PoiltiOeB list slovenski aarod.
f9 p«Ml PMJMMI T|1)>: Za Ml« Iffto pndpMu 16 gM., n pol lete 8 rU., u četrt lete
i ffM., n on meMO 1 rM* M b. r iitadBlrtimdJl	wlji: Z. oelo let« 18 »14., m p«l lete 6 rW., »četrt lete
t gl«., M «■ MMe 1 ffU. T I^abljui u dem p««ljui Telji 1 fld. 20 kr. več na let«
P«iaaieine UeTilk« Teljaj« 7 kr. Rtrtiala«	•praTmUtrt (adniniMrMija) ia akipedicija, Semeniike nUoe it. 4.
Faiunllii (igrati) N sprejemajo In velji triitopna petit-vrste: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 k> M se tuka dvakrat; 15 kr., oe se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno imanjis
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredniitvo je v SemeniSkih ulicah h. 2, I., 17.
Iihajm Tiak dan, iiviemši nedelje in praznike, ob »/i«. uri popoludne.
IŠtev. sor.
7 Ljnbljauii, v ponedeljek 29. decembra 1890.
letnik: XrVTUL.
JVagovor papeža Leona XIII.
o priliki božičnega čestitanja dnš 23 dec. 1890.
Boljšega in lepšega čestitanja bi Nam pač ne bil mogel podati ob sedanjih potrebah kolegij kardinalov, kakor ste to storili velečastni kardinal-dekan. Pritrjujoč ma s prav živim priznanjem tudi Mi dvigamo tople želje proti nebu, da je blagohotno pospeiaje in v najširšej meri izpolni.
Tendar pa je radost, katero donaša svetu krščanskemu povrat svetih dnij rojstva božjega Odre-šenika, ie izza mnogih let zadušena vsled mnogih in bridkih nezgod, katere trpi cerkev na svetu, posebno pa Še med narodi, ki so iskrenejše od nje oblaženi. — Oj. da bi pač nebu bilo všeč, da se vrne s čistim veseljem, ki klije iz onega dokaza Ijabeini in izveličanja, tudi tisti vsesplošni mir, ki se je prikazal ob prihoda Izveličarja! Oj, da bi nebo preprečilo sovraštvo in sumničenja proti cerkvi, da bi nehali preganjati jo, pustili jej prosto razkrivati po sveto svojo nadčloveško moč!
Toda tadi med tolikim divjanjem boja ljubi Bog ne cabi tešiti in krepčati onega, ki se zvesto bojoje za svojo reč. — Tadi Mi imamo, navzlic vsem bridkostim sedanjega časa, veliko veselje in tolažbo, videč, kako se katoličani, vžgani od naših besedij in izkušeni vsled vsakdanjih dogodjajev, kosajo s silnimi nevarnostmi, kako se odločno na-gibljejo na pot, ki jo Mi kažemo.
In v tej zadevi čutimo potrebo vnovič obrniti svoj pogled v Italijo; kajti ta, kjer je središče božje vere, je tudi središče sovraštva in nasprotnih naklepov; in prav to naklada italijanskim katoličanom posebne dolžnosti. — Kam vse to meri, kaj je namen in kaj je pričakovati od takih sovražnikov, to smo ž njihovimi besedami pojasnili v zadnji Svoji okroiaiei. Vsak dan donaša nov dokaz resničnosti Naiib besedij. Vse, karkoli ima značaj katoliški, je obsojeno v pregnanstvo, tako da že razglašajo kakor n«kaj svetega sovraštvo zoper katoličane, ki «0 ie sedaj nekako dejani v .izvrg"
(posti al baudo), ter jih smatrajo kot najhujše sovražnike Italije. — Torej sovražnik Italije ni oni, ki v sredino naroda posiplje na razne načine brezverstvo ter si prizadeva z bogoskrunsko roko oropati ga neizmernih darov in sadov ljubezni Jezusa ^ Kristusa in njegove cerkve, niti oni, ki uči in razširja med množico krivico; niti oni, ki vzbuja najhujše strasti, ki podira vsakatero oblast; niti oni, ki tira narod po poti, ki vodi brezdvomno v propad, in kdo v6 v kako pogubo; — ne, nasprotno, oni je sovražnik Italije, ki na nijeden način, niti v politiki ne napada njene velikosti, pač pa pred vsem hoče ohraniti vero dedov in cerkveno edinost, prvi vir njene sreče, ki želi, da zacvet^ povsodi svetost šeg in navad, oni, ki hoče jez napraviti razbrzdani samopašnosti, ki se od vseh strani poraja. To so vam sovražniki Italije 1 —
Nemogoča zdi se taka zmota idej; a vendar jih je toliko, ki tako mislijo, vsak dan se ponavlja tako govoričenje. Čudno je, da razborni Italijani, ki niso opojeni duha brezverskega, vendar izpod krinke politične strasti mirno gledajo osodo naroda, ki je vržen iz ravnotežja v nasprotje s svojimi lepimi tradicijami in s svojo slavno zgodovino. Ne moremo razumeti, da jih je toliko, ki resnično žeM srečo in velikost svoje domovine, a ne opazijo, da te blaginje se prav dobro strinjajo s pokorščino do •erkve in do rimskega papeža, in najboljša pot jih doseči je pomirjenje s papežem.
V takih zmotnjavah, ki razdevajo duhove, je naloga katoličanom, da ostanejo trdni v svojih nazorih, in da se nasproti postavijo edini in združeni predrznosti brezverstva z vso odločnostjo, katere so zmožni. Tu se ne bojuje zoper pravice katerega-koli: Cerkev pred vsemi jih spoštuje in zapoveduje svojcem jih spoštovati. In če se sm6 kdo pritožiti, je v prvi vrsti cerkev, ki vidi že dolgo časa, kako se v tisoč zadevah omadežujejo in podirajo nazori vere in krščanske vesti. — Dolžnost je torej pravično braniti se in zagovarjati. In zastonj si prizadevajo kaziti značaj tega boja, ter rezati ga na rovaš člove-
ških koristij in političnih namenov. Kakor da bi se ne šlo v prvi vrsti za verske koristi tudi tedaj, ko zahtevamo tudi papeževo neodvisnost v namen neodvisnosti cerkvenega poglavarja in njegove svobode. — Katoličani naj se torej ne dad^ vjeti v take zaujke, niti strašiti se grožejn. Razborniki porečejo kdaj, da so katoličani bojujoč se za vero in cerkev delali najodličneje tudi za domovino.
^ Tem besedam pridevamo najiskrenejša voščila, da se iz neba razlije polnost božjih milostij, katerih poroštvo bodi apostolski blagoslov, katerega iz vsega srca podelimo vsem in posameznikom svetega kolegija, kakor tudi škofom in prelatom in vsem drusim tu navzočim.
• Tovarna za eement v Mojstrani.
j Prve dni tekočega meseca smo na drugem
I mestu poročali, da je meseca aprila 1889 neki Pij
I Ammann, inžener v Modlingu pri Dunaji, kupil od dovške (Dovje) občine na Gorenjskem neki svet pri Mojstrani, da tam zgradi tovarno za cement.
^ Dotični sklep občinskega zastopa pa n i bil soglasen, ker za prodajo je od dvanajsterih občinskih odbornikov glasovalo le devet; dalje je 38 občanov pri deželnem odboru vložilo pritožbo proti prodaji zemljišča, ki je zasebna lastnina 134 posestnikov, vsled česar deželni odbor naposled ni potrdil prodaje. Ker je gospod P. Ammann mej tem zazidal že precej novcev, vložil je tožbo proti onim posestnikom, ki nočejo prodati sveta. Obravnava se je vršila dne 9. t. m. pred okrajnim sodiščem v Kranjski Gori; razsodba nam še ni znana. Ta zadeva je za nas pomenljiva iz mnogih razlogov, katere naj čitatelji blagovolijo sami posneti iz pisem, katera smo si preskrbeli v doslovnih prepisih in ja objavimo brez obširnega komentara, da se izognemo raznoterim neprilikam. Takoj na tem mestu pa moramo omeniti, da so pri prodaji kumovali trije znani gospodje kranjske industrijske družbe. — Kupna pogodba se glasi v prevodu:
LISTEK.
Prepir o Lutrovi smrti.
Spisal Josip Benkovič.
„Notui sum in coelo, in terra et iuferno."	Lutrov izrek.
Eo je leta 1531 Martin Luter na državnem iboru T Worm8-u zagovarjal svoj novi uk, izrekel je o njem ponosno Gamalielove besede: .Ako je to delo človeških r6k, bode razpadlo, ako pa je božje, bode ostalo." Na ta izrek so se sklicevali včasih luteranski apologetje. Češ, oe le katoliška vera se je obranila vsa stoletja do danes, temveč tudi evangeljski nauk dr. Latn. Ne gledč na politične razmere, v katerih se je širilo krščanstvo v svoji prvot-nosti, in v katerih se je širil Lutrov .čisti evangelij", mora vsak trezen mislec is njegovega sadii spoznati, da je ta nova vera res le delo človeških rdk, izrodek moiganov podlega Judeža. V teku 300 let se je iz-eimilo ii luteraniima nad 200 verskih strauk, in mnoge med njimi so zavrgle vso pozitivno vero ter labredle v najabsurdnejše nauke. A tudi prvotni uk velikega reformatorja se je v tej primeroma zel5 kratki ddbi popolnoma preživel in opešal tako, da nima več nobene moči. Treba le čitati nekatere luteranske zgodovinarje, kako lepo pišejo o katoli-
čanstvu (n. pr. Bohmer), in jadikujejo nad propastjo .Čistega evangelija" ; nekateri pa kar naravnost prerokujejo konec luteranizma.
In ne brez vzroka I Luteranizem je že toliko zagazil v nevero, da se ne more več izkopati. Skoro vsak pastor oa Nemškem uči na propovednici drug nauk, ali se vsaj v tem ali onem verskem členu razlikuje od tovarišev. Ni čada, da mnogi že taje sv. Trojico in božanstvo Kristusovo. Tako se luterani- ' zem polagoma levi v racijonalizem, in pastorji-raci- ' jonalisti (n. pr. Herder) stoje v največji slavi. Tu ' menda vlada hvalisana .misel svobodna", ko ima | do malega vsak učenik svojo sekto.
A ni dovolj, da se Lutrova vera ruši sama ob sebi; temeljito zgodovinsko raziskavanje je pokazalo, ! da je oče Luter — samomorilec. Ta zgodovinski j faktura je pač hud udarec po .čistem evangeliju*. O Lutrovem samomoru se je ie davno govorilo in pisalo, ne le med katoličani, temveč tudi med pro- ' testauti samimi, in uprav od njih je izšla ta ža- | lostna, a resnična vest. Ves luteranski Izrael pa je po konci od novega leta sem, odkar je Pavel Ma-junke dal na svetlo obširno razpravo o Lutrovi smrti v posebni knjižici.
Ker v^m, da mnog m Slovencem, ki se zanimajo ta to stvar, ne bode možno čitati o tem v?eb
spisov, posnamem tu ob kratkem glavne točke tega prepira.
Luter je bil zadnje dni svojega življenja jako nemiren. Bežal je od soproge Katarine in od svojih treh sinov k grofu Mansfeidu, a tudi tukaj je bil ves potrt in pobit, kakor bi ga preganjal kak sovražni demon. Na večer 17. februvarija 1546 se je precej čez mero naiedel in napil. Eo drugo jutro dolgo časa ni prišel iz svoje sobe, pošlje grof slugo k njemu, naj pogleda, je li gospod učenik bolan. Mladeuič vstopi v sobo in zagleda Lutra pri postelji obešenega. Ves prestrašen teče nazaj klicat gospodarja, češ, da se je zgodila velika nesreča. Grof pribiti in zagleda grozni prizor; hipoma prebledi, glas mu zastane in ne vš kaj početi. Hitro ukaže slugi, naj položi nesrečnika lepo na mrtvaški oder in raznese novico, da je Luter umrl nagle smrti. Ako zamolči resnico, obljubi mu veliko svoto denarja in visoko čast, sicer pa ga zapodi od hiše. — Za Lutrovo krsto se je širil pri pogrebu tak duh, da ga je spremila do groba cela jata gavranov.
To je Majuuke-jevo poročilo o Lutrovi smrti, posneto po starih virih.
O Lutrovem samomoru se je občno govorilo v VVittenbergu že drugi dan po njegovi smrti, in luteranski duhovniki sn bili v (ako silnem strahu d^
Ker namerava gospod P. Ammann, inženir v Mudlingu pri Dunaji, na gozdnih in pašniških parcelah Mojstrana - Dovje zasledovati rudnine, ki so potrebne za tovarniško podjetje in bi omogočile industrijo v območji občine, zaveže se občina: Da dovoli g. P. Ammannu preiskavanje rudnin na svojem svetu s pogojeni, da plača za vsak štiri-jaški seženj poškodovanega gozda 5 kr., prevzame posekani les za primerno ceno ali pa prepusti občini na razpolaganje.
Ako bodo preiskavanja imela pozitiven vspeh, da bi se v občini tekom 3 let mogla zgraditi tovarna, zaveže se podpisana občina, dotičui svet prodati gospodu P. Ammannu po 350 gld. oral in tako pospešiti zgradbo tovarne.
Občinski zastop dovški 15. dne aprila 1889.
J. Šetina, župan.
S. Klančnik, J. Košir, svetovalca.
Dostavek: To izjavo potrjujemo z dostavkom, da v krajih, kjer bi se našel mavec ali se že sedaj dobiva, oral ne bo veljal 350 gld., temveč se bode cena še le tedaj na lici mesta določila.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
v Ljufcljaui. 29. decembra, .^'^otran}« dežel?^.
Mladočehi in nemški konservativci. Liberalno-nemški listi so pred prazniki raztrosili vest, da se pogajajo nemški konservativci z Mladočehi o pogojih složnega postopanja v prihodnjem državnem zboru. Nam se seveda ni zdelo vredno v tem oziru izgubiti kdko besedo, ker kakor se ogenj ne druži z vodo, tako se tudi nikoli ne morejo združiti načela, ki jih v političnem življenji zasto pajo Mladočehi in nemški konservativci. Nemški konservativni listi sedaj pojasnjujejo, da na tem govoričenju ni nobene besede resnične. Najbrže bi radi hberalci nabujskali konservativne volilce zoper njih poslance, zato jih spravljajo v zvezo z brez-glavnimi Mladočehi.
Bismarck — Avstrije stari prijatelj! Odkar se vrš6 med Nemčijo in našo državo razgovori zaradi carinsko-trgovinske zveze, imajo listi obeh držav dovolj prilike, da te razprave pojasnjujejo vsaki s svojega stališča. Tudi pozabljeni Bismarck se je izjavil v svojem glasilu „Hamburger Nachrichten" o tej zadevi, ter pravi, da bi bila vsaka trgovinska polajšava nasproti Avstriji „tribut za politično zvezo". Mi smo že jasno dokazali, da Avstrija od te trgovinske zveze nima pričakovati nobenega dobička, torej tudi o kakem tributu ne more biti govora. Vidi se pa, kaki prijatelji Avstrije da so skrpali sedanjo veljavno politično zvezo Avstrije z Nemško.
Rusini — razdvojeni. Grof Taaffe izvrstno razume politično taktiko, ki veleva: ,Divide et im-pera". Zatirani narod Rusinov, ki niti jedin ne more vspešno kljubovati svojim nasprotnikom, razcepil se je po posredovanji ces. namestnika v dve stranki, v staro- in mladorusinsko, ki vzdržujete živahno politično gibanje in prepiranje med narjdom. Mlado-rusini vzlasti nasprotujejo dr. Antoniewiczn, ki je napadal znani oklic mladorusii ske stranke.
O hrvatsko-srhskem. volilnem kompromisu so pisali v zadnjem času dunajski listi. Želeti bi sicer bilo, da bi se bratska naroda združila
vsaj v borbi proti skupnemu italijanskemu nasprotniku ; žal, pa moramo reči, da se to ni zgodilo, kakor dokazuje „Katoliška Dalmacija" in „Narodni list".
Vodja češkega plemstva odstopil. Knez Karol Schvvarzenberg je odložil svoj deželnozborski ' mandat vsled vedno rastočih homatij med češkim ' narodom. Rekel je bajč v svoje opravičenje vodja I češkega piemstta, da je vsled visoke starosti utrujen , od vzburljivega strankarskega rovanja tembolj, ker
se niti na dano besedo ni več zanesti. Z zadnjimi l ! besedami je pač mislil na one staročeške poslance, ! ki se kršijo vsled obravnav za češko-nemško spravo, ki so na Dunaii bili za to, a se sedaj izneverjajo : svoji besedi. Pozabiti pa ne smemo, da tudi vlada I v tem oziru ni ostala pn svoji besedi, da so torej • češki poslanci imeli zopet proste roke za svoje delovanje.
Tisanje držaT«>
Srbija. Bržkone inšpirovani članek .Odjeka" potrjuje mnenje politiških krogov, da bode srbska vlada storila potrebne korake v vravnavo razmer med stariši srbskega kralja Aleksandra L, med Mi- ' lanom in kraljico Natalijo. •	I
Crnagora, Ko je došel v Crnogoro kupčijski parnik ^Jaroslav", pozdravil ga je črnogorski uradni I list »Glas Črnogorca" tako-le: »Pozdravljamo prvi črnogorski trgovinski parnik, ki je priplul iz velikega ! ruskega pristanišča v Crnogoro; pozdravljamo velikodušno carjevo darilo. Dal Bog, da bi ladija ozna njala boljšo bodočnost iu zmirom živahnejšo vzajemnost slovansko. Blagoslov, katerega bo prinašala deželi, naj bi utrjeval prijateljstvo med velikim ruskim carstvom in med malo, a vendar zmirom zvesto in junaško Crnogoro!" — Guverner skaderski je prišel ua povelje turške vlade v malisorske pokrajine ob črnogorski meji. Kakor se govori, bode preiskaval zaduji prepir med Melisorci in Črnogorci, o katerem smo o svojem času na tem mestu poročali.
Italija. »Agenzia Štefani" poroča iz Masaue dne 24. t. m.: Guverner je dobil včeraj pismo od kralja Menelika, v katerem izraža upanje, da se prijateljstvo med Italiio in Etiopijo vedno bolj utrjuje iu da bodo ostale razmere med masauskimi oblastvi in etiopskim načelnikom v Tigru zmirom dobre. Guverner je odgovoril Meneliku, da goji sam isto upanje. — V Milanu so mej delavci, ki so brez vsacega zaslužka, veliki nemiri. Pred društveno hišo tamošnjih zidarjev su bili javni izgredi. Delavce hujskajo neki tuji agitatorji. Do 180 najhujših rogoviležev so deli pod ključ.
Francija. Policijsko sodišče je obsodilo La-brujera na 13 mesecev, ženo Duc-Quercy na dva meseca in Gregoira in contumaciam na osem mesecev zapora. — »Eelair" objavlja pogovor s polkovnikom Pepovom, načelnikom ruske tajne policije. Pepov je rekel, da je bil general Seliverstov po nedolžnem umorjen. Vsaka država bi Padlevskega iz-tirala preko mej izvzemši Bolgarijo. k|er Stambulov nihiliste še varuje in njihovo delovanje pospešuje. Anglija bi rada vzbudila nemire na Poljskem iu v Kavkazu, a njeno prizadevanje je zaman. Bržkone je pobegnil Padlevski zdaj v Bolgarijo. ,Figaro" pa m^ni, da jo je imenovani morilec ruskega generala popihal v Afriko. Vsekako bo pa tudi njega samega zadela pravična kazen. — Šah perzijski se je nedavno Franciji posebno naklonjenega skazal. Podaril jej je namreč veliko zemljišče, kjer bo zgradila francoska vlada palačo za svoje zastopnike.
Anglija, V Angležih so se zopet pričeli nemiri med delavci. V Glasgovu je bilo du6 25. t. m. mnogo shodov štrajkujočih delavcev, na katerih so sklenili, da ne bodo delali v prihodnje dlje, kakor po deset ur na dan. Mnogo tovarn neki stoji, ker jim je pošel premog. — V Kilkennjji pri volitvi
ne bi se razširila žalostna resnica o njih očaku, da so priredili v to svrho molitve. Tudi iz mrtvaškega govora, katerega je govoril na Lutrovem grobu Coelius, moremo sklepati, da umrlega smrt ni bila naravna.
Mnogi spisi i katoliških i luteranskih pisateljev očitno pričajo, da se je Luter sam obesil.
Leta 1593 je pisal o tem oratorijanec Tomaž Bozius, in sicer tako priprosto in hladnokrvno, kakor bi bila stvar občno znana. Med reformatorji, ki so žalostno končali svoje življenje, n. pr. Kalvin, Zwingli, Bucer, Oecolampadius i. dr., omenja Lutra, „da se je sam pri postelji obesil, ko je prejšnji večer nenavadno veliko pil in jedel." Bozius piše o tem tako, kakor bi bila ta novost o Lutru jednako zuana med čitatelji, kakor je očiten grozen konec drugih njegovih sovrstnikov. To poročilo, pravi, je povedal bivši Lutrov sluga, ki je to sam videl in se pozneje vrnil v katoliško cerkev.
Kmalu potem so pisali o tem dogodku H. Se-dolius, J. Haren, L. Surius in CIaudins de Sainctes. Kardinala Hosius (ki je pisal o tem že pred Bo-tius-om) in Bellarmin pravita: .Lutberus per dia-bolum eztinctus est". Te besede nam najbolj pojasni pismo Lutrovo, katero je pisal I. 1542. Ant. Lauterbacbu. V njem razodevlje prijatelju, kako
propali parnellovci bi radi to volitev ovrgli. Tako ugovarja parnellovec 8cully izidu imenovan« volitve, ker je duhovnišivo agitovalo za IIeuuessyja. Bržkone bo pa ta ugovor popolnoma brezvspešeu, zakaj angleška vlada ne krati več tako pravic katoliških duhovnikov, kakor njega dni. Kaj pa, če bi bilo du-hovništvo zilnj glasovalo, ali bi mu bil tudi tedaj odrekel volilno pravico? Odgovor na to vprašanje ni težak.
Portugal. P]vTopske države so odgovorile na portugalsko noto z ozirom na agitacijo v Južni Afriki, izrazile svojo naklonjenost za Portugal m mu svetovale, naj se varuje boja z Angleži.
Belgija. Kakor se poroča iz Bruselja 26. t. m., sklenil je progresistov.ski kongres sprejeti točko o splošni volilni pravici v svoj program.
Izvirni dopisi.
Izpod Holmca, 23. decembra. (Kamniška železnica.)*) Minoli četrtek je bil, kakor ste sporočili, tehniško policijski ogled kamniške železnice in — post tot discrimina rerum — bode dn6 27. t. ra. otvorjena brez !v.s'e .slovesnosti.
Kdo je pa kriv, da se je delo tako zavleklo? Tukaj pravi vsakdo, da podjetnik. Prvič se je pomladi pozno delati začelo in drugič se je prepbčasi delalo. Prvega morebiti ni bil podjetnik kriv, druzega pa gotovo, ker je tako malo delavcev imel. Od Črnuč do Kamnika so bila 4 kardela, na Črnučah so bili menda kaznjenci z Grada, v Domžalah vojaki, pri Holmci kaznjenci iz prisilue delalnice in pri Kamniku nekaj domačinov. Prisiljeiici so delali do Velikega Šmarna, potem pa so bili poklicani domov, ker so preveč uhajali; tako jih je menda en dan 7 ušlo. Vojaki so pokladali potem prage in šine. Zakaj pa ni delalo več delavcev, saj je bilo od družbe baje naročeno podjetniku, da mo(a 200 delavcev imeti, in zakaj niso delali domačini, ker jih je vendar povsod dovelj? Pravijo zato, ker so jim v začetku premalo plačo dajali, samo po 60 kr. Se v^, da je to premalo, saj ima vs^ik dninar po 40—50 kr. na dan ob dobri hrani in pijači. Ker so jih tedaj tako slabo plačevali in še to malo plačo vsakih 14 dni dajali, zatorej večinoma niso hoteli prijeti za delo, le kaki pohajači, katerih kmetje niso hoteli, so hodili na delo, pa tako delali, da so se le gibali. Še le ko so prisiljenci odšli, poprijeli so se tudi domačini, ko so jim plačilo na 70'do 80 kr. povišali,
V jeseni je bilo res lepo vreme do novembra, takrat bi se bilo lahko dodelalo; toda niso ' hoteli veliko delavcev, ki so se jim vedno ponujali. Rekli so: bomo lahko do zime dodelali. Menda so mislili gospodje, da bo zmiraj tako suho in toplo vreme; pa zmotih so se, ker prišla sta sneg in mraz, ki delo ovirata. Pa vendar niso nič delati prenehali,' ker delali so iu delajo še v vsakem vremenii, V mrazu in snegu. Koliko mrsza pretrpijo, je labicd misliti, ker toplomer kaže zjutraj po 10 stopin; mraza in po dnevu tudi ni veliko bolje. Še miboli mesec so se iz delavcev norčevali, ker so Jih za' nekaj dni ali jeden teden sprejeli, potem pa odsloviti. Pa ko bi delali samo v delavnik, naj bi bilo, tdJa
♦) Dopis smo primerno okrajšali, da ^e izognemo rajnim popravkom.	Op. vred.
===
zelo ga je prestrašila novica o onih treh možeh, ki so se sami obesili. Piše namreč med drugim: »Diese sind wahrlieh die Vorboten der herannahen-den Strafgerichte Gottes ilber uns undankbare Ver-iichter, da Satan mitten in unserer Gemeinde soiche Griiuel verilbet. Was filr ein Ende wartet derer, die dem Evangelium nicht glauben ? Dergleichen Btfispiele sind dem Volke vorzulegen, damit sie ' lernen Gott fUrchten und Satans Macht nicht mit ■ solcher Sorglosigkeit verachten. ist der Fflrst I der \Velt, der hobnend uns vorspiegelt, diese , Milnner hiitten sich seibst erhiiogt, da doch er sie I erwurgte, indem er sie in der Tauscherei ihrer j heissentflammten Phautasie glauben machte, sie I hiitten sich seibst erdrosselt". Kako drugače mo- I remo pri tej Lutrovi razlagi trojnega samomora tolmačiti poročilo Hosija, Bellarmina in drugih? ' samo le: »Lutherus per diabolum extinctus est — sed per medium manuum ipsius Lutheri".
Tridesetletna vojska in druge državne zmede so provzročile, da se je v 17. veku o Lutrovi smrti le malo govorilo, še manj pisalo. Še-le I. 1716. je pisal zopet o tem jezuit Krause v Pragi v svoji knjigi „Conrad redivivus".
Potem so katoličani molčali o tej stvari do najnovejših časov. Stroga tedanja cenzura je take
spise prepovedovala, vrhu tega je imela doba jo-žefincev in febronijancev vse drug smoter, nego preiskavanje takih vprašanj.
Ko so I 1883. praznovah luterani štiristoletnico rojstva svojega reformatorja, izdal je neki Gottlieb knjigo z naslovom »Briefe aus Hamburg". V njej je zopet omenil vest o Lutrovem samomoru, a do-takuil se je stvari le mimogrede iu se nejasno izrekel o njej. Zato ui vzbudila ta notica nikake polemike.
Prepir o Lutrovi smrti je prišel zopet ,na dani, 1. 1885. Neko nedeljo je namreč pridigoval pastor Terlinden v Duisburgu in med drugimi običajnimi napadi na katoliško cerkev samoglavno trdil, da je kapucin Quiroga, izpovednik špaujske infautinje in' soproge kralja Ferdinanda III., potrdil sklep nekega zlodejca, da umori švedskega kralja Gustava Adolfa za 30.000 zlatov. Katoliška »Duisburger. Volksieitung" je na to odgovorila: Diss Soiches den Katholiken keinesvvegs gefiillt, empfiudet der Herr Pastor vielleicht einigermasseu, wenn wir in Folge dieser Provocation einer vvohi mehr beglau-bigten Erzuhlung Eiwiihnung thun, wonach Luther nicht eines natflrlichen Todes gestorben sei, soudern sich seibst erhangt habe."
Kmalu potem (6. novembra 1885. št. 254) je
silij* jih delati ob nedeljah. Katerega v nedeljo ni, potem ga v ponedeljek tudi nočejo, češ, kdor noče delati v nedeljo, todi v delavnik ne bo. Ali ni to ostre graje vredno, ko silijo ljudi delati v nedeljo, v delavnik jih pa oe marajo več? Ali ne velja nova postava o nedeljskem praznovanji tudi za železniške delavce?
Izgovarjajo se: sila je, morate delati. Ali niso tega vedeli v jeseni, da bo prišla zima, io naj bi bili vzeli več delavcev, ali pa naj jih vzamejo vsaj zdaj v delavnik, da bodo imeli v praznik počitek in lahko svoje krščanske dolžnosti izvršili? Železnično osobje je prišlo že pred mesecem dni in čaka, kdaj se bo vožnja začela. Pa kakor se pogovarjajo lesni trgovci in mlinarji, na katerih prevoz se je največ račnnilo, da ne bodo blaga na železnico oddajali, ker so previsoke tarife nastavili. Od vagona s postaje Jarše bo menda plačati voznine v Ljubljano 14 ali 16 gld. Za to voznino pa toliko blaga lahko oddajejo voznikom, ki blago na mesta naložijo in ga zopet na mesto postavijo, tako da ne bo treba še posebej plačevati vožnje na in z železnice.
Pritožiti bi se še morali zaradi postajališča v Holmci. V začetku je bilo določeno, da bo tukaj postaja, ker je sredi proge med Domžalami in Kamnikom ia ker gr^ tukaj skozi cesta iz Mengša čez Bistrico v Radomlje, Rovo itd. in je tukaj tudi veliko lesnih trgovcev. Ali postajo so postavili v Jarše, prav za prav v Preserje. Postaja je na preserskem svetu občine Holmec, pa čujte: ne imenuje se Preserje. ampak Mengeš-Jarše. Mengeš menda zaradi tega, da so Mengšane nekoliko odškodovali. Mengšani, zakaj ste se je pa v začetku branili, ko vam je bila na ponudbo? Jarše pa se imenuje zaradi mlina v Jaršah. Ko je temu holmško županstvo ugovarjalo pri komisiji, je neki višji gospod odgovoril: „Ako imam jaz sinka, naj mu bo ime Jožek ali Jakec, da je le priden". Ker se je tako postaja iz Holmca v Preserje prestavila, zatorej se je prosilo, da bi bilo tukaj vsaj postajališče, katero je bilo sii'er dovoljeno, pa s tem pogojem, da prevzame občina dotične troške za stavbo, ki so bili takrat proračunjeni na 160 gld., potem pa zvikšani na 300 gld. Pa kaj se je postavilo za plačanih 300 gld.? Na pol zidana in lesena koliba okolu 3 metre dolga iu 2 metra široka, podobna kakemu uljnaku, pa brez tlaka, brez oken in vrat, tako, da je rekel nadzornik Rudolfove železnice pri ogledu: „To ni za ljudi, ampak za kure. Pa to je še najbolj smešno, ker ima vhod in odprtine za okna, vrat in oken pa vendar ne. Za 100 gld. bi se dalo kaj boljšega narediti. Niti v dežji, niti v snegu ne bo mogel uihče notri čakati. Ako se ne popravi, potem se bo morala občina proti temu pritožiti.	Podholmški.
Z Viča, 26. decembra. Dolgo smo odlašali v naši občini, predno smo osnovali potrebno in koristno čitalnico. Spoznamo pa še-le zdaj, kako nam je bila potrebna, ko vidimo, kako ista čvrsto in resno napreduje. Pretekli so še-le štirje meseci, odkar se je sestavil osnovalni odbor, iu precej takrat pokazalo se je pravo zanimanje, ker oglasilo se je v osmih dnevih nad petdeset udov in danes jih šteje že 133. Društveniki imajo na razpolaganje 13 časnikov in mnogo podučljivih knjig, kater^; jako
„Duisb. Volkszeitung" stvar obširneje pojasnila in utemeljila. Terlinden se je oglasil v luteranskem časniku in skušal ovreči ono trditev. Toda tej in oni stranki je nedostajalo potrebnih dotičnih virov, da bi dovolj temeljito postopala drug proti drugemu. „Duisb. Volkszeitung" se je sklicevala na »star, na pol trhel kodeks, dozdevno iz 16. veka, čigar pisatelj pravi, da je njegov popis Lutrove smrti iz spisov kardinala Hosija, Harena, Surija, Sedulija, Tom. Bozija in drugih". A teh virov samih pisatelj ni mogel dobiti.
Nekaj mesecev potem izda Terlinden knjižico „Luthers Tod. Ein Schutz- und Trutzvvort wider seine Verlasterer, von H. Terlinden. Duisburg. 1886". V njej pravi, da je vprašal štiri vseučiliške profesorje, tri luteranske in jednega katoliškega, ki poučujejo cerkveno zgodovino, ter jednega državnega arhivarja, ki se bavi vzlasti z reformacijsko zgodovino, kaj menijo o onih virih, katere je navedla ,Duisb. Volkszeitung", a vsi so rekli, da so jim ta dela popolnoma neznana. Na to imenovani pastor še nekoliko podraži katoličane, za nasprotne dokaze pa mu ni mar in jih tudi ni prinesel, niti jednega, pač pa toliko več natolcevanja in sum-ničenja.	(Koneo slčdi.)
pridno bero todi doma. Pred enim mesecem pričel , se je tudi pevski zbor vaditi pod vrlim vodstvom g. Stamcarja. Zbor se jo že toliko izvežbal v tem kratkem času, da je oba božična praznika javno nastopil pri božjih službah na koru naše cerkve. Pokazal je tedaj, da ima izvrstno ubrane glasove in smemo pričakovati dobrega vspeha tudi v petji. Bog daj, da bi društvo tako čvrsto io resno tudi v bodoče delovalo, kakor je pričelo, članom v korist.
Iz Rima, 24. decembra. Navada je, da se pred božičnimi prazniki pokloni kolegij kardinalov, kateremu se pridružijo tudi drugi v Rimu živeči škof,e in prelatje, svetemu Očetu. Tako se je zgodilo tudi včeraj okolu poldne. Sešlo se je v Vatikanu toliko visokih cerkvenih dostojanstvenikov, da so prestolno sobano popolnoma napolnili. Imenom navzočih spregovoril je kardinal-dekan Mon&co-la-Viletta iskreno čestitko svetemu Očetu, v kateri je povdarjal po polno udanost do svete stolice in lagotavljal, da se hoče kolegij vsegdar ravnati po vodilih, katere Petrov naslednik tako pogosto v okrožnicah podaje, in je osobito zadnjič v pismu do italijanskih škofov tako določno označil pot, po kateri je hoditi v slavo Cerkve in blagor naroda.
Papež je odgovoril v prekrasnih besedah ž njemu lastno živahnostjo na to čestitko v daljšem nagovoru, kateri je vreden, da ga natisnete v .Slovencu", ker se mutatis mutandis more obračati tudi prav primerno na naše slovenske razmere. Pošljem vam ga torej v prevodu v blagovoljno porabo.
Časniki so zopet zadnjič zagnali krik o bolezni svetega Očeta, kateri se pa kakor toiikrat poprej tudi sedaj ni obistinil. Res, da ga je mučilo nekaj dnij tega meseca prehlajenje, toda kakor razvidite IZ današnjega dopisa, ni bilo nikake nevarnosti. Seveda osemdesetletnemu starčku mokrotna zima, kakor je letošnja rimska, ne more ugajati. In le čuditi se moramo, da se papež v teh razmerah dobro počuti.
P. H. Denifle, dominikanec in podarhivar vatikanskega arhiva, postal je pravi ud akademije vednosti v Berolinu. Take časti menda ondi že dolgo ali pa nikoli še ni dobil duhovnik. Le izredni zmožnosti omenjenega gospoda je torej pripisovati, da so inoverni Nemci vzeli v svojo družbo — menih«.
Vincencijeve družbe konferencija, ki ima svoj sedež v Animi, je sklenila napraviti veselje božično vsem otrokom podpiranih družin. Prihodnjo nedeljo bodo torej prišh otroci k božičnici v prostore .bralnega društva" ter bodo obdarovani z obleko in drugimi darovi.
Še nekaj. Naša sicer ne preveč živahna ulica je danes celi dan polna življenja. Kmalu zjutraj, ko S8 je zdanilo, opozoril me je nenavadni vrišč, da odprem okno. Kaj vidim? Polna ulica raznih tudi najžlahtnejših rib. In pa kako čudno živahno ti ljudje prodajejo! To vam kličejo, vabijo, krič^, hvalijo in ne vem kaj še vse delajo, da bi privabili kupovalcev. M^nil sem, da bode to minolo proti poldnevu. Ne, popoldne je še-le nastal pravi ribji trg. In res se je sešlo mnogo ljudstva. Tedaj se mi je začelo to čudno zdeti. Poprašam torej prijatelja, ki Rim dobro pozna, kaj je vzrok današnji ribji trgovini On mi pojasni. Rimljani namreč družinsko življenje, domači krog, mnogo cenijo. In na sveti večer se v družini zberejo domači, ob kateri priliki jim gospodinja postreže z dobrimi ribami. In menda bo že tako tudi danes, kajti trda noč je že in na osem grč, in ribjega trga še ni konec. S pravo italijansko živahnostjo se še ponujajo in kupujejo ribe pod mojim oknom. Sedaj seveda se daje tudi .grande ribasso" — dober kup. Kaj hočemo I Altri paesi, altri costumi. — Vsem zdravo in veselo novo leto I
Dnevne novice.
(Afrikanska misijonarja.) P. Ksaver Geyer in zamorski duhovnik P. Daniel Sorur Pharim Den bodeta predavala jutri zvečer ob 6. in ne ob 7. uri v hiši katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Poljskih ulicah št. 10. Vstopnice po 60 in 40 kr. se dobivajo v .Katoliški Bukvami" in zvečer pri blagajnici.
(Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega v torek 30. dan decembra letos ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Oznanila predsedstva. 2. Imenovanje člana za volitveni komisijon dopolnilnim volitvam trgovinske in obrtne zbornice kranjske. 3. Vodovodnega direktorija poročilo: aJ o prošnji Alojzije-viškcga vodstva za znižanje cene vodi iz mestnega
vodovoda; b) o prošnji Alojzija Korsike, da mestna občina napravi na svoje stroške vodovodno zvezo od glavne cestne cevi do njegove hiše na Vrtači; c) o hišnega gospodarja Gustava Stedrega prizivu proti plačilnemu nalogu gled^ vodovodne naklade; d) o navodilu za vodovodno knjigovodstvo. 4. Policijskega odseka poročilo: a) o reorganizaciji mestnega re-darstva; b) o računih za zdravila mestnim ubogim nabavljena 1889. leta. 5. Poročilo odseka za olepšavo mesta: a) o nasvetu, da je zasuti stari ribnjak pri gradu Podturnom; b) o preložitvi tržaške ceste. 6. Občinskega svetovalca Antona Kleina samostalni predlog o redu za skladišča drv.
(Nagla smrt.) Včerajšnjega pogreba rajne gdč. Antonije Kušar hotela se je vdeležiti tudi hišna posestnica gdč. M. Pavlin. Ko se hoče uvrstiti med pogrebce, omahne in se zgrudi na tla. Preneso jo v stražnico bližnje mestne hiše, kjer jej urno poklicani duhovnik v naglici podeli zakrament svetega poslednjega olja; mestni zdravnik pa, ki je bil tudi brzo na mestu, le konstatuje, da je umrla za srčno kapjo.
(Župnikom ta Št. Vid) nad Ljubljano.prezentoval je preč. stolni kapitel ljubljanski č. g. Gregorija M a 1 o v e r h-a, dosedanjega župnika v Stranjah pri Kamniku.
(Umrl) je v Neapolji dn4 27. decembra sloveči starinoslovec Henrik Schliemann, star 68 let. Ime njegovo postalo je imenitno vzlasti po njegovem srečnem izkopavanji dragocenih starin na kraji nekdanje Troje, v Itaki in Mikeni.
(Boiičnica t Lichtenthnrnori dekliški sirotišnici) se je včeraj ob 5. popoldne prav lepo in spodbudno izvršila. Živa podoba p red jaslicami začetkom predstave je provzročila v pričujočih primerni božični razpoložaj. Za tem so gojenke-sirote prav dobro slovensko (Sirotišnica) in nemško (der Christabend) deklamovale ter predstavljale eno slo-ven.sko ter eno nemško igro, ki ste bili obe prav primerni. V slovenski se je poskušala in nazadnje poplačala otroška ljubezen revne sirote; v nemški pa smo gledali nravni boj in konečno zmago mladega puščavnika, ki premaga z božjo pomočjo in pod Marijinim varstvom v veri, upanji in ljubezni vse skušnjave sveta I Vse točke je uvajalo lepo petje mladih, dobro izurjenih grl pod požrtvovalnim vodstvom g. vodje L. Bel ar j a. Božičnice se je vdeležil g. deželni predsednik baron Win ki er s preblago gospo soprogo, ki sta po končanem vsporedu razdelila otrokom-sirotam božične darove; dalje gospodje kanoniki pl. Pauker, Zamejic in Flis, vladni svetnik dr. Valenta, vodja T. Zupan, župnik Malenšek, voditelj Andrej Žumer, mnogo plemenitih gospej in gospic in druzega izbranega občinstva, da je bila dvorana natlačeno polna. — Prihodnja predstava v tem zavodu bode na novega leta dan ob 5. zvečer.
(Popravek.) Po pomoti je bilo v zadnji številki poročano, da je pevski zbor čitalnice poklonil g. Antonu Foerster-ju srebrn pokal in adreso, kar pa je storil pevski zbor tukajšnje stolne cerkve.
(Imenovanja.) Okrajni sodnik Jos. Milovčič je premeščen iz Cerknega v Tolmin; na njegovo mesto pride Aleks. pl. Lindemann, doslej pristav v Gorici. Ravnateljem pomožnih uradov pri nadsodišču v Trstu je imenovan Fel. Bognolo, ravnateljem pomožnih uradov za trgovsko in pomorsko sodišče v Trstu Jos. Ren čel, pristavom pomožnih uradov pri nadsodišču pa A. Koren. — Poveljnik baterijske divizije št. 5 v Ljubljani, podpolkovnik Viljem Haarmann, je imenovan polkovnikom.
(V tukajšnjem frančiškanskem samostanu) je danes malo pred poldnem umrl P. Amat Koro-šak, bogoslovec tretjega leta, rojen 22, jun. 1866 pri sv. Juriju na Štajarskem, v red stopil 29. septembra 1885, v mašnika posvečen 18. oktobra 1889. Prišel je v jeseni iz Gorice v Ljubljano, da bi v tukajšnjem semenišču nadaljeval svoje študije, a bolezen ga je ovirala, da niti enkrat ni stopil čez semeniški prag. Kakor je to žalostno za mladega, nadepolnega bogoslovca, vendar pokojnik ni tožil zaradi bolezni, marveč vdan v voljo božjo je prenašal vse muke in se prav krščansko pripravljal na smrt, katere se ni strašil, marveč imenoval rešiteljico, rekoč: Mori mihi lucrum. Smrt njegova je bila v resnici spodbundna. Včeraj je sam rekel: .Jutri bodem umrl' in danes, ko je bila enajsta ura, dejal je: .To je moja zadnja ura." Bil je resnobnega značaja, goreč in pobožen redovnik. Pogreb bo menda v sredo popoldne. N. v. m. p.
(Kdo je nestrpen ?) V žt. 292. dne 20. dec. je pisal naš poroScvalec iz driavnega zbora: .Med danes izročenimi peticjami je bila tudi prošnja tržaških okoličanskih posestni' ov in prebivalcev zastran vravnave vžitninskega davka za Trst in okolico. Po nasv6tu poslanca Nabrgoja bila je ta od 1453 občanov podpisana pet e jii pridejana ste-nografičoemu zapisniku. V »EiiDosti" je bila že pred kakimi 10 dnevi objavljena menda zaradi tega, ker seje od neke strani Ijud-stvobojda strašilo, da ne bo ničin da naj v nemar pusti vso to reč. Italijanska stranka je bila v tej zadevi marljivejša in je enako peticijo izročila zbornici že 13. t. m., ne da bi jo bila prej razglašala v svojih listih, predno je bila natisnena v stenografičnem zapisniku " — Na te povsem mirne besede našega poročevalci, ki niti sanjal ni o kakem lovu na naročnike, pisala je predzadnja ^E linost" nastopno: „Fleisszettel'', kojega je napisal državnozborski poročevalec ljubljanskega ^Slovenca" ^pridnosti" uaše italijanske stranke, je po našem prepričanju — in mi vender poznamo tukajšnje razmere — povsem nezasluzen. Temu se ni potreba čisto nič čuditi, ako so nas Italijani s svojo peticijo prehitel', ali prioriteto je vsekako prisoditi naši peticiji. Ali kako smo postopali mi, in kako so postopali oni I Mi smo postopali pošteno, oni pa ne. Naših 1453 podpisov .so pristni in resnični od prvega do zadnjega, dočim po vestnem računanju naših zaupnih mož, ui italijanske peticije resnično podpisalo niti 150 okoličanov. Ako „Slo-vencu" taka pridnost ugaja, slobodno mu. Konkluzijo, izvirajočo iz te istine, naj si pa blagohotno sestavi ^Slovenec" sam. Ko so doznali, da se podpisuje naša peticija — in doznali so, predno je bila objavljena v „Edinosti" — zverižili so t naglici nek spis, ki se po svoji vrednosti niti približno ne dd primerjati naši peticiji in kojega celo razumni Italijani, bivajoči v okolici niso hoteli podpisati (lahko bi naveli posamične slučaje), ter potem zagnali svoje magistratne sluge po okolici, da bi nabirali podpise. Mi pa nimamo vsega magistratovega aparata na razpolago; pri nas morajo nš,rodno delo vršiti rodoljubi sami. In ako ne bi bile nekaterim ljubljanskim gospodom naše razmere do cela terra incognita, bi morali poznati mučen naš položaj, ko se nam je boriti s skoraj neverjetno nezaupljivostjo po italijanskih agitatorjih zbeganega našega ljudstva. In ljudstvo je bilo v tem slučaju še posebno zbegano, ker sti krožili dve peticiji v tej zadevi. Dvemi našima nabiralcema podpisov ljudstvo samo zato ni zaupalo, ker njuni imeni nisti bili prijavljeni v .Edinosti". Zaupni možje so nas ^ami prosili, da prijavimo peticijo v listu, da se jim tako delo olehča. Sedaj pa sodi svet, smo li res nepremišljeno ravnali! — Da bi gospodje v Ljub-
ljani vedeli, koliko truda, pisarij in potov je provzročila ta peticija posamičnim rodoljubom — in mej temi so bili tudi gospodje pri ^Hiinosti", s katerimi slovi se nas kaj rado označuje — bili bi s svoj mi sodbami in obsojanji bolj previdni. Fri „Sloveocu" je že stara tradicija — te svoboščine bi mu ne hoteli kratiti — da proti koncu leta vrže par polen pod noge onim listom, koji mu ue ugajajo, ali da se buda poprijel te povsem neprikladne prilike, ko gre zn vitalne interese naših sloven^ikih okoličanov, ne bi bili pričakovali". Sedaj naj čitatelji nepristranski sodijo, kdo meče polena pod noge in hodi ua lov za naročniki. Mi na tako abotna sumničenja nimamo druzega odgovora, kakor Boe-cijev: Si tacuisses . . .
Raznoterosti.
—	Urage gosli. Budimpeštanski tovarnar instrumentov Sternberg je kupil pri neki dražbi v Parizu Stradiuirius gosli za 30 250 frankov ter jih prodal te dui italijanskemu vojvodi v Parizu Cam-poforiniu za 40 000 frankov.
—	Milijonarka v samostanu. Iz Novega Jorka se poroča: Malokdaj se je še pripetdo, da bi bila milijonarka stopila v samostan. V kapelici usmiljenih sester v Pittsburgu bo preoblečena gospodičina Kate Drexel, ali sestra Katarina, kakor se bo zdaj imenovala, ter ob jednem izročila svoje premoženje v znesku sedmih milijonov novemu redu sester najsvetejšega zakramenta. Namen novega reda je izboljšanje stanja Indijancev.
Teiescranii.
Gradec, 28. decembra. Financovanje železnice Celje-Velenje se bo izvršilo iz zaklada štajarskih železnic. Progo bodeta zgradila Kleniensievic in Lapp do srede novembra 1891. 1.
Dunaj, 20. decembra. Danes sta po navadnem obredu v dvorni palači prisegla Szo-gyeny kot minister in Orczy kot ogrski najvišji komornik. Po prisegi je sprejel cesar oba v avdijenci. Opoldne bo prevzel Sz6gyeny ministerstvo. Popoldne odpotujejo Szapary, Fejervary, Szilagyi in Szogyeny v Požun, kjer bodo jutri otvorili most.
Rim, 28. decembra. Danes popoldne sta podpisala ministerski predsednik Crispi in avstrijsko - ogrski poslanik baron Bruck izjavo, ki podaljša pravico odpovedi med Avstrijo in Italijo obstoječe kupčijske pogodbe za eno leto.
Pariz, 29. decembra. Kakor se uradno poroča, rekel je Fj-eycinet na včerajšnjem shodu volilcev za senat z ozirom na vojaško vprašanje, da še ni prišla ura, ko bo pravica nerazdeljena vladala, četudi si mirovna zveza za to prizadeva. Moč bo vedno naj-
višji razsojevalec med narodi. Francija mora biti zmirom v takem položaji, da bode od svojih sosedov zahtevala spoštovanje.
Carji Grad, 28. decembra. Nasproti poročilom, da namerava sultan odtegniti krščanskim podložnikom naklonjene privilegije, zagotavljajo uradni krogi, da jo vse to gola in hudobna izmišljotina.
Nikaragua, 28. decembra. Predsednik republiki Nikaragua, dr. Sacazo, je izročil vlado Ignaciju Charezu.
Umrli mo:
23.	decembra Rozalija Rabuda, usmiljena sestra, 27 let. Kravja dolina 11, jetika.
24.	decembra. Henrik Brilli, knjigovodja, 66 let, Dunajska cesta 29, vnetica rebrne mrene. — Frane SertiS, umirovljeni okrožni komisar, 76 let. Poljanska cesta 12, kap.
26. decembra. Antonija Kušar, zasebnica, 46 let, Frano Jožefa cesta 7, srena kap.
Vremensko sporočilo.
I Cas Stanje	g g --Veter Vreme S35 j
______«„:„ irmkomarm toplomtn	o®^ "
opazovanja , „„ po ciiiju	■ g
nT.ni. zjut.I 744 ^ 15	si. svzh. oblačno
27	2. u. pop. 744-3 -4-0	„ „ O 00
9 u. zve«. 74S9 —70	„ „__
^VTu. zjut. 744 6 — 8-2	si. svzh. jasno
28	2. n. pop. 74 4 4 - 7 0	„ „ 0 00 9. u. zvee. 746 7 -14 6
vvaijju v^Au	u««*.
in 7 0° pod normalom.
Dunaiska borza.
(Telegrafir^no poročilo.) 29. decembra.
Papirna renta po 100 gl. (« 16* davka) 90	gld. 10 kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16* „ 90	„	15	.
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 106	„	80	,
Papirna renta, davka prosta...... 102	.	05	,
Akcije avatr.-ogerske banke...... 988	„	—	,
Kreditne akcije......... 306	„	75	„
London.............113	„	90	.
Srebro .............—	,	—	n
Francoski napoleond.........'d	„	03 „
Cesarski cekini...........5	„	42	.
Nemike marke......... .56	„	—	,
Tržne cciie v Ljubljani
dne 27. decembra.
'	kLHLI
Pšenica, hktl.	...	6 83 Špeh povojen, kgr. .	- 6fl
j Rež, „	...	20 Surovo maslo, „ ■	— ^
I Ječmen, „	...	6 36 Jajce, jedno „
Oves, „	...	3 25 Mleko, liter. . . .	— 10|
Ajda. „	...	5 20 Goveje meso, kgr. .	— 60
I Proso, „	...	4 71 Telečie „ „ .	— 58!
: Koruza, „	. . .	5 2n Svinjsko „ „ .	— 56
I Krompir, „	...	241 Koštrunovo „ „ .	— 36
i Leča, „	... 12 — Pisanec.....— 46
iGrah, „	... 14 - Golob .....- 17[
' Fižol, „	...	8 — Seno, 100 kgr. . .	1 78,
. Maslo.	kgr. .	— 90 Slama, „ „ . .	1 78
i Mast,	„ .	— 66 Drva trda, 4 □ mtr.	6 80|
j Špeh svež,	„ •	— 54 „ mehka. „ „	4 40|
Zahvala.
Za nebrojne dokaze toplega sočutja povodom tako hitre smrti naše ljubljene sestre, gospice
Antonije Kušar,
za
množico krasnih vencev in za obilno, častno spremstvo k večnemu počitku izražajo najtoplejšo zahvalo
(1)
Žalujoči bratje in sestre.
st. 24696.

(3-2)
Sargova glicerinova zobna crema.
Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
Kalodont.
Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav prlllino na popotovanji. Diieče okrepčevalno.
§1^ Neškodljivo celo za nt^fneinejic zobe.
v Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, T najvišjih krogih, kakor todi v navadni družini.
Dobiva se t lekarnah in parfumerijah itd. Komad 3.> kr.
(10)
V § 13. določil o dobivanji vode iz vodovoda mesta ljubljanskega je ustanovičeno, da je plačevati
vodovodno naklado
v ^Jtirili eiiolikili ol>i'olcili ol> za^etliii vsacega četrtletja solnčnega leta.
Po vodomeru oddajano vodo in kakove veče potroško je plačevati konoi vsakeg^a meseca (za bolj malo tudi konci vsakega četrtletja).
Pristojbino za vodomere in ono za požarne pipe ali hydrante je plačevati v poluletnih naprejšnjih obrokih.
Hišni gospodarji bodo dobivali plačilne naloge dnč 1. januarija, 1. aprila, L jul^a in L oktobra. Predpisani znesek pa bodi vplačan med 1. in 14. dnčm februarija, 1. in 14. maja, 1. in 14. avgusta in 1. pa 14. novembra meseoa.
Onim hišnim gospodarjem, kateri ne bodo plačali pripadajoče vodovodne naklade do obrokov tii navedenih, zaračunavale se bodo 6°/o zamudne obresti; če pa vodovodna naklada ne bode plačana pri mestni blagajnici najkasneje do 30. aprila, oziroma 31. julija, 31. oktobra in 31. januarija, bode mestna občina po upraviteljstvu mestnega vodovoda zaprla dotok vode v dotično hiio in izterjala zaostalo vodovodno naklado izvršilnim potom.
P. n. hišni gospodarji naj vzem6 na znanje to naredbo ia naj se po nji ravnajo.
^Magistrat deželnega stolnega mesta Ljiibljane,
dne, 23. decembra 1890.
ZZZII I I 121X1X1X1
Župan: Grasselli, 1. r.