'amina piacana v gotovini	v
Abb. postale i gruppo___Cena 50 lir	TRST, nedelja 13. septembra 1964	Leto XX. - St. 207 (5890)
za zbližanje stališč glede vprašanj, o katerih niso dosegli soglasja, pa so imenovali mešano italijansko - avstrijsko komisijo izvedencev, ki skuša doseči kompromisno rešitev teh vprašanj. Sara-gat in Kreisku sta se sestala pretekli ponedeljek in torek v Ženevi z namenom, da bi premostili te težkoče in dali komisiji izvedencev nova navodila, kako naj bo kos tej svoji nalogi. Zdi se, da so tudi glede večine teh spornih vprašanj dosegli določeno zbližanje stališč. Saragat in Kreiskg st bosta ponovno sestala v Ženevi t’ prihodnjem oktobru v upanju, da bodo takrat spravili z dnevnega reda ta spor med Italiio in Avstrijo, kakor jima to nalaga resolucija generalne skupščine OZN.
Isti dan, ko sta bila Saranai in Kreiskg v Ženevi, pa so n bližini italijansko • avstrijske meje v bo-censki pokrajini, v višini 1.800 m, našli ustreljenega iuinotirolskega terorističnega voditelja Amplatza (italijanska verziia), drugega voditelja Klotzn. ';i je bil z Amnlat-zem v isti koči. na so ranjenega aretirali v Avstriji: Klotz pa je izjavil, da so ju italijanski karabinjerji ponoči obkolili in nanvt streljali:	Amplatza da so ubili,
njemu pa da se je posrečilo zbegati. To verzijo so italijanske o-blasti seveda demantirale. Zadeva ie zelo zagonetna in nosi vse znake najbolj zapletenega kriminalnega romana.
Tajnik KPI Longa je imel tiskovno konferenco na televizijski oddaji «Politična tribuno». med katero je poudaril, da bo KPI sledila smernicam, ki jih je Togliatti začrtal v svojem znanem dokumentu pred svojo smrtjo: «Italijanska pot napredovanja v socializem na podlagi stvarnosti obsto-e-čeoa večstranskega sistema«. Kar zadeva sklicanje mednarodne lcon-terence komunističnih strank, na kateri naj bi zavzeli stališče glede ideološko-političneaa spora med sovjetskimi in kitajskimi komunisti. j c Longo dejal, da je stališče KPI glede tega sicer precej osam-lično, vendar pa da bodo še nadalje vztrajali na tem stališču, ker da ie to v interesu enotnosti mednarodnega komunističnega pihanja, ki da ie danes bolj potrebna kot kdajkoli prej.
Glede politike in programa levega centra pa je I-ongo dejal, da je ta politika ie doživela volom, ker da je brez podpore KPI nemogoče uresničenje vsakršnega programa reform.
(Nadaljevanje na 2, strani)
Včeraj se j« začel v Rimu 9. kongres krščanske demokracije. Na sliki vidimo prvake štirih struj te največje italijanske stranke. Zgoraj: prvak struje almpegno democratico« (48,4 odst. delegatov) in sedanji politični tajnik stranke Mariano Rumor (levo) in Giulio Pastore, prvak struje «Forze nuove« (20,1 odst.). — Spodaj: Amintore Fanfani, bivši predsednik vlade, ki vodi strujo «Nuove cronache« (20,7 odsrt.) in Mario Sceiba, prav tako bivši predsednik vlade (10,8 odst.), vki vodi strujo «Centrismo popolare«, ki edina nasprotuje politiki levega centra
Po dolgotrajni diskusiji, v kateri so predvsem desničarski poslanci poskusili vse, da bi jo zavlekli čim dlje, je poslanska zbornica odobrila vladne zakonske ukrepe glede kmetijstva, ki p omenijo znatno izboljšanje delovnih pogojev spolovinarjev in kolonov, hkrati pa pomenijo postopno ukinitev teh zastarelih oblik kapitalističnega izkoriščanja v kmetijstvu, ker vsebujejo tudi prepoved sklepanja novih spolovinarskih agrarnih pogodb. Po objavi v uradnem listu republike bodo ti ukrepi postali pravnoveljavni in najneposrednej-ša posledica tega bo, da bodo spolovinarji obdržali zase 58 odst. jesenskega pridelka.
Poslanska zbornica je tudi odobrila vladni ukrep, s katerim se omejuje prodaja na obroke avtomobilov in motornih čolnov ter dražjih televizorjev, radijskih s prejemnikov, magnetofonov, gramofonov in električnih naprav za gospodinjstvo (hladilnikov, pralnih strojev, sesalcev za prah in podobnih naprav).
V ponedeljek in torek sta se v Ženevi sestala italijanski zunanji minister Saragat in avstrijski zunanji minister Kreiskg v zvezi z južnotirolskim vprašanjem, da bi končno premostili spor, ki je nastal med obema državama glede tolmačenja pariškega sporazuma med De Gasperijem in Gruberjem. Črka in duh tega sporazuma določata namreč, da se nemškemu prebivalstvu v Južni Tirolski prizna upravna avtonomija; z ustanovitvijo avtonomne dežele Tren-tinsko - Gornje Poadižje pa so u-stvarili deželo, v kateri je italijansko prebivalctvo v večini, v bocenski pokrajini pa, kjer je nemško prebivalstvo sicer v večini, so s politiko industrializacije spremenili etnični značaj Bočna v tolikšni meri, da je italijansko prebivalstvo tega mesta sedaj že v večini. Ta okoliščina in praktična neučinkovitost samoupravnih pristojnosti bocenske pokrajine glede nekaterih zadev — tudi kljub dejstvu, da nemško prebivalstvo v tei pokrajini uživa določene manjšinske pravice (šole, dvojezičnost, pravico uporabe svojega jezika v javnem življenju) — je zaostrila odnose med Tirolci in Italijani do take mere, da so se ekstremistični elementi zatekli k teroristični dejavnosti. Po tej zaostritvi je italijanska vlada imenovala mešano komisijo 19, v kateri so sodelovali tudi predstavniki južnotirolskega prebivalstva, in ta komisija je dosegla soglasje glede večine spornih vprašanj:
Hlini.....iliiliiiiiiiilllHHiilllllliiHlHMlliiiiiiiiimillllliiiimniiHiiniiilliilliiiiillliiiimiiiiiiiiimmliiiiiiliiiiitniiiiiitlliiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiiiiiimi
l■lllllllllllllll•lllllll■ltll■lllllllllllllllll■1lllllllltllllllll■lll■lllllll■llllllllt■lllllllllllltllllltllllllllllllll
VČERAJ SE JE ZAČEL V RIMU IX. KONGRES KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
DANES
Politični tajnik KD Mariano Rumor potrdil
dosedanjo usmeritev sodelovanja s socialisti
\
Predstavniki štirih struj bodo obrazložili danes svoje resolucije, jutri pa se bo začela diskusija, ki bo trajala do torka - Prvi odmevi na poročilo Rumor ja
RIM, 12. — Danes pb 11. uri se je začel v palači EUR v Rimu IX. kongres KD. Kongresa se udeležuje 705 delegatov, ki zastopajo okrog milijon šeststo tisoč članov. Kongresu prisostvujejo tudi delegacije demokristjanskih strank iz tujih držav in delegacije italijanskih strank PSI zastopajo: namestnik tajnika Brodolini, Venturini, Paolicchi in Tolloy; PSIUP: Luzzat-to In Valori; KPI: Ingrao; PLI: Cantalupo in D’Andrea; PSDI: tajnik Tanassi in Pellicani; PDiUM: Caroleo; MSI: Romualdi in Ferretti.
Pred začetkom kongresa so se delegati udeležili maše za-dušnice za pokojnim De Ga
sperijem.
Potem ko je predsednik kongresa Piccioni otvoril kongres s kratkim nagovorom, so kongres pozdravile delegacije tujih demokristjanskih strank (Venezuela, Zahodna Nemčija,
Nizozemska, Argentina, čile).
Pozdravne besede kongresu so prinesli:	rimski župan Petrucci,
tajnik rimske federacije KD Pon-tl, predsednik italijanskega sveta evropskega, gibanja Petrilli ln glavni tajnik Demokrščanska zveze srednje Evrope. S tem je bil zaključen otvoritveni del kongresa. Politični tajnik Rumor je imel svoje) poročilo na popoldanskem zasedanju ob 17,30 in je trajalo tri ure.
Jutri bodo predstavniki štirih struj obrazložili svoje resolucije, v ponedeljek pa se bo začela diskusija o poročilu Rumorja, ki bo trajala do torka popoldne, ko bo Rumor imel zaključno bese do, na kar bodo sledile volitve novega glavnega odbora stranke.
Po poročilu tajnika KD Rumorja so se novinarji obrnili na predstavnike štirih struj in na predstavnike političnih strank ter Jih vprašali za njihovo mnenje o tem poročilu. Colombo, ki je eden voditeljev večinske stru.je.
Je povsem soglašal s poročilom tajnika; tudi Fdrlani (Fanfanije-va struja) je zadovoljen s poročilom; Elkan (pristaš Scelbe) Je našel v poročilu prevelik optimizem glede odnosov s socialisti in podcenjevanje težkoč tega sodelovanja; Galloni («forze nuove«-združena levica) je bil zelo kriti-
čen in je pripomnil, da je v tem poročilu precej vrzeli, ker pre-
skoči kritično razdobje levega
centra od 8. januarja 1963 do sestave nove prve Moro ve vlade, krizo te vlade in sestave druge Morove vlade, kar po njegovem mnenju potrjuje «zmerno tolmačenje politike levega centra«. Brodolini (namestnik tajnika PSI)
pa Je dejal med drugim, da je
v poročilu «očitna volja, da se nadaljuje politika levega centra in da se jo smatra za dolgotrajno perspektivo, ki je povezana s smotri večje socialne pravičnosti ln svobode«. Podobne ocene poročila sta dala tudi tajnik PSDI Tanassi In tajnik PRI Ter-rana. Ingrao (KPI) je dejal, da je poročilo v zaostanku, v primeri z razvojem notranjega ln mednarodnega položaja; da potrjuje zmerno usmerjenost in da se tu pa tam zateka k zastarelim prijemom iz razdobja hladne vojne. Ingrao je izrazil tudi svoje začudenje, da ta uvelika politična sila, kakršna je KD«, ni povedala svoje besede vsaj glede «nekaterih važnih vprašanj, ki jih je Togliattijev dokument načel z odprtim in kritičnim duhom« in glede katerih se diskutira ne le v Italiji. Valori (PSIUP) Je dejal med drugim, da ga Je poročilo razočaralo, zlasti kar zadeva «polltično-kul-tumo analizo sil, ki delujejo v italijanski družbi in njenih bistvenih vprašanj. Poročilo »potrjuje zmerne smotre, tipične za dorotejce, ki jih KD določa levemu centru«.
Poročilo Rumorja se deli v šest delov: 1. KD in njen IX.
kongres; 2. italijanska družba; 3. država; 4. gospodarska politika; 5. mednarodna vprašanja; 6. stranka.
V prvem delu svojega poročila je Rumor orisal historiat političnega in gospodarskega razvoja po kongresu v Neaplju, kjer se je KD odločila za »poskusno« sodelovanje s socialisti, pri čemer se je dotaknil prve vlade levega centra s Fanfanijem, voli-
tev 28. aprila lani, Leonejeve u-pravne vlade, prve in druge Morove vlade, ne da bi globlje analiziral vzroke, ki so povzročili »odslovitev« Fanfani ja, prvi Motov neuspeh in krizo prve Morove vlade, V nadaljevanju svojega poročila se je Rumor zadržal na italijanskih političnih strankah, pri čemer je izključil vsakršno možnost sodelovanja s skrajno desnico in skrajno levi-
co, hkrati pa tudi možnost sodelovanja z liberalno desnico, ker «hoče nova vprašanja reševati s starimi metodami«.
V drugem delu svojega poročila je Rumor orisal politične smotre KD, ki da teži k Izgraditvi pravičnejše in svobodnejše družbe, hkrati pa je pojasnil stališče, ki ga KD zavzema do temeljnih
(Nadaljevanje na 2. strani)

POLOŽAJ NA JUŽNEM TIROLSKEM
Kancler Klaus poziva atentator je, naj odložijo orožje
V četrtek Je bila med spopadom z atentatorji ranjena tudi 22-letna Matilde Mair, ki sa jo šele včeraj pripeljali v bolnišnico
BOČEN, 12. — Preteklo noč ln v teku današnjega dneva ni bilo nobenih vesti o kakih novih atentatih ali spopadih na Južnem Tirolskem. Danes popoldne so pripeljali iz obmejne vasice Teaulberg (Montaasl-tone), kjer Je prišlo prejšnji četrtek do spopada, 22-let,no Matilde Malr, ker je bila ranjena v prša. Njeni sorodniki so Izjavili, da Je bila ranjena med omenjenim Bpopadom in da jim je tamkajšnji zdravnik sve-tcval, naj Jo odpeljejo v bolnišnico, kjer eo ji zagotovili, da bo ozdravela v tridesetih dneh. Matilde Mair je baje tudi duševno bolna. V Btunecku Je bil danes pogreb obeh mladih alpincev, ki sta po nesreči zgubila življenje med vojaškim »čiščenjem« terena in iskanjem atentatorjev. Iz cerkve so krste prepeljali na železniško postajo, kjer so jih položili v poseben vagon, da bi ju pokopali v Trentu, oziroma v Bussolengu pri Veroni, kjer sta al-plnca doma.
Policija, vojska in karabinjerji so
tudi danes ves dan iskali atentatorje zlasti v okolici Tesselberga. V neki hiši blizu cerkve so našli majhno poljsko radiooddajno postajo, ki je verjetno služila atentatorjem za signaliziranje prihoda vojakov. Policija misli, da so trije atentatorji, o katerih smo ze poročali, že prekoračili mejo, ki Je oddaljena tri ure hoda od vasi. ali pa da se skrivajo v kaki Jami, ki so jo že prej pripravili. Vojska ln policija se poslužuje tudi helikopterja. V Bočen Je prišel danes lz Rima namestnik načelnika policije dr. Ortona. Pokrajinski odbor krščanske demokracije lz Bočna pa Je odpovedal jutrišnje zborovanje, ker se hoče Izogniti »slehernemu dejanju, ki bi utegnilo povečati negativen ln psihološki odraz položaja.
Avstrijski kancler Klaus Je o dogodkih na Južnem Tirolskem govoril včeraj po radiu. Najprej Je de-Jai, da sta v Ženevi avstrijska ln Italijanska delegacija na pogajanjih
«pokazali konstruktivnost ln lojalnost«, da je ollo «ozračje dobro« ter da obstaja «upanje, da bodo težave v prihodnosti odstranjene, tako da bi obe vladi lahko na prihodnji generalni skupščini OZN poročali, da Je spor tešen v skladu z resolucijo OZN, kar bi bilo v sedanjem svetovnem položaju dober zgled, kako se tudi najbolj težavna mednarodna vprašanja lahko rešijo na miren način z dobro voljo obeh strani«.
Nato je kancler tako nadaljeval. »Seveda pa dogodki v samem Južnem Tirolu te obetajoče perspektive zatemnjujejo. Globoko tragično Je, da so akcije maloštevilnih vnovič povzročile prelivanje krvi na obeh straneh. Ob tej url pozivam zelo resno vse tiste, ki jih patriotizem, kt ni na pravi poti, sili v zgrešene akcije, naj si ne prikrivajo resnosti trenutka in naj odložijo oiožje, da se ne bi odprle nove rane na tej in oni strani«.
Včeraj je bil prvi dan kongresa krščanske demokracije. Glavna točka dnevnega reda je bilo tri ure dolgo poročilo političnega tajnika Mariana Rumorja, v katerem pa ni povedal nič takega, kar bi bilo bistveno novo: vnovič je potrdil pravilnost politike levega centra in poudaril nujnost njene-ga nadaljevanja. — Avstrijski kam cler Klaus pa je v svojem radijskem govoru pozval južnotirolske atentatorje, naj odložijo orožje. Precej pozitivno je oceni! ženev-ski sestanek zunanjih ministrov Italije in Avstrije ter izrazil upanje, da bo na prihodnjih pogajanjih spor rešen, tako da bi oba državi lahko — v skladu z resolucijo OZN — na prihodnjem zasedanju generalne skupščine Zrušenih narodov poročali, da je spor na miren način rešen, kar bi bil v sedanjem političnem položaju važen dokaz, da se tudi najtežja vprašanja lahko rešijo ■ pogajanji.
Po zadnjih poročilih postaja v teh dneh poleg Cipra, Vietnama in Konga nevarno žarišče vojne tudi Malezija. Včeraj je vrhovni poveljnik indonezijske vojske podpisal odlok o mobilizaciji prostovoljcev za uničenje Malezije. Hkrati pa so štiri malezijska letala bombardirala džunglo, v kateri se haje skrivajo indonezijski padalci in gverilci. V Singapuru so bile včeraj demonstracije; policija je razgnala demonstrante, ki so skušali priti v kitajski del mesta.
Na Cipru še vedno vlada napetost zaradi graditve ceste iz neke turške vasi do gradu Hila-rion. General Timaja je včeraj ugotovil, da ima prebivalstvo Ko-kine samo še za štiri dni hrane. Timaja je po eni strani odločno protestiral zaradi graditve ceste pri turškem voditelju Kučuku, po drugi strani pa je zahteval razgovor z Makariosom, ki trdi da so turške obtožbe glede pomanjkanja živil brez podlage.
Na tem razgovoru je prišlo do sporazuma. Na predsinočnji sefi varnostnega sveta je sovjetski delegat zahteval takojšnjo ukinitev ze-tiralnih ukrepov proti grškim državljanom v Carigradu, ciprski zunanji minister Kjprianu pa je Izjavil, da vidi njegova vlada v poskusu Turčije. Ja bi dobavljala živila ciprskim Turkom, novo napadalno dejanje.
Maršal Tito Je danes že tretji dan na uradnem obisku na Madžarskem, kjer bo ostal še dva dni Predsednik vzhodnonemškega državnega sveta tValter Ulbricht pa je sedaj na obisku na Bolgarskem in se bo 20. h.m. v Beogradu sestal z maršalom Titom.
Igra z ognjem
\T razgovoru z japonskimi \ socialisti, ki je dobil s T posredovanjem moskov-... ske «Pravde» veliko publiciteto, je začel Maocetung z lagodnostjo, vredno bogov, Prenarejati zemljevid. Brezbrižno ali vsaj navidezno brezbrižno odpira Pandorino skrinjico Polno hudih burij in nadlog. Tokrat se ne giblje v sferi splošnih razmišljanj v vojni ■Kot sredstvu za dosego sveta sreče in izobilja, temveč na Področju konkretnih idej, ki bi nile trden kažipot v atomsko katastrofo človeštva, če bi jih uporabljali v praksi mednarodnih odnošajev.
Kaj je bistvo teh idej? če verjamemo izjavam japon-.socialistov in ni razlogov, ua bi jim ne verjeli, ker jih Kitajci niso zanikali, Maocetung meni, da narodnnostna ozemlja niso pravično razporejena, na je — v primeru, o katerem Podrobno razpravlja — carska Kusi j a zavzela ozemlja, ki bi morala biti na podlagi zgodovinskih dokazov kitajska, in da Kitajska glede tega še ni «pred-iozila računov« ali ustreznih zahtev. Mimogrede Maocetung nyomi tudi o drugih mejah Sovjetske zveze in, kakor smo že Povedali, tudi o mnogih drugih mejah sveta.
Kakor ob drugih priložno-stih, predsednik Komunistične Partije Kitajske tudi v tem Primeru utemeljuje svoje trditve z nekaterimi dejstvi, toda z zelo poenostavljenimi in popačenimi dejstvi, iz katerih je mogoče dobiti napačne sklepe, seveda so narodnostna ozem-JJ a neenakomerno in v nekem smislu nepravično porazdelje-na, kakor je neenakomerno mzporejeno tudi prebivalstvo zemeljske oble. Človeštvo živi m bo verjetno dolgo živelo v narodnostnih skupnostih, na o-?®mljih, ki njihova velikost in bogastvo nista proizvod nikakršnega racionalnega mednarodnega planiranja in delitve, temveč sile, osvajanj, diktatov, kupovanj, pogodb, lahko bi reku naključja, okoliščin, ki imajo le malo ali nobene zveze z etničnimi kategorijami pravice ?*i krivice. So narodi, ki uživajo blagoslov velikih in bogatih ozemelj, in narodi, ki so stisnjeni na razmeroma majhne Prostore, do katerih je bila tubi narava skopa. Dodajmo, da so narodi, ki so spet zaradi
raznovrstnih okoliščin dosegli n?u majhnih in v marsičem rev-mh ozemljih veliko blaginjo, in narodi, ki žive na velikih in Potencialno bogatih ozemljih se vedno večinoma v bedi. Celo ee bi bila »pravičnejša« razde-utev ozemelj tehnično mogoča, m sama po sebi še ne uredila nobenega izmed ključnih problemov sodobnega sveta, ker je treba ureditev iskati predvsem * enakomernejši razdelitvi dobrin v nacionalnih in mednarodnih okvirih. Kar zadeva to "tuger, boljšo mednarodno de-itev, je v sodobnih razmerah m mogoče doseči niti z odloki zahtevnih osrečevalcev sveta "Ul z diktati, temveč samo z rajnimi naprednimi akcija-"u v razmerah miru in sodelovanja. To pa je, da se tako iz-azimo, minimum realnih nazo-£?* * * * v- Kitajski voditelji jih od-h h- a'° z enQko lahkoto kakor ubi čut za svojo mednarodno
odgovornost.
„,y»e to seveda ne pomeni zaganja ozemeljskih problemov u sporov in možnosti za ure-tev teh sporov med suvereni-i državami, temveč samo jas-.p bpozarjanje na dve bistveni edsebojno tesno povezani o-
koliščini: da se je potrebno bojevati za napredek, vključno tudi za bolj enakomerno delitev proizvajalnih sredstev in dobrin, da se bo potrebno verjetno še dolgo bojevati na »podedovanih« ozemljih in drugič, da je potrebno iskati rešitev za morebitne ozemeljske spore v razmerah konstruktivnega mednarodnega sodelovanja, v luči velike nevarnosti, ki nam vsem grozi. Maocetung je očitno zanemaril prvo in drugo.
Naj bo izrekanje »nezmotljivih« sodb in «preprosto» sekanje zapletenih vozlov še tako značilno za njegovo politično osebnost, načenjanja ozemeljskih problemov, tako ((splošnih« kakor konkretnih v tej obliki in v tem času, ne moremo imeti samo za demonstracijo izvirnosti pri obravnavanju velikih dilem našega časa. Načenjanje ozemeljskih zahtev ima prav gotovo zelo določen praktični smisel tako na domačem, kitajskem kakor na mednarodnem terenu. Nemara vsi smotri še niso popolnoma jasni, nedvomno pa so teritorialne zahteve do Sovjetske zveze z vso priloženo argumentacijo poskus, za domače potrebe bolj «razumljivo» razložiti kitajsko sovjetski spor in tudi bolj primeren za politično agitacijo kot so visoleteči »ideološki« traktati. Glede tega se lahko kitajski voditelji opirajo na bogate izkušnje iz bližnje in daljne preteklosti, pridobljene pri različnih prizadevanjih, da bi notranje težave spremenili v mednarodnopolitične pritiske in pustolovščine. Drugi smoter teorije o pravičnejši razdelitvi ozemelj je v vsakem primeru povzročati težave v odnosih med Sovjetsko zvezo in nekaterimi drugimi socialističnimi državami. Naposled bi morale rabiti tudi zato, da bi politično izrinili ZSSR iz Azije in so samo druga izdaja teze, da Sovjetska zveza ni azijska država in da zaradi tega zanjo ni mesta v afriško azijskem sodelovanju, ki ga Kitaska vztrajno skuša podrediti lastnim težnjam.
Simptomatično je, da je v Maocetungovih izjavah japonskim socialistom razlaga o o-zemeljskih zahtevah do Sovjetske zveze tesno povezana z znano teorijo o «vmesnih conah«, po katerih naj bi bili Sovjetska zveza in Združene države pretendenta za vladanje svetu ali za sporazumno delitev gospodovanja, druge države, z izjemo tistih, ki jih sovjetski voditelji iz takih ali drugačnih razlogov ne priznavajo, pa potencialne zaveznice proti ameriško sovjetskemu gospostvu.
To je v bistvu nova ponudba državam namišljenih «vmesnih con«, zlasti nekaterim bolj razvitim kapitalističnim državam za medsebojno podporo pri vsakovrstnih zahtevah, ob jasni napovedi, da bi v tem primeru ne bilo treba upoštevati narave in upravičenosti zahtev.
Dozdeva se nam, da te nove manifestacije politične brezobzirnosti kitajskega vodstva ni potrebno presojati z gledišča morale niti z gledišča marksističnega ali kakršnegakoli drugega naprednega nazora. Saj bi to ne imelo nikakršnega smisla. Proučevati jo je potrebno predvsem v luči njenega dejanskega vpliva v mednarodnem življenju. Ta grobi poskus povečati v mednarodnih odnosih napetost, opozarja na to, da bi bila potrebna še bolj premišljena in organizirana prizadevanja za postopno ureditev resničnih dilem našega sveta, za dokončno izključitev vseh oblik sile in pritiska v odnosih med neodvisnimi državami kakor tudi vseh oblik zatiranja, izkoriščanja in neenakopravnosti. Tak boj je lahko uspešen samo ob uveljavljanju zares demokratičnega mednarodnega sodelovanja, ob doslednem spoštovanju neogibnih razločkov v sistemih in oblikah življenja pa tudi bistvenih skupnih interesov. Vse to se seveda nanaša predvsem na zagovornike socializma in napredka, ki so najbolj prizadeti zaradi poigravanja kitajskih voditeljev s šovinizmom in ekspanzionizmom.
G. A.

V senci
atomskih
bomb
NAPETOST NA CIPRU SE NI POPUSTILA
Protest poveljnika OZN pri Kučuku zaradi graditve strateške ceste
Pred ureditvijo spora glede dobavljanja živil turški vasi Kokini? . Poziv Turčiji v varnostnem svetu, naj preneha zatirati grške državljane v Carigradu
NIKOZIJA, 12. — Poveljnik sil OZN na Cipru general Timaja je poslal odločen protest ciprskemu podpredsedniku, turškemu voditelju Kučuku zaradi graditve ceste iz turške vasi Tem-blos do gradu Hilarion. Na tem področju je zelo napeto. Kanadski oddelki OZN so zavzeli nove položaje na bližnjih vrhovih.
Davi je general Timaja v
spremstvu turškega odpravnika poslov na Cipru in predstavnikov Rdečega križa prišel s helikopterjem v turško vas Koki-no, da se prepriča o tamkajšnjem stanju. Kakor je znano, je turška vlada včeraj sporočila, da bo pošiljala po morju živila za ta kraj, predsednik Ma-karios pa je izjavil, da se bo z vsemi sredstvi uprl temu in je dodal, da so turške obtožbe glede pomanjkanja živil v Kok:ni brez podlage.
General Timaja je po svojem obisku v Kokini izjavil, da ima prebivalstvo tega kraja živila še za štiri dni, tudi s strogim racionira-njem, kateremu je podvrženo. Takoj nato se je sestal s predsednikom Makariosom, ki mu je sporočil, da bo dovolil, da se ciprskim Turkom v Kokini pošljenjo primerne količine živil. Sporočil je tudi, da bo ciprska vlada plačala ta živila, če jih no bodo mogli plačati ciprski Turki. Zatem je Makarios izjavil, da je pripravljen sprejeti pomoč turške vlade, če se bodo živila razkladala v običajnih pristaniščih z normalnim postopkom in ne v Kokini. General Timaja je to takoj brzojavil U Tantu v New York.
Posebni predstavnik tajnika OZN na Cipru Galo Plaza se je vrnil danes iz Ženeve v Nikozijo. Izjavil je, da so bili njegovi razgovori s podtajnikom OZN za politične zadeve Bunchejem zelo plodni, in
je pripomnil, da sta govorila o prihodnjih načrtih sile OZN na Cipru, katere mandat se bo eventualno podaljšal.
V	diplomatskih krogih zatrjujejo, da sta se grška in turška vlada sporazumeli, naj posebna komisija pod predsedstvom predstavnika generala Timaje ugotovi, ali so utemeljene tuiške pritožbe glede pomanjkanja živil v turških vaseh. V komisiji bi bili predstavniki grške in turške vlade in bi morala zaključiti svoje delo zelo hitro.
V	krogih OZN so sporočili, da so nocoj opazili petsto metrov od nekega ciprskega pristanišča neznano podmornico.
Danes so sile opazile nad Ciprom več turških vojaških letal. To je prvič po petnajstih dneh, ko so se nad Ciprom pojavila turška letala.
Na sinočnji seji varnostnega sveta v New Yorku je sovjetski delegat Mozorov izjavil, da mora varnostni svet zahtevati takojšnjo ukinitev zatiralnih ukrepov proti grškim državljanom v Carigradu. Tudi francoski delegat je pozval Turčijo, naj pokaže strpnost do grških državljanov v Carigradu. Ciprski zunanji minister Kiprianu je izjavil, da vidi njegova vlada v poskusu Turčije, da bi dobavljala živila ciprskim Turkom, novo napadalno dejanje. Poudaril je, da so se hoteli Turki sami izolirati v Kokini. Tudi ameriški delegat je pozval turško vlado, naj pokaže strpnost do grških državljanov v Carigradu.
Turški delegat pa je zanikal, da gre za množičen izgon Grkov iz
Carigrada, češ da so izgnali «samo nekaj stotin grških prevratnih a-gentov». Seja. je bila nato prekinjena, ne da bi določili datum nove seje.
S TITOVEGA OBISKA NA MADŽARSKEM
Obisk tovarn in okolice Budimpešte
Govori Tita in Kadarja na delavskem zborovanju
Petarda med govorom Roberta Kennedyja
NE-W YORK, 12. — Med govorom Roberta Kennedyja, ki kandidira za senatorsko mesto v New Yorku, je nekdo vrgel skozi ok no na ulico petardo, ki je eksplodirala več metrov od kraja, kjer je govoril Kennedy Prvotno so mislili, da gre za običajno eksplozijo v izpušni cevi kakega motorja, pozneje pa so opazili dim in policija je ugotovila, da gre za petardo. Kennedy je nemoteno nadaljeval svoj govor. Policija ni še ugotovila, ali je bila petarda namenjena Kennedyju.
Predsednik ameriškega vrhovnega sodišča Warren je nocoj sporočil, da bo poročilo preiskovalni komisije o umoru predsednika Kennedyja v kratkem pripravljeno in da ga bodo verjetno pri hodnji teden poslali predsedniku Johnsonu. Dan objave poročila pa bo odvisen od Bele hiše. Domnevajo, da bo dokument verjetno objavljen okoli 27. septembra.
Zatrjuje se, da poročilo ne Do v celoti objavljeno, temveč samo v izvlečkih. Dekret, s katerim je bila imenovana komisija, določa namreč, da se bo poročilo poipži-lo v Beli hiši, ki bo odločila, ka teri deli poročila naj se objavijo.
Iiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiimiiiiimmimiiiniiiiiimiiiimiiiiiiiimnimiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiimiiimiuiiiiiiiiiiimiiim
Kako si rasist Smith zamišlja neodvisnost Južne Rodezije
LONDON, 12. — Predsednik juž-norodezijske rasistične vlade lan Smith se je danes razgovarjal z voditeljem laburistične opozicije Wil-sonom. Ta podpira stališče vlade, ki je naklonjena neodvisnosti Južne Rodezije, če bo ta sprejemljiva za domače prebivalstvo. V zvezi z možnostjo, da laburisti zmagajo pri prihodnjih volitvah v Angliji, je južnorodezijski ministrski predsednik Smith zaprosil za razgovor z M ilsonom. Razgovori med Homom in Smithom so se zaključili včeraj Uradno sporočilo o razgovorih pravi, da mora britanska vlada biti gotova, da bo neodvisnost na kakršni koli podlagi sprejemljiva za prebivalstvo dežele. Smith je sprejel načelo. da mora neodvisnost temeljiti na privolitvi ljudstva, in je izjavil, da je prepričan, da večina prebivalstva podpira njegovo zahtevo po neodvisnosti na podlagi sedanje ustave.
Home je sprejel na znanje to trditev, toda je ugotovil, da vlada nima nobenega dokaza o tem. Smith, je priznal, da ima britanska vlada pravico, seznaniti se z dejanskim stanjem, in je izjavil, da bo proučil ((najboljši način, da dokaže, da prebivalstvo podpira n’egovo zahtevo po neodvisnosti)). Predsednik angleške vlade je izjavil da bo njegova vlada upoštevala vsako stališče, ki bi ga pre-
bivalstvo svobodno izreklo. Sporočilo nadaljuje:	((Ministrski pred-
sednik Smith je izjavil, da se ne čuti vezan na nobeno izjavo, ki so jo na konferenci podali ministrski predsedniki Commonwealtha, na katero ni bil povabljen.)) Smith je bil obveščen, da britanska vlada upa, da bo Južna Rodezija nekega dne prevzela mesto med neodvisnimi državami Commonwealtha in da bo to zgodilo čim prej. Sporočilo ne omenja možnosti drugih sestankov.
Smith je na poznejši tiskovni konferenci izjavil, da je potrebno premagati sedanjo fazo negotovosti, ki škoduje gospodarstvu dežele, in je ponovil, da je prepričan, da je »ogromna večina prebivalstva* za neodvisnost na način, kakor ga on predlaga. Zvedelo se je, da Smith ni med razgovori nikoli omenil možnosti enostranske razglasitve neodvisnosti. Poudaiil je, da ni obljubil, da ne bo nikoli enostransko razglasil neodvisnosti, dodal pa je, da je napetost popustila in da se za sedaj to vpraša nje ne postavlja Izrazil je upame, da bo Južna Rodezija mogla postati neodvisna s pogajanji še letos. Dejal je, da sprejema načelo, naj neodvisnost temelji na sploš
tev tud"i afriškega prebivalstva Dodal pa je, da je mnenja, (ta bo-iiiiimitiiiimiiHmiiiiiitiiiitmit-HtmtHmuimnmi sta potrebna dva meseca, da dokaže, da večina afriškega p.eb1-
Kongres KD
(Nadaljevanje s 1. strani)
vprašanj italijanske družbe: šolstva, ki mora prispevati k harmoničnemu razvoju človekove o-sebnosti; družine, ki postavlja nova vprašanja v zvezi s spremenjenimi življenjskimi pogoji; vprašanje žene in mladine, vpra-šanie stanovanja, kmečko vprašanje, ki so povezana z industrijsko dejavnostjo.
V	tretjem delu je obravnaval vprašanje države in poudaril, da KD ostaja zvesta ustavi in parlamentu ter večstrankarskemu sistemu, ki je bistven za demokracijo. Zadržal se je na vprašanjih javne uprave, reforme zakonikov, krajevnih uprav in deželne ureditve, na koncu pa se je zadržal na bližnjih upravnih volitvah in na Južni Tirolski ter pri tem poudaril, da se bo KD še nadalje zavzemala za izboljšanje odnosov z nemško man^ino, vendar pa da obsoja nasilje in ne more dopustiti, da bi se načelo vprašanje meja.
V	četrtem delu svojega poročila je Rumor govoril o gospodarskem položaju in branil vladno politiko v zvezi z ukrepi proti konjunkturi, pri tem pa zavrnil kritike desnice in skrajne levice; prav tako je zavrnil kritike, ki zatrjujejo, da se je vlada — spričo neugodne gospodarske konjunkture — odrekla reformam strukture. Kar zadeva načrtovanje je Rumor zanikal, da bi šlo pri tem za uvajanje kolektivizma: politika načrtovanja ni v nasprotju s tržnim gospodarstvom. Glede urbanističnega zakona je ponovil, da ima namen preprečiti špekulacije s stavbnimi zemljišči in zagotoviti ceneno stanovanje vsem, ki ga potrebujejo.
Ko se je zadržal na mednarodni politiki, je Rumor ponovil že znano stališče KD tako glede zahodnega zavezništva, kot glede evropske združitve. V zadnjem delu svojega poročila se je Rumor zadržal na notranjih vprašanjih stranke in poudaril pred vsem potrebo po njeni večji e-notnosti, kar pa da ne sme iti na škodo svobodnega izražanja mnenj; hkrati je poudaril potrebo po »radikalni reviziji* o-arednje strukture stranka.
valstva hoče neodvisnost, in je pripomnil, da bo moral »proučiti sredstva, da zve za mnenje Afričanov*, katerih večina nima volilne pravice. Te Smithove izjave so zelo dvoumne, kajti res je, da ogromna večina domačega prebivalstva hoče neodvisnost, toda r e-odvisnost zase, ne pa za peščico rasistov, ki zatirajo domače ljudstvo.
Tito in Kadar se pozdravljata ob Titovem prihodu v Budimpešto
kona o enotni kodifikaciji za me-hanografsko elaboracijo podatkov, ki so skupnega interesa za več uprav in ustanov. Gre za predlog, ki ga je pred časom postavil minister Preti za uvedbo splošnega anagrafskega urada za fizične in pravne osebe, s tem da bi se stekali v en sam osrednji urad v predsedstvu vlade vsi nespremenljivi in spremenljivi podatki poedi-nifi državljanov, družb, ustanov in ustanov. Načrt zakona je pripravila posebna komisija izvedencev, ki jo je imenoval minister za reformo državne uprave. Načrt določa, da bodo morale vse državne uprave poslati centralnemu anagrafske-mu uradu podatke upravnega in statističnega značaja, tako da bo ta urad mogel tem državnim upravam ali posameznim državljanom dati na razpolago podatke o spremembah in spopolnitvah.
Ta splošni anagrafski ijrad bo imel na razpolago najmodernejše mehanografske in elektronske aparate ter bo poenostavil birokratski postopek. Poleg tega bo novi sistem v veliki meri olajšal delo številnih državnih zavodov in usta-
ni privolitvi prebivalstva, kar po ........... ..............--- —
meni, da bo moral dobiti privoli^ nov, ki razpolagajo z nezadostnimi
sredstvi, da bi mogle vedno imeti izpopolnjene vse podatke za tisti del prebivalstva, ki jih zanima, tako n. pr. za tiste, ki dobivajo podporo od raznih ustanov, za delav ske knjižice, za šoferske patent*, za lastnike potnih listov itd. Osrednji anagrafski zavod bi imel nalogo, da na zahtevo posameznih državljanov izda podatke ali spriče-
BUDIMPEŠTA, 12. — Predsednik SFRJ maršal Tito je danes v spremstvu predsednika madžarske vlade Janoša Kadarja obiskal eno največjih in najstarejših madžarskih tovarn «Ganz - Moavag» v Budimpešti. Tovarna, ki je bila zgrajena leta 1884, proizvaja danes Diesel lokomotive, motorne ladje, mostne konstrukcije, črpalne naprave in druge proizvode v vrednosti okrog 3 milijarde forintov.
Po ogledu tovarne je bilo v obratu Diesel lokomotiv zborovanje, na katerem sta Janoš Kadar in maršal Tito govorila pred 10.000 delavci. Kadar je v svojem govoru poudaril popolno zaupanje madžarske vlade v sile miru, napredka in socializma in dejal, da je osnova madžarske zunanje politike borba za mir, socializem in napredek in da se ne bo menjala. Ko je govoril o razvoju odnosov z Jugoslavijo, je Kadar poudaril enotnost v naporih obeh držav v borbi za mir in socializem in ugotovil, da se ti odnosi iz dneva v dan krepijo.
Predsednik Jugoslavije je v kratkem pozdravnem govoru prinesel najboljše želje narodov Jugoslavije narodom Madžarske, govoril je o jugoslovanskih problemih, izkušnjah in dosežkih in prikazal napore jugoslovanskih narodov med vojno ih po njej. Ko je govoril o gospodarskih odnosih med Madžarsko in Jugoslavijo, je poudaril potrebo nadaljnje razširitve teh odnosov in dejal, da so trenutno v teku zadevni razgovori. Na koncu svojega govora se je maršal Tito dotaknil tudi odnosov med socialističnimi državami in pogojev, ki so potrebni, da bi se zagotovil njihov nadaljnji razvoj. Prvi najvažnejši pogoj je ohranitev miru, drugi pa, da med socialističnimi državami vladajo čim boljši in pravilnejši odnosi in enotnost. V zvezi s tem je maršal Tito ocenil politiko voditeljev KP Kitajske kot destruktivno in razbijaško, ki lahko koristi samo sovražnikom delavskega razreda in socializma ter mednarodni imperialistični reakciji. Maršal Tito je dejal, da se bo Jugoslavija borila proti tem razbi-jaskim tendencam z isto doslednostjo, kot se je do sedaj borila _za mir, za pravilne mednarodne odnose, za miroljubno aktivno koeksistenco med državami z raz-
bitja pogostoma tudi danes vidijo v dolinah Kavkaza.
»Okostnjak, dodaja agencija, ki je nekoliko različen od strukture telesa modernega človeka, so našli v neki grobnici vasi Tina in je pripadal bitju z imenom Žana, ki so ga ujeli prebivalci vasi pred enim stoletjem. Kakor pripovedujejo, so Žano udomačili in je mnogo let živel v vasi.*
Pred nekaj dnevi je sovjetski tednik »Nedelja* sporočil, da je skupina, ki jo je vodila neka Francozinja, iskala v Kavkazu podobno bitje, kakor je snežni človek. Revija je dodala, da je na stotine ljudi videlo neznana divja bitja, visoka nad dva metra in pokrita z gosto črno dlako, in to v raznih krajih Kavkaza.
Djerdap
(Nadaljevanje s 1. strani) vilne teme za razgovore. Kakor je znano, sta se Tito in Kadar zadnjikrat sestala pred letom dni. ko je bil Kadar tri dni v Karadjor-djevu.
Prejšnji teden so v Djerdap« slovesno začeli delo za zgraditev velikega hidroenergetskega in plovnega sistema, s tem da bodo «-krotili Donavo na njenem najbolj divjem mest u. Delo bo trajalo sedem let, in tedaj bo nastalo na tem kraju 180 kilometrov dolgo jezero z najveijo hidorocentralo v Evropi. Slovesnosti sta se udeležila predsednik Tito in romunski predsednik Dej, ki sta odkrila spominske obeliske na mestih, kjer bo začela leta 1971 obratovati hi-drocentrala v Djerdapu v Jugoslaviji in Železnih vratih v Romuni ji, ki bo proizvajala letno skoraj 11 milijard kilovatnih ur električne energije. Uradno sporočilo poudarja, da bo skupna zgraditev hidroenergetskega in plovnega sistema pomenila velik korak naprej v nadaljnji gospodarski krepitvi obeh držav ter most prijateljstva in sodelovanja med tema dvema državama. Poleg tega bo olajšanje prometa po Donavi na omenjenem mestu mnogo prispevalo tudi k razvijanju prijateljstva in sodelovanja med podonav-ski'v< državami.
Čombc
lito
MESSINA, 12. — Večina v občinskem svetu v občini Ficarra je sklgnila, da se bo trg pred občin sko palačo v tem kraju imenoval po Togliattiju. Proti sklepu so glasovali demokristjanski občinski svetovalci, ki so v manjšini.
Maršal Tito je prišel v petek na petdnevni uradni obisk na Madžarsko, na vabilo madžarskega predsednika Ištvana Dobijo in «r-vega tajnika KP Madžarske Janoša Kadarja. Ob prihodu v Budim pesto so mu priredili slovesen sprejem. Titov obisk v Budimpešti vzbuja veliko zanimanje po vsem svetu, ker se sodelovanje med Madžarsko in Jugoslavijo vedno bolj kreni. Dalie ugotavljajo, da so se od zadnjega srečania med Titom in Kadar iem dogodili številni važni dogodki, ki nudijo šte-■mi umi min nit minil mlini mn n*> iiiiiihihhiiiiiu
Ulbricht v Sofiji
SOFIJA, 12. — Predsednik vzhodnonemškega državnega sveta Wal-ter Ulbricht je prišel včeraj na uraden obisk v Sofijo, kjer je da nes začel razgovore z bolgarskimi voditelji, ki jih vodi predsednik vlade Todor Živkov.
Po obisku v Bolgariji, ki bo trajal do 19. septembra, se bo Ul bricht ob povratku v domovino na kratko ustavil v Beogradu, kjer se bo sestal z maršalom Titom.
V Adis Abebi je bila prejšnji teden konferenca organizacije afriške enotnosti, na kateri so razpravljali o položaju v Kongu. Velika večina zunanjih ministrov se ni dala zapeljati po Combeju, ki je skušal doseči, da bi afriške države, ki bi jih on izbral, poslale v Kongo svoje čete. ki naj bi se borile proti osvobodilnemu gibanju.
Po dolgih posvetovanjih, med katerimi je Combe postavljal vedno nove ovire, so se sporazumeli o resoluciji šestih točk. za katero je glasovalo 27 delegacij, medtem ko se jih je šest glasovanja vzdržalo. Te so bile delegacije leopoldvllskc-ga Konga, Liberije, Nigerije, Sierre Leone. Toga in Senegala. Delegacija Madagaskarja se glasovanja ni udeležila.
Resolucija poziva kongoško vlado, naj takoj preneha najemati tuje plačance in naj takoj odpusti tiste, ki so zdaj v Kongu, da bi bilo moč rešiti spor. Dokument upošteva tudi slovesno obljubo čombeja. da bo zagotovil varnost vsem borcem, ki bi položili orožje. Zahteva tudi prenehanje bojev, da bi lahko s pomočjo orgazacije afriške enotnosti poiskali rešiiev, ki bi omogočila vzpostavitev miru in reda v državi. Resolucija poziva vse politične voditelje Konga, naj sprejmejo potrebne ukrepe za narodno pomiritev in ustalitev v deželi.
Sklenili so. da bodo takoj poslali v Kongo, Burundi in brazza-vilski Kongo posebno komisijo, ki jo sestavljajo zastopniki Etiopije. 'Nigerije, Gvineje, ZAR. Somalije Gane, Gornje Volte, Tunizije, Ke nije in Kameruna. Komisijo vodi predsednik kenijske vlade Jomo Ke-njata. Njena naloga bo. podvrsti kongoško vlado pri izvajanju pomiritve in iskati sredstva za pomir-jenje med Kongom in njegovimi sosedi.
Resolucija vsebuje odločen poziv silam, ki se sedaj vmešavajo v notranje zadeve Konga, naj takoj prenehajo s tem vmešavanjem. Soglasno so ministri sprejeli tudi resolucijo o Južni Rodeziji. Resolucija poziva Veliko Britanijo, da čimprej skliče ustavno konferenco zastopnikov vseh političnih skupin v Južni Rodeziji. Na konferenci bi izdelali ustavo, ki bi upoštevala ustanovitev demokratične vlade, izvoljene na podlagi splošne volilne pravice.
Revolucionarna vlada v Stanlejj-villu, ki ji predseduje Gbenje, pa je objavila uradno sporočilo, v ka-
terem pravi, da ne bo sprejela ustavitve ognja, dokler ne bo iz Kongu odšel zadnji Combejev plačanec tn dokler ne bosta Kasavubu in Combe izginila s politične pozormce. Revolucionarna vlada bo skušala o-lajšati nalogo organizacije afriške enotnosti. Sporočilo dodaja: «Sprejeli smo na znanje štiri resolucije, ki jih je odobrila organizacija afriške enotnosti o Kongu. Revolucionarna vlada v Stanlejjvillu se čudi udeležbi Combeja na konferenci spričo dejstva, da njegova navzočnost ni bila sprejeta na konferenci v Kairu. Kljub tej politiki pa'. revolucionarna vlada republike Kongo izreka zadovoljstvo z dejavnostjo organizacije afriške enotno-skuša odstraniti iz Afrike
ki bi lahko škodoval
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniimiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Načrt zakona o centralnem anagrafskem uradu
RIM, 12. — Minister za reformo javne uprave je pripravil načrt za-
vala v primeru natečajev. Sedanje težave, ki jih zainteresirance Ima, ko zahteva dokumente, bi se zmanjšale, ker bi po novem postopku natiskali popoln seznam podatkov, ki se ga tičejo in ki jih bodo občine, pokrajine in razni zavodi pošiljai osrednjemu uradu. Precejšnje ugodnosti bi n. pr. imeli državljani, zaposleni v državni ali privatni službi, ko bi šli v pokoj. V tem primeru bi jim ne bilo treba zbirati potrebnih dokumentov.
lično družbeno ureditvijo.
Pred obiskom tovarne «Ganz -Moavag» je predsednik Tito položil venec pred spomenik madžarskih' herojev. Popoldne je Tito z ostalimi člani spremstva obiskal Okolicp glavnega mesta Madžarske.
Pred razgovori med SFRJ in Grčijo
BEOGRAD, 12. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov se bodo konec tega meseca začeli v Atenah razgovori med delegacijama Jugoslavije in Grčije o nekaterih vprašanjih skupnega interesa, med katerimi tudi o normalizaciji obmejnega prometa, modernizaciji jugoslovanske svobodne cone v Solunu, o železniškem prometu in o nekaterih lastninskih vprašanjih.
Danes volitve v San Marinu
DRUGI DAN BALKANSKIH IGER V ATLETIKI
Romuni v vodstvu pri moških in ženskah
Tudi včeraj več odličnih rezultatov
BUKAREŠTA, 12. — V moških disciplinah Je po drugem dnevu balkanskih iger v atletiki stanje naslednje: Romunija s 112 točk, Jugoslavija 80, Bolgarija 77, Grčija 26, Albanija in Turčija 6. V ženskih disciplinah vodi Romunija z 52 točkami pred Bolgarijo 41, Ju-
— Manglares
Skok v davljino
(Gr.) 7.67
3000 m — Špan (Jug.) 8’44”8 (nov balkanski rekord)
Štafeta 4X100 — Bolgarija 40"2 (nov balkanski rekord) Deseteroboj — Sokol (Rom.) 7.282 točk, Kolnik (Jug.) 7.267
Policijske sile med operacijami na področju Biunetka na Južnem Tirolskem
SAN MARINO, 12. — Jutri bodo v San Marinu volitve za obnovitev velikega in glavnega sveta. Vpisa-rflh je nad 15.000 volivcev. Prvikrat bodo volile tudi ženske, ki jih je 7.356. Številni državljani San M&rina so v tujini in mnogi bodo prišli v domovino zaradi volitev. Sicer pa bo zanje veljavno tudi glasovanje po pošti.
Predloženih je pet list: komunistična, socialistična, gibanje za u-stavne svoboščine, demokristjan-ska in socialdemokratska.
Vlado v San Marinu sestavljajo sedaj demokristjani in socialdemokrati, ki imajo večino od oktobra 1957. V velikem svetu Je 27 demokristjanov, 9 socialdemokratov, 8 socialistov in 16 komunistov. Pri volitvah leta 1959 Je bilo vpisanih v volilne sezname samo 7.514 volivcev, ker ženske niso imele volilne pravice.
Snežni človek
MOSKVA, 12. — Agencija Tass javlja, da je skupina sovjetskih študentov, ki išče snežnega človeka, našla na Kavkazu dobro ohranjen okostnjak, ki je podoben o-pisu snežnega človeka, ki so ga podale številne priče. Tass dodaja, da je okostnjak podoben človeškemu okostnjaku in da se taka
goslavijo 30, Grčijo 3, Albanijo in Turčijo, ki nimata niti ene točke.
Izidi v posameznih disciplinah:
ZENSKE
Disk — Mihajlova 55.82 (balkanski rekord)
100 m — Kolarova (Bolg.) 11”8,
Lubej (Jug.) 11”9
800 m — Grecescu (Rom.) 2’07”5,
Farkaševa (J.) 2’07”5 200 m — Pretresco (Rom.) 24”4,
4. Olga Sikovec 24”9 Krogla — Salazar (Rom.) 16.31 Skok v daljino — Niscocoleanu (Rom.) 6.45, Lubejeva tretja s 5.88
MOŠKI
20 km — Popa (Rom.) 1.38’35”6, 6.
Tabakovič (J.) 1.47’53”2 Krogla — Barišič (J.) 17.26 800 m — Blotiu (Rom.) 1’51”5, 2.
Rubešič (J.) 1’52”0 10.000 m — Cervan (J.) 29’31”6 100 m — Bačvarov (Bol.) 10”4 Skok v višino — Spiridon (Rom.)
2,09, 4. Vivod (J.) 2,00 Kopje — Pierakov (Gr.) 77.30, 3.
Miletič 72.40
SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO V DIRKALIŠČNIH PANOGAH
Na 100 m prosto
Gottvalles izenačil evropski rekord 531
BUDIMPEŠTA, 12. — Francoski plavalec Alain Gottvalles je danes med dvobojem Francija-Madžarska v Budimpešti izenačil s časom 53”9 evropski rekord na 100 m prosto, ki pripada od 22. avgusta letos Škotu Mc Gregorju. V prvem dnevu dvoboja, ki se je zaključil s Francijo v vodstvu z 69:51, so dosegli 9 novili rekordov: 5 madžarskih in 4 francoske.
ATLETIKA
KIJEV, 12. — Na predolimpijskem mitingu Je sovjetska moška
Za Italijane samo srebro in bron
Novi prvaki: Oudkerk (Holandska), Trentin (Francija) in Bračke (Belgija)
PARIZ, 12. — Kljub pričakovanju, do danes nobene zlate lovorike za Italijane, kt nastopajo na svetovnem kolesarskem prvenstvu v dlrkališčnih panogah. Zadovoljiti so se morali z eno srebrno in dvema bronastima kolajnama, ki so pripadle Bianchettu v hitrostni vožnji amaterjev in Fagglnu ter Baldiniju v zasledovalni vožnji profesionalcev.
Zlate nagrade so poželi predstavniki Holandske, Francije in Belgije. Gre za manj znane tekmovalce,
so letos prvič prišli do častne mavrične majice.
Holandec Jacobus Oudker je zmagal v amaterski vožnji za motorji. Drugi je bil Belgijec Jan Walschaerts, tretji pa Francoz, Daniel Salmon. Italijan Carnlel je med finalnim tekmovanjem odstopil.
V hitrostni vožnji amaterjev Je finale za prvo mesto potekalo med Francozoma Trentinom In Morelo-nom Zmagal Je prvi, medtem ko je Morelonu pripadla srebrna kolajna. Bronasto pa je osvojil Ita-
lijan Beghetto, ker Je njegov tekmec in lanski prvak Belgijec Sercu odstopil Se pred startom V zasledovalni vožnji profesionalcev prepričljiva zmaga Belgijca Brackeja, ki Je pustil prjcel za seboj lanskega prvaka Italijana Faggina. V finalu za tretie mesto pa je Italijan Ercole Baidini premagal Danca Eugena.
HOKEJ NA KOTALKAH
SALAMANCA, 12. — Portugalska Je v okviru IV. evropskega junior-skega prvenstva v hokeju na kotalkah premagala Italijo 1:0.
štafeta 4X200 m izboljšala s časom 1’22”8 evropski rekord, ki je z 1’23’'9 pripadal Franciji. Svetovni rekord, ki je v posesti Američanov, je 1’22”6. Ta štafeta ni nikoli na uradnem sporedu atletskih mitingov. Na Istem mitingu je Ter Ovanjesian, ki z Američanom Bostonom brani z 8.32 m svetovni rekord, skočil v daljino 8.14 m.
• * *
LONDON, 12. — Velika Britanija je premagala v atletskem dvoboju, ki se je zaključil brez posebnih rezultatov, Francijo 110:102.
• « •
RIM, 12. — Po prvem dnevu italijanskega prvenstva v deseteroboju vodi 23-letni Tržačan Poserina s 3.681 točkami pred Sarom (3.658) in Piccolom (3.367).
KOŠARKA
BUDIMPEŠTA, 12. — V tekmi z,a deveto mesto na lestvici letošnjega evropskega košarkarskega prvenstva za ženske reprezentance, je Italija premagala Francijo 50:43 (31:21).
Ostali Izidi:
Bolgarija - Romunija 66:44 (28:23) SZ - CSSR	63:43	(33:21)
Nemčija - Jugoslavija 61:55 (28:26. 53:53)
Poljska - Madžarska 66:50 (32:23)
NOGOMET DANES
« LIGA
ATALANTABOLOGNA
Angonese
FIORKNTINA-FOGGIA INCED1T Righetti GEMM-LAZIO Bernardis
L. R. VICENZASAMPDORIA Carminati MILAN-CAT AN IA Varazzani
MKSS1NAJUVENTUS
Rigato
ROMA-CAGLIARI
Roversl
TORINOMANTOVA Dl Tonno VARESE-INTER D’Agostini
B LIGA
BARI-REGG1ANA
Frullini
CATANZARO-MONZA
Vitullo
LECGO-VENEZ1A
Palazzo
L1VORNO-PADOVA
Gonella
MODENA-TRIESTINA
Schlnettl
NAPOL1-ALESSANDR1A
Marengo
PALEKMO-TRANI
Marchiori
PARMA-BRESC1A
Laureti
POTENZA-VERONA
Gussonl
SPAL-PRO PATRI A
Carnozzl
sti, ki vsak spor, enotnosti.»
Arabci
V Kairu so se prejšnji teden sestali državni in vladni voditelji a-rabskih držav in razpravljali o sklepih, ki so jih bili sprejeli na svoji prejšnji konferenci, in o njihovi praktični izvedbi. Glavni predmet razgovorov so bili skupno vojaško poveljstvo in skupna vojska, preusmeritev toka .reke Jordan in Pa-lestina. Udeleženci so soglasno sklenili, da bodo začeli delo za zgraditev jezu na reki Jarmuk v Jordaniji kot prvo etapo za celotno izvedbo hidravličnih in namakalnih načrtov, ki so jih pripravili arabski inženirji za izkoriščanje zgornje doline reke Jordan in njenih dotokov. Dalie so sklenili, da bo mešana komisija proučila finančno pomoč Palestini. Dogovorili so se. da bo predsednik Naser dal na razpolago palestinski vojski, ki jo bodo ustanovili, za njeno vežbanje Sinajsko puščavo in področje Gaze, kjer živi približno 50 tisoč Palestincev in kjer so sedaj razmeščene varnostne sile OZN. Sklenili so tudi priznati organizacijo za osvoboditev Palestine.
Prav tako so se sporazumeli o skupnih obrambnih ukrepih in o ustanovitvi sklada, iz katerega bodo države, ki mejijo na Izrael, dobile sredstva za nabavo orožja m druge vojaške opreme. Skupno koordinacijsko poveljstvo bo odločalo o orožju, ki ga bodo kupili iz skupnega sklada.
Arabski poglavarji so dalje sklenili. da se bodo sestali vsako leto septembra. Nadzorstvena komisija, ki bo nadzorovala izvajanje sprejetih sklepov, pa se bo sestajala vsak mesec. Uradno sporočilo o konferenci izrecno poudarja, da bo vsak napad na eno od arabskih držav veljal za napad na ostale države in se bodo v takem primeru vse arabske države skupno branile. Sklenili so tudi ustanoviti skupen arabski svet za proučevanje miroljubne uporabe atomske energije ter so ustanovili arabsko razsodišče. Govorili so tudi o gospodarskih in političnih odnosih arabskih djržav z drugimi državami in sklenili nadaljevati stike s tujimi državami v skladu z njihovim stališčem do palestinskega vprašanja Končno obtožujejo Veliko Britanijo genocida v Južni Arabiji tn izrekajo podporo osvobodilni borbi v Angoli, Mozambiku, Južni Rodeziji, portugalski Gvineji in v Ju<.ni Afriki ter protestirajo proti tujemu vmešavanju v Kongu. Prihodnja konferenca bo septembra prihodnjega leta v Maroku.
Ženeva
V	Ženevi se zasedanje razorožit-vene konference bliža koncu. Praktično so že zaključili razpravo o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Konferenca se bo zaključila 17. septembra. Na zadnjih dveh sejah bodo prijrravljali poročilo o delu konference, ki ga morajo predložiti glavni skupščini OZN Sedanje zasedanje ni prineslo nobenih praktičnih rezultatov razen zbliža-nja v nekaterih stališčih.
V	Ženevi je te dni zasedala tudi tretja mednarodna konferenca o miroljubni uporabi atomske energija, ki je zaključila delo v četrtek. Predsednik prof. Emeljanov je v zaključnem govoru poudaril, da pomen konference ni samo v važnosti tehničnih referatov, temveč tudi v manifestaciji mednarodnega
sodelovanja in v tem. da je, konferenca dala spodbudo atomskim strokovnjakom vsega sveta za nova prizadevanja pri miroljubni uporabi atomske energije.
Konference so se udeležili predstavniki 75 držav z vsega sveta. Državne delegacije so štele skupal 1.765 članov in strokovnih svetovalcev. OZN je bila zastopana * predstavniki svojih osmih specializiranih agencij. Konference se J« udeležilo tudi okoli 1.800 opazovalcev iz raznih držav.
Predsednik ameriške atomske komisije prof. Seaborg pa je poudaril. da označuje sedanjo konferenco prvi usjjeh v ekonomičnem izkoriščanju jedrske energije. To potrjujejo podatki o delovanju obstoječih atomskih elektrarn. Dejal je, da bodo zaradi velikih potreb P° encrgiil in omejenih rezerv klasičnih virov energije že konec tega stoletja skoraj polovico skupne proizvodnje energije črpali iz atomskih virov. Izrekel je prepričanje, da pomeni ta konferenca začetek obdobja jedrske energije in da se že obeta konec pomanjkanja energije’ ki je spremljalo svet že od začetka industrijske revolucije. Z razvojem atomske tehnologije bo mogoče v prihodnje proizvajati dovoli energije za vse narode sveta.
Kuba
Tudi urugvajska vlada je klonM pred pritiskom ZDA ter prekinila diplomatske odnose s Kubo. Sedaj
je Mehika edina latinskoameriška
država, ki ima diplomatske odnose s Kubo.	.
Značilno je. da je novi čtism predsednik Frei tako) po svoji izvolitvi izjavil, da se bo zavzemal za miroljubno izgladitev sporov zaradi Kube V mehiških krogih so mnenja, da bi to olajšalo prizadevanja, da bi našli Izhod v odnosih med Kubo in ZDA po predsedniških volitvah v ZDA. Posebno zorna.st so vzbudile Freijeve besede, da podpira Mehiko v njenem stališču in ji daje prav. ker odklanja sklepe organizacije ameriških držav o sankcijah proti Kubi. Znano je, da je prejšnji čilski Pref\ sednik Alessandri pred mesecem dni nenadoma prekinil stike s Kubo Sedanji, predsednik pa bi VF mnenju latinskoameriških opazovalcev p Mehiki utegnil jx>staviti mosi za posredovanje med Washin}to-nom in Havano. Frei sicer ni na' povedal, da misli obnoviti stike ’ Kuho. vendar pa njegovo stališče olaišuje tudi stališče Mehike. M K sedaj pod še močnejšim pritiskom ZDA.
— 3 —
I
1564
'mm


9mt
mm
m®.
t/lniS'to S*temni
s mu
Dober dan, gospa! Oprostite, da vas vznemirjam Pošilja me gospod Durand. Ali smem vstopiti?
...Ne bi mogel reči prijatelj ... da, poslovna zveza, če vam je tako bolj všeč. Gospod Durand me je pooblastil v neki zadevi ...
Ferdinand. Ime mi je Ferdinand.
Da sedem ? Hvala. Prijetno Je pri vas. Toda morda bo bolje, da stojim.
Da, vse to je ukana. Ukana, da pridem v vaše stanovanje. Zastopnik, tako je, zadeli
ste.
O, da. Imate prav, gospa. Dejal bi, da sem celo sam potreben zavarovanja.
Tako je, zelo bistroumni ste, gospa. Zastopnik zavarovalnice ...
Ne, ne bom vztrajal... Če sem vas toliko vznemiril...
, Ce vam kradem dragoceni
cas..,
Bo tako, kakor pravite, toda škoda je...
še posebno zame. Toda kaj hočem. Morai bom poiskati drug kraj.
Da, nocbj me bo vrgel' iz službe. Gospodar mi je rekel: «Ferdinand, jaz nisem humanitarna ustanova. Če se boste še enkrat vrnili praznih rok, zletite!»
Pravite, da bom že še našel kaj drugega? To ne bo tako lahko. V zadnjem času sem preživel mnogo neprijetnosti... Zdravje...
Ne, ne, gospa, to bi storili “ usmiljenja, česar pa ne bi hotel.
Naslov? Zelo ste ljubeznivi! Da, napisal bom ... Oprostite, toda ne morem najti ne svinčnika ne papirja. Razumem. Neka vaša prijateljica namerava kupiti avtomobil... Tako, vidite, zavarovanje avtomobila... Po pravici povejte: ali vas ne zanima življenjsko zavarovanje?
Ne? Pa proti požaru? Ali Proti poplavam?
Da, vidim, stanujete v četrtem nadstropju...
Proti potresu? Ne? Pa proti tatovom?
Tu ste se zmotili, zelo ste * zmoti. K vam lahko pride vsak brez posebnega napora, pl vidite, kako sem prišel jaz. “™jsega dokaza ne potrebu-
Da, seveda ste mi vi odprli vrata.
Toda oglejte si ta vrata! Pa ključavnico in ključe! To je, kako bi se milo izrazil, delo Za začetnika.
No, vidite, zakaj ne bi poskusili. Zaprite vrata! Da, zaklenite jih. in zdaj ključe nekam skrijte.
Kjerkoli hočete. Da, v tem Predalu. Dobro! No, zdaj torej načelno nihče več ne mote priti v stanovanje.
Potrpite! Naj si ogledam še dkno. o, četrto nadstropje, za kakega vlomilca ...
Pomožnega vhoda ni? Da, jasno mi je. Imate samo ta vrata, in ta so zaklenjena.
Pa vendarle, gospa, čez nekaj trenutkov vam bom pokazal, kako se kakšen Zlikovec, f™ vsej vaši previdnosti, Janko prikrade v vaše stanovanje. Skoraj bi rekel, da so yasi ukrepi smešni. Nekomu Je vendarle uspelo, da je vdrl vaše stanovanje, recimo vlomilec ali — UBIJALEC. jgčjubši bi vam bil vjomi-
Verjamem, da si ne želite e enega ne drugega. Toda -°Vo’ite mi, da vas nekaj vprašam. Kaj bi, na primer, če bi se v tem hipu veka? V družl3i takega člo-
Dobro. Ali... da bi kdo sli-‘1 vaše klice na pomoč? V^noči, da. Toda podnevi? v,, . b’ mislili, da prihajajo K‘ici z ulice!
Ztumi 8°Spa’ eneSa 0(* nPh P0"
-ipa. da, pustijo mu, da vsto-Predstavljaite si... sme-Lai‘ se boste: KOT ZASTOP-^K ZAVAROVALNICE!
Naj odidem! Toda kako mi-'sn' ,da nai to storim? Vrata zaklenjena, a okno je v če-tn.®m nadstropju..
B Kričali boste? Nimam nič ^roti temu. Toda pravkar sva šal! ’ da vas ne nihče sliko1^0' In zdaj, gospa, krat-vitJn jedrnato. Tole je, kakor slit ’ samokres, ki strelja ne-riivntJ- Jaz sem velik nasprot-ltl hrušča. Na samokresu i-stvS1 vecJno dušilec in tako se 'I?1 ne sliši.
b Predalu pisalne mize? Do-viei" • Da vam povem po pra-gospa, nisem prišel za-sem Vasega nakita. Ubijalec D,, ’ P'ačan ubijalec. Gospod urana mi je dal milijon fran-■ ker se vas hoče znebiti. Niv-rf ne’ g°sPa, ne šalim se! i Za se v službi ne šalim. resasotav'jam vam, prav za-ubii Seni Pr*šel zato, da vas ^li r«« nn^pfp vpr.
Glej
Prišpj1 kres jeti! .Nisem
hi zeln
nočete
Tako! Pošteno si moram zaslužiti svoj milijon. Ah, da, nakit v predalu pisalne mize. Tega nisva predvidela v pogodbi. Vprašujem se, ali imam pravico, da ga vzamem ... Pa ko mi je telefon tako pri roki...
Halo, gospod Durand? Tu je Fernand. Gospod Durand, dovolite, da vas nekaj vprašam. Dali ste mi milijon za to, da spravim s sveta vašo ženo, ali ne? Milijon... kako bi že rekel, ne morem se prav izraziti ...
Izsiljevanje? Za koga me pa imate? Ne, hotel sem vas vprašati ... Nakit... Mogel bi ga obdržati kot dar, ker mora vsa stvar imeti videz, kakor da je bil na delu vlomilec ...
Tu je, v predalu, zraven telefona.
Seveda, iz vašega stanovanja telefoniram!
... Ne, ali... Razumem vas, toda vi niste v tem poslu petnajst let kakor jaz ...
Kako? Vi nimate telefona v svojem stanovanju?
Da, četrto nadstropje levo. Levo, če stopite iz dvigala ...
Ne. Torej pustite me, da vam pojasnim. Naduho imam... in zame so štiri nadstropja... Posebno še, kadar moram nato biti v formi.
Da, razumem. Če se vzamejo stopnice kot izhodna točka, je levo desno in desno ...
Toda, pomirite se, zaboga! Povedal sem tej gospe, da me pošiljate vi, in...
Kdo?
VAŠA LJUBICA? Tista, ki
PO BENEŠKEM FESTIVALU
et dobrih filmov
Antonionijeva tesnoba in borba Benetk za obstoj
Režiser Antoniom v filmski palači na Lidu med Monico Vitti (na levi) in Sarah Churchill. Skoraj bi lahko rekli, da je v slabi družbi... ne zaradi prve...)
......■milil...mu......................i............................................................................................................................111.................................mu
Glavni problem Benetk je da ostanejo pri življenju; morski tokovi in plime in oseke izpodjedajo obrežja in zidove skupaj z valovanjem zaradi motornih čolnov, industrijsko zaledje se industrializira z neverjetno naglico (še pred nekaj leti je bilo v Venetu 700.000 kmetov in 400.000 delavcev; danes je obratno) in, takozvani zgodovinski center se na otoku prazni; tudi turizem se vse bolj industrializira, tako da so umetniško življenje in kulturna udejstvovanja raznih velikih ustanov v Benetkah v zaskrbljujočem stanju. Bienala, Fondazione Giorgio Cini, Univerza, Opera (v Benetkah ni stalnega gledališča), vse te ustanove potrebujejo velika finančna sredstva, vendar manjka vsem
življenjski pristop mesta samega, ki postaja veliko organizacijsko središče mednarodnih srečanj na akademskem nivoju. Sklicujoč se na veliko tradicijo, se Benetke skušajo obdržati na piedestalu, a temelje so interesi in profiti že dodobra izglodali.
VeHki pomen mednarodne filmske razstave na Lidu je nesporen. Ta filmski festival je obenem najstarejši na svetu. Film je sicer mlada umetniška zvrst, vendar se je danes že tako razvila, da je postala instrument za velike profite. Vsako leto se filmska industrija komercializira na neštetih festivalih in umetniško vredni filmi so večkrat nekomercialni. Trgovinska politika je okužila okus množice; kaj še, da bi množico vzgajala. In ker
IZ SLOVENSKE POTOPISNO- ESEJISTIČNE LITERATURE
Javorškovi Temperaturni listi so knjiga skoraj brez primere v slovenski književnosti
Mogoče pa bi naslonitev na konkretnost pomenila pridobitev za pisateljevo delo
rekla, da me bo plačala,
Fcčakajte malo ... Da, plavolaska, pravzaprav rdečelaska!
Teda nikar se ...
Prekinil je zvezo!
Torej sem se zmotil! In petnajst let že opravljam to službo! Še nikoli se mi ni pripetilo kaj takega!
Dal mi je milijon, da ga rešim žene, a jaz se zmotim in se odpravim v drugo sta-novanje!
Ne smem izgubljati časa! Odtisi prstov na telefonu... Obrisal bom služalko z robčkom. Ključi... v predalu..
In zdaj bo treba vrniti milijon, saj nisem tat! Razen če...
Vendar pa se da pomota tudi popraviti. Potrebho- je samof da prekoračim hodnik!
Saj res. Ker je dvigalo vgrajeno v zidu nasproti stopnišča, je levo desno in desno ... No, zdaj sem končno pred pravim stanovanjem. Naj pozvonim?
Dober dan. Gospa Durand? Ali ste vi zares gospa Durand?
Oprostite, da sem dvakrat isto vprašal. Takoj vam bom tudi pojasnil, čemu. Pošilja me vaš mož. Ali smem vstopiti?
Jožeta Javorška delo ni neznano, saj ime tega originalnega, tako netipično slovenskega pisatelja, že kar dobro poznamo z dramskih odrov in iz njegovih knjig, ki so izšle v zadnjem času. Morda pa bi vendarle zabeležili o njem dva, tri biografske podatke, iz katerih povzemamo, da je Javoršek doma z Dolenjskega, (Velike Lašče), da je star 44 let, da je v narodnoosvobodilnem boju sodeloval od vsega začetka, da je diplomiral iz dramaturgije na ljubljanski akademiji za igralsko umetnost, da se je izpopolnjeval v Parizu in da je prepotoval veliko sveta, precejšen kos Amerike, Evrope, Azije in Afrike, da pa živi sedaj v Ljubljani, kjer je v službi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Jože Javoršek je predvsem dra matik 1 Manevri, Povečevalno steklo. Kriminalna zgodba) in esejist (knjige Srečanja, Okus sveta, Indija Koromandija), napisal pa je tudi roman (Obsedena tehtnica). Ob izidu njegove zadnje potopisno esejistične knjige «Okus sveta« smo o Javoršku in njegovem delu poročali. Njegova nova knjiga- /TEMPERATURNI LISTI« . IZaložha Obzorja), ki je sredi poletja prišla na svetlo, sodi spet v podobno zvrst, v potopisno-esejistično literaturo. Res pa je, da te Ja-vorškove nove knjige ne bi mogli točno označiti niti kot potopis, niti kot esej, ker vsebuje elemente ene in druge literarne zvrsti. Pravzaprav pa to niti ni bistvenega pomena. Dejstvo je, da je Javorškova knjiga vsebinsko in oblikovno originalno delo, kakršnih v slovenski književ-
jo, res noče verjeti! sem. ji pomolel samo-Pod nos, ona pa .noče ver-
podoben ubijalcu? sle trmasti. Ali še M - več dokazov?
,‘j'fe? Ho, tedaj vam mo 111 dati priložnost!
Glasba in trgovna. — Češka tovarna glasbil «Amati» iz Kraslice jc na zagrebški velesejem pripeljala kar 60-čtan-ski zabavni orkester
nosti skorajda ne poznamo. Čeprav je knjiga izšla v potopisni knjižni zbirki «Križem sveta«, to vendarle ni potopis. Ob svojih potovanjih po svetu, ob svojih srečanjih z ljudmi in svojih spoznanjih ob vsem teni, Javoršek z neko izpovednostjo, ki pa je boi j intelektualna kot pa čustvena, ki pa jo sicer srečamo v dnevniških zapiskih, beleži svoje notranje odmeve teh zunanjih motivov in svoje misli ob njih. Ponekod je ob raznih doživetjih ali spoznanjih pisatelj tudi rahlo polemičen, kar je neka novost v njegovem esejističnem pisanju. Sicer pa beleži notranje pregnetene vtise ob doživetjih in srečanjih po širnem svetu. Vendar pa se nam včasih zdi, da se pisatelj vendarle ponavlja, da nam ne pove nekaj takega, kar ne bi morda že poznali iz kakega njegovega drugega dela. škoda tudi, da je v svoji pripovedi vse preveč abstrakten, tako da bi ob esejističnih izpovedih naslonitev na konkretnost pomenda veliko pridobitejr. Morda bi na ta način dobili dela izredne kvalitete, saj se sicer Javorškovo pisanje odlikuje . po bleščečem stilu. AG S - - ► - •
Javorškovo pisanje močno spominja na pisanje Edvarda Kocbeka in mu je tudi zelo blizu. Vendar pa je KOcbsk bolj konkreten oziroma izhaja iz realnih, bolj konkretnih osnov, ko gradi svojo miselnorazumsko pripoved in izpoved. Javoršek pa ostaja le malce preveč zastrt in zunanje motive svojega pisanja, zunanje dogodke, spoznanja in lastna doživetja vendarle preveč bežno nakazuje, To pa je škoda, ker bi ob tako izbrušenem stilu večja konkretnost oila pisanju samo v prid. Potem bi Javorškovo pi sanje tudi ne ostalo omejeno na ozek krog bralcev, ki zmorejo to izrazito intelektualistično branje. Pomenilo pa bi tudi korak naprej v Javorškovem pisanju, ki sicer utegne v taki obliki stagnirati.
in:\/n miller
Rakov povratnik
Z romanom «Rakov povratnik« bodo slovenski bralci spoznali še enega svetovno znanih pisateljev, katerega del pa doslej v slovenščini še nismo imeli. Gre za ameriškega modernega pisatelja, leta 1891 rojenega Henryja Millerja, potomca nemških priseljencev, doma iz New Yorka. Tu je revno in neurejeno prebil svoja otroška in mladostna leta in kot klatež ter priložnostni delavec preromal vso Ameriko. Tudi potem, ko se je vrnil domov, se je v raznih službah zaman poskušal uveljaviti. Slednjič se je posvetil pisanju, vendar tudi kot pisec esejev in kratkih zgodb ni doživel kakega posebnega uspeha. Potem je prišel v Evropo in tu preživel kakih deset let, večinoma v Parizu in v Grčiji. Rezultat njegovega bivanja
v Evropi pa sta dva romana, s katerima si je vendarle pridobil velik sloves in doživel priznanje v svetu, čeprav je bil prav zaradi teh del tudi ostro kritiziran. Eden od teh romanov je tudi «Rakov povratnik«, s katerim ie Dr-avna založba Slovenije obogatila letošnjo zbirko prevodov v svoji seriji »Modemi roman«.
Rakov povratnik je nekaka avtobiografska izpoved, roman o izkoreninjenem Američanu v Parizu, ki živi iz dneva v dan, brez službe, brez denarja, a vendar z vso strastjo uživa življenje, kolikor ga le more. Domotožje in lakota ga pestita, zaman se peha za uspehom, toda z redkimi prijatelji se kar naprej vdaja pijači in razuzdanemu erotičnemu izživljanju. Tako predstavlja pravzaprav vso vsebino tega romana opis potepanja tega Američana po Parizu, opis njegovih duševnih nastrojenj, stisk, razmišljanj, predvsem pa veseljačenj in ljubezenskih doživetij z najrazličnejšimi podobnimi moškimi in ženskimi propadlimi tipi. V tej svoji pripovedi pa si pisatelj predvsem prizadeva povedati vso resnico o življenju, ki ga spoznava, vso resnico o lepih in temnih straneh pariškega življenja, resnico o propadlih ljudeh., o njihovih zablodah in neuspelih prizadevanjih. Pisatelj pri tem ni prav nič konvencionalen, temveč odkrito piše tudi o najintimnejših podbrobnostih in tudi o vulgarnostih, kajti resnica je najvišji smoter njegovega pisanja. To velja še posebno za erotično življenje in prav temu posveča Miller precej strani svojega romana, saj je morda ta del človeškega življenja najbolj prikrit z lažno moralo in tudi hinavščino. Millerjevo pisanje je pri opisu tega včasih rahlo ironično, včasih grobo, večkrat pa tudi trezno in kritično.
Seveda pa je «Rakov povratnik« roman prav posebne vrste, kakršnih le malo srečamo v svetovnem slovstvu. Predvsem za radi brezobzirne odkritosti in realnosti, s katero opisuje življenje. Zato je tudi zbudil močno polemiko v svetu. In fes se lahko vprašamo, ali ni morda pisatelj v svoji brezobzirnosti, ki večkrat preide v grobo vulgarnost, šel vendarle predaleč?
Vsekakor pa je treba pripovedni tekst prebrati ne kot roman, ki pripoveduje o podrobnostih iz erotičnega življenja in razgalja najintimnejši strani človeškega življenja, temveč predvsem z razumevanjem avtorjevega namena najostrejše družbene in moralne kritike. In s poznanjem pisateljevega prizadevanja, ki hoče razveljaviti s svojim pisanjem vse obstoječe vrednote, se prebiti do bistva resničnega človeka in iz kaosa okoli sebe ustvariti nekaj novega. Predvsem pa je treba ta roman prebrati kot močan umetniški protest zoper absurdnost civilizacije.
Millerjev nekonvencionalni in
protestno napisani roman je bil vsekakor pogumno dejanje, saj njegova brezobzirna pripoved o izkoreninjenem Amerikancu izstopa iz okvira občiajnega pisanja in umetniškega oblikovanja življenja. Kot tak protest in kot iskanje resnice za vsako ceno brez ozira na levo in desno pa Millerjev roman «Rakov povratnik« nedvomno mogočno izzveni, ‘čeprav je to izredno delikatno branje.
Roman je lepo prevedel Boris Verbič, opremo, ki ni najbolj po-
srečena (ščitni ovitek), pa je zasnoval Uroš Vagaja.
Sl. Ru.
* * *
BENETKE, 9. — «Goldonijeva hiša*, ki jo vodi prof. Nico la Mangtni, je sklenila pripra viti bibliografsko razstavo, po svečeno bliakespearu ob 409 letnici njegovega rojstva. Raz stava bo odprta 27. septembra Razstavljene bodo glavne izda je in prevodi Shakespeara, ki se nahajajo v beneških knjižni cah.
In sedaj zopet branje...
„„„       1,1,11,ur               •■»m       m     innminiiHi  
Najnovejše knjige Narodne in študijske knjižnice
Ostrovška, Milica; Silva Tomaslni, Mar. ZO 1964.
Županovič, Sime: Ribarstvo šibeni-škog področja, Zagreb, JAZU 1963.
Polibiog: Obča zgodovina. Lj„ DZS 1964.
Solženicin, Aleksander: En dan I-vana Denisoviča, Lj., DZS 1964.
Kolar, Marjan: Samomor v nebesih. Lj., DZS 1964.
Sabec, Srečko: Osnove sirarske tehnologije. Lj., DZS 1964.
Ilešič, Svetozar: Gospodarska in politična geografija sveta. Lj., DZS 11964
Pretnar. Janko; Rusko-slovenski slovar. Lj., DZS 1964.
Gradnik, Alois: Selected pems. Lon-don, John Calder 1964.
Mauser, Karel: Ljudje pod bičem. Buenos Aires, SKA 1963.
Druga revija slovenske popevke. Trst 1964.
Molimo za duhovnike. Trst 1964.
Proslava LlOO-letnice prihoda svetih blagovestnikov Cirila in Metoda. Trst 1964
mu srcu Jezusovemu. Trst 1961.
Osemnajsta ura na čast brezmadežnemu srcu Marijinemu. Trst 1961.
Osemindvajseta ura za zedinjenje kristjanov Trst 1961.
Janežič, Stanko:	Vzhodni bratje.
Trst, Marijanišče 1961.
Pertot, Milan: Three creatives about the activlty of Nikola Tesla. Lj. 1963
Javoršek, Jože: Temperaturni listi. Maribor, ZO 1964.
Naši mladini. Trst. Marijanišče 1960.
Hrostelj, Franc; Škof Slomšek. Trst, Marijanišče 1962.
Petindvajseta ura. Obisk Svetega rešnjega Telesa. Trst 1961.
Sedemindvajseta ura. Za cerkev in duhovnike. Trst 1961.
Vidali, Vittorio: Non smantellate i cantieri triestini. Roma 1984.
Sto let s Hamletom. Lj., Mestno gled. 1964.
Letno poročilo 1963-64. Trst, Glasbena Matica 1964.
Sedemnajsta ura na čast presvete-1 Britovšek, Marijan: Razkroj fevdal-
ne agrarne strukture na Kranjskem. Lj., S.M. 1964.
Vrišek, Igor: Rudarska mesta — Zagorje, Trbovlje, Hrastnik. LJ., SM 1963.
Zgodovina slovenskega slovstva V. Lj., SM 1964.
Kozak, Juš: Pavlihova kronika. Lj., SM 1964.
Zadnikar, Marjan:	Znamenja	na
Slovenskem. L,j., SM 1964. Cvetko, Dragotin: Gallus, Plautius, Dolar in njihovo delo. LJ., SM
1963.
Skerovič, Nikola P.: Črna gora na osvitku XX vijeka. Beograd, SA NU 1964.
Terčak, Stane: Celjski stari pisker. Lj., Borec 1959.
Cankar, Ivan: Biografia dl un Idealista. Milano, Rizzoli 1964.
Vodeb. Rafko: Človek sem. Buenos Aires, Tabor 1958.
Vidali, Vittorio: I comunisti e la catastrofe del Vajont. Roma 1961. Hace, Matevž: Tihotapci, Lj., DZS 1964
Kuhar, Lovro:	Zbrano delo. II.
knjiga. Lj., DZS 1964.
Rostohar, Mikaj lo:	Osnove obče
psihologije. Lj., DZS 1964.
Kozina, Marjan: .Izbrane pesmi za glas in klavir. Lj., SAZU 1964.
Kumer, Zmaga: Balada o nevesti detomorkl. Lj., SAZU 1964.
Svetlč, Josip: Brodovlje dubrovač-ke republike 17. stolječa. Zgb. JAZU 1964.
Devetdnevnica v čast Kraljici roz-nega venca. Trst, Marijina šola 1964.
Spasanje. Trst 1964.
RikaMela: Majica. Trst, Samozal. 1964.
Planina, France: Škofja Loka z okolico. Lj., MK 1962.
Planina, France: Poljanska in Selška dolina. Lj., MK 1962.
Savli, Andrej: Brezen. Lj., MK 1955.
Ob naprednem tisku. Murska Sobota, PZ 1962.
Munnich, Horst: Zamorska dežela ob Poprovi obali. Lj., MK 1960.
Huxley, Aldous: Krasni novi svet. Lj., 2ivljenje in tehnika 1964.
Polagoma bo treba misliti t,a solo- Aa začetek bo dobro vzeti v roke kako knjigo, v kateri ni računov in slovnice, pač pa prijetne zgodbe in pravljice. Ena bi bila na primer «Kamniti most« Lojzeta Zupanca, iz katere je ta ilustracija slikarja Gvida BiroTte, ki je po rojstvu Tržačan Knjigo je izdala «Mladinska knjiga», dobi se v Tržaški knjigarni.
je film vezan na ogromne finančne težave, je dobrih filmov malo.
Direktor Beneškega festivala, Chiarini, je skušal rešiti ta festival pred interesi producentov, ki jim je predvsem važno, da film prodajo. Zato je na festival povabil res najboljše filme, ki jih zmore svetovna produkcija, in je tako skrčil na ;^:ni-mum število udeležencev, vendar velika konkurenca drugih festivalov, ki so vsaj enakovredni temu, ga je prehitela, kajti Beneški festival je kronološko zadnji po testivalih v Cannesu, v Locamu, v Karlovih Varyh, Moskvi. Poleg tega so nastale silne težave z ekskluzivnostjo izbiranja konkurenčnih filmov s strani beneške festivalske komisije. Američani so odpovedali u-deležbo svojega filma «Lilith», ker so se užalili zaradi resnosti beneških prirediteljev, ki niso že vnaprej pohvalili njihovega filma; Cehi, ki imajo odlično filmsko produkcijo, so obdržali najboljše filme zase; Japonci niso bili predstavljeni z najboljšimi njihovimi filmi; skratka, beneški festival je predstavil občinstva predvsem najboljšo italijansko produkcijo, ne pa mednarodne najboljše filme.
Večino filmskih festivalov ka-rakterizira mondanost; in to ja razumljivo, ker so ti skorai zmerom odskočna deska za režiserje in igralce. Benetke pa so letos vzpostavile «austerity» ozračje, ker se hočejo vsaj v tem razlikovati od drugih. Vendar je tudi mondanost ((komercialna« nujnost, in tej se je težko izogniti.
Na festivalu ie letos bilo pet dobrih filmov in vsi so bili nagrajeni. Prvo in najvažnejšo nagrado, «Zlat,ega leva«, je dobil Antoniom s filmom »Rdeča puščava«. Da je Antonioni velik filmski režiser je nesnomo: kakor je tudi nesporna njegova elegija, ki prepeva skozi vse njegove filme turobno pesem modernega življenja Antonionijeva tesnoba ima svoje korenine v mrzlih, brezkrvnih strukturah kapitalističnega stroja, ki mori osrimo svobodo in življenje, ki duši ljubezen in poezijo, ki ugonablja človeka v nevzdržnem ritmu računskih strojev, iz katerih se rodijo obsojeni ljudje. Alienacija modernega človeka, ki je postala glavni navdih Antonionijeve poezije, se poraja v meščanski, buržuj-ski družbi, ki sicer nima denarnih problemov, ki jo pa denar spravlja v tako nevrotično stanje, iz katerega posameznik ne najde izhoda.. p«, čeprav se skuša iz njega izvijati s silo obupa. Glavna Antonionijeva gibalna sila Je odnos med moškim in žensko v taki družbi.
Najboljši filmi na festivalu so bili poleg Antonionijevega še «E-vangelij« Pasolinija, ((Hamlet« Kozinčeva, Loseyev «Za kralja in domovino« ter Godardov »Poročena ženska«. Da je na festivalu -’-'brih filmov je vsekakor uspeh.
Vendar ko še premišljujemo o Antonionijevem filmu, ne moremo mimo vtisa, ki smo ga imeli na Lidu v nočnih urah med zidovi hotela Ekscelslor, glavnega odra posvetne važnosti festivalske družbe. A.ienacija rafini-ranosti najde prav tu svoj najboljši izraz. Izolacija in vzvišenost gospodarskih vladajočih kast pride do izraza v klečeplazenju in narejenem antikonfor-mizmu, do katerih so prisiljeni mladi in še neznani režiserji in filmski delavci, ki iščejo rešitve njihove življenjske usede, ženske tu ne morejo poznati poezije, oziroma je njihova poezija tako tragična, sia razumemo An-tonionijevo tesnobo. Ceste so prazne in tudi morje miruje; vlaga je značilna za te kraje. V foteljih sedijo lesni, razpadajoči obrazi skupaj s kakšnim lepim, mladim dekletom. Filmska slava počiva v kalnih očeh teh nekaj magnatov, ki se jih tesnoba modernega človeka niti ne dotakne.
FILIBERT BENEDETIČ
Umetniki milanske «Scale» po predstavi aTurandotn v moskovskem gledališču Bolšoj
V ANGLIJI SO PSI PRED ZAKONOM ENAKO ODGOVORNI ZA SVOJA DEJANJA KOT LJUDJE
H. hmm iz liondona «Pasji Perry Mason»
Mnoge pse je že rešil pred smrtno obsodbo - Zaporna kazen, dosmrtna ječa in smrtna obsodba za krivce - Nekaj zanimivih primerov
54-letni londonski odvetnik Henry Nevvman opravlja svoj poklic že 25 let in je znan po posebnem načinu obrambe svojih klientov, ki je precej podoben taktiki znamenitega ameriškega odvetnika Perry Masona, junaka številnih romanov, katerih avtor je Erle Stanley Gardner. Natančno izpraševanje prič s končnim presenetljivim in nepričakovanim odkritjem pravega zločinca. Zato mu tudi pravijo «pasji Perry Mason».
Med zadnjo vojno Je bil Nevvman dve leti kot kapetan RAF v Italiji in je bil obenem
tudi uradni zagovornik pri vojnem sodišču. Nedavno se je preselil v svojo novo hišo v londonski četrti Hendon, kjer živi skupno s svojo staro služkinjo, črno mačko in obsežno zbirko gramofonskih plošč klasične in operne glasbe.
Nekako pred štirimi leti, skoraj po naključju je sprejel obrambo svojega prvega če-tveronogatega klienta. In od takrat je branil in rešil plinske celice najmanj dvesto psov.
V Angliji so psi pred zakonom enako odgovorni kot ljudje. Dokler je brez madeža, to je, dokler nima policija zabeleženega nobenega prestopka, mu nihče nič noče. Ko pa zaide na krivo pot, takrat pa ima opravka z varuhi postave : sodna obravnava proti gospodarju in proti živali sami. In ko sodišče spozna psa za nevarnega, to je, če je oklal kako osebo ali tudi samo kako drugo žival, je po navadi posledica smrtna kazen. Ra-?en, seveda, če ne nastopi v njegovo obrambo odvetnik, kot je Henry Newman, ki izpodbije drugo za drugo vse trditve obtožbe in dokaže popolno nedolžnost svojega varovanca.
• CEZAR NI FELIX MISTRA DAWSONA
Zanimiv je primer štiriletnega boksarja Felixa. Nekega dne so prišli na policijo trije kmetje, oče in dva sinova, z nekega posestva v Nelsonu v grofiji Lancaster ter obtožili svojega soseda, mistra Daw-sona, da je njegov boksar Fe-lix ob belem dnevu raztrgal lijih ovco. Dodali so še, da so psa vsi trije prav dobro videli in ga brž spoznali ter ga tudi nekaj časa zasledovali, pa jim je ušel. Spričo takih dokazov je bil položaj mistra Dawsona, še bolj pa ubogega Felixa, zelo kočljiv. Ce ga sodnik spozna krivega obtoženega dejanja, ga
nihče ne more več rešiti pred rabljem.
Tedaj je Zveza za varstvo psov poverila Henryju New-manu nalogo, da brani Felixa pred sodiščem. Po štiri ure trajajoči razpravi in zasliševanju številnih prič, je New-man naročil sodnemu slugi: «Privedite v dvorano obtoženca!« In v dvorano je vstopil obtoženi pes, ki ga je vodil na vrvici sam mister Dawson. Ko so tožniki zagledali psa. so vsi trije planili pokonci in jeli kričati: «Prav ta zverina je bila!« Mister Dawson je vodil psa po vsej sodni dvorani tako, da so si ga mogli vsi natančno ogledati. A vsi trije tožniki so še dalje zatrjevali, da je bil prav ta pes, ki je raztrgal njih ovco.
«Toda,» se je tedaj oglasil Newman ter se obrnil proti sodniku, «ta pes se imenuje Cezar in je bil takrat, ko je bila razmesarjena ovca, deset milj oddaljen od tam, na domu svojega gospodarja, prav tako kot Felix. Očitno je, da gre v tem primeru, tako rekoč za napačno ugotovitev istovetnosti. Kako bi mogli obsoditi kakega psa na smrt, če ni nedvoumno dokazano, da je bil prav on krivec?«
Tisti hip so se odprla vrata in v dvorano so privedli Fe-lixa, in podobnost obeh je vse navzoče naravnost osupnila. Felix je bil oproščen «s polno formulo«, ker ni izvršil kaznivega dejanja.
• ZALJUBLJENI REX
Precejšen hrup je vzbudila v javnosti tudi sodna razprava proti postavnemu Rexu, «zaljubljenemu psu«, ki je imel navado, da je vsako deklico, ki mu je bila všeč, a všeč so mu bile povečini vse, obliznil tako, da je bilo videti kot bi jo poljubil. To ni v resnici nič hudega. Nasprotno! Rexov gospodar, mister Alfred Bretta, je bil zaradi tega njegovega nagnjenja nanj celo ponosen. A nekega večera je to pasje »poljubljanje« na smrt pre-
strašilo neko ljubko dekletce. Ona ni pač nič vedela o navadah tega štirinožnega »zaljubljenca«!
Povrh vsega pa so še dekletovi starši vso zadevo na moč napihnili, češ da je njih hčerko «divjaško napadel in oklal volčjak«, in so zahtevali najstrožjo obsodbo te »zverine« in precejšnjo odškodnino za prestani strah in...
Obtožba je bila hudo resna. Na koncu razprave, ko se je že skoro popolnoma razblinilo sleherno upanje obrambe na uspeh, je šinila Henryju Nev/manu genialna misel v glavo. Zahteval je, naj prinesejo pred sodišče obleko, ki jo je tisti večer imela na sebi napadena deklica. Ko se je to zgodilo, so mogli vsi v dvorani videti, da je bila obleka popolnoma cela. Niti najmanjšega madeža ni bilo videti niti kake gube. Kje še, da bi bila količkaj raztrgana! Ako bi Rex v resnici tako napadel dekle, kot so trdili njeni starši, bi se brez dvoma moralo to poznati na obleki. Sodnik je spoznal Rexa za nedolžnega in ga je oprostil.
• ((POBOLJŠEVALNICA ZA PSE
Seveda niso vsi štirinožni Newmanovi klienti tako srečni, da bi bili popolnoma oproščeni. Nekateri so obsojeni na zaporno kazen, marsikateri pa kar na dosmrtno ječo. Te obsojence zaprejo v edino «po-boljševalnico« za pse v Evropi. Je to najmoderneje opremljeni pesjak, ki so ga odprli pred štirimi leti blizu Wat-forda. Oskrbuje ga dobrodelno društvo ((National Canine Defence League«.
Nedavno je bilo v tem pesjaku 17 psov, ki so tam čakali na proces in osem, ki so že bili obsojeni. Med temi dva na dosmrtno kazen: štiriletni terier Blackie in triletni mešanec Kim. Blackie je bil prej že dvakrat obsojen ter se je rešil smrtne obsodbe prav po čudežu.

RIŠE
Vlado Pirnat }
Štorihove pustolovščine
»Tega pa nisem jaz staknil, ampak je on mene«, Je odvrnil Storžek in nato na dolgo in široko opisal čudno pustolovščino s konservami in — jagvarjem. »Sicer pa nisem tako hraber kot ti misliš», je končal svoje pripovedovanje, »kajti na nedresiranega jagvarja še pomisliti ne maram, tako se ga bojim«. — Očka se Je zasmejal, potem pa se hipoma zresnil
»Kaj si rekel? Dresirani jagvar?« — »Da, celo ovratnico ima. Poglej!« — šele tedaj so možje opazili usnje na Jagijevem vratu. — »Presneto«, je vzkliknil eden od detektivov, »naj me strela če se motim! Na tole žival je razpisana kar lepa nagrada. Dečko rojen si pod srečno zvezdo. Najprej ujameš mednarodnega lopova, potem pa mimogrede pobereš še nagrado za izgubljenega jagvarja. Izvrstno!«
Vkrcali so se v helikopter in odleteli. Nekaj dni kasneje Je Storžek že ribaril nekje sredi oceana. Sreča mu to pot ni bila mila, kajti na trnku ni zabingljala niti ena riba. — »Povsod me pa res ne more sreča božati,« se Je potolažil Storžek in pomežiknil kuharju Jovi, ki je na palubi lupil krompir.	.
Ko Je »Vintgar« priplul v domače pristanišče, Je kapitan v strahu, da jo Storžek zopet ne ušpiči s kako novo dogodivščino, prijel sina trdo za roko. »Zdaj pa na vlak in naravnost domov. Mamica naju že težko pričakuje.« Odšla sta na postajo, kupila vozovnice ter nekaj časopisov... in vlak je zasopihal V kupeju je Storžek spokojno zadremal. Pustimo ga, da se odpočije.	KONEC.
Nekega dne je pred hišo svoje gospodinje oklal nekega o-troka. Gospa Allan je morala pred sodnika, ki jo je zaradi Blackijevega prestopka strogo posvaril. Toda Blackie se ni poboljšal. Kak mesec zatem je ponovno oklal neko osebo. Tokrat pa ga je porotno sodišče v Exeterju obsodilo na smrt. Vendar pa obsodbe niso mogli izvršiti, ker je medtem psa kupil za 10 šterlingov predsednik »Zveze za varstvo psov«. Ta trik si je izmislil, kajpak Nevvman, ki se je pri tem opiral na neki pozabljen zakon iz leta 1916.
Drugi obsojenec na smrt je Kim. Njegov primer je še bolj ginljiv. Ta pes je bil last neke stare gluhe žene. Stalno je bil privezan v kuhinji k mizi. Njegova dolžnost je bila varovati starko in nje imetje pred nadležneži in tatovi. In ko je nekoč nekaj sosedov prišlo k starki, je Kim enega med njimi oklal. Opravljal je pač le svojo dolžnost. Toda sodnik ni mislil tako. Zato je bil obsojen in sedaj preživlja svoje dni za ((rešetkami poboljševalnice« v Watfordu, kjer bo tudi končal svoje življenje.
Henry Newman pa kljub slovesu in uspehom, ni bogat. Njegov honorar znaša povprečno 100.000 lir v našem denarju, ki mu jih plačuje ((National Canine Defence League«. A to je dobrodelna ustanova, kot smo že omenili.
REBUS
Kardinal Alfrink se vozi z avtostopom
Morda bi mislil kdo, da je to šala. Pa ni. Pred nekaj dnevi so bili številni avtomobilisti, ki so se vozili po cesti proti mestu Utrecht na Nizozemskem, precej začudeni, ko so opazili ob cesti sivolasega duhovnika, ki jim je dajat znamenja, ki so značilna za «avtostoparje». Skoro vsi so bili prepričani, da se hoče mož z njimi pošaliti. Nazadnje pa je le nekdo ustavil in ga sprejel v svoj avto. In tako se je izvedelo, da je bil tisti duhovnik sam nadškof v Utrechtu, kardinal Alfrink. Vračal se je s svojim avtomobilom iz Haaga, ko je med potjo imel okvaro na avtu. In tako si je pomagal z avtostopom, da je mogel priti domov.
Mrve in drobiž
•i:::::::::::::::::::::: -UiHajiUiiiHšHHHjšiURIHHšjRiHjinnRHiHlii-iHiailijijiHHHHiHiSiijiHiUiiijaua
fr SVOJ JOPIČ JE POJEDEL
Gospod Bjorstad iz Kongsberga na Norveškem je pred kratkim stavil s svojim prijateljem in stavo izgubil. »To pot ti bo žena rodila imenitnega fantka«, je zatrjeval svojemu prijatelju Bjorstad. «Ako se to ne bo zgodilo, bom pojedel svoj jopič!« Ob času je prijateljeva žena povila srčkano punčko in ubogi Bjorstad je seveda moral biti mož-beseda. Sedel je za mizo in jel rezati jopič. Košček za koščkom je izginjal v njegov želodec. Da je laže «šlo dol« je za vsakim grižljajem napravil požirek piva. Res je pri tem popil kar štirideset piv, a nazadnje je jopič vendarle pospravil. Celo krojačevo etiketo je pogoltnil.
fr EDINSTVEN BRIDGE
Nedavno so štiri Angležinje igrale bridge, kot so to počenjale redno vsak teden tudi po večkrat. Vendar pa tokrat le ni potekala igra tako kot druge krati. Zgodilo se je, da je imela vsaka od igralk vseh 13 kart iste barve: prva vsa srca, druga vse kare, tretja vse trefe in četrta vse pike. Strokovnjaki, ki se na to razumejo zatrjujejo, da je to zares edinstven primer, saj je možnost, da se kaj takega dogodi komaj enkrat v 53.644.737.765.488.792.839.237.439.999 primerih.
fr KAM S STARIMI AVTOMOBILI?
V Ameriki postaja vprašanje starih avtomobilov že kar resno. Ugotovili so, da pustijo lastniki na leto okoli 5 milijonov starih avtomobilov, bodisi na ulici ali pa kar na polju. Ker je to zavzelo že take meje, da je ogrožena varnost, so sklenili sklicati za 1. oktobra poseben kongres, ki bo o tem vprašanju razpravljal in sprejel primerne ukrepe, ki naj bi rešili to nadvse resno vprašanje.
«Pištole iz Dallasa» v Ljubljani
Rešitev iz prejšnje številke: VEDEŽEVALEC
V Ljubljani že nekaj tednov snemajo istočasno dva pustolovska filma: »Preklete P1' štole iz Dallasa« in »Za tri dolarje svinca«. Nekaj notranjih posnetkov so že posneli v Italiji, druge pa bodo še posneli v Trstu ob koncu septembra ali v prvi polovici oktobra. Ker gre za prizore Divjega zapada, so seveda »zgradili« pravo naselje: dva trga in ulico z javnimi lokali, pošto, kovačijo itd. «Naselje » je dolgo 160 m in konji lahko pridrvijo s postno kočijo, kavboji pa zdrvijo na svojih konjih, da se kar kadi za njimi.
Oba filma snemajo v koprodukciji podjetij «Soc. Tellus Cinematografica« iz Rima. »Coperfilm« iz Madrida in »Alclnter« iz Pariza. Tehnične usluge nudi «Filmservis» iz Ljub* ljane V filmih nastopalo med drugimi Fred Beir, Evi Morandi, R. Luis Calvo, Oliver Ma-thoth Angel Alvarez, Dina De Santis in Lucy Bomez, od Jugoslovanov pa Stefanini in Cesnik Prvi film režira Jose Maria Zabalza, drugi pa Pino Mercanti.
KRIŽANKA
1 _ . ]	?	3	r	L J		5	6	7	r	9	10	r~i
1?				13 L	J H							
nP				16					17			
18		■	■	19			m		W~			
fc		n	21	mi			25		m	JT		
n	k			29		30			31	m	9P	
	3	lP i					% \			35	|	
Br|	37				39		w~					L
ir	Z			zr		(.5		P	r"			L7
ir	i		tS	■i	r°			51			ŠP	
kr				■*					55	5P		
kr				58			n	T~				
gT						r	i1	“l	6T	__		
VODORAVNO:	1. odprtina v
steni, 5. okusna morska riba, 12. listnato drevo, 14. slovenski pevec zabavne glasbe (Lado), 15. skupno ime za kemične elemente iz skupine redkih zemelj, 17. splet ženskih las, 18. znak za americij, 19. grobnica, 20. očka, 21. nemški idealistični filozof (immanuel), 24. ranocelnik, 27. pristanišče v Izraelu, 28. junak R«rnarquejeva romana »Slavolok zmage«, 30. pokrajina v Vietnamu, 32. znak za kositer, 33. član konservativne stranke na Angleškem, 34. natmočnejša barva pri Igralnih kartah, 36. avtomobilska oznaka Sarajeva, 38 pleme, rod, 40. stara mera za vino, 42. krilo rimske legije, 44. žensko ime, 46. prvi znani rimski založnik, 48. rdečkast planet, 50. znanstvene postavke, 52. okrajšava za »srednji«, 53. malik, 54. vladarska hiša, rodbina, 57. italijanski skladatelj iz 18. stoletja (Dome-nico), 59. vas med Sežano in Dutovljami, 60. stopica iz dveh ne-poudarjenih in enega poudarjenega zloga, 61. največje jugoslovansko pristanišče.
NAVPIČNO: 1. pojav na nebu, 2. branjevec, 3. reka v Angliji, 4. konica, 5. obmejna vas ob robu Goriških Brd, 6. vrhunski športniki, 7. enaka soglasnika.
8. del telesa, 9. tuje žensko ime, 10. mlečni kavčukov sok, 11. gorovje v Burmi, 13. večji kraj v Istri, 14. hrvaška pokrajina, 16 vrtna cvetlica, 28. ime črnskega pevca Colea, 29. čir, 25. Kseno-fontov popis grških bojnih po hodov, 26. ime slovenskega piša telja Murnika, 29. država v Pred nji Aziji, 31. trpljenje, 35. krad ljivec, 36. celica za enega jetni ka, 37. deček s čudežno svetil ko iz «Tlsoč in ene noči«, 39 umetnik, 41. samec zvite gozd ne živali, 43. vonjava, dišava, 45 veletok v Sibiriji, 47. tatvina, 49 strm padec reke ali potoka, 51 Estonec. 54. eno od imen ame riškega pisatelja Passosa, 55. tre nje, 56. vzdevek, naziv, 58. sol mizacijski zlog.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO:	1. obrtnik, 8.
branje, 14. kloridi, 15. regrat, 16. Rižana, 17. kepa, 18 na, 19. Anapa, 20. baza, 21. Rim, 22. SD, 23. uma, 24. biči, 25. avtomat, 29. roman, 30. rabat, 31. fakir, 32. nalog, 33. Salan, 34. Metod, 35. gazolin, 37 Iran, 38. Kina, 39. ev., 41. ker, 42. mond, 43. napor, 46. Si, 47. sura, 48 maroga, 49. ednina, 51. baronet, 52. ravnik, 53. slanina. — NAVPIČNO: 11. N(ino) Robič), 50. n(ovl) v (ek).
Veljaven od 13. do 19. septembra
OVEN (od 21.3. do f »v\ 20.4.) Imeli boste (	|	prijazne stike s svo-
\Jru i} jimi bližnjimi. Sku-\.	šajte izkoristiti to
priliko ter pojdite na obiske ali na izlete v prijetni družbi. Počutili se boste zelo ugodno, ker boste podjetni in dobre volje. Srečna sreda in četrtek.
BIK (od 21.4. do 20. 5.) Vaše čustveno življenje Je še vedno pod ugodno zvezdo. Zato izkoristite te dni, da še bolj okrepite svoje odnošaje. Imeli boste priliko, da boste precej v družbi prijateljev in skušajte si pridobiti njihovo simpatijo. Uspeh v poslovnem življenju.
DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Položaj je zelo zapleten. Ste nekoliko črnogledi in čutite	potrebo
po samoti,, potem pa	vam Je žal, da	ste osam-
ljeni. Zato dobro premislite, ali ni vsa ta puščoba odvisna od vas samih. Morda se pa le preveč posvečate svojemu delu in zanemarjate prijateljstva.
RAK (od	22.6. do
22.7.) To	obdobje
, je zelo ugodno za vaše zasebne odno-Saje. Okoli sebe boste imeli	samo lju-
di, ki vam bodo vzbujali zaupanje	in občudovanje.	Z vami
bodo vsi zelo prijazni, kar vam bo vlilo mnogo notranjih moči. Zato morate Izkoristiti u-godne prilike.
N.	LEV (od 23.7. do 22.
(\	22.8.) Zanimive no-
I jrf	j	vice v odnosih s
\r\	'	J	prijatelji. Nastal bo
X.	S	čisto nepričakovan
položaj, kateremu boste morali posvetiti vso svojo pažnjo. Zaljubljenci bodo nekoliko nestrpni in ljubosumni. Vaše pobude dobro kažejo, le energični bodite.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ste zelo očarljivi in boste želi obilo osebnih uspehov. Vendar ne letajte kot čebela od cveta do cyeta, marveč posvetite se osebi, do katere gojite res globoka čustva. Ne Izgubljajte časa v plehkih flirtih. Srečna sreda.
ljumi, turo in
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10. Prijatelji vam bodo dali obilo zadoščenja, zlasti tisti iz tujine. Za vas je tudi primeren čas za nova prijateljstva. Zato sprejmite vabila na sestanke in družinske večere. Nekoliko napet bo položaj v družini. Srečen	torek.
SKURPIJDN (od 24. 10. do 21.11.) Tudi ta teden boste imeli obilo osebnih uspehov in zadoščenja. Srečali se boste * ki se ukvarjajo s kul-umetnostjo in z njimi boste prebili prijetne urice V svojem poslovnem življenju boste imeli precej možnosti. Upoštevajte nasvete.
STRELEC (od 23.11-do 21. 12.) Potovali boste, imeli obiske in	prejeli pisma;
vse to bo vneslo prijetne novosti v vaše, nekoliko puščobno življenje. Tudi domišljije vam tokrat ne bo primanjkovalo. Ne obljubljajte tega, česar ne mo-reteizpolniti Sploh bo ves položaj zelo razgiban
. KOZOROG (od 22. * x 12. do 20.1.) Postali boste nezadovoljni in se boste skušali, kot Lepa Vida, iztrgati svojemu okolju. Toda morali bi se nekoliko brzdati, kajti vaši bližnji so vam naklonjeni. Sicer pa	Je	položaj	nekoliko napet
in	se	morate	izogniti	prehi
trim odločitvam
VODNAR (od 21.1. do 19. 2.) Novi od-nošaji bodo imeli prevladujočo vlogo, toda zato ne smete pozabiti na svoje stare znance. Ce bi storili to, bi utegnile nastati zle posledice. V poslovnem življenju ne bo nobenih ovir, in svoje načrte in zamisli boste z lahkoto uresničili.
_______ RIBI (od 202. do
20.3.) Ta teden bo-Iste nekoliko neza-VI	1	dovoljni, ker vaši
\(®EV bližnji ne reagirajo v— tako na vaše obnašanje, kakor bi vi hoteli. Obstaja težnja po ljubosumju i* nesporazumih, vendar pa se bo najbrž še ta teden vse ugladE lo. Vztrajajte pri uresničenju
svojih načrtov.
0)
lju. Toda liko brzdi nji so vt pa je po in se mo trim odloc
•“U^^dbllll ■ SllMŽlP ili
•"	“77-
K #1111 m ^ u ~^jiii = ||
pipiililil«
l&i&l&iiiii
*&:*:*:
XyXyX\yX\yI;IvX\
/avIvIvMvavIvMv!
liiii


!vl-X'lvXyX:l
:*:I;.;.;.;.;.;.;.%;Iv


y:;X^x-:v:;:;:v:;:;:::::;:;:.
TEDEN
Višanje življenjskih stroškov, *h je jasno razvidno iz poročila občinskega oddelka za prehrano o cenah v avgustu, v katerem so navedene cene za vse glavne življenjske potrebščine, Je v tem tednu zabeležilo nov skok cen mesa v prodaji na drobno. Akcija mesarjev za podražitev mesa, ki se je pričela se pred časom, se je tako zaključila z njihovo zmago, seveda na škodo potrošnikov. Kot znano so mesarji v podkrepitev svojih zahtev najprej najavili zaporo mesnic za torek in sredo. Po razgovoru s Prefektom dr. Pasinom so zaporo sicer preklicali, vendar pa samo zato, ker so dobili določena zagotovila, da bo pristojna prefekturna komisija upoštevala predvsem njihove trditve o podražitvi režijskih Stroškov. Temu je sledil sestanek tehnične komisije pokrajinskega odbora za cene, ki je pristal na upravičenost zahtev mesarjev in končno se je v sredo Sfstal pokrajinski odbor za cene, ki je določil nove poviške, s katerimi je skoraj v polni nieri zadostil zahteve mesarjev. Nove cene govejega mesa so za 40 do 180 lir višje kot doslej, telečje meso pa se je podražilo za 40 lir. Toda mesarji s tem očitno še niso zadovoljni, saj so na svojem sestanku Po tem sklepu pokrajinskega odbora za cene, izjavili, da smatrajo te cene samo za prehodne, ker jim še vedno ne jamčijo «pravičnega dobička«, in da bo v kratkem moralo slediti novo zvišanje cen.
Zadeva s povišanjem tarif Acegata se je v toliko uredila, ha je tržaški občinski odbor na priporočilo občinskega sveta in na izrecno zavzemanje socialistov, sklenil obnoviti ((zeleni listek« za delavce in še nekatere druge ugodnosti, vendar pa vprašanje krize Acegata s tem ni bilo rešeno in že se Postavlja nujno vprašanje no ^e upravne komisije tega velikega podjetja, ker bo sedanji npravni komisiji potekel mandatni rok 31. dec.
Sindikalno življenje je zabeležilo precejšnjo de javnost.. Delno je bilo navezano na borbo Proti povišanju tarif Acegata °z. za obnovitev nekaterih u-godnosti za delavce, v ostalem P? je bilo kronano s pomembnim uspehom borbe proti odpustom v miljski ladjedelnici Felszegy, kjer so po posredovanju deželnega odbornika Giu-sta preklicali odpust 237 delavcev, in sicer tako, da se od 70 delavcev, ki so že dobili odpoved, 41 ponovno vključi v produkcijo, ostalih 29 pa začasno odpusti z ugodnostjo dopolnilne blagajne. Z uspehom se je zaključila tudi enotna stavka v Podjetju Dilfi, ker je vodstvo Podjetja preklicalo odpust člana notranje komisije. 24 ur so stavkali delavci, lesne industrije. 48 ur pa dejAv^i; ki so zaposleni v kamnolomih. Ta stavku zanima na našem področju okrog 1200 delavcev.
Znatna je bila v minulem tednu dejavnost tržaške trgovinske zbornice. Predvsem je zbornica zavzela odločno stalile® v prizadevanjih za premostitev težav v lokalni ladjedel-hiški industriji. Predsednik zbornice je pozval ministra za trgovsko mornarico, naj pospešijo predložitev zakona o podpori za gradnjo ladij in brodar-fvu. Govorili so tudi o krizi v gradbeništvu, o položaju lokalnega obrtništva, o turistič-“ih vprašanjih zaliva, o prihodu libanonskih gospodarskih Predstavnikov ter o odhodu tržaške gospodarske delegacije ha velesejem na Dunaj. Prav tako je predsednik poročal o obisku tržaške gospodarske delegacije na vinskem sejmu v t^ubljani, kamor je, kot znano, odpotovalo z dvema kolektiv-hitna izletoma skoraj 500 Tržačanov.
. Tudi dejavnost v okviru de-"Cinih organov je bila zelo raz-°*!?ana. Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je izdal de-?t®te, s katerimi je določil 12 odbornikom in namestnikom ujihove pristojnosti. Prvi od dekretov pooblašča odbor-hika p^of. Dulcija, da nadomešča predsednika odbora v pri-hreru njegove odsotnosti ali nemočnosti izvrševanja funkcij, antetna komisija bo razpravna „° zakonodajnem dekretu deželnih financah, odbornik "tarpiiiero je bil v Rimu na azgovorih o vprašanjih grad-Je naftovoda Trst-Avstrija itd. . Y Petek so se v Trstu zaklju-vav, teCa^ 0 prometu v drža-, sa skupnega evropskega trži-ca. Tečaj je trajal 19 dni, predavalo je 18 uglednih strokov-Wakov, udeležilo pa se ga je 89 tečajnikov.
Kul'. Tno-prosvetr-O življenje j® ni zaživelo, vendar pa smo uieu v četrtek v Trstu v go-i/fh mlado slovensko pianist-^dbravko Tomšič, ki je natopila v Verdiju in bila delež-
in k!dt'kaVih PriznanJ Pdblike
- Tudi ta teden je bila v o-P red ju zanimanja vse javno-ha Goriškem nadaljnja za-strltev krize v industriji. 2e “Javljenim odpustom ali skr-enJem delovnega časa so se
pridružila še druga velika, srednja in mala industrijska podjetja ter veleposestva. Tako je tekstilna tovarna v Pod-gori in v Ronkah predložila odpust 300 svojih delavk in delavcev. O tem bodo razpravljali jutri na sedežu Zveze industrij cev v Gorici s predstavniki sindikatov. Odpuste in skrajšanje urnika so najavili še pri CRDA in OET v Tržiču, pri In-tes v Zdravščini, IGLEA v Gorici ter pri nekaterih veleposestih v Furlaniji. Pokrajinski sindikalni svet Delavske zbornice je imel v petek v Gradiški posvetovanje, na katerem je zavzel odločno stališče proti takim manevrom industrij-cev in agrarcev ter pozval k skupni akciji vse sindikate in enoten nastop vseh delavcev v obrambi svojih pravic.
Kriza je nastala tudi pri dodeljevanju bencina in nafte proste cone. Ker je kontingent proste cone za to blago ostal nespremenjen, motorizacija pa je močno narastla, je zmanjkalo pogonskega goriva po znižani ceni. Tako je morala trgovinska zbornica prekiniti izdajanje zadevnih nakazil do konca tega leta. Le kamionisti, ki bivajo na področju goriške in sovodenjske občine, bodo prejeli znižan obrok nafte ter delavci, ki se vozijo na delo, po pet litrov bencina. Medtem pa so v poslanski zbornici ponovno predložili zahtevo po zvišanju kontingenta proste cone za gorivo.
Izvršni odbor goriške občinske uprave je odobril razna javna dela in med drugim tudi gradnjo mostička za pešce v Hudičevi luknji pod št. Mavrom. Zanj bodo potrošili 350 tisoč lir. V teku je tudi asfaltiranje goriških cest in pločnikov, za kar nameravajo letos potrošiti okrog 300 milijonov lir. Ta dela so zajela tudi Štan-drež, Podgoro, Ločnik ter Livado v Gorici.
Prejšnjo soboto je bila delegacija demokristjanskega krožka Rizzati na obisku v L j ubijam, kjer so 1 se sestali s predsednikom ljubljanskih občin	s predstav;
niki kulturnih,, športnih in drifc gih resorov. Razpravljali soo skupnih problemih obeh mest, o gradnji avto ceste Gorica-Ljubljana in o navezavi še večjih kulturnih in športnih stikov in izmenjav med obema mestoma.
Vsak dan sonca Je dragocen za dobro vino
Bliža se čas trgatve. Trte so letos dobro obrodile, vreme je ugodno in obeta se nam dober vinski pridelek. Vinogradniki si od tega mnogo obetajo in vsi jim želimo, da bi bil njihov trud bogato poplačan.
Objavili smo že več člankov in navodil glede trgatve in opravljanja z moštom in vinom. Zaradi tega ne bomo zdaj vsega ponavljali, vendar moramo vse vinogradnike ponovno opozoriti: «Ne trgajte grozdja, dokler ni popolnoma dozorelo!»
Slišali smo, da v nekaterih krajih nameravajo začeti s trgatvijo že te dni, češ, da je grozdje že zrelo. Ne moremo razumeti, zakaj se jim tako mudi.
Vsak dan, vsaka ura sonca je zdaj za grozdje, za vino, za vinogradnika zlata vredna. Deževnega vremena ni in je upati, da ga ne bo prav te dni. Kdor to zdaj začel s trgatvijo, bo škodoval sam sebi in bo z večjo težavo prodal svoje vino. Taki vinograndiki, naj pomnijo, da letos ne pričakujejo dobrega vina le vinogradniki, ampak tudi po-trošniki-kupci. Lanska letina ni bila tako dobra in vreme ni bilo ugodno, vendar so nekateri vinogradniki ohranili kakovost vina tudi s tem, da so pozno začeli s trgatvijo.
Pri tem bi radi opozorili naše vinogradnike tudi na vinske razstave, ki bodo prihodnje leto v vseh podeželskih občinah;, verjetno pa bomo imeli tudi pokrajinsko razstavo najboljših vin. In. za vinske razstave se je treba pripravljati že "ob trgatvi.
iz rj&VKitn Fazani in grozdje
Vinogradniki iz Lonjerja in Podlonjerja se pritožujejo, da jim fazani delajo škodo v vino-
gradih, ker «zobajo» grozdne jagode. Fazani so se pojavili pred dvemi leti in jih je vedno več. Prizadeti kmetje so se lani pritožili na Kmetijsko nadzorstvo in na Lovsko zvezo. Rekli so jim ,naj pustijo poškodovane grozde na trtah in da bodo po trgatvi ocenili ter plačali škodo, toda po trgatvi ni bilo nobenega in ni bilo več govora o odškodnini. Letos je škoda večja kot lani. Zaradi tega so se vinogradniki obrnili na Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov, da bi posredovali na pristojnem mestu. Upati je, da bo Lovska zveza tokrat napravila svojo dolžnost in plačala prizadetim vinogradnikom škodo, ki jo povzročajo fazani.
TAKO LEPE PRILOŽNOSTI NIHČE RAD NE ZAMUDI
Nad 1000 Tržačanov je obiskalo mednarodno vinsko razstavo v Ljubljani
Pripravlja se izlet v Umag za ogled kleti, vinogradov in obratov kmetijsko - industrijskega kombinata PIK
Kakor smo že v našem listu poročali, je letošnji jubilejni vinski sejem v Ljubljani obiskalo nad 1000 Tržačanov. Mnogi so šli z izleti, ki so jih organizirale Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov in potovalna a-gencija «Aurora», drugi pa z lastnimi prevoznimi sredstvi. Naši vinogradniki, ki so obiskali vinsko razstavo so se zanimali za razne stroje za vinogradništvo in kletarstvo. Opazili so, da na razstavi skoraj ni bilo malih strojev, ki pridejo v
poštev za mala posestva, med,-tem ko so občudovali lepe in moderne stroje za polnjenje, črpalke itd.
Za vse je bila najbolj privlačna pokušnja najboljših vin s celega sveta. Take lepe priložnosti ni povsod in pogostoma, da lahko pokušaš po želji vino iz Afrike, Amerike, ali celo iz Avstralije. Vinogradniki so seveda primerjali vina iz daljnih krajev s svojimi. Pivci pa so na splošno ugotavljali, da so za nas najbolj primerna naša vina.
NEPOZABNO DOŽIVETJE IN URESNIČITEV STARIH ŽELJA
Izlet skupine beneških Slovencev v Postojnsko jamo in v Ljubljano
V nedeljo, 6. septembra, sta v jutranjih urah odpeljala v Ljubljano na vinsko razstavo dva avtobusa beneških Slo-vencenv in nekaj prijateljev Furlanov iz narodnostno mešanih občin. Razen avtobusov je šlo še nekaj avtomobilov. Vseh skupaj smo našteli pri kosilu v Ljubljani 120 ljudi, med katerimi je bilo največ kmetov iz nadiških dolin.
Izlet sta organizirala slovensko prosvetno društvo «Ivan Trinko« iz Čedada in Zveza kmetov.
Izletniki so si ogledali zjutraj znamenito Postojnsko jamo. Za večino je bil to prvi ogleck Naši ljudje se niso mogli riačuditir da nudi narava takšne čudovite lepote. Vsi so izrazili željo, da bi se spet vrnili in pripeljali svojce, svoje žene in prijatelje.
Po ogledu Postojnske jame so jo ubrali Benečani proti
Ljubljani, kjer jih je čakalo kosilo v znani restavraciji ob Ljubljanici.
Srečanje in ogled Ljubljane, glavnega mesta Slovenije in kulturnega središča vseh Slovencev, je bilo nekaj ganljivega za nas vse. Koliko starih kmetov, ki so že v rani mladosti sanjali o Ljubljani, želeli videti glavno mesto Slovenije, mesto, iz katerega poslušajo po radiu lepe, vesele slovenske pesmi, je imelo od ginjenosti solze v očeh! Stare sanje so se jim izpolnile!
Vljudnost Ljubljančanov, domačnost mesta, pa Rizling in Stari Burgundec na vinski razstavi, vse to je razvozlalo jezik, slovenski jezik tudi takšnim, ki ga niso že zdavnaj govorili, ali ki se ga telo sramujejo govoriti doma.
Na razstavišču so tu pa tam prepevale razne skupine slovenske pesmi. Pesmi, ki jih
poslušamo po radiu, stare, ki smo jih vedno znali peti in nove, ki smo se jih naučili v zadnjem času. Tem skupinam so se pridružim naši kmetje, Gorjanci in Doljanci.' Peli so z njimi, se pogovarjali, si dopovedovali, od kod so in si izmenjavali mnenja o dobrem vinu. Za vse nepozabno doživetje!
Ob' 20.15 je bil odhod iz Ljubljane, a to je bilo za vse prezgodaj. Težko je bilo spraviti vse ljudi v avtobuse. Želeli so še ostati med veselim prepevanjem, v prijetnem, domačem vzdušju in okolju, v domačem slovenskem mestu. Kmalu so pustili Ljubljano za sabo, žalostni pad jjresgp.d')* njem odhodom, a veseli nad vsem, kar so videli in doživeli, trdno odločni, da se bodo še vrnili.
IZIDOR PREDAN
.....................................................................................................................................................................................................................................iiitniiiimminmiiiiim..................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii..............................m...................."mm
IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAŠKIH VASI
Prečenci so imeli v preteklosti razvito kmetijstvo
v
Danes šteje Prečnik 30 hišnih številk - Število goveda se je zelo skrčilo - Trdno se še drži vinogradništvo - Medsebojna povezanost vaščanov
Sicer Je velik odstotek domačinov že davno iskal zaposlitev izven srenje, predvsem v nabrežinskih kamnolomih, na železnici in drugod ter si je vas s tem nadela delavski pečat. To hkrati pomeni vsrkanje novih pojmov o svetu in življenju, različnih od onih iz nekdanje vaške skupnosti. Bojazen za obstoj je preskočila meje nekdanjega umir-jenja in se močno napihnila: vrti se v glavnem okrog vprašanja zaposlitve (zaslužka, dela), za kar ni nikoli dovolj jamstva. Veljajo misli sebnim nagnjenjem krčevito drži
nekega delavca, ko pravi: «Vse je za nas vedno laže in bolje, a vse je hkrati tudi teže in slabše « V teh preprostih besedah je dosti resnice in v njej nasprotja, ki so za današnje, tako imenovano stoletje, tako značilna. Danes šteje Prečnik 30 hišnih številk, a 27 družin, razen treh, vse delavsko-kmečke. Samostojna kmetija — Še-mec, potomec nekdanje velike kmetije — je le ena. A prav ta zgovorno kaže, da kri res ni voda. Napredni gospodar se namreč s po-svoje zemlje, se ukvarja zlasti z
živinorejo (ki je in bo, kot on pravilno trdi, glavna opora kmetovanja) in vinarstvom (ima dve odlikovanji novejšega datuma), s čimer so se ukvarjali tudi njegovi predniki. Samo delavska družina (brez zemlje) je le ena, ena pa obrtniška. V vasi je še stara gostilna Legiša. Družine z dvojnim poklicem (delavsko-kmečkim) se le s težavo ukvarjajo z zemljo, ker se ji morejo posvečati le v prostih urah. Vendar je nekaj njihove površine skrbno obdelane. Neko merilo za to je zlasti živinoreja. V
iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiMiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nagrajeni vinogradniki iz miljske občine
V torek so v Miljah podelili nagrade vinogradnikom iz ziljske občine, ki so se udeležili s svojim pridelkom vinske razstave v Miljah (od 31. julija do 3. avgusta).
Za belo vino so bili nagrajeni: Mario Lenardon, Giovbnni
Bergamasco in Luigi Bortolin. Za črno Luigi Bortolin, Gio-vanni Pecchiarl in Anton Sche-riani-Skerjanc. Priznanje za u-deležbo na razstavi so dobili Michele Colmo, De Angeli, Roc-co Oiacchi, Josip Scheriani-
Skerjanc, Pietro Crevatin in Vladimir Eler. Prvo nagrado za kiosk je dobil De Angeli, drugo Josip Scheriani-Skerjanc. Luigi Bortolin pa je dobil tudi srebrno kolajno za svojo požrtvovalno delo za selekcijo vin.
zadnjih petih letih se je število goveda skrčilo na 30 glav in je v hlevih le še 34 repov. Je pa zanimivo, da se vaščani še niso povsem odpovedali prašičereji, saj pride na družino okrog pol glave. Kaže, da se bo ta reja pospešila, ker potrošniki vedno bolj dvomijo v pristnost kupljenih maščob. Razmeroma trdno se drži vinogradništvo (pridelek okrog 80 hi). S sadjarstvom je kot povsod po naših krajih: sadje ni več sestavni del prehrane, in kolikor ga hiša potrebuje, si ga nabavi, če raste še kakšno osamelo sadno drevje, je le medel spomin na nekdanje dni. Odveč bi bilo naglasiti, da je sadje zdrava hrana in vse, kar pride neposredno izpod umnih kmečkih rok, je mnogo več vredno in v vsakem pogledu cenejše, kot pa to, kar nam posreduje trg.
Prečnik je svoječasno spadal v slivensko občino, ki je bila med petero občin, ki danes sestavljajo devinsko-nabrežinsko občino. V cerkvenem in šolskem pogledu spadamo že od nekdaj pod Sempolaj. Ker ni bilo v vasi možnosti za kultumo-prosvetno delo, so vaščani sodelovali s Sempolajci, in to se najbolj po zadnji svetovni vojni, žal ne moremo šteti za napredek, če je to delovanje prenehalo, in pomeni za našo narodno manjšino korak nazaj. Vaščani so ljubitelji petja in v njih še vedno tli iskra hagnjenja k prosveti, a brez pobude in vodstva je ustrezna dejav-
nost izključena.
Pri nas je bila navada, da smo skupinsko in množično posečali veselice, cerkvene šagre, osmice v soseščini in bili v vsem enotni. Trdna medsebojna povezanost je že prastara lastnost Prečencev; vsak vaščan se je v preteklosti zavzel za sovaščana in mu v potrebi pomagal. čut medsebojne pomoči je bil v vaščanih tako zakoreninjen tod, kot malokje. Se tli ta moralna vrednota, verjetno prenesena semkaj z Balkana po prvih naseljencih (Uskokih) kot dediščina nekdanjega zadružnega življenja.
Vas je s svojo napredno miselnostjo dala v narodnoosvobodilni borbi svoj prispevek. Josip Knez je po zverinskem mučenju leta 1944 izkrvavel na gmajni Robida, zadet od nacifašistične krogle. Skromen je bil njegov spomenik na kraju smrti, a še ta je že razpadel. Taborišča so zahtevala štiri žrtve (3 moške in eno žensko), Rižarna v Trstu pa eno mladenko. Spomin na to našo črno usodo postopno mineva. A prav takšne žrtve so pripomogle, da se niso zverinski naklepi rasistov uresničili in nismo padli v okove skrajnega ponižanja našega osebnega in narodnega dostojanstva ter postopnega umiranja. Koliko tega posredujemo naši mladini —■ bodočim rodovom? Na to naj bi jo opozarjal vsaj skromen spomenik v vasi!
J F.
(KONEC)
KMETJE, VRTNARJI JI
Za vsako vašo potrebo se
obrnite na domačo tvrdko |}']j';]j]j| \
FURLANI EDVARD J»:
TRST, II. Milano 18 - Ttlef. 35-169 / I
katera vam nudi po najnižjih cenah navadne in hidravlične stiskalnice (preše), grozdne mline — navadne in na električni pogon ter razno vinsko posodo, kakor: kadi, brentače, brente, škafe, hrastove sode ter vse potrebno za trgatev.
Ekskluzivni zastopnik za Furlanijo - Julijsko krajino svetovno znanih stiojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice «AGRIA»
Vino po okusu, ali okus po vinu? Kot hrana.
Lahko trdimo, da so naši vinogradniki, ki so obiskali to razstavo, razen prijetne zabave odnesli lepe vtise in dobili spodbudo za umno kletarstvo in skrb za vino. Razen tega so prav na tej razstavi spoznali pridelke in izdelke nekaterih zadrug in podjetij, ki delujejo na Primorskem in v Istri onstran meje. Iz tega se je porodila zamisel, da bi bilo koristno prirediti izlete za ogled nekaterih krajev, kakor n.pr. v Umag, Buje, Brda, Vipavsko dolino. Tako sta se tajnika Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, ki sta vodila izlet naših kmetov v Velenje-Laško in Ljubljano (29. in 30. avgusta), razgovarjala s predstavnikom kmetijskega industrijskega kombinata PIK iz Umaga za ogled kleti in vinogradov pred začetkom trgatve. Mali, toda pester in lepo urejen paviljon tega kombinata, ki je za svojo malvazijo dobil zlato kolajno, je na razstavi pritegnil pozornost vseh obiskovalcev (krasno namizno grozdje, vino v pletenkah). FIK je tudi kupil od podjetja Bordolin iz Pordenona veliko aparaturo za pranje, polnjenje in etiketiranje steklenic, ki je bila razstavljena v velikem paviljonu za stroje. Obisk velike kleti v Umagu, novih vinogradov in obratov, ki spadajo v kombinat PIK, bi bil zelo zanimiv. Izlet bi lahko priredili ob kcncu septembra ali v začetku oktobra. Za pot v Umag zadostuje prepustnica. Odpotovali bi zjutraj in se vrnili zvečer. Cena za izlet in kosilo bi bila zelo nizka. Vseka-
kor bo tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov pra-vočasno sporočilo, kdaj bo izlet.
IZ BOLJUNCA
Umrl je Josip Maver
V sredo je v tržaški bolnišnici umrl naš vaščan Josip Maver, po domače Jože Curmek, ki . smo ga v petek popoldne pokopali na domačem pokopališču. Takega pogreba res nismo še videli v naši vasi. Na zadnji poti so ga spremili razen svojcev vsi vaščani, njegovi delovni tovariši podjetja Panfili, pri katerem je delal, ter številni znanci in prijatelji iz sosednih vasi in mesta. Umrl je, ko je bil star šele 49 let. Prej je bil vedno zdrav, pred nekaj dnevi pa je nenadoma zbolel. Odpeljali so ga v bolnišnico, toda ni bilo več nobene pomoči.
Pokojni Jože je bil zelo marljiv in zaveden možak. Ko mu še ni bilo 20 let, je bil obsojen na pet let konfinacije skupno z nekaterimi prijatelji, ker so prepevali v gostilni slovenske narodne in delavske pesmi. Iz konjinocije je moral k vojakom, med zadnjo vojno pa se je boril v partizanskih vrstah. Po koncu vojne je dobil delo pri podjetju Panjili, kjer je bil delovodja
Njegova smrt je hudo prizadela ženo Marijo, sina in hčerko ter svojce, katerim izražamo globoko sožalje. Dragemu Jožetu pa naj bo lahka domača zemlja.
Paviljon kombinata PIK iz Umaga je vzbujal veliko zanimanje
Skupina tržaških izletnikov pri pokušnji vin
Ogledujejo si stroje za kletarstvo
Srbske specialitete so šle vsem v slast
Vreme včeraj: najviSja temperatura 24. najnižja 18.1, ob 19. uri 22.1; zračni tlak 1018.5 stanoviten, vlage 83 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22.2- stopinje.
dnevnik
Daoes	NEDELJA. 13. septembra
	Filip
Sonce	vzide ob j.*u in zatone ob
18.20.	Dolžina dneva 12.40. Luna
vzide	ob 13.14 in zatone ob 22.13
Jutri,	PONEDELJEK, 14. sept.
	Jelenko
V PROSTORIH ZAČASNEGA SEDEŽA NA TRGU OBEMA!/ 6
Danes prvo zasedanje znanstvenega sveta mednarodnega centra za teoretsko liziko
Zasedanja se bodo udeležili najuglednejši znanstveniki iz vsega sveta in naj višji predstavniki krajevnih ter deželnih oblasti
veu-^aa. ^ ^	„ x^ Popravni izpiti na srednjih šo-
voru s podpredsednikom*^ da-elne- ' lal? s9 se zaključili; jutri pa se
ga odboru prof. Dul d jem v petek, <	na	nu*
kier sta Združenje trgovcev pole? 1 n- ^P1*1 v jesenskem roku. Dija Danes ob 10. uri se sestanejo na gih tudi rektor prof. Origone, za- ce, kjer pa so mu nudili samo i tainika Geoniia zastonala tudi nod" ! k-l ki v P°*e^ne*p roku ms0 °pi\a
-------	— -------i----- -------- ------- J-	—-> nrvo pomoč. 24-letaS TImhertr, .v«. I	i v-ili uspešna vseh izpitov, se bodo
| morali jutri zjutraj vrniti spet v
Oklobra zasedanje o tržaškem turizmu
V soboto in nedeljo 10. odnosno 11. oktobra bo v Trstu prvo zase-: dan je posvečeno vpra-anjem turi-, stičnega razvoja v Tržaškem zalivu. Pobudo je dal izvr.ni odbor Združenja trgovcev, ki se'je sestal pred dnevi in ki je tudi skle-. nil za zasedanje zainteresirati tr-ža ke predstavnike oblasti. Končni datum je bil odločen pa razgo
PO OPRAVLJENIH RAZREDNIH IZPITIH NA SREDNJIH ŠOLAH
Jutri na srednjih šolah zrelostni popravni izpiti
Prva je na vrsti pismena naloga iz italijanščine, v torek pa sledi naloga iz slovenščine
Šolske vesti
začasnem sedežu mednarodnega stopnik župana dr. Franzila, pred-centra za teoretsko fiziko na Trgu sednik pokrajine dr. De lise, itd Oberdan 6 člani znanstvenega sve- j Popoldne si bodo znanstveniki v ta centra, ki je sestavljen iz naj-! družbi trže.kih predstavnikov o-vi dne j ih svetovnih znanstvenikov gledali prostor v Miramaru, kjer na področju jedrske fizike, in si- bodo v kratkem zaceli graditi se-cer: predsednik znanstvenega sve- dež mednarodnega centra za te j ta centra mehiški znanstvenik San- i retsko fiziko. Zvečer pa bodo vsi c c val Vallarta, prof. Robert Op- gostje na univerzi, kjer jim bodo penheimer (ZDA), prof.	V. F.	priredili	častno kosilo.
Weisskopf (ZDA), prof.	Soloviev	i	Potem	ko smo omenili	imena
(SSR) in prof. Abraham (Franci- teh svetovno znanih znanstveni-ja). Sestanka se bodo udeležili tu- kov, je skoraj odveč poudariti, di ravnatelj tržaškega mednarodne- kako važnost ima za Trst medna-ga centra za teoretisko fiziko prof. j rodni center za teoretsko fiziko, Abdus Salam (Pakistan), namest- na katerem se bodo usposabljali nik generalnega ravnatelja medna- zlasti mladi znanstveniki iz neraz-rodne atomske agencije z Dunaja vitih dežel. Prav tako si Trst lah-prof. Henry Seligman (VB), na- ko šteje v ponos, da ima v svoji mestnik ravnatelja oddelka za la-! sredi tako ugledne osebnosti, k boratorije in raziskave mednarod- se bodo odslej dalje večkrat šene atomske agencije z Dunaja in stali in predavali v centru, kjer tajnik tržaškega centra prof. A-j bodo prišli predavat še drugi zna-lc-zander Sanielevici (Romunija), meniti znanstveniki, upravnik tr<.a kega centra	dr. Rein-j	Danes	ob 16.	uri se bodo	znan-
hart Rainer (Avstrija) in	ravnatelj	stveniki	srečali	s tržaškimi	časm-
izpopolnjevalne šole vsedržavnega kar ji na začasnem sedežu centra zavoda za jedrsko fiziko prof. Lu- na Trgu Oberdan 6 ciano Fonda.
Znameniti znanstveniki, ki se bodo prvič v tako velikem številu sestali v našem mestu, so prišli v Trst nekateri že včeraj, drugi pa danes zjutraj. Nekateri časniki so sicer pisali, da sovjetskega znanstvenika Solovieva morda ne bo na
Zakasnelo popravljanje šolskih prostorov
še dva tedna nas ločita od začet-
seštanku,"^čes*°da ‘ne "bo"utegni! ka	‘ffirMiiM
priti iz Moskve. Sinoči pa je bi-1	,^°hk°r t7to*lk°
i .por««™, d.»k »»n. afTsrjrtSrt’ “pr;v,r£
naše mesto skoraj vsi znanstve. niki, med katerimi tudi znani ame-
pred dnevi. Tako je na primer na
riški fizik oče	atomske	bom^,	Kftmari kjer »	šele pred nekaj
Oppenheimer, in	da prideta danes	dni?i pričeli v ^radbi osnovne so-
ziutrai nrof Soloviev in prof Se-i ^ ^ zgradbi enotne srednje šole z ligman, tako da bo znanstveni ‘ svet deli za napeljavo centralne kurja-trta kega mednarodnega centra za ! «* ■“ pit£L teoretsko fiziko	zasedal s	polnim i	. čudno ,s® na™	7d- da «° tol1^
številom svoiih članov ter	ob so-	fasa zavlačevali,	saj je bilo med
delovanju ze omenjenih znanstve-1 po*l,n!cami dot!0[j <-asa’ da bi dela nikov	! dokončali. Pouk bo zaradi tega go-
fia današnjem sestanku na Trgu Oberdan bodo prisotni znanstveniki postavili temelje znanstvenemu in učnemu načrtu letošnjih seminarjev mednarodnega centra za teoretsko fiziko, ki bodo začasno v prostorih na Trgu Oberdan 6, ki jih je centru dala na razpolago tržaška pokrajinska uprava Kot je bilo že sporočeno, se bo prvi seminar o študiju fizike plazme začel 5. oktobra letos. Seminarja se bo udeležilo okrog 80 učenjakov -i* vseh -kr»jw sveta. Do izgradnje novega sedeža centra, ki ga bodo v najkrajšem času začeli graditi v Miramaru, bodo vsi seminarjii^dčhsno v stavbi št. 6 na Trgu Oberdan.
Po končanem delovnem sestanku, ki se bo začel ob 10. uri, bo znanstvenike ob 13. uri sprejel predsednik dežele dr. Berzanti ki je goste povabil tudi na kosilo v «Grand hotel de la Vlile«. Poleg predsednika Berzantija bodo sprejemu prisostvovali tudi šef kabi-
tovo trpel, ker ne verjamemo, da bodo z vsemi deli končali pred začetkom šolskega leta. Vendar to ni prvi primer. Skoraj vsako leto se ponavlja ista zgodba s popravili v šolah. Nikakor ne moremo razumeti, zakaj občinska uprava ne poskrbi za taka dela že ob koncu šolskega leta. Potrebno pa bi bilo, da bi se sami učitelji in šolski ravna-teljitudi bolj zavzeli za popravila šolskih poslopij in učilnic.
Predstavnika PSDI sta se vrnila iz Bruslja
Deželni tajnik PSDI Giorgio Ce-sare in deželni odbornik Nardini sta se včeraj vrnila iz Bruslja, kjer sta se udeležila zasedanja socialistične internacionale. V Bruslju sta obiskala tudi sedež Kuratoma in Evropske skupnosti za premog in jeklo.
V ponedeljek popoldne se bo na
prvo pomoč, 24-letni Umberto Ja- j predsednika Giuliano Gabrielli
j?2ponesreči^z!vespo3tik pred^vh^ A?t°ni°- Rl"0,Rtti' .Predstavniki | šolske' klopi. Na sporedu je'jutri v nrpHnr Sanrtrinoiu	.združenja so obrazložili podpred- j na Vseh šolah (klasični in znan-
sedniku dežele namene zasedanja, i stveni jicej, učiteljišče in trgovska
vv-.t rt«-.,,*-1;	_rt.,«	i- i	,	i	•	__
dom v predor Sandrinelli.
Jacaz Je povedal, da se je pone- ! k; naj osvetli sedanja pereča vpra-srečil že ob 6. uri zjutraj Nama- sanja, perspektive razvoja, turistič-njen je bil y	predor, ko	je neki na vprašanja	v zvezi z regulacij-
avto, ki je bil	pred njim,	nenado- . skimi načrti	tr, a	ke in gradeške
ma zavil na levo, ne da bi na- ] občine kazal spremembo smeri. Jacaz se I _
je baje hotel izogniti trčenju ter1	Dulcl J® izrazil svojo so-
je sunkoma zavil krmilo svojega § nost s pobudo m zagotovo so-vozila na desno. Izgubil pa je o- i de‘0v5‘J? dezelne l>prave ter oseb-blast nad vespo ter padel na tla.1	častnem odboru
Na kraj nezgode niso prišli poli-! zasedan^a Glede organizacijskih čilski organi	vPy,asan,l 50. izmenjali mnenja m
podčrtali nujnost, da za zasedanje
Pri pregledu	mu je zdravnik u- ] zainteresirajo	vse	ustanove, ki so
gctovil močno	podplutbo	na des- zainteresirane	pri	turizmu, gospo-
nem kolenu in na desnem kolku.! darske kategorije, združenja in Ozdravel bo v 15 dneh.	podobno
akademije) naloga iz italijanščine,
Slovenska šola je po zakonu enakopravna italijanski.
v torek pa sledi naloga iz slovenščine, nato pa sledijo druge naloge.
Vsem našim maturantom, ki i-majo zdaj izpite, pa želimo, da bi jih dobro opravili in tako lahko nadaljevali študij na univerzi, ali pa si dobili primerno službo.
Na slovenski nižji gimnaziji so
iiininiiiiiiimiiuMiiiiMiiiiiiii im im im imiiiituiiiiiniiii n nuni iii m n mn nun m umni mi mi n mi ii iiimii mi iiiuitf mini iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
24 UR P9 KRVAVEM D0G0BKU V UL. CASGRNA
Na stražnika Marassija je streljal stari zakrknjeni kriminalec Mesghez?
Po vsej verjetnosti je nevarni lopov še vedno v mestu - V lovu za njim so angažirane močne policijske sile ■ Stanje Marassija pa operaciji še vedno resno
bor PSDI.
neta dr, Paparo, deželni odbornik ^dežu v Trstu'sestal deželni od-za javna dela dr. Masutto, ki zastopa deželo Furlanija-Julijska kra. jina v Ožjem mestnem odboru v skladu s sklepom deželnega odbora, da vsestransko podpre to po-
budo. Od članov ožjega odbora se bodo zakuske odeležili poleg dru
Z vespo je padel
Včeraj ob 15.05 je prišel na opazovalni oddelek splošne bolnišni-
.....................................
POROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE ZA JUUJ
4165 meničnih protestov za skupnih 123 milijonov lir
V juliju je 9.446 tržaških delavcev stavkalo skupno 278.387 ur
Delno smo že objavili nekatere podatke rednega mesečnega poročila tržaške trgovinske zbornice za julij letošnjega leta in se sedaj vračamo k temu poročilu. Julija je v vseh šestih občinah pokrajine prebivalo 306 155 prebivalcev, od katerih v tržaški občini 279.467.
V obravnavanem mesecu so zabeležen .13 757 nočitev italijanskih in 42.051 nočitev tujih turistov. V primerjavi z istim mesecem lanskega leta se je število nočnin Italijanskih turistov znižalo za 12,9 odst,, tujih pa naraslo za 19,1 odst V prvih sedmih mesecih Je bilo 194 468 nočnin italijanskih turistov in 149.173 tujih (lani v istem razdobju 183.304 oonosno 120 328).
Na tržišču z nepremičninami so zabeležiti 267 kupoprodaj za 932 milijonov Ur (lani 291 za 911 milijonov Url. V prvih sedmih mesecih so zabeležili 1874 supoprodaj nepremičnin za 6928 milijonov Ur, medtem ko so lani zabeležili 1809 za £427 milijonov Ur.
Julija je pomorski promet dosegel po uradnih podatkih 410.382 ton tn Je bil za 25 4 cdst. višji kot Julija 1963. V prvih sedmih mesecih Je pomorski promet dosegel 3 milijone 121.005 ton ln je bil za 10.6 odst. višji got v istem lanskem razdobju. železniški promet je dosegel Julija 117.421 ton in je bil za 206 odst nižji kot lani. V prvih sedmih mesecih je železniški promet dosegel 1 150 269 ton in Je bil za 6 7 odst. nižji kot v istem lanskem razdobju
lz tržaške potniške postaje se js odpeljalo julija 67 453 potnikov, medtem ko se jih je lani 77.269. fttevilo potnikov se je torej znižalo ea 12.7 odst.
Julija so zabeležili stečaj dveh podjetij, medtem ko so lani žabe Užili tri stečaje. Meničnih protestov Je bilo 4165 za 123 milijonov Ur (lani 2873 za 104 milijonov), nekritih čekov 4 za 3 milijone in nesprejetih trat 3048 za 249 milijonov (lani 2243 za 137 milijonov) Izred no zvišanje tako števila kot vrednosti protesttranm menic priča o resnem celotnem gospodarskem položaju.
V prvih sedmih mesecih Je bilo 25.367 meničnih piotestov za 790 milijonov Ur (lani 18.847 za 722 milijonov), 73 nekritih čekov za 30 milijonov (lani 136 za 33 milijonov), 18.685 nesprejetih trat za 1239 milijonov (lani 14.724 za 930 milijonov).
Sindikalne bitke so bile Julija dokaj ostre o čemer tudi priča podatek, da je 9446 delavcev stavkalo 273.387 delovnih ur, medtem ko je letošnjega junija 30.470 delavcev stavkalo 413.910 ur in lani julija 8691 delavcev 123.180 delovnih ur.
Nevaren padec mladeniča * kolesom
Nameščenec Giuseppe Giandrie-vich, star 18 let iz ul. Maier 4, se je včeraj nekaj pred 16. uro ponesrečil s kolesom v bližini končnega postajališča tramvaja št. 3. Neki prijatelj, ki ga je spremil v bolnišnico, je povedal, da se je mladenič peljal s kolesom ter da mu je po nesreči kolo zašlo v žleb tramvajske tračnice ter Je nerodno padel na cesto.
Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z nekim zasebnim avtom. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek zaradi raznih poškodb na čelu, na levem komolcu, na levi roki ln na levem kolenu, Poleg tega je dobil hudo možgansko travmo.
Z motorjem v zid med Križem in Prosekom
Brivec Umberto Bianchi / Opčin, 01. Pineta 52, stsr 48 let, se je včeraj nekaj po 20. uri peljal z mopedom znamke «Motom» po pokrajinski cesti, ki pelje jz Križa preti. Proseku., Malo iz kriškega naselja je 'izgubil oblast nad vozilom ter se zaletel v obcestni zid.
Ob 21. uri so ga prepeljali z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico. Pri pregledu mu je zdrsv-nik ugotovil številne praske in podplutbe na čelu, na nosu, na levem licu, na desni oki ,n na desnem kolenu.
Neki zasebni avto je sinoči ob 21.30 prepeljal v splošno bolnišnico 20-letno AugUsto Zoch iz Ulice Vivaldi 4, ki se je ponesrečila, ko se je rkupaj z 19-letnim Aldom Marsijem od Sv. Sobote 2 peljala z vespo navzdol po klancu pod Greto. Ker je počila os na zadnjem kolesu motorja, je mladenič izgubi) oblast nad vozilom, na kar sta oba padla na tla. Dekle se je močno udarila v usta in po desnem kolenu Možna je tudi lobanjska travma.
Policijskim oblastem se sicer še ru posrečilo prijeti kriminalca, ki Je predvčerajšnjim o polnoči ustrelil v trebuh mestnega redarja Gabrie-leja Marassija, toda gotovo je, da vedo za koga gre. Vsaj kakih pet oseb je videlo obraz zlikovca ter ga prepoznalo: gre za 35-letnega Giu-seppa Mesgheza, ki je dobro znan policijskim organom m sodnijskim oblastem.
Minilo pa je že več kot dve leti, odkar je Mesghez izginil s kriminalne pozormce. Bilo je začetek leta 1962, ko so policijski organi spremljali že okorelega kršitelja zakona v kmečko kolonijo, kjer bi moral prebiti najmanj dve leti. Na poa med Livornom in Piso pa se je kriminalcu posrečilo zbežati in zabri-siti za seboj vsako sled. Kje je Mesghez živel ,iotem, niti policiji ni znano. Zelo verjetno je. da je sem pa tja prihajal v naše mesto, kjer ima verjetno več znancev v krogih tržaških tatov, roparjev in sličnih kriminalcev. Mogoče ga je na ta pota vodila tudi želja, da obišče svojo ljubico, zaročenko, ali dekle, ki jo ima baje nekje v mestu. Skoraj gotovo je tudi, da je neredno zahajal v neki bar, ki je na vogalu Ulic Cadorna in Mercato vec-chio.
AH Je bil v tem lokalu tudi malo pred usodno uro, ko je prišlo do streljanja in je bil ranjen pogumen, toda neoborožen mestni redar? Mogoče! To bt dalo slutiti med drugim dejstvo, da je Mesghez parkiral ukradeni avto znamke fiat-N TS 56706 v bližini mestnega predela, kjer se je najraje zadrževal, se pravi v starem mestu. Prav v tem okolju Je Mesgnez dobro znan, kar je omogočilo policijskim organom, da so nitro ugotovili njegovo istovetnost. Sam brigadir javne varnosti Ventrice je takoj, ko je videl človeka, katerega je hotel aretirati, pomislil, da mu ta ni neznan. Celo noč je premišljeval in na koncu je lc ugotovil za koga je šlo. To domnevo so potrdile tudi nekatere dru. ge priče, ki spadajo v krog ljudi lz starega mesta, ki živijo v več ali manj stalnem prepiru s pravico.
Kar pa se Uče poteka krvavega dogodka samega, je treba še omeniti, da je treba piipisati zgolj slučaju dejstvo, da ni bilo pri streljanju več človeških žrtev. Zvedelo se je namreč, da Je pičlih 10 minut pred dogodkom prišlo iz kina «Sa-vona» kakih 30 oseb. Lahko si zamislimo kaj bi se zgodilo, če bi zlikovec streljal v tistem trenutku; namesto enega samega ranjenega, bi se mogoče valjalo v svoji krvi še nekaj drugih popolnoma nedolžnih oseb.
AH bi Mesghez streljal tudi v tem primeru? Zelo verjetno Je, da bi se obnašal na isti način. V tistem trenutku mu je šlo samo za to, kako bi si ohranil svojo prostost. Ne smemo pozabiti namreč, da živi Mesghez že več kot dve leti na prostosti ter da je v tem razdobju zakrivil verjetno ta ali drug prekr-
šek. Izključiti je treba s skoraj stoodstotno gotovostjo, da bi se mladenič ukvarjal s kakim poštenim delom, temveč, ie kradel, če ne celo ropal. Samo tako si lahko razlagamo njegoyo trdno odločenost, da si ohrani osebno prostost, četudi z umorom. Navadni tat avtomobilov ne strelja na policiste, utegne pa streljati človek, ki je že utegnil piesedeti morda eno desetletje za rešetkami, če bi padel v roke policije.
Prav gotovo je, da brigadir Ventrice, ki ga je hotel aretirati, ni pomislil na podobno možnost. Menil je, verjetno, da gre za enega izmed toliko tatičev avtomobilov, ki nikoli ne napadejo policistov če jih ti odkrijejo, ali zasačijo na delu. V tem primeru pa je šlo za kriminalca, ki je bil trdino odločen, da se ne da ugnati. Od tu sunek s kolenom v spodnji del života brigadirja ter ves nadaljnji razvoj dogodkov: štrel iz pištole kal. 6.35 s katero je razpolagal Mesghez, odgovor policista s pištolo kal. 9 in nato vratolomni beg po Ul. del Mercato vec-chio in naprej po Ul. Cadorna, kjer je zlikovec oddal strel iz pištole, ki je hudo ranil stražnika Marassija. Takoj nato se je Mesghez pognal navzgor po Ul Boccardi in kmalu nato izginil v Ul. del Pešce. Gotovo pa je, da je pri prečkanju tramvajskih tračnic zelo nerodno padel. To okoliščino je potrdila neka ženska, ki je bila priča zadnjih sekvenc tega razbojniškega podviga.
že včeraj ponoči so policijski organi obvestili o dogodku dežurnega
pomočnika državnega tožilca dr. Visallija, medtem pa seveda vztrajno zasledujejo Mesgheza za katerega so prepričani, da se še vedno skriva v našem mestu. Agentom so izločili desetine in desetine slik domnevnega zlikovca ter so zastra-žili posebno nekatere predele mesta, kjer sumijo, da bi se ta utegnil skrivati Poleg tega so o dogodku obvestili tudi druge kvesture v Italiji ter jim poslali podrobne opise in slike osumljenca
Vest o krvavem dogodku je globoko presunila vso tržaško javnost in še posebej kroge mestne uprave, župan Franzil je takoj, ko so ga obvestili o poskusu uboja mestnega redarja, telefoniral na upravo splošne uolnišnice, da bi izvedel, kakšno je ranjenčevo stanje. Ker pa je moral včeraj zjutraj odpotovati v Rim, je naročil odborniku Gasparu in generalnemu tajniku dr. Carmi-nelliju, da stalno zasledujeta potek zdravstvenega stanja pogumnega stražnika. Oba sta prebedela včerajšnjo noč v bolmšnlci ob ranjenčevi postelji. Marassija sta obiskala tudi kvestor dr. Pace in načelnik letečega oddelka kvesture dr. Cappa.
Včeraj zjutraj je uprava splošne bolnišnice zahtevala krvno plazmo za transfuzije, ki jih je ranjenec nujno potreboval, številni prostovoljci zbora mestnih redarjev, moštvo. podčastniki in častniki so se odzvali pozivu ter darovali svojo kri.
Včeraj popoldne je Marassija o-biskal podprefekt dr. Molinari, katerega je spremljal poveljnik mestnih redarjev Dolce
uspešno opravili izpite za malo maturo naslednji dijaki: Aleksej Brišček, Edvard Bukavec, Boris Danieli, Vasilij Di Lenardo, Edvard Ferluga, Karel Gregori, Danilo Košuta, Valter Kobal, Eddy Fecchiaric, Jožef Petelin, Sergij Petelin, Ivan Peterlin, Igor Sancin, Boris Stocca, Benjamin Černič, Zoran Jakasovič, Valter K.iu-der, Jurij Ljubič, Vojko Medvešček, Boris Pahor, Boris Pertot, Danilo Pieri, Samo Sancin, Valter Skerlavaj, Albin Spetič, Rihard Štolfa, Stojan Udovič, Nadja Bensi, Eleonora Kos, Jasna Pieri Zdenka Praselj, Lucija Simonovič, Neva Starc, Mara Stefani, Marija Vidmar, Nadja Boschetti, Livia CamDagnali, Gabriella Gulin, Sil va Pernarčič, Silva Pertot, Irena Tretjak in Gabrijela Valič,
Pooravne izpite so uspešno zaključili;
I. A; Edvard Ciacchi, Valter Ferluga, Slobodan Pjevič. Renato Scherli, Dario Žerjal.
I.	B: Marina Canclani, Marina Coretti, Ondina Cok Sonja Mennuc-cl. Bianca Bakar, Nevla Sukljan.
II.	A: Enlj Oorettl, Livlj Cossut-ta. Emil Guštin, Karel Kukanja. Radovan Lupine, Radovan Legiša, Eli i Sahar, Edvard Starc, Ivan Širca.
II. B; Iztok Furlan, Ljubomir Jančar. Martin Petelin, Sergij 6u-man, Savina Bisca, Miroslava Leban, Marina Versa.
II C: Alberta Bevilacqua, Norma Gregorič, Nadja Hrvatin, Nadja Jazbar, Majda Nibrant, Zagorica Pjelič, Marija Trento, Darija Vidmar.
VIŠJA GIMNAZIJA
IV. razred: Josip Barič in Miranda Wheatley
Sprejemni izpit za klasični licej: Danilo Ključar in Danilo Pertot.
Izide popravnih izpitov na nižjih siednjih šolala bomo objavili prihodnjič.
IHHHIIIIIillllllHIIIIHHIIHIIHIIIIIIHHtllllHIHHHHIIHlIlllltfmfllHIIHIIHIHIIIHIIIIIIIIHIIHHIIIIHHIIHIIIIIIII
ZAOSTRITEV SINDIKALNIH GIBANJ
Od torka do sobote stavka delavcev v kamnolomih
V torek skupščina delavcev in uradnikov stroke v dvorani p. d. «lgo Gruden» v Nabrežini
Po vsej državi, in tako tudi na | uradnike te stroke, naj se udele-našem področju, se bo ta teden I žijo skupščine, ki bo v torek ob borba delavcev, ki delajo v kamno- 9. uri v Nabrežini_ v dvorani pro-
ENA10TT0 1\TntA/tni nt 0*7	
1UUICLUJ ZMAGOVITI	bi. O/ STOLPEC
Bari	.	. .	.	13	1
Cagliari .	.	. 86 2
Firence	. .	. 81 2
Genova	.	.	. 40 X
Milan • . .	. 81 2
Neapelj SSSiS?.	. 69	2
Palermo	. 18 1
Rini	. . .	. 35 X
Turin . . .	. 38	2
Benetke . .	. 64	2
Neapelj II •	. 79	2
Rim II . • A	. 46 X
PROVIZORIČNI dobitki	
za zmagovalce	
I 12 točkami	
lir 59.855.063	
1 l (očkami	
lir	543.400	
lu točkami	
lir	41.800
Dokončne kvote določi o*	
srednja komisija	
i 1 Ohranite odrezek, da boste	
11 imeli pravico	do nagrade |
	
	
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu.
Ki ima pole* razrcoov / znanstvenim učniu. načrtom tudi popolne razrede i klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1%4-1965 vsak dan od 10. do 12 ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25 septembra.
• • •
Ravnateljstvo Državnega znanstve bega liceja s slovenskim učnim Je/i kom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiU v jesenskem izpitne« roku šolskega leta 1963-64 dne 14. septembra 1964 ob »3» s pismenim Izpitom t.' italijanščine.
• • •
Na Državnem trgovskem tehničnem
zavodu s slovenskim učnim jezikom Trstu, Ul. Caravaggio 4. se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure do vkljut no 25. septembra 1964.
• • •
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se s šolskim letom 1964-65 lahko vpišejo v prvi razred zavoda absolventi strokovnih šol vseh vrst, ne da bi morali polagati katerikoli izpit. Zadevni odlok Je izšel v uradnem listu št. 189 z dne 3. avgusta 1964 Dijaki, ki so končali Katerokoli nižjo strokovno šolo in ki bi želeli nadaljevati šolanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu, se lahko vpišejo v prvi razred do 25 septembra t. 1.
• • •
Ravnateljstvo Državne nižje sred nje šole ter Nižje trgovske strokov ne šole s slovenskim učnim Jezikom
v Trstu Ul. Caravaggio 4, sporoča da se vpisovanje za vse tri raz rede nadaljuje do 25. septembra 1964 vsak delavnik od 10. do 12 ure licenci, ki se vpišejo v 1. razred, morajo predložiti naslednje dokumente
1.	rojstni Ust od anagrafskega ura di
2.	potrdilo o precepIJenju 3 potrdilo o zdravih očeh 4. zadnje šolsko .pričevalo.
Vsa druga pojasnila daje tajništvo šole.
« • •
Državna srednja šola In nlž<a m dustrijska strokovna šola s sioven skim učnim jezikom v Trstu (Kojan Ul. Montorsino 8) obvešča, da se vr š: vpisovanje učencev in učenk do vključno dne 25. septembra tj.
Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo 27. septembra izlet na Reko in v Senj. Vpisovanje vsak večer, razen sobote in nedelje, od 20.30 do 21.30 v društvenih prosto rlh. Ul. dl Servola 124-1.
SPDT priredi v nedeljo 4. oktobra
izlet v Kanalsko dolmo, v dolino Zaj zere tn mimo zavetišča Grego na Poludnik (Jof di Mezzagnotl. Avto bus se bo ustavi) tud' pri postajali-iCu žičnice na Vtšarje m na Lovca.
Frosvetno droščvo Andrej Cok priredi v nedeljo 20, tjtt enodnevni izlet v Predjamski grad, Rakov Škocjan In k Cerkniškemu Jezeru. Vpisovanje prt Draščkovih.
Poletne prireditve
Danes:	v MIRAMARU p edstava
«Luči m zvoki« Ob 21 uri v nemščini «Uer Kaisertr„um con Mirama-re» Ob 22 15 v italijanščini »Mas-similiano e Carlotta«
Jutrt: v Miramaru predstava «Luči in zvoki« ob 21. uri v angleščini «Maxim!lian ot Mexico». Ob 22.15 v italijanščini »Maksimilijan »n Karlota«.
VERDI
Jul*i se pri biagajni gledališča Verdi začenja prodaja vstopnic z a tretj; ljudsk koncert orkestra gledališča Verdi, katerega bo vodil dirigent Gabriele Ferro, sodeloval Pa bo solist-v.olist Aldo Bennici. Program bo obsegal skladbe: Sollina Koncertne variacije (prva absolutna izvedba); Bartok — Koncert za violo in orkester (prvič v Trstu); Beethoven — 8. simfonija.
Koncert bo v četrtek 17. t.m. z začetkom ob 21. uri.
Nazionale 14.30 «11 trionfo di Tom e Jerry» Barvne risanke.
Aicobaleno 14.30 «Le schiave esisto-no ancora« Technicolor. Prepoveaa-no mladini.
ExceIsior 15.00 «La donna di pagli*» Eastmaričolor. Gina .Lollobrigida. Sean Connery.
Fenice 14.00 «Zulu» Technicolor. — Stanley Baker, Jack HavvKins, Ul-la Jacobsson. Prepovedano mladini.
Grattacielo 15.00 «L’uomo di Rio” Technicolor. Jean Paul Belmondo. Francoise Dorieac.
Alabarda 14.00 «1 due mafiosl« Technicolor. Franco Franchi, Ciccio In-grassia Aroldo Tieri Filodrammatico 14.30 «Lamericano» Technicolor. Glenn Ford Aurora 15.00 «Kali Yug la dea dclla vendettas.
Cristallo 15.C0 «Ore ruhate« Technicolor. Susan Hayworth.
Capitol 14.30 «La legge del Signore« Teclin:color. Gary Cooper Garibaldi 15.00 «La valle della ven-detta« Technicolor. Burt Lancaster, Sally Forest. Zadnj' dan Impero 15.00 »Insieme a Pangi«. Moderno 15.00 «Mac Lintok« Technicolor John Wayne, Maureen O Ha-ra. Zadnji dan.
Astra 15.00 «Bionde, rosse e brune«. Vittorio Venelo 15.00 «1 fuorileg.ee del matrimonio« Ugo Tognazzi, An-nie Girardot. Prepovedano mladini. Astoria 15.00 «La cavalcata dei 12» Technicolor.
AbbaHa 14.30 «Tot0 e Cleupatra« Technicolor. TotO. Mapah Nnel. Ideale 14.30 «11 ribelle dTrlaridai* Technicolor. Rock Hudson.
KINO na PROSTEM Arena Uiana (Ulica Kevoliella, IH št. 11) 20.15 »Uomini violenti« —
. Technicolor. Glenn Ford, Barbara Stanvvich.
Paradiso 20 00 (dve predstavi) —
«1 5 volti deirassassino« Tony Cur- , tis, Kirk Douglas, Frank Sinatra, Burt Lancaster.	j
Skedenj 20.00 (v dvorani ob 18.00) j «La veglia delle aguilen Technicolor'. Rock Hudson
Potovanje po Španiji
Od 5. do 20. oktobra letos vabimo na zanimivo potovanje po Španiji. Cena 78.000 lir. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu «Aurora», Trst, ul. Cicerone še. 4, tel. 29-243.
lomih, še bolj zaostrila, ker delodajalci nočejo še pristati na konkretna pogajanja za obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla 30. junija. Delavci nimajo druge poti. da uveljavijo svoje zahteve, spričo trmastega stališča delodajalcev.
Sindikalne organizacije so zaradi tega napovedale 4-dnevno stavko delavcev, ki so zaposleni v kamnolomih. Stavka se bo začela v torek in se bo zaključila v soboto zjutraj, ko bodo delavci ponovno
svetnega društva «Igo Gruden«. Na skupščini bodo sindikalni predstavniki obrazložili sedanji položaj in se položaj ln se pogovorili z delavci o nadaljnji borbi.
Tajništvi obeh sindikalnih organizacij izražata priznanje in pohvalo delavcem, ki so zaposleni v lesni industriji in ki so se strnjeno udeležili stavke 9. septembra. Ker delodajalci nočejo še popustiti in pristopiti k pogajanjem za obnovitev delovne pogodbe, so sindikalne organizacije sklenile, da bo
prišli na delo. Stavka bo enotna,! 48-uma stavka te stroke v sredo ker so jo napovedale vse sindi- | in četrtek. V sredo ob 10. uri pa kalne organizacije te stroke Taj- bo na sindikalnem sedežu v ul. ništvi obeh sindikalnih organizacij Pondares skupščina stavkajočih de-na Tržaškem vabita vse delavce in 1 lavcev.
INDUSTRIJSKA tovarna moških oblek in dežnih plaščev Išče dekleta od 15 do 21 let, Predstaviti te pri nADICl v Ulici Muratt! od 17. do 1*. ure.
RUDI m pokrivala <a pode, preproge ni sintetlčiie Preproge i» hodnike ii plastike, gume, Moauette *«> Me raklon Beneške zavese (tende veno r ane) po men. zaslon Clnz lava-tex, prevleke ta plastike. A. R. P-ITALPLAST — Trg Ospedale št; f Tel 95-91«
UAHW1L — Plana S. Glovaaal št I — natančna in vestna popravila ur in zlatnine.
FANTA za trgovino Jestvin išče Tav.
čer. Piazza Vlco št. 3
...................................................................................
tini, strojni kapitan Umberto Bran-dolin in tkalka Annamarla Generut-
IUMSI VA. SMRTI IN POROKE
Dne 12. septembra se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 90-letna Anita Podber-si-g vd. Basilio, 5 mesecev stari An-drea Calmi, 23-letni Giuseppe Miloš, 72-letna Elvira Defendt vd. Pazzini, 56-letna Bruna Duphcher vd. Udo-vich, 494etni Giuseppe Micolani, 59-lctnl Francesco Pertot, 44-letna Nel-la Gerdol, 76-letna Medea Hocchl vd, Giardlni, 76-letni Giuseppe Ciacchi, 75-letna Carnnela Cuccagna.
OKLICI: uradnik Mario Benussi In uradnica Rose U a Pero, -študent Ciau-dio Palcich in uradnica Annamaria Grison, delavec Giuseppe Saulv tn delavka Bruna Bossi, barist Giorgio Schlaraldi in baristka Maria Glavi-na, uradnik Paolo Ugocclonl in u-radnica Maria Slmonetti, trg. pomočnik Fulvlo Pizzioni in uradnica Sal-vatrice Mireil, pomorski častnik Aldo Sironi in uradnica Grazlella Ruz-zier, mizar Sergio Sancin In prodajalka Laura Lukač, trgovec Paolo
<' I/ r
Včeraj-danes
U R A R N A - miIRNš
•— L AURENTI
Irst, l.argo S Santono 4 Tel 7232411
Bogata izbira najboljših švi carskih znamk ur in zlatnine za BIRME, POROKE tn KRSTE Poseben popust !
Latilla in šivilja Ersiide Mernik, natakar Gianni Seganti 'n uradnica Nil-da Honivich, uradnik Elvio BortoJin in prodajalka Giuliana Sbrizn, električar Romano Vem in uradnica Aurora Radin, delavec Sergio Teso-lato in uradnica Lionella Radin, mizar Alessio Mauro m uradnica Anna Maria Amiani, tehnični uradn.k Gluho VValcher in gospodinja Luc:a Lo-di pomorščak Luigl David in gospodinja Maria Cristina Luzzi, šofer lerruccio Fabbrini in gospodinja Antonia Marctil, uradn.k Fulvio Pat-ti in uradnica Giuliana Marussl, težak Marip Damiani in služkinja Lini Sorgo, lekarnar Modesto Bressan in učiteljilca Laura Battera, mehanik Antonio Furlan in frizerka Evelina Merlirh, barist freneo Dudirie m šivilja Mafalda Bossi, krojač Giosue Mano Perr.ni In šivilja Maria Bre-sclani, mehanik Mario Serll in rno-dlstka Norina Maria Bonaz/.a. tapet-nik Giorgio Predonzani in delayka Maria Fabbro, mesar Salvatore Lic-cizrdello in gospodinja Leonarda Cas-sanelia, delavec Sergio Villanovich in frizerka Loredana di Noia, trg. predstavnik Romano Pecchiari in učiteljica Natalia Ponga. uradnik Silvio Destradi 'n kuharica Alfrida Sain. mehanik Silvano liber o in frizerka Marisa Ferrl. hidravlik A-lessandro Dubrlrich in gospodinja
ti, zdravnik Romano Serena In učiteljica Maria Grazia Predonzan. ce-vinar Giuseppe Bortolln in gospodi-šivilja Anna Drstra- , "J* , Elif* Boscaroi mehanik Aldo ' Ciislin In gospodinja Vittorla Orba-ni, indutspijski tehnik Franco Čohal in gospodinja Anna Paoilna Maz-zotta, zdravnik Giancarto Pepeu in lekarnar Ileana Marionetni, delavec Antuono Mennella ln gospodinja Rosa Anna Mazza.
Dl Natale in
di, električar Marno Zugan m *i-vilja Giuliana GaHImbcrtl, električar Longino Trevisan m uradnica Laura Grava. pleskar Edoardo Cut-trn in gospodinja Marina Jurčič, pn-vezovaiec ladij Fulvlo Pola in gospodinja Maria Plchlerrl, šofer Angelo Gregori in gospodinja Kederl-ca Zeriali, pleskar Luigi Srhiava In gospodinja Isolina Drigo, elektravto Gofiredo Gregori in gospodinja Anna Colja, pomorščak NicoJO Maga-relh in bolničarka Margherlta Can-r.alire,	slaščičar	Franco	Grassi	In
gospodinja Violetta Novak, šofer Ar-geo Saivinl in frizerka Anna Maria Falliani, uradnik Pietro Leon in u-ri-dnira Luisa Coren, univerzitetni pom. Mario Specchi ln učiteljica srednje šole Renata Prezrl, fizlk-rrziskovalec Henzo Alzetla In študentka	Noeml Calzrian,	tiskar	Ro-
meo Scaglia in uradnica Lurlana Airhholzer. karabinjer Qulntillo Mar-cucct in tkalka Rosa Ferraresi. ra-diotehnik Claudlo Martlnuzzl In gospodinja Mara Giannlco, uradnik Dlno Bassanese in trgovka Nadia Sirotlch, delavec	Benito	Patova	m
tiskarka Bianca Albertami, tehnični izvedenec Franco Gradenigro in gospodinja Ada Tedeschi. podčastnik finance	Giacomo	Rozzi	In Ai vlila
Claudia Roberti, cementist Armando
Grazlella Zancola, natakar Angelo [ Vtrrone in gospodinja Ucla Vlstn-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <7 ». - U. 1.1
Biasoletto. Ul. Koma 1<; Al Gale-no. Ul. S. Cllino 36: Alta Madonna del Mare, Trg Piave 2; Sani Anna, Strada dl Frlull 63; Davanzo, Ul Bernlm 4: Godina AiriCEA, Ulica Gtnnastica 6: Al Lloyd. Ul. Orolo-gio b; Sponza, Ul. Montorsino «.
NOČNA SLUŽBA LEKARN <7 » - 13 I.)
Biasoletto, Ul. Koma 16: Al Gale no, Ul. S Clltno 36; Alla Madonna del Mare. Trg Piave 2; SanfAnna Strada di Friuh 63
V nedeljo 20. septembra organizirajo;
PD »Slavko Škamperle*
PD «Ivan Cankar*
Akademski klub JADRAN Taborniki Rodu modrega vala celodnevni izlet v
BENEŠKO
SLOVENIJO
(Landarska jama. Trlnkov grob v Trčmunu, samostan na Stari gori). Prijave se sprejemajo pri SPZ v Ul. Geppa 9. Vpisnina 1000 lir.
Danes 13. septembra odpre o s m i c o
MARIO
1964,
L O V R I H A, Dolina št. 133
Darovi in prispevki
Ob 20. obletnici smrti Antonii* Daneu in 12. obletnici smrti Silvestra Daneu darujejo hčere v počastitev spomina 3.000 lir za Dijaško Matico.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljijj(».Tio vsem, ki so počastili .spomin in spremili na zadnji poti na ega dragega
v' £
Rudolfa Pernica
Posebna zahvala gosDodu župniku, pevcem in darovaltfem cvetja-
Žalujoči družini PERNIC in PETAROS
Boršt, 10.9.1964.
Razna obvestila
Sv. maša na Katlnari. Danes 13. septembra ob 10. url bo sv. mata pri kapelici Kraljica miru za proslavitev 25. obletnice njene zgraditve,
» • »
Na sedežu Združenja Italija - ZSSR v Trstu, Ul. S. Nlcolb Ji-II,, tel. 29-403, Je v teku vpisovanje v tečaje ruskega Jezika.
Kdot se želi vpisati, naj se obrne na sedež Združenja vsak dan od 17.30 do 20. ure.
• • *
• V sredo 16. t.m. ob 19. url t>o
v dvorani na Trgu San Giovatinl l (I. nadstr.) v organizaciji kulturnega krožka »Rodolfo Morandi« govoril kritik Mario Cannella o temi: «XXV kinematografski festival v Benetkah«
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega moža i*1 očc-ta
Josipa Maverja
ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala č. č duhovščini, pevcem in darovalcem cvetja-
DRUŽINA MAVER
Bol junec, 13. septembra 1964-
Dne 12. t. m. nas Je zapustil na« dragi
IVAN KNEZ
Pogreb bo Jutri 14. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice glavne
bolnišnice na barkovljansko pokopališče
Žalostno vest sporočajo, žena, hčerka, zet, bratie m vnuki
ter ostalo sorodstvo.
(Prlmaria Impresa Zimolo)
LOTERIJA
BARI	13	46	70	77	22
CAGLIARI	86	1	90	40	11
FLORENCA	<1	22	46	80	63
GENOVA	40	82	1	20	27
MILAN	81	83	67	27	18
NEAPELJ	69	7*	12	14	32
PALERMO	18	19	44	75	23
RIM	35	46	53	89	58
TURIN	88	13	4	43	44
BENETKE	64	13	3	72	89
Namanjamo žalostno vest, da nas Je po mučni bolezni
za vedno nenadoma zapustil naš dragi
FRANC PERTOT
(JAKOPOV)
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes 13. t. m. ob 15.30 url z odhodom Iz mrtvašnice tržaške glavne bolnišnice na domače pokopališče v Nabrežini
Žalujoči:	mati, žena, sin, brat,
sestre, vnuki tn ostalo sorodstvo
Nabrežina, Stockholm, Rim, 13.9 1964.
(Prlmaria Impresa Zimolo)
Proizvajalci vina
ne čakajte zadnje dni, da sl nabavite vse potrebno za vašo klet
IMPORT-EXPORT
odvetniki, notarji, administratorji občin in ostale ustanove kupite stroj za kopije THERMO-FAX ena kopija vsake štiri sekunde)
Z novim skladiščem 3 M MINNESOTA v TRSTU se nadaljuje razprodaja: hladilnikov, pralnih strojev, kuhinjske opreme in drugih potrebščin pri
U. Bazzanella
TRST, UL. F. VENEZIAN 5 TEL. 24197
Berginc Franc
UVOZ - IZVOZ in PREDSTAVNIŠTVA
TRST - ULICA IMBRIANI, 8 - TEL 28-748
•	KOVINO, RUDNINO
•	STROJE
•	ELEKTRIČNI MATERIAL
•	ORODJE
•	TEHNIČNI MATERIAL
•	GRADBENI MATERIAL
•	PREMOG
•	KEMIČNE IZDELKE
•	KRZNO IN USNJE
•	TEKSTILNE PROIZVODE
[
Širite
PRIMORSKI DNEVNIK
KINO SKEDENJ
Predvaja danes, 13. t. m. ob «0. uri (v dvorani ob 18. uri) tanemascope barvni film:
<LA VEGLIA DELLE AQUILE>
(BEDENJE ORLOV) IGRA: Rock Hudson
KINO PffOSEK-AOIVTO VfiA/
predvaja danes, 13. t. m. ob 16. uri barvni Universal film:
16. uri barvni Universal film:
«SCIARADA»
IGRATA: Audrey Hepburn in Gary Grant
himna
unfiiiiUVk
predvaja danes. 13. t. m. ob 13. uri Metro barvni film:
Metro Go!dwyn Mof/er
V
Ponedeljek, M. t. m. °b 18. uri ponovitev filma:
IL RE DEI re
vnafftoduzione d/ Samuel čSronshn
70mm SUPER TECHNIRAMA
.4*»-

technicolor*
Kristusovo življenje po njegovi besedi KRALJ KRALJEV
E A Pl A MI
IMPORT EXP 0 R T
LADIJSKA POPRAVILA - OSKRBA ZA LADJE
TRST
Ul. Corti 2 . tel. 36-141, 36-955 > Ul. N. Sauro 6 - tel. 29-978
NEDELJA, 13. SEPTEMBRA 1964
HIMO «1K1S» PROSEK
predvaja danes, 13. t. m. ob 16. uri Paramount technicolor film:
/ TRE
DELLA CROCE DEL SL”)
(TROJICA JUŽNEGA KRIŽA)
IGRAJO: John Wayne, Lizabeth Allan, Jack VVarden
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Poslušali bo-5f vi 900 Kmetijska oddaja; 9.30 **®vlja slovenskih pevskih zbo-™v; lo.oo Maša; nato Orkester Mercer; 11.15 Oddaja za naj-“ilajše; nato Yvette Homer; 12.00 “lov. nabožna pesem; 12.30 Glas-željah; 13.30 Glasba po že-J.oh; 14.45 Lahka glasba; 15.00 risanka:	Remo Germani;
>>.20 Tamburaški ansambli; 15.40 session; lfi.oo Velike ljubez-nllij16'30 Baletna glasba; 17.30 Popoldanski ples; 19.00 Pesmi brez oesed; 19.15 Nedeljski vestnik; t».J0 Operetna glasba; 20.00 šport; jo.30 Včeraj in danes; 21.00 Folklora; 21.30 Godalni orkestri; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Plešite z nami; 23.00 Zbori a cappella.
Trst
♦»si?? Kmetijska oddaja; 11.10 Tr-»aski tamburaški orkester.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos 8.40 Domače viže; 9.00 Reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 10.00 fTMjos RL; 10.30 Operne arije; ii.OO V nedeljo skupaj; 11.30 Reportaža; n.50 in 12.50 Glasba po eilah' 12.35 Zunanjepolitični pre-
do minute; 17.45 Mednarodni koncert; 18.30 Sardinjska narodna pesem; 18.45 Vatikanski koncil; 19.00 Pianist A. Previn; 19.15 športna nedelja; 20.25 Nepozabne pesmi; 21.00 Simi. koncert.
II. program
7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. pesmi in plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo;
. 12.10 Plošče tedna; 13.40 Vesel program; 14.00 Nedeljski orkestri; 15.00 Marsovec na Zemlit; 16.15 Klakson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 O opernem gledališču; 21.00 Nedeljski šport; 21.40 Glasba v večeru; 22.10 Revijski program.
[II. program
16.30 Bachove kantate; 17.30 Fruttero in Lucentini; MPoverJe-nec«; 18.40 Radijska črtica; 19.00 Dve Casellovl skladbi; 19.15 Gledališki pregled; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Webrov Koncert št. 1; 21.20 Prokofjev-Mcndelssohn:	«Poroka v samo-
stanu«.
Goriško-beneški dnevnik
SOLSKE VEST!
Vpisovanje v in slovenske
otroške vrtce osnovne šole
Vpišite svoje otroke na najbližji slovenski šoli
Vpisovanje v občinske otroške vrtce v Gorici se bo začelo v ponedeljek 14. t.m. in se zaključi v soboto 19. t.m. Za vpisovanje velja urnik od 9. do 12. ure. Vpisujejo v prostorih občinskih otroških vrtcev. Slovenske otroke bodo vpisovali v otroških vrtcih v Ul. Croce 3 in v Ul. Randaccio 10. Reden pouk se bo pričel 1. oktobra. Vpisujejo otroke, ki so rojeni v letih 1959-60-61. Predložiti je treba rojstni list in potrdilo o cepljenju proti kozam, davi-ci in otroški paralizi.
Vpisovanje v otroške vrtce O-NAIRC v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi, Štandrežu in Pevmi bo v tamkajšnjih otroških vrtcih dne 18. in 19. t.m. od 9. do 12. in od 15! do 17. ure. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo starši pri upraviteljih vrtca.
Vpisovanje v slovenske osnovne šole na Goriškem za šolsko leto 1964-65 bo na posameznih osnovnih šolah od 18. do 26. septembra. Slovenskim staršem priporočamo, naj vpišejo svoje otroke v najbližjo slovensko osnovno šolo in naj pri tem ne čakajo na zadnji dan.
nišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
V Standi, kjer je zaposlena, se je ponesrečila 20-letna Gianna Cri-spin iz S. Pier cVIsonzo. Ko je hotela odrezati banano z grozda se ranila z nožem, ker ji je spodrsnilo, na levem zapestju. Nudili so ji prvo pomoč s prognozo okrevanja v 5 dneh.
Prošnje za stanovanja v Gorici in Tržiču
Uprava Ljudskih hiš (IACP) Gorici je izdala proglas, s katerim naznanja, da bo od prvega oktobra sprejemala prošnje za dode litev ljudskih hiš in stanovanj na odkup v Gorici in Tržiču. Gre za 128 stanovanj na Tržaški cesti Gorici, od katerih jih bo 110 dvostanovanjskih vilah ter 18 večstanovanjskih hišah. V Tržiču pa velja razpis za 24 stanovanj Ul. Aquileia.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti je treba vložiti pri sedežu uprave IACP v Ul. Pitteri v Gorici. Upoštevale se bodo po vrstnem redu dospelosti. Obenem morajo prosilci položiti 200 tisoč lir varščine. V primeru da jim bo dodeljeno stanovanje bodo morali plačati še po 200 tisoč za vsak sta-.novanjski prostor v vilah in po 140 tisoč v večstanovanjskih hi šah ob podpisu pogodbe.
Ostalo kupnino bodo plačali mesečnih obrokih v 25 letih. Podrobnejše informacije se dobijo na sedežu uprave IACP.
Razpoložljiva ležišča v Gornjem Posočju
Goriška turistična zveza iz Nove Gorice je pred zaključkom po letne sezone poslala še zadnje po ročilo o razpoložljivih ležiščih po hotelih in pri zasebnikih v Gor njem Posočju.
V	Bovcu je na razpolago 90 ležišč po hotelih in 60 pri zasebni kih. V hotelu Planinski ^ orel Trenti 60, v hotelu v Soči 25, Logu pod Mangrtom 30, v hotelu «Soča» in pri Vugi na Mostu 17, v Park hotelu v Novi Gorici 15, v .Sabotinu. 15, pri Kekcu 16 in na Skalnici 12; v hotelu »Poldano Vec» na Lokvah 60 im v hotelu «Km» v Tolminu 15 ležišč.
V	Novi Gorici imajo na sporedu razne prireditve v okviru občinskega praznika. Odprt je tudi lov na srnjake ter ribolov na potočno in ameriško postrv.
Slovenija
nieto-
®ije; 14,00 Glasba po željah; 15.15 £?mače pesmi In melodije; 16.00 ‘tenos RL; 19.00 Trio orglic; 19.30 rrenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
v®;90 Vreme na ital. morjih; 8.30 "jhietijska oddaja; 9.10 Nabožna ? «ba; 11.10 Sprehod skozi čas; u.25 Orkestri; 13.25 Vzporedni glasovi; 14.00 Operna glasba; 14.30 L,nedelJ° skupaj; 16.00 Radijska nl°*; 16.15 Nogomet od minute
7.15 Narodni zvoki; 8.00 Mladinska igra; 8.40 Bertkijevič; Andersenove pravljice; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tovariši.,.; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.50 Orkester Car-men Dragon; 11.00 Turistični napotki: 11.15 Vedre melodije; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Nasi poslušalci čestitajo; i3.30 Za našo vas; 14.00 Koncert; 14.15 Po slovanskih deželah; 15.05 «Danes popoldne«; 16.00 Humoreska tedna; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 R. Schumann; Karneval; 20.50 športna poročila; 21.00 Melodije;
22.10 Godala v noči; 23.05 Komorni koncert.
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 14.30 Prenos športnega dogodka; 17.30 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.20 Registriran športni dogodek; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Peppino De Filip-po: «1 migliorl sono cosl«; 23.25 športna nedelja In dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 šport; 22.05 «1 Tarocchi«.
Ponedeljek, 14. septembra 1964
9.00	Otvoritev tretjega zasedanja vatikanskega koncila; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Glasbeni karnet; 20.00 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Prigode kapitana Cooka; 21.50 Plošča poletja; 22.30 Jeleni v angleških gozdovih; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Film; »Ljubil sem te. ne da bi bil kdo vedel«; 22.55 šport.
Jug. televizija
9.30 Deček iz cirkusa — film; 10.00 Kmetijska oddaja; 18.00 Mo-tokros na Ljubelju; 18.30 Biro; 19.05 87. policijska postaja — film; 20.00 Dnevnik; 20.45 Reportaža o tobačni tovarni Niš; 20.55 Dva kapitana — zabavno-glasbena oddaja; 21.40 Jazz; 22.10 Poročila.
Ponedeljek, 14. septembra 1964 19.10 Obzornik; 19.30 Britanska enciklopedija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Tedenski športni pregled; 21.00 Sprehod po velesejmu; 21.10 Potni list za Pimlico — film; 22.40 Poročila.
Tri nezgode na delu
Prejšnjo noč okrog 22. ure so avtom Zelenega križa pripeljali civilno bolnišnico 18-letnega Bruna Kovačevščaka Iz Gorice, Ul. Trevt-25. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili rane na sredincu in prstancu desne roke ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Ko-vačevščak je povedal, da se je malo prej ponesrečil v tekstilni tovarni v Podgori, kjer mu je potegnilo roko med kolesje sesalnega stroja.
Druga nesreča pri delu se je včeraj dopoldne okrog 10. ure pripetila 24-letnemu Rosariu Branca Gorice, Ul. Diaz 1. Ko je delal na ;1 Avtovie carsiche pri severni postaji v Gorici, mu je kos deske pritisnil desno roko k žagi, da se je močno porezal na palcu. V bol-
Uspelo gostovanje Dubravke Tomšič v Gorici
zvečer v dvorani UGG v Gorici, je dosegel še večji uspeh in zlasti večji obisk kot prvi. Med številnim občinstvom smo opazili precej slovenskih rojakov, ki so prišli poslušat predvsem svetovno znano slovensko pianistko Dubravko Tomšič.
Dubravka se je na koncertu prav dobro odrezala in je mojstrsko podala precej zahtevno skladbo Čajkovskega. Občinstvo jo je večkrat nagradilo z burnim ploskanjem in umetnica je potem dodala še neko krajšo skladbo iz ven programa. Tudi orkester se je pod veščim vodstvom dirigenta Pera Drejerja dobro odrezal.
POVRATEK GORIŠKE DELEGACIJE IZ CELOVCA
Koristne izmenjave izkušenj glede urbanizma in prometa
Kako so v Celovcu zmanjšali število prometnih nezgod - Oktobra obisk celovškega župana v Gorici
Drugi koncert Tržaške filharmonije v Gorici, ki je bil v petek
.........„„„ „„„„„„......1,m, ..................................1    
Včeraj zjutraj se je vrnila z ribiška v Celovcu delegacija gori-ških občinskih upravnikov, ki so jo sestavljali podžupan Lupieri, odbornik za finance De Simone, generalni tajnik dr. Palin in tajnik Macor, V petek popoldne je delegacijo sprejel celovški župan Hans Aussenwinkler, ki je goste sprejel v sejni dvorani ob prisotnosti svojih sotrudnikov.
Ob tej priliki so Goričanom obrazložili osnovne linije urbanističnega načrta za Celovec, kar so prikazali tudi s številnimi podatki in grafikoni.
Pri tem so lahko ugotovili veliko podobnost problemov med Ce-I lovcem in Gorico zaradi podobnih
PISMO SLOVENSKIH STABSEV ZUPANU
Ponovno naj se odpre v Podgori slovenski otroški vrtec
Predstavnik SKGZ je pismo izročil odborniku za šolstvo in prejel zagotovilo, da bodo prošnjo upoštevali
Slovenski starši Iz Podgore, ki imajo otroke godne za otroški vrtec, so naslovili na goriškega župana dr. Gallarottija pismo naslednje vsebine:
»Podpisani starši, ki imajo stalno bivališče v Podgori, se obračajo do Vas s prošnjo, da bi poskrbeli za ponovno otvoritev otroškega vrtca Podgori s slovenskim učnim jezikom«.
Prepis tega pisma so poslali tudi deželnemu vodstvu ONAIRC v Vidmu. Podpredsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze dr. Peter Sancin se je pretekli petek zglasil na županstvu ter v odsotnosti župana Izročil pismo odborniku za šolstvo Lodiju. Ta je vzel željo staršev iz Podgore na znanje in obljubil, da jo bodo upoštevali, ker ni kakšnih posebnih razlogov ali za-
proučil z odbornikom za šolstvo tudi položaj in probleme drugih slo; venskih vrtcev, osnovnih in srednjih šo! na področju goriške občine ter dobil zagotovilo, da se bo občinska uprava zanje pobrigala v mejah svoje zmogljivosti
Tudi predstavnica ONAIRC v Gorici je izjavila, da ta ustanova nima ničesar proti otvoritvi slovenskega vrtca v Podgori v okviru obstoječih predpisov.
Omenjeno prošnjo so podpisali starši, ki imajo skupno 16 otrok godnih za otroški vrtec. Ker zakon predvideva najmanj 15 otrok pri zahtevi za otvoritev kakega otroškega vrtca, s te strani torej ni nobenih ovir. Pravtako bi ne mogle obstajati ovire kar se tiče prostorov. Pred leti smo že imeli slovenski otroški vrtec v Podgori, ki pa so
skl vrtec izginil. Slovenski starši so tedaj nehali pošiljati vanj svoje otroke. Sedaj pa zahtevajo, da se jim ukinjeni otroški vrtec zopet odpre ker imajo dovolj otrok zanj. Ker gre v tem primeru bolj kot za otvoritev novega otroškega vrtca, za odpravo krivice, ki je bila napravljena z ukinitvijo že obstoječe take sole, pričakujemo, da bosta tako občinska uprava kot uprava ONAIRC storila vse potrebno, da bo zadoščeno tej upravičeni želji staršev že v začetku novega šolskega leta.
značilnosti obeh mest. Razpravljali so tudi o prometnem problemu in o cestah na splošno. Poleti gre namreč skozi središče Celovca do 75 tisoč vozil v 15 urah in zato so uredili po mnogih ulicah enosmerni promet. V starejšem delu mesta pa so uredili samo promet pešcev in vozila ne smejo vanj. Po zagotovilu Celovčanov so na ta način zmanjšali prometne ne-zgode ?,a okrog 20 odst. Omenili so tu J priprave za avto cesto Celovec reljak, ki naj bi prišla v sklop bodoče avto ceste proti Italiji in Dunaju.
Goriški podžupan Lupieri je nato na kratko orisal urbanistične probleme in cestne probleme Gorice in pri tem je bil deležen o-dobravanja celovških strokovnjakov. Sledila je živahna debata pri kateri so razčistili marsikatero koristno idejo.
Celovški župan se je gostom toplo zahvalil za obisk in poklonil podžupanu Lupieriju v dar srebrn simbol Celovca. Obljubil je tudi, da bo rade volje obiskal Gorico, kar bo storil v prihodnjem mesecu oktobru.
Goriški gostje so včeraj poslali celovškemu županu zahvalno pismo, v katerem so med drugim poudarili, da bodo taki sestanki v korist obeh sosednih dežel, ker tvorijo podlago za kulturne in gospodarske izmenjave in za izmenjave praktičnih izkušenj ter so osnova 7,a novo in naprednejše sožitje.
držkov za rešitev tega problema. Ob I ga pozneje združili z italijanskim
tej priliki je predstavnik SKGZ 1 otroškim vrtcem in tako je sloven-
iiiiiiiiiiiiiiitmimimmiummiiiimiimimiuiiiiiiimiiiinmiiiiiinimiiiiiiniMiimiimiHiiiiiiiiiiiiiiimuli
SINDIKALNE VESTI
Prefekt naj skliče sestanek industrijcev in sindikalistov
Odklonilno stališče CISL do odpustov Protestno pismo PSIUP iz Ronk
Tajništvo sindikata CISL sporoča, da je predlagalo goriškemu prefektu nujno sklicanje ekonomskih operaterjev in sindikalnih organizacij da bi se dogovorili, kako premostiti perečo ekonomsko krizo.
Prefekt je odgovoril, da je pripravljen sklicati tak sestanek, vendar pa mora prej zbrati še nekatere informacije.
Kar se tiče državnih podjetij CRDA, GET in SAFOG je držav-ni tajnik CISL v četrtek govoril z ministrom Bojem, ter mu pre-dočil težak položaj delavcev zaradi neupravičenega skrčenja dela.
Kar se tiče odpustov pri INTES v Zdravščini je tajništvo CISL zahtevalo nujen sestanek z vodstvom podjetja zaradi začasnega odpusta 62 delavcev (50 žensk in 12 moških) na 200 zaposlenih. Na sestanku naj bi proučili vzroke krize in njene posledice. Pred vsem naj se ne odpušča delavcev, ki so v večji gospodarski stiski.
Kar se tiče odpusta 300 delavk in delavcev v podgorski tekstilni tovarni je tudi sindikat CISL zavzel odločno odklonilno stališče do odpustov po goriških tovarnah. Tajništvo je pooblaščeno razpravljati o tej zadevi z vodstvom tovarne v okviru proizvodnega položaja tovarn v Podgori in v Ron-kah. Obenem obsoja početje vodstva tovarne, ki je v dobi konjunkture samo želo dobičke, negativen položaj pa naj nosijo izključno delavci.
V zvezi z napovedano državno stavko delavcev kemične industrije, ki bo dne 15. in 16. t.m. poziva sindikat delavce te stroke na Goriškem, naj se stavke kompaktno udeležijo, za dosego svojih pravic.
Tudi sekcija stranke PSIUP v Ronkah je poslala protestno pismo županu iz Ronk, goriškemu prefektu in pokrajinskemu upravnemu odboru, v katerem vodstvo izraža svojo zaskrbljenost zaradi ■nameravanih odpustov v tekstilni industriji ter zahteva primerne u-krepe, da se ta namera prepreči.
Osmica v št. Mavru pri Devinar-ju toči pristno in dobro domače vino po nizki ceni. Priporoča sq za obisk.
Prireditev v Gorici «Pokaži kaj znaš*
Vodstvo godbenega krožka «No madi», ki ga sestavljajo mladi slo veivtkv	izj, GpAae in Sovo
denj; namerava organizirati v ne deljo dne 27. septembra prvo pri reditev pod geslom »Pokaži kaj 7,naš». Prireditev se bo vršila v Prosvetni dvorani v Gorici, ns Korzu Verdi. Nastopali bodo solisti, komaj ustanovljeni godbeni ansambli s pevci ter mladi igral-ci-diletanti. Vstop samo z vabili.
Tisti mladeniči in mladinke, ki želijo sodelovati in nastopiti pri tej prireditvi, naj javijo pripravljalnemu odboru najkasneje do torka 15. t.m. svojo udeležbo in svoj program za nastop. Prijave se sprejemajo na sedežu krožka v prosvetni dvorani v Sovodnjan.
Kratke iz bolnišnice
Ko je naglo pritisnil na zavore pri svojem motociklu je padel na Placuti 41-letni slikar Giuseppe Tortul Iz Gorice, Ul. Bosco 1. Pri tem se je udaril na desni rami. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 10 dneh.
Na delu pri tovarni dežnikov Polettl v Gorici se je včeraj popoldne zbodla z ostrim predmetom na levi roki 18-letna Miretta Quargnal Iz Rude. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč. Okrevala bo v 10 dneh.
Pravtako iz Rude je 20-letna An-na Uljan, ki se je tudi ranila na delu pn podjetju Corello v Gorici, kjer se Ji je desna roka zapletla v stroj, s katerim je upravljala, da se je ranila na mezincu desne roke. Nudili so ji prvo pomoč. Okrevala bo v 10 dneh.
Ca Ga Ra
COMMERCll) GENERALE E rappresentanze
SOC. A R.L.
UL. DELLA GEPPA, 9 • TRST UVOZ
TEL. 37-940, 28-352 IZ VOZ
adriaimpex
D. D.
UVOZ
IZVOZ
TRST
ZASTOPSTVA
UL GEPPA 9-111 — TEL.
38-770, 29-135
Prosvetno društvo «BRIŠKI GRIU» - Števerjan
priredi danes 13.in jutri 14. septembra
Praznik grozdja
na dvorišču gostilne DVOR z naslednjim programom:
DANES 13. septembra — ob 15. url tekmovanje v briško-
li za 6 nagrad
ob 18. uri NASTOP PLESALCEV NA KOTALKAH Iz Trsta od 20. ure dalje PLES
PONEDELJEK, 14. septembra — od 20. ure dalje PLES s
tekmovanjem v valčku
ob 23. uri bo prosta trgatev
Za ples bo Igral	Rrozc«a nad PleslMem
BRIŠKI KVINTET
Deloval bo dobro založen buffet s pristnim domačim vinom, prigrizkom in grozdjem
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V tednu od 6. do 12. septembra se je rodilo v Gorici 28 otrok, umrle so štiri osebe, porok je bilo 6 in tudi 6 oklicev.
Rojstva: Cristlna Marizza, Paolo Marcuzzi, Sergio Ferrana, Gianlu-ca Sardelli, Gluliana Perco, Clau-dio Pocar, Franca Perin, Giovannl Travaghini, Neda Codermaz, Ales-sandra Abruscatto, mrtvorojena Maria Dosso, Paolo Visintin, Gior-gio Podgornik, Adriana Culot, Rita Rizzoli, Clajidia Sfiligoj, Maria de Fornasarl, Caterina Stanzani, Clau-dia Ianni, Isabella Bertolini, Anna Miglino, Paolo Lo Grasso. Fablo Fabrucclo, Pierpaolo Bonettl, Stefa-no Marega, Antonietta Ziani, Anna Borianl in Fulvio Omero.
Umrli: barist 68-letni Vincenzo Bagnardi. upokojenec 70-letni Albert I Selič, delavec 60-letni Natale Foff,
upokojenec 58-letni Augusto Gan-din.
Poroke: trgovec Giuseppe Scre-min ln gospodinja Anna Covacig; delavec Gaetano Scagliarini in teks-tilka Clara Stanta; uradnik Silvio Vidali in telefonistka I.iura Atena; inženir Franco Monticone in gospodinja Anita Piahetti; telefonist Giorgio Oleotto in uradnica Maria Franzot; študent Giuseppe Morace In gospodinja Maria Rajer.
Oklici: elektrotehnik Antonio Da-niellis in predilka Nadia Battistut-ta; agrarni doktor Eliano Gaspa-rin in gospodinja Nella Pittoni; agrarni izvedenec Enzo Miani m gospodinja Liliana Gatto; geometer Luciano Vattolo in uradnica Anna-rnaria Baracetti; geolog Miro Koršič in študentka Magda Sfiligoj; trgovec Giancarlo Simonelli in trgovka Laura Dizorz.
Goriški železničarji na izletu v Sloveniji
Dva avtobusa goriških železničarjev in njihovih družinskih članov se je odpeljalo danes na izlet v Slovenijo. V načrtu imajo obisk Postojnske jame in Ljubljane ter drugih krajev v Sloveniji.
Tudi 47 policajev iz Vidma je prejšnji petek odšlo na obisk na Reko, od koder so potem krenili še v Senj in Zadar.
AVTOBUSNI IZLET V REZIJO
SPD iz Gorice priredi v nedeljo 27. t.m. enodnevni družinski avtobusni izlet v Rezijo, z ogledom te zanimive doline. Odhod avtobusa iz Gorice, na Travniku ob 8. uri, iz Podgore ob 8.15. Vozili se bomo naravnost v središče Rezije Ravenco. Popoldne bo na povratku postanek v Huminu (Ge-mona) in Venzonu z ogledom muzeja mumij ter v Čedadu. Povratek zvečer skozi Krmin.
Vpisovanje pri A. Košuti, Ulica Mameli 8 najkasneje do 23. t.m Vožnja za člane po 900. za nečlane po 1000 lir. Kosilo iz nahrbtnika.
v Gorici
VERDI, 15.00: «Chi giace nella mia bara« B. Davis in C. Maiden. Cmobeli ameriški film. Mladim pod 14 letom prepovedan CORSO. 14.30: »Destino in aggua-to». G. Ford m N Kwan Ameriški cinemascope
VITTORIA. 15.15: «1 temerari del West». R Cuip m Brien Keitl. Ameriški film v barvah. CENTRALE. 14.30: «1 deportati dl Botany bay». A. Ladd m P. Medina. Ameriški technicolor in vi-stavision
v Tržiču
PRINCIPE. »Ore rubate«. S. Hay-word, M. Craig in D. Baker. NAZIONALE. »La storia di David«. Jeff Candler.
AZZURRO. «Quella nostra estate«.
Henry Fonda in Maureen 0'Hara. EXCELSIOR. «Intrigo a Taormi-na». Ugo Tognazzi, Elke Sommer in Silva Koscina. Technicolor.
v Runkah
EXCELSIOR, «Rapina al Cairo«. George Sanders
RIO. «11 boom«. Film De Sica z Albertom Sordijem.
r Novi Gorici
NOVA GORICA. 13. sept. ameriški film PRVI UPORNIK, 15. in 16. sept. francoski film ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE, 17. sept. sovjetski film BITKA NA VOLGI, 18. sept. ameriški barvni film SEVERNO PROTI ALJASKI. ŠEMPETER. 13. sept. ameriški barvni film JUPITROVA LJUBLJENKA, 15. In 16 sept sovjetski film BITKA NA VOLGI, 17. in 18. sept. ameriški film PRVI UPORNIK.
SOLKAN. 13. sept. jugoslovanski barvni film MIS STONE, 18. sept. francoski film ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu št. 26. tel. 33-49.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 13. septembra bo v Gorici odprta cvetličarna Voigtlaender — Ul. IX. Agosto št. 3; tel. 24-33.
TEMPERATURA VCERA.I
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 25,6 stopinje ob 14.30 in najnižjo 17.8 stopinje ob 14.40. Povprečna dnevna vlaga 79 odstotkov.
☆
AHETTA
med elegantnimi in preciznimi urami je najceneiša znamka
☆
A R E T l a
U L 1 R A 1 H 1 N
N. m. 8.'» 1311
C. C. I. Triestf N. 38889
«BS£TALM1NERARIA
OKUŽBA Z O. Z.
IMPORT - E X P 0 R T - PREDSTAVNIŠTVA
Trst -Ul. Trento, 15 111 Tel. 23-049 Telegr.: METMIN.
UVAŽA:	Marmor . Kvarcni pesek - Kalijev in natri.
jev feldspat (živec) - Razne minerale itd.
IZVAZA: Abrazivni material . Silicijum metal Ferolegure . Umetne smole . Stroje za marmor . Stroje za soline itd.
F
R
A
T
E
L
L
1
NASCIMBEN
IM IM MIT	KMMtRT
NADOMESTNI OELI ZA AVTOMOBILE
TRST, Ul. Coronen At. 39, I. 21.955
IMPORT-K\l»( mr
A E K S E HA/ VOK IS
TRST. Strada del Fnuli 102 - Tel. 23-802

Tetinimi artikli (Šivalni stroji, ra-oi- in televizijski aparati za dom.
i ?mm. kolesa, motocikli, pralni stroji, sesalci za prah itd )
UVAŽA:
I Z, V A Ž A ;
vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
tstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
TRS'r. UL. CICERONE 8 Tet. 38-136, 37-725; Telegr.: TMPEXT »R1 TR1ESTE
IMPEXPORT
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN IRANSPORI
JntgA&uJi&fui
Bb KOPER-JUGOSLAVIJA
K O P K R
PREllSlAV MSI VO V IKSTU: UL. ROMA 15. TEL. 37-823
TKLEFON 21-630 T EL K \ 03-517
A
m.
m
ML
A
doledovanje in vskladiščevanje blaga kvantitativni prevzem
poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah redni zbirni prom.et iz evropskih centrov mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni
Z
M*
ft*
A
po kopnem, po morju, po rekah carinjenje bla?a	in zraku
transportno zavarovanje blaga miting laHif kes a prostora kontrola transportnih dokumentov ‘■♦rokovno pakiranje
	telet.	telex		telet	telex		teiei	telex
Direkcija Koper	21 630	03-517	Izpostava Kozina	10		Filiala Subotica	14-54	01 718
Filiala Koper	21-630		Izpostava Prevalje	30		Ul. Gen Drapsma l	ih	
Filiala Ljubljana	36-170	03-103	Izpostava n<	 Gorica			Izpostava Celje	30*70	03 348
Ul. M Pijade 13			2r’ 2zn. postaja	24-33		Cupriiska ul 10		
Filiala Maribor	21-43	03-323	Rožna dolina	24-53		Izpostava Podeone	4	
Partizanska c 51			lzoostava 'esenlce	3 43		Iz nas ta v a Sarajevo 24 n25		
Filiala Zagreb	39-758	02-148	Maršala Tita 1			Brankova 6		
Jurišičeva 9/1			Filiala Rijeka	25-481	02-515	Izp ztava Bai	21-49	
Filiala za sejme	51-317	02-148	Beogradski trg 2			Jovana Tomaseviča	2	
Zagreb,			Filiala Beograd	33-427	01-128	Izpostava Zrenlamr		
Ul B Kidriča bb			Ul. Stevana Sremca 7			Izpostava		
Filiala Sežana	82	03-122	Filiala Novi Sad	51-758	01-327	Dimitrovgrad .	23	
Avtoremont Sežana 39			Ul. JNA 48/1			Maršala Tita 178		
Novi
«
Hotel Soča
Obiščite zdravilišča
ROGAŠKA SLATINA. LAŠKO, RIMSKE TOPLICE
Rogaška Slatina zdravi polezni prebavil, ledvic m ieter Dobrna ženske in manegerske bolezni. Laško revmatizem m rehabilitacija invalidov - /,a izlet priporočamo tudi prekrasno Logar sko dolino - Intormacije in prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih Aurora. Utat, Paterniti ali pri Tounst Otlice - Celje
K
tal »lisi PiislSSaislSil -LBi
HOTEL
LEV
LJUBLJANA
NOVA GOBICA - Telefon 30-41 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. Informacije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. — Turistična agencija «Izletnik« s poslovalnicama v Novi Gorici in Bovcu vam hitro in solidno organizira izlete po Jugoslaviji in inozemstvu, ter nudi vse ostale turistične usluge.
BOSTE OBISKALI LJUBLJANO? DOBRODOŠLI STE
hotelu «TU RIST» - Ljubljana
DALMATINOVA, 13 Tel. 36-128. 27-11»
Restavracija, senčnat vrt, bife Hotel je oddaljen vsega 3 minute od glavne železniške postaje . Nudi vam: sodobno opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom Znana je naša kuhinja, ki vam nudi jugoslovanske in inozemske specialitete - Tudi v naših obratih: restavraciji «ZLATOROG» Župančičeva 9, ki vam nudi lovske specialitete, gostilni «DALMACIJA» Trubarjeva 23, ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitro in solidno VABI VAS HOTEL «TURIST» LJUBLJANA
LEV
Novo —
Vo njakova 1 Telefon 31)555 Telegram: LEVHOTKL LJUBLJANA «A» kat. 2l)y sob s kopalnico, restavracija, terase, dancing kavarna, a-peritiv bar, slaščičarna, poslovne in klubske sobe, šale za bankete in konference, lastne garaže in prostor za parkiranje, hladilnice za divjačino m boksi za pse moderno — luksuzno
vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi ladjami
retfrio progo Jadran Južna Amerika via Zahodna Afrika (Rijeka • Spiit Napoli Genova Marseille Casablanca Dakar Conakry . Takoradi Terna Rio de Janeiro Santos Montevideo Buenos Aires) Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo Indonezijo • Japonsko ZDA Zahodna afriška obala sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. — Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovba«. Piran, Župančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu Telegrami: Plovba Piran Te-lexi: 035—22, 035—23 Telefoni: 73 470 do 73-477
Obiščite na.j lepše podzemsko čudo na svetu
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18 uri
HOTEL ..SLON
LJUBLJANA Titova 10. tel. 20-644. 20 645 (Jugoslavija!
Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete Dnevno večerni koncert v kavarni V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu
Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe Telet 20-641—44
HOTEL «JEL0VICA> - BLED - TEL. 316
BLED vabi
Izredni obiski po dogovoru z upravo Obiščite tudi Škocjanske jame pri Divači
Obiski ob lil. fn 15. uri vsak dan
Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletni ške točke in druga razvedrila
tei r c o i n a r j e n ) e po |ezpru
KOTEL «ZVEZDA» KOBARID
s soDami i enu m a verna puste ijama ter s tekočo toplo in mrzlo vodo. centralno kurjavo — skupaj 54 težišč O Streže s prvovrstnimi vini: specialitete, soška postrv in divjačina # V 5 km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži oa lepe kopeli # Cenjenim gostom se priporoča za obisk.
URAM) HOTEL .UNION,
LJUBLJANA Tel 20-750. 21-742
s svojo restavracijo
in senčnatim vrtom, kavarno in hotelom, se priporoča cenjenim gostom
»
Most na Soči
priporoča okusne jedi in izbrane pijače za vse okuse ter druge hotelske usluge
Hotel BLLLKVUE
LJUBLJANA Tel 33-133
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo • Terasa - Vrt - S terase lep pogled na Ljubljano
HOTEL KRN
TOLMIN - TEI.. 3»
Prvorazredna restavracija, udobne sobe. terasa,
specialitete na žaru ln dobra kuhinja Ob sobotah in nedeliah ples. Vljudno se priporočamo
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel 2U-6L 20 32	r
s svojimi obrati restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja Ples vsak večer razen ponedeljka V primernih dneh je ples na vrtu
PARK HOTEL
H L Ul)
Telefoni 284	338
200 težišč, restavracija,
kavarna, nočni bar
Hotel odprt celo leto.
V sestavu Park tiotela je tudi Izlet-
Sporthotei na Pokljuki m Izletniški dom v Ribnem Vsi obrati poslujejo celoletno
Hotel TRIGLAV Koper
Telet 16 Prvorazredna restav racija, udobne sobe. terasa, zimski vrt, nočni bar s programom Priporočamo svoje o-brate Giustemo z olimpijskim bazenom in restavracijo *R:ža-na». s specialitetami, .postrvmi tn rečnimi raki
g
HOTEL CELE!A
CELJE - tel. 2041. 2042 'st PRIPOROČA
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL G O L O B A R
mdiio vse otelske usluge 'riznana domača, n inozemska kuhinja Telet 21 in 31 Priporočamo tudi obisk notela
B
O
V
K
C
((Planinski ore!» v Trenti in gostlš-e v Soči in Logu pod Mangartom
TT0
.HOTEL CALEB	tel. usos
RIBJA RESTAVRACIJA • n m ,
I K I
KAVARNA 101A
i-v s*??
-.•vJi
RESTAVRACIJA TAVERNA
- , •. * .
Priporočajo svoje gostinske usluge - Cene zmerne
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VRŠI VSE TURISTIČNE USLUGE
LJUBLJANA, Dvoržakova ulica številka 11
orhtite *,3 Izlet z, »M izvirkov VIPAVE
HOTEL
ADRIA
ANKARAN (bivši S. Nicolo)
Telefon 74-112 ODPRT SKOZI CELO LETO
T. g. p. - M K I |{ O P O L
PIRAN - telefon 73-313
vabi na odlične specialitete tn izbrane pijače v vseh svojih obratih; nočni bar «Tri papige« v Piranu z mednarodnim artističnim programom, »oprt ie vsak dan razen srede. Priporočamo novo restavracijo »Lucija« pri Portorožu
UGODNO
UGODNO
UGODNO
USNJENA KONFEKCIJA i plašči, koslumi suknjiči!
USNJENI IZDELKI (kovčki potovalke torbice) v naj več)! izbiri pri
VELEBLAGOVNICA
MITOM
V LJUBLJANI
Obiščite naše poslovalnice:
•	PRED POŠTO - Cankarjeva ul *
•	1’ROMOSTOV.JE - VVolfova Ul 1
•	KONFEKCIJA - CopOva Ul 8
20 ODST. POPUSTA ZA NAKUP S TUJO VALUTO
UGODNO UGODNO UGODNO
MARKO WALTRITSEH iHaantaRšam
iiilio je pred 25 leti prišlo
0 do drujjc svetovne vojne
Temu paktu so bile dodane ‘rvilne trgovske pogodbe Hit ar je s tem paktom dobil pro .e roke v napadu na Poljsko er se je Sovjetska zveza ob-e vala da se ne bo vmešavala e!e nekaj tednov pozneje se e zvedelo da sta se bila Hit :.r in Stalin zmenila tudi o azkosanju Poljske Nemški ge era 11 so bili zdaj gotovi v hi n konec napada na Poljsko ledtem ko so se prej bali da e bi vstopila v vojno na stra j PMiakov tudi Sovjetska zve In nerrPki generali sb se d.eie armade bali Na drugi trani pa je imel Stalin proste oke za reorganizacijo svoje ar
made, ki je imela takrat skrčen oficirski kader. Po likvi-daciji poveljnika Rdeče armade maršala Tuhačevskega je Stalin dal likvidirati skoro 80 odstotkov oficirjev sovjetske armade. S tem je Stalin dobil skoro dve leti časa, da je po novno postavil na noge sovjet sko vojsko, istočasno pa je dobil od Nemcev tiho priznanje aneksijske pravice do ene tretjine Poljske, do Besarabije *n Bukovine na račun Romunije in do baltskih držav
| Dva dni pozneje, 25 avgusta , je Velika Britanija podpisala | s Poljsko pogodbo o medseboj-
ni pomoči v primeru napada
Tisoči Londončanov so v nedeljo 3. septembra 1839 pred parlamentom pričakovali zaključek vladne seje, na kateri je bila napovedana vojna Nemčiji
Istega dne je bil Forster i-menovan za šefa gdanske dr žave in zastopnik Zveze narodov je bil izgnan. V Nemči.i' so Istega dne rekvirirali privatne kamione in avtomobile, v Angliji pa so izvedli v*'iko protiletalsko vajo. V Londonu so «za čas vojne« zaprli muzeje. V Franciji so spet vpoklicali pod orožje rezerviste, poziv je tokrat bil nam-njen 700.000 osebam.
Sporazum med Cvetkovičem in Mačkom v Jugoslaviji je bil dosežen. Ustanovljena je bila banovina Hrvatska. Neme1 v Jugoslaviji niso mirovali. Na Kočevskem so bili na dnevnem redu pretepi med tamkaj živečo nemško manjšino in med Slovenci. Prav tako so bili neredi v Vojvodini in tudi na Štajerskem so nernčurji dvigali glavo.
V Trstu. Gorici, na Reki in v Pulju so bile protiletalske vaje. V Gorici so v raznih fašističnih krožkih vrteli, pod o-kriljem protiletalske organizacije UNPA, filme o protiletalski zaščiti. Italija ni nameravala vstopiti v vojno. Jugoslovanska vlada pa Je časopisom
naročevala, naj se ne zavzemajo ne za eno ne za drugo stran, kajti Jugoslavija mora ostati nevtralna. Zaradi tega je razumljivo, da so nepouče ni ljudje živeli v počitniškem vzdušju kljub vojaškim pripravam 2e 19 avgusta le go riško avtobusno podjetje Ribi vzpostavilo redno tedensko avtobusno progo «GonziaTrie-ste-Postumla • Ljubljana-Bled»: avtobus je odhajal iz Gorice ob sobotah ob 14. uri, prihajal je na Bled ob 19.30; z Bleda je odhajal oh nedeljah ob 18 uri, v Gorico pa je prispel ob 23.50 Tako italijanski kot jugoslovanski časopisi so bili polni o glasov, ki so hvalili istrska obmorska letovišča V Postojnski jami so za nedeljo 3. septembra pripravljali slavnostno razsvetljavo in koncert v jami Zaradi tega so bili napovedani otreni popolari« — turistični vlaki iz Gorice, Trsta, z Reke Tud; turistična agencija «Put nik» v Ljubljani je pripravlja la izlet v Postojno Tudi na Primorskem in v I-stri, kot v ostalih pokrajinah države, so bili v tistih dneh zamenjani prefekti. Fašistična
vlada Je bila namreč uredil® odnošaje s katoliško cerkvU0 1n je hotela z zamenjavo Pr& lektov pokazati dobro voljo v sodelovanju s cerkveno hierar’ hijo Slovenci so tudi takra,; bežali iz Primorske v Jugo®58’ vijo Prav v tistih dneh sta bi* la goriškemu sodišču prijavi.)®’ na rojaka Radlvoj in Ciril Zni’ darčič iz Renč, ker sta hote18 i zbežati v Jugoslavijo čez fl*®’ jo pri črnem vrhu Italijanske obmejne straže so Ju zasačil®’ Goriška ohčina ie imela takr®’ 53.550 prebivalcev, vštevSi vo* Jaško posadko To je tniioSH več od današnjega števUa * Trstu pa ie padal naravni Pr1’ rastek ln «Piccolo» |e to Pr’‘ pisoval hudi zimi.
Železniški premet med slavijo ln Nemčijo (Avstrija j takrat spadala pod NemčiJ0' Je bil v tistih dneh zelo ovirah' 28. avgusta se Je moral vlak.
Je peljal iz Maribora v Grade®« vrniti, ker ga Nemoi niso hot®| li. saj so bile železnice v Os * marki prepolne vojaških žele*0 ’ ških transport ov proti Slovašk •
(Nadaljevanje sledi)
l KI DNISI Vil TRSI - UL MONT EC*-HI B 11 TELEFON 83-8(18 m 84 638 - Poštni predal 558 - PODRUŽNICA: GOKU.A: Ulica Silvio Pellloc i II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA tt JU - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna HOd Ur - Vnaprel e®11’*'
letna 2 2M ur polletna » 400 ur celoletna l/no Ur - S FR.) v tednu 20 din mesečno »20 din - Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1820 din polletno 860 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - /a SFRJ: ADI! DZS Liubil8n(l Svari i.rg ) 1 telefon 22-2117 tekoč! račun pri Narodni oanki v L.iuhl|ani 600 14 803 rit) - (M-I.ASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca trgovski 15!), finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi tržaške U) kfirlške pokrajin* **
naročajo pn upravi - Iz vseh dr.iglh pok«-a|ir [talite pri »Sedeta Pnbbltctta Italinnnn - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - izdata tn tiska Založništvo tržaškem tiska Trst