dne 17. t. m. pogorelo je gospodarsko poslopje Mihaela Ostermana v vasi Kralje. Škode napravil je ogenj okolu 750 gld. Poslopje ni bilo zavarovano. Vzrok ognja še ni znan, vender pa imajo na sumu neko Ano Kari in vsa stvar se je ovadila c. kr. okr. sodišču. (V bogoslovno semenišče v Mariboru) so vsprejeti gg. abitnrijenti: Martin Bauman iz Sv. Lo-renca na Dravskem polji, Iv. Bosiua iz Dobovc pri Brežicah, Franc Brežic iz Horjula, Franc Dokler od Nove Cerkve, Jos. Florjančič iz Studenca, Iv. Gori-čan od Sv. Lorenea na Dravskem polju, Fr. Heric iz Sv. Križa pri Ljutomeru, Avg. Jager od Sv. Jakoba v Slov. Goricah, Jak. Kosi od Sr. Križa pri Ljutomeru, Alb. Lubri iz Trbovelj, Ant. Novak iz Dobja, Fr. Osterman iz St. Jurja pri Kranju, Al. Poterč od Sv. Urbana pri Ptuju, Anton Pučnik iz Konjic, Jak. Babura iz St. Jurja ob juž. žel., Jak. Bauter iz Ljutomera, Matija Slavič iz Sv. Križa pri Ljutomeru, Fr. Spindler od Male Nedelje, Anton Stergar iz Pišec, Fr. Stuhec od sv. Križa pri Ljutomeru, Jos. Skrinar iz Brežic, Ev. Vračko od Sv. Magdalene pri Mariboru, Iv. Zajec iz Motnika in Ign. Založnik iz Vitanja. — Šolsko leto v bogoslovji se prične z duh. vajami 1. oktobra. Predavanja se začno 5. oktobra. (Umrl) je v Hajdini umirovljeui kaplan gosp. Jakob Vindiš v 27. letu. — Naj v miru počiva I (Šolsko leto) se je kakor končalo, tako tudi pričelo v St. Lambertu brez svete maše, brez poklicanja sv. Duha, brez župnikove vednosti, po komandi županovi, po navodilu iz Litije. (Koroške novice.) Telefon dobimo v Celovcu menda že oktobra meseca, — če bo res I — V Gli-nici je utonil učenec V. Eazleldner iz Celovca. — Železnica skozi krško dolino je dovoljena. Zidala jo bode tvrdka Haserl in Stern na Dunaju. Z delom pričnejo prihodnje leto. — Avstrijski pivovarji so imeli dne 7. in 8. t. m. shod v Celovcu. Mesto je razobesilo na trgih svoje frankfurtarice. Vsakemu hočejo pokazati svoje „nemštvo". — Petindvajset-letnico svojega obstanka je praznovala dnč 19. t. m. slovenska posojilnica v St. Jakobu v Božu I Čestitamo ob tej priliki najstarejši naši slovenski posojilnici, želeč, da i v bodoče krepko deluje v blagor n&roda našega! — Podružnico avstrijskega čebelarskega društva so ustanovili v Ločah. Bavno tam je imel gosp. ravnatelj dr. E. Kramar dne 8. t. m. kmetijsko predavanje. —• Nove zvonove dobijo v St. Juriju ob Žili. — Delavec Jakob M e m e r v Baj-tiščah služi sedaj že 55 let kot žicar v bajtiških fužinah. Pač redek slučaj pridnosti in vstrajnosti, posebno v naših časih. V priznanje tega je posestnik fužin, gosp. Voigt, podelil zvestemu delavcu že meseca aprila 50 gld. v zlatu, in sam svitli cesar ga je odlikoval s tem, da mu je dne 22. julija podelil zlati križec za zasluge. Dne 29. avgusta po sv. maši je gosp. okrajni glavar Mac Nevin pripel križec odlikovanemu delavcu na prsi. — Mnogo težkih križev je nosil naš sodelavec Memer v svojem dolgem življenju in delovanju, in le od srca želimo, da bi sedaj še dolgo nosil lahki in častni zlati križec I — Dež. vlada je izdala poziv, u katerim zaukazuje, naj se potom občinskih predstojništev nabirajo milo-dari za prebivalce na Ziljski Bistrici, oškodovane po velikem požaru dne 5. sept. t. 1. (Opat AvgnStin Dnda 0. S. B. f) Poroča se nam: Dne 20. septembra je preminul v benediktinskem samostanu v St. Pavlu na Koroškem po dolgi hudi bolezni tamošnji opat č. g. Avguštin D u d a. Pokojnik ee je porodil dne 17. januvarija 1827. 1. v Trebišu na Moravskem. Samostanske obljube je napravil dne 22. sept. 1850. 1., v mašnika bil posvečen dne 27. julija 1851. 1. Nad 30 let je bil opat. Letos, dne 17. januvarija je slovesno obhajal 30 letnico, odkar je dosegel to častno mesto. Bil je pokojnik ob svojem času profesor bogoslovja; vitez reda železne krone III. vrste, knezoškof. kon-zistorijalni svetovalec in ud mnogih učenih družb. N. v m. p. I (Potres.) Iz Rifenberga pri Gorici, 21. septembra. Prej ko ne, imeli ste v Ljubljani zopet potres. Čutili smo ga mi 21. sept. popoldne ob 2. uri prav močno,'dva sunka valovita, in je trajal 1'/, sekundo. Ljudje pri tleh stanujoči čutili so tudi podzemsko bobnenje. Smer mu je bila od jugo-zah. proti se-vero-vzhodu.. (Iz Pazina,) dne 20. septembra. V okolici Pa-zina je trgatev blizo končana. Grozdja se je nabralo malo, a to pa je jako dobro. Novo vino je sladko, kar že več let ni bilo. Premda je v mnogih krajih 12. t. m. zelo toča pobila, vendar se je povsod nekaj ohranilo, ker so bili le nekoji deli poje-dinih občin prizadeti. Tukajšnji laški trgovci z vinom so počeli pridno kupovati novo vino, da napolnijo svoje kleti in da bi pozneje s ceno vina po volji ravnati zamogli. Sedaj se drže od 15 kr. naprej po litru. Opozarjamo slovenske vinotržce, da se na postajah železnice — posebno v Pazinu — ne dado pregovoriti od laških agentov, da je tu ali tam vse toča pobila itd. To je njihova navadna vsakoletna taktika, da se Lahom bolj žepi polnd. Kdor je tukaj še nepoznan, naj bp, prišedši v Pazin, obrne na gospode Janka Kočevar v občinskem uradu, Antona Bertoša, trgovca, in Ivana Načinovića. „Svoji k svojim I" (Velika nesreča na Reki.) Iz Novoga dohajajoči parobrcd „Ika" trčil je dnć 21. t. m. zvečer z nekim izlazečim angleškim parobrodom. Parnik „Ika" je bil lastnina „ogersko hrvatske družbe". Bil je dolg 37 m z vsebino 110 tonad; stroj je imel moči za 30 konj. Ladjica je oskrbovala promet med bližnjimi pomorskimi mesti reškega zaliva. Število utopljencev se ceni na 35. Med utopljenci je tudi župnik iz Koetrene sv. Lucije Pr. Pavličič. — Čudno, da so v malo letib tolikrat trčili — a zdaj najstrašnejše. Govori se, da je bil med potniki neki profesor bogoslovja z Dunaja — ne vem, ali se je rešil ali ne. (Iz Wiirzbnrga) nam piše prijatelj na potu: Princ Maks Saksonski, sorodnik naše cesarske hiše, se vrača prihodnji teden zopet v Eichstiitt, kjer je študiral bogoslovje in bo tam prevzel službo kapelana pri cerkvi sv. Walpurge. Narodno gospodarstvo. Mejnarodna razstava v Parizu. Nj. prevzvišenost c. kr. trgovinski minister naglaša v svojem pozivu k udeležbi na mejnarodni razstavi umetnin in proizvodov prirodninskih plodin, obrtnostij in industrij, katera bo 1900. leta v Parizu, da si je Francoska postavila nalogo, v svoji stolici zbrati v živi sliki vse kulturne pridobitve sedanjega časa, potekajoči dobi postaviti spomenik ter bližajočemu novemu veku položiti temelj. Avstrijska vlada se ni odtegnila uvaževanju, da je udeležba na tej razstavi reprezentativna dolžnost, zajedno pa tudi važna narodnogospodarska korist, ker daje priliko, da se okrepi obstoječe, a tudi osnujejo nove prometne zveze. Zato se je na podstavi Najvišjega odloČila sprejelo povabilo francoske republike za uradno udeležbo. Da se pa more veljavi, ki jo sme Avstrija zahtevati za-se kot gospodarska in umetnostna velesila, pokazati v Parizu, treba je napeti vse moči. Nj. prevzvišenost poziva tedaj v svojem oklicu vse, ki so s svojim delovanjem v to poklicani, da v ta namen svoje najboljše moči posveti, da skušajo doseči najvišjo stopinjo možne popolnosti. Ta poziv seobrača do vsakega: do izkušenih in zmožnih nastavnikov, katerim razsežnost njih obratov dopušča in veleva večje stroške, kakor tudi do gospodarsko šibkejših, toda po svoji zmožnosti za vspehe usposobljenih producentov. Di se tudi na Kranjskem osobito onim, kateri se zanimajo za častno udeležbo na omenjeni svetovni razstavi, razjasni, kako doseči smoter, katerega poudarja predsednik c. kr. osrednje komisije, Nj. prevzvišenost gospod trgovinski minister, v svojem oklicu, obdržaval bo c. k r. g e n e r a 1 n i k o-misarza svetovno r a z s ta v o v P a r i z u 1900, gospod c. kr. dvorni svetnik dr. W. F. Exner, dne 2 7. septembra 1 89 7 ob pol sedmih zvečer v telovadnici prve mestne deške ljudske šole vLjubljani (Komenskega, prej Poljska ulica) predavanje „O udeležbi Avstrije na pariški svetovni razstavi 1900 ", h kateremu uljudno vabita vse, ki se za to zanimajo : C. kr. deielni predsednik: Viktor barou H e i n s. r. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko v Ljubljani: P e r d a n s. r., zbornični predsednik. Telegrami. Dunaj, 23. sept. Kršč.-soc. poslanci so sklenili v klubovi seji, da pri prvi priliki v zbornici označijo svoje stališče glede jezikovnih naredb in glede nagodbe z Ogersko. Glede jezikovnih naredb bodo zahtevali, da jih vlada umakne ter izda zakon o jezikih. Pri volitvi predsedstva so sklenili, da oddajo prazne listke. Dunaj, 23. septembra. V seji Slovanske krščanske zveze so se člani zelo pritoževali nad vladnim postopanjem. Sklenili so poslanci vstrajati pri sklepih vsprejetih na ljubljanskem vseslovenskem shodu, kolikor se tičejo narodnih zahtev Slovencev in Hrvatov. Vzlasti so poslanci povdarjali, da jim je nemogoče vstrajati pri večini, ako se ji pridružijo tudi italijanski poslanci. Dunaj, 23. septembra. Liberalni veleposestniki so sklenili, da pri volitvi predsedstva oddajo bele glasovnice. Dunaj, 23. septembra. V poljskem klubu so poslanci soglasno odobrili poročilo načelnika Jaworskega glede pogajanj z vlado in drugimi klubi večine ter sklenili, da se držijo svojih načel, ki jih vežejo z večino. Dunaj, 23. septembra. (Poslanska zbornica.) Trinajsto zasedanje državnega zbora je otvoril danes dopoludne ob naznačeni uri grof Badeni, katerega je vsprejela četa Scho-nerijancev z ironično-divjimi živio-klici. Grof Badeni je povabil poslanca Zurkana kot starosto poslancev, naj prevzame predsedstvo. Poslanec Zurkan pozdravi v kratkem nagovoru zbrane poslance ter jih prosi, naj bodo jedini in opuste neploden prepir. Svoj govor konča s trikratnim živio-klicem na cesarja. Cela zbornica se je odzvala z živahnim odobravanjem temu pozivu, le eksvitez Schonerer je zaklical: „Živel nemški narod !" Med celim govorom so njegovi pristaši kričali in ropotali. Takoj na to vpraša poslanec Pergelt, je li starostnemu predsedniku znano, so se li storili potrebni koraki v svrho slovesne, v opravilniku predpisane otvoritve državnega zbora po cesarju. Predsednik Zurkan odgovori, da je po njegovem mnenju ta stvar pravica, nikakor pa ne dolžnost krone. Grozen vrišč je provzročilo vprašanje poslanca Gregoriga, kaj pomeni šestnajst policajev, ki so preoblečeni v služabnike. Vkljub nepopisnemu nemiru, vpitju in žvižganju proti Badeniju in večini se prične volitev pred-sedništva, katera se še vrši, akoravno je vrišč tako velik, da ni mogoče besedice razumeti. Posebno ostro napadajo češko-nemški kričači češke zastopnike. Dunaj, 23. septembra. Današnja seja je jako burna; prvo besedo ima Schonerer, vihteč bič nad levico. Predsednikom je izvoljen dr. Kathrein z 203 glasovi. Devet glasovnic je bilo praznih. Opozicija se je zdržala glasovanja. Schonerer in tovariši kličejo : izdajica. Poslanec Pergelt predlaga konec debate in glasovanje po imenih. Seja se še nadaljuje. Podpredsednikoma sta izvoljena poslanca vitez Abrahamovicz in dr. Krama i. Dunaj, 23. septembra. Zunanji minister grof Goluhowski je dospel sinoči ob 7. uri iz Budimpešte. Dunaj, 22. septembra. „Fremdenblatt" poroča, da je pomiloščen radi razžaljenja Veličanstva obsojeni državni poslanec Szajer in so mu odpuščeni vsi pravni nasledki obsodbe. Vratielava, 23. septembra. Nemški cesar je odpotoval predsinočnjim ob tri četrt na 10. uro iz Budimpešte in dospel sem včeraj dopoludne, od koder se je odpeljal ob pol 6. url. Mesina, 22. septembra. Mesinski nadškof, kardinal Guarino je umri minulo noč v 78. letu svoje dobe. Madrid, 23. septembra. Ministerski svet se je včeraj sošel. Govori se, da namerava odstopiti finančni minister, ker kraljica noče podpisati nobenega dekreta finančnega ministerstva, dokler mu načeluje Revertera. Madrid, 23. septembra. Najvišje vojno sodišče je ovrglo razsodbo vojnega sodišča v zadevi napadovalca Sampau radi nekega pogreška v sodnem postopanju. Brindiei, 23. septembra. Kraje Saoa, Oria in Latiano je obiskal predvčeranjim zvečer grozovit orkan. Zagotavlja se, da je ubitih 40 in ranjenih 70 oseb. Do 20 hiš je razrušenih. Brzojavna zveza je pretrgana. Umrli ho: 21. septembra Andrej Dolinar , železniški sprevodnik v pok., 74 let, je bil mrtev najden v Tivolskem gozdu — umrl vsled kapa. Tržne cene v Ljubljani dne 22. septembra. gL 1 kr. «L ki. Pšenica, m. st. . . 11 20 Špeh povojen, kgr. . — 72 Re/, „ . . . 8 — Surovo maslo, „ . — 85 Ječtren, „ . ■ . 6 50 Jaice, jedno . . . — 3 Oves, „ . . . 6 20 Mleko, liter . . . — 10 Aida, „ . . . 8 80 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . , 7 50 Telečie „ „ . — 62 Koi uz? „ . . . 6 40 Svinjsko „ „ . — 66 Krompir, „ . . 2 60 KoStrur.ovo „ „ . — 38 Leča, bktl. . . 12 — Piščanec .... 50 Grah. „ . . , 12 _ _ 18 Fižol, „ . . . 12 — Seno, 100 kgr. . . 1 78 Mas'o, kgr. . . — 94 Slama, 100 „ . . 1 60 Mast, „ . . _ 76 Drva trda, 4 kub. m. 6 80 Špeh svež, „ , . — 68 „ mehka, 4 „ „ 4 50 Meteorologidno porodilo. o čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 22 9 zvečer 7355 114 si. jzah. jasno 23 7 zjutraj 2. popol. 7364 736 1 81 174 si. svzh. sr. jug megla del. jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 13 0°, za 09° pod normalom. Eksekutivne dražbe. Janeza Stegu iz Vel. Brda zemljišči (970 in 755 gld.) dne 27. sept in 23. okt. v Senožečah. Josipa Palme iz Dola nepremakljivo premoženje: oprava, posoda, podobe itd. (1256 gld. 61 kr.), terjatev 4520 gld., dne 27. sept. in 11. okt. na Brdu. Jurija S a m a e z Gore zemljišče (1790 gld.) dnč 28. sept. in 26. oktobra v Bibnioi. Antona Babica s Ceste posestvo (2844 gld.) s pritiklinami (21 gld. 50 kr.) dne 28. septembra in 2G. oktobra v Velikih Lašičah. Marije U m e k zemljišča v Cirniku (1957 gld. 55 kr.) dnž 29. sept. is 3. novembra v Mokronogu. Josipa Novaka iz Sela posestvo (290 gld.) dne 29. sept. in 29. okt. v Radečah. Janeza Kramžarja iz Dol posestvo (902. 226 in 360 gl.), terjatev 100 gld., dne 29. sept. in 29. okt. v Litiji. Antona B r o d a r j a iz Kanderš nepremakljivo posestvo (4110 gld.) in pristojstvo (190 gld.), terjatev 200 gld., dne 29. sept. in 29. okt. v Litiji. V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to-le oblastveno regi-strov?no varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinetura balsamica) iz lekarne pri „angeljn varhn" ln tovarne farma-oevtlčnlh preparatov A. Thierry-ja » Pregradi pri Rogatec-Slatini. Preskušan in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najpr'stneje, najreelneje ln najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti krč v želodcu itd. ter Je vpora-bno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katera je vtisnjena moia tvrdka Adolf Thlerry, lekarna pri „angeljn va-rlhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe^ zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pani naj te toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj I Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponare-jenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Rogateo-Blatlnt. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franLo vsa' e pvstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone CO vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj ie vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa. Adolf Tliierry, lekarnar 139 20—17 v Pregradi pri Rogatec-Slatini. S96 30-16 Naznanilo. Udano podpisani nuznanj.i p. n. občinstvu, da izdeluje vsa krojaška tlela po najnižji ceni, sosebno za dijake, in se zaradi tega častiti duhovščini, p. n. občinstvu in dijakom priporoča v izdatna naročila. Z odličnim spoštovanjem 637 9. Janez Komat, krojač, Tržaška cesta št. 12/a, tik tobačne tovarne. Prodajalnica, t katerej se izvršuje trgovina z mešanim blagom vže nad 30 let, odda se takoj v najem. Natančna poročila daje lastnik Frančišek Kos v Idriji. 640 2-2 Romarski vlak na Sy. Višarje m k Mariji Pomagaj na Brezjah vozil bo po jako znižani ceni in dobro urejen v nedeljo 20. sept. 1.1. Vlak odpeljal se bode iz Celja v nedeljo, 26. t. m., ob 6. uri 45 minut zjutraj ter se bodo sprejemali udeleženci na vieh postajah do LJubljane in tudi v Ljubljani na jut. kolodvoru, od tu odhajal bode vlak proti Trbižu ob 9. uri 36 minut dopoludne. Vožnja iz Ljubljane v Trbiž in nazaj stane v III. raz. 1-90 kr. Vožnji listi naj se vsaj dva dni pred odhodom vlaka preskrbe, in se dobć pri podpisanem, pri g. Stefe-tu pred Škofijo, pri platnariol za vodo, in pri g. Pirnatu. prodajalna v baraki na Sv. Jakeba trgu. 643 3—3 Potovalna pisarna Ed. Sohmarda v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 4. j iirTegT'ilS'1! J odpravi v 7 dneh popolnoma 666 1Q-8 H dr. Christoff-a izborni, neškodljivi ~ Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj ШМШЛ* Mayr"-ia lekarn» v Ljubljani. 4 stanovanja se oddajo s 1. novembrom 1.1. na Poljanski oesti št. 72. Natančneje se izvć pri Eliji Predović-u na Poljanskem trgu št. 5. воз з Št. 32.812. Ustanova. 539 3—2 Za dobo prihodnjih treh let, t. i., za 1898. 1899 in 1900. podeliti ie dvema deklicama Katarine Warnussove ustanovo za vzgojo deklic V znesku 126 gld. na leto. Pravico do t« ustanove imajo deklice, ki so ustanovnici v sorodu, ali pa, ko bi takih ne bilo, hčere Hubljanskih meščanov. Prošnje opremljene s potrebnimi dokazili vložiti je pri podpisanem magistratu do 20. oktobra t. 1. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 10. septembra 1897. Št. 10.398. Licitacija lož. 646 2-2 Za slovenske predstave v deželnem gledališču oddati so še lože v pritličji, kakor tudi v I. iu II. nadstropji. Zaradi oddaje teh lož vršila se bo licitacija dnč 21. septembra 1807. leta ob 2. uri popoldne v deželnem gledališču. Natančneje se lahko pozve v pomočni pisarni deželnega odbora. Deželni odbor kranjski, Ljubljana, dtić 22. septembra 1897. Št. 9818. Razglas. 627 3—3 Zaradi oddije brez ndkupa zemliiSč na 11.459 gld. 39 kr. prora-čunjene zgradbe 4272 m dolge deželne ceste Gomila-Štamperk v cestnem okraju trebanjskem se razpisuje ponudbena razprava na dan 27. sept. 1807. To delo se bo oddalo počez ter je s 5% vadijem zgornje svote oprtm-ljeue, s 50 kr. kolekovane ponudbe podati najkasneje do 12. ure opoludne zgoraj določenega dneva podpisanemu deželnemu odboru. Ako se ponudba sprejme, bo vadij popolniti na 10% zdražnine, položi pa se vadij labko tudi pri deželni blagajnici; v poslednjem slučaju je ponudbi priložiti položnico. Dotični načrti, proračun troškov, splošni iu nadrobni pogoji so na videž razgrnjeni pri načelniku okrajaocestnega odbora trebanjskega, g. Juliju Treo, graščaku v Maliva.si pri Trebnjem. Ponudnik mora v svoji ponudbi izrecno izjaviti, da je načrte proračun troškov, splošne in nadrobne pogoje natančno pregledal in da se tem določilom, ako delo izdraži, brez pridržka podvrže ter zaveže zgradbo natančno po teh določilih za ponudeno svoto izvršiti. Ponudnik podpiši ponudbo s svojim imenom in priimkom ter pristavi svoj poklic in svoje bivališče. Ponudeno ceno je zapisati s številkami in s Črkami. Razsojo in izbor med došlimi ponudbami si deželni odbor pridržuje brezpogojno. Ocl dež:, odbora kranjskega v Ljubljani, dnć 12. septembra 1897. Št. 597. Razpis. 647 3-1 Na mestni dekliški osemrazrednici pri sv. Jakobu v Ljubljani je stalno popolniti mesto naduciteljice z letno plačo gld. 700-—, opraviluo doklado letnih gld. 100-— in s stanarino letnih gld. 120-—. Prošnje je vlagati po službenem potu do dnč 20. novembra 1897 pri podpisanem šolskem oblastvu. €. kr. mestni Šolski svet v Ljubljani, dnć 18. septembra 1897. ДГјГ* Zajamčeno samočieta m i odlikovana z najvišjimi j odlikovanji Tomaževa fosfatna moka iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko je najbolje učinkujoče in najccnejše fosfornokislo gnojilo. Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fosforne kisline in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči. Za vse vrste zemljine prsti. Za zboljianje zemlje revne na fosfornl kislini, za vsa žita, oko-palne in oljne rastline, za vinograde, hmeljne in zelenjavske nasade in posebno za gnojenje travnikov. Prekaša glede na po/.nejši vpliv vse superfosfate. Jedva nedostajoea množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago. Vprašanja in naročbe naj sa pošiljajo 56 36—28 prodaj ališču fosfatne moke čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi Mariengasse 11. JO 11 11 a j s k t> o r Ta a» Dn6 23. septembra. I kupni drtavni dolg v notah..... Skupni držami dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... Leadon vista........... Kemiki drt. bankovci za 100 m. nem. dri. velj. 10 mark............ 10 frankov (napoleondor)...... C. kr. cekini 102 gld. - kr. 102 • 124 10 . 101 65 . 121 70 , 99 30 , 942 358 15 . 119 75 , 58 70 . 11 73 V,, 9 62 . 45 15 . 6 66 . Dn6 21. aeptembra. 4* driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 , , Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice driavne železnice . . . . južne ieleznice 3% . . . južne železnice . dolenjskih železnic 4 % 159 gid. — kr. 160 . 25 189 , 50 99 . 85 140 . 25 129 . — 1G9 . 50 112 . 50 98 . — • 98 . 70 226 . 50 182 . 10 a 125 . 60 • 99 . 50 • Kreditne srečke, 100 gld...... 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega redečega križa srečke, 10 ~IJ Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gid...... St. Genćis srečke, 40 gld..... 198 gld. - kr. 156 . - Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . ___ Papirnih rubljev 100........127 l. 19 25 . 26 — . 72 50 25 — . 22 50 165 — \ 3387 50 . 408 — . 84 • 40 ! 132 m 50 . 165 50 . 127 • 27 Nakup in prodaja vsakevrstnih driavnlh papirjev, sre6k, denarjev itd. XaVarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanjs najmanjšega dobitkv Kalantna i i v r J i t e v naredil na boni. Menjamična delniška družba „H EBC1J f ollziila il ID Dunaj, liriihilfirstraiu 74 B. 66 Pojasnila *£8 v vseh (ospedarskih in flnairinlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekuleol|sklk vrednestaft papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visečega sbreetovanja pri popolni varnosti SV naloženih glavnic,